Siev. 141.
V UubUanl, v torek 24. iunija 1S19,
leto
lahel« rsien netielj In pr#*ntkov vt&H dne * 5 popoldan,-
Uredništvo je v Ljufcljpflij Frančiškanska ulica st. ° n '
Učiteljska tiskarna. -
•m M ;,A;
' *o »c
Dopise frankirati in po<53 pisati, sicer se jih ne pri*” obči. Rokopise se ne vracaf
inserati: Enostolpna peti^f rrstica 60 vin., pogojen prostor 1 E ; razglasi iif poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po do? jfovoru primeren popust'
HtssSle |us0s!oir. socfssfjro • <f ent@fsr@t!£n@ stranke.
Poiamesn« it«*. *unrt —— 46 tflnaviev. -—
Earofinina: Po pošti gjj. t dostavljanjem na dom td celo leto 72 K, za pot leta 30 E, za četrt leta 18 K, za mesec 6 Et’ Za Nemčijo celo leto 77 Ki za ostalo tujino in Ameriko 84 K — Reklamacije za ' list so poštnine proste.
Ppravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 5t,0,Xf Učiteljska tiskarna.
Telefonska It. St 2«
Ali je Narodno predstavništvo dela-
z,možno ?
Belgrad, 18. Junija,
Po binkoštnih praznikih »e Je imela vršiti zopet seja — ali tako malo poslancev je bilo navzočih, da Je predsednik Narodnega predstavništva po vprašanjih dr. Hauzekao agrarni reformi in sodruga Vašo Kneževiča o nekih posestvih grofa Pejačeviča zaključil sejo vsled nesklepčnosti ln Jo odredil na 13. junija popoldne.
Na tej seji se Je končno sprejelo; skoro soglasno predlog posl. L a g i -nje in tovarišev, da se odslej Narodnemu predstavništvu poroča vsakih 14 dni, kdo je dobil Izvoznice z* blago ter kdo je za te izvoznice interveniral. Predlog posl. Laginje "re za tem, da se omeji korupcija in da se intervencije vrše le v stvarnem oziru in le v tehtnih slučajih. Minister za trgovino in industrijo Voja
V	e 1 k o v i č je predlogu pritrdil ter razlagal tozadevno postopanje svojega urada.
Zanimiv je bil odgovor ministra notranjih poslov g. Prlblčeviča na vprašanje posl. J a g i č a (Nar. klub), zakaj se poostrujejo kontrolne odredbe v državi in omejuje svoboda kretanja. Minister Priblčevič Je zvijal po svoji navadi, a obljuba je vendar, da se bo omililo dosedanje strogo postopanje.
Nekaj poslancev demokratske Zajednice pa je hotelo biti bolj p»-pežkih kot papež sam in so nevedč za ministrov zagovor — odobravali vse policijske odredbe, češ: »ljudstvo ni znalo in ne zna ceniti svobode!!«
Na tej seji sploh »demokrate« niso imeli sreče. Njihova večina v verifikacijskem odboru je hotela odpraviti mandat radik. Dermon-fiiča iz Macedonije, češ, da je bil ob času volitve še policijski uradnik ter da zaradi tega v zmislu srbske ustave ne more biti izvoljen. Debat i ie bila huda in je trajala več ur. Učeno se je razpravljalo, ali more g. Dermončič biti poslanec ali ne. Za socialno demokratski klub je tovoril sodrug Anton Kristan. Priobčujemo njegov govor v ilustracijo sedanjih razmer v našem slavnem parlamentu. Izvajal je:
Kako tratijo čas!
Gospodje! Debata o današnjem Doročilu verifikacijskega odbora ie važen, obenem pa žalosten dokaz, kako se pri nas v našem Naronem Predstavništvu trati in krade zlati Čas, ki ga rabimo za mnoge važnejše stvari, ki bi Jih morali na vsak način rešiti.
Dokler niso prišli ti nesrečni ma-cedonski mandati, je bila verifikacija naših mandatov enostavna in logična stvar. Naravno! Ko smo svoj čus odposlanci Narodnega vječa rrišli v Belgrad, je bilo jasno in precizno domenjeno, kdo naj bo v Narodnem predstavništvu. Dejali smo: .Volitev ni mogoče izvršiti. Radi tega bodo prišli v Narodno predstavništvo reprezentance politično organiziranih strank. Vsaka stranka bo dobila toliko in toliko mandatov, vse glasom medsebojnega dogovora, upošteva naj se njena politična moč in pa položaj v tisti pokrajini, ki naj odpošlje odposlance. Zgodilo se Je to v vseh krajih Slovenije, Hrvatske, Vojvodine in Bosne (Medklici). V Bosni Sf je imelo prav tako vršiti. Ce se ni, le krivda na odgovornih elementih. <■
Volitve v Macedoniji,
Razvoj v Narodnem predstavništvu pa je dospel sčasoma v štadij, da so nastale grupacije, ki so streml-le za močjo in hotele imeti svoje no. litične pristaše v tej zbornici v pr®-cej večjem številu, nego Jim je šlo po dogovoru. Iz Macedonije takrat še ni bilo zastopnikov. Pri nas v Sloveniji, kjer je bil mir in red fn kjer smo že desetletja volili poslance na podlagi splošne volilne pravice, na Hrvaškem, kjer so se tudi velikokrat že vršile volitve, ravno tako v Bosni, kjer so že tudi imeli tako-zvani deželni sabor, in v Vojvodini se volitve poslancev niso mogle Izvršiti in prišli smo semkaj — kakor sem že rekel — glasom dogovora. V Ma-cedoniji pa, v oni deželi, kier ni bilo še nikdar reda in miru, v deželi, ki stoji v gospodarskem, kulturnem !n socialnem oziru na mnogo nižjem stališču kot imenovane pokrajine In ki je bila skoro osem let v vojni, so se pa izvršile volitve! Prosim, v Ma-cedoniji so se torej volitve izvršile; ne vem sicer, kakšen volilni red je služil za podlago. Tudi ne vem, ali so se izvršile na temelju kakega dogovora? Vsega tega verifikacijski odbor ne pove. Pravijo le, da se Je verifikacijski odbor, ko se je postavil na stališče verifikaciranja ali nt verifikaciranja macedonskih mandatov, skliceval na določbe srbske ustave, ki da so merodajne za presojo. Tu se je že konšt»tira!o od predgovornika Anastaza Petroviča, da se je srbska ustava šele pred kratkim s sklepom ministrskega sveta raztegnila tudi na Macedonilo. Takrat torej, ko se je »volilo« odposlance za Macedonijo, v tej deželi srbska ustava še ni veljala in če se verifi-
kacijski odbor sklicuje nanjo, je to čisto brez pomena, ker za določitev, poslancev iz Macedonije določila srbske ustave še niso veljale. Za Macedonijo Je torej veljalo samo to, kat Je veljalo za Slovenijo, Vojvodino itd., t. J. dogovor med strankami, Posebne macedonske ustave ni, torej tudi ni nikakih posebnih predpisov za volitve v Macedoniji. Nikakor pa ne gre, da bi tukaj pri presoji odločale enostavno simpatije ali antipatije ali pa strankarska pripadnost sedaj, ko so že ti mandatarji tukaj. (Odobravanje). Jaz sem n. pr. čul sumljive glasove v krogih pa* slancev; reklo se Je: »Ce bi bil ta policijski uradnik kot je gospod Der-mončič pripadnik stranke — recimo demokratske — pa bi glasovali za verifikacijo njegovega mandata.« (Veselost).
Zagrebški policijski načelnik in
piacedonski policijski uradnik.
Navedel bom tu en zanimiv slučaj. Verifikacijski odbor in njegovi zagovorniki pravijo:	»Policijski
uradniki Ta ne sme biti poslanecl« Prav. Vem pa, da imamo tu v naši sredi celo bivšega šefa zagrebške policije. (Ploskanje). Ta gospod Je nota bene prestopil celo iz kluba, Kf ga je poslal sem, v drug klub, a ni-kdo ne reče proti temu ničesar! (Ploskanje, veselost). Gospodje, jaz ne navajam tega za smeh, ampak kot tragično istino, kot tragični dokaz, kako mnogi gospodje narodni predstavniki v takih stvareh postopajo. Gospod bivši šef zagrebške policije je bil poslan semkaj od Narodnega kluba glasom dogovora; njegove mandat je torej last Narodnega kluba, in on ni smel prestopiti iz kluba v klub, ne da bi bil odložil svoj mandat. Tu je bila priložnost, da pokate večina verifikacijskega odbora svojo moralo! Ne radi tega, ker je do-tičnik bil šef zagrebške policije, tem- ~ več ker je njegov mandat last stran ke Narodnega kluba in ne Demokratske zajednice.
Ce se je hotel verifikacijski odbor postaviti v slučaju Dermončiča na moralno stališče, je moral pustiti stvar tako, kakor je bila! Mi smo vsi poslani sem na temelju dogovora; kdor ne more držati dogovora, ima odstopiti, ne pa prestopati iz kluba v klub. (Odobravanje).
Gospodje, ki so v tem slučaju tvorili večino v verifikacijskem odboru, so člani Demokratske zajed-nice. Vem, da se niso prav nič razburjali takrat, ko so sprejeli v svojo sredo šefa zagrebške policije. Mnenja sem, da se ne bi smeli niti sedaj razburjati! Zato tudi ni nobenega vzroka, razburjati se radi tega. če je bil izbran v Macedomli za poslanca mali policijski pisar, ki ni bil niti šef policije.. •
Naše Narodno predstavništvo ie samo zastopstvo političnih strank v deželi po njih veljavi v predvojni uobi. Tako bi moralo biti nekako i v Macedoniji. Macedonski politični faktorji so se zbrali in določili kandidate. Kakšne kandidate so določili, nas v plenumu tMarodnega pred-stvaništva čisto nič ne briga. Mi jih moramo sprejeti kot zastopnike strank v Macedoniji.
Kie so zastopniki uiacedonskeva delavstva?
Toda nekaj drugega Je, gospodje! Da se je določitev poslancev v Macedoniji res izvršila tako, kakor sem rekel, Je dokaz to, da ne vidite med poslanci iz Macedonije niti enega zastopnika delavskih slojev, niti enega poslanca tamošnje socialno-demokratlčne stranke, dasi je v Macedoniji veliko delavstva in ie Imela socialno demokratična stranka tam pred vojno, v kolikor sem poučen, Jako močne organizacije. Kje so sedaj zastopniki te stranke? Ni jih tukaj, ker niso imeli v tem času politične moči vsled dolgoletne vojne, ko sta delavec in mali kmetič morala v vojno, premožnejši pa so se obdržali več ali manj doma in so sedaj medseboj razdelili mandate.
Ven s predlogom o volilnem redu!
Vse te debate so torej nepotrebne. Kar so stranke sem poslale, zato so one odgovorne. Nam mora biti čisto vseeno kake zastopnike pošlje Macedonija, ker je to njena avtonomna stvar. Nekaj drugega pa je pri tem zanimivega. Če je bila Macedonija, kakor vidim, zrela za volitve, potem je zrela za volitve tembolj ostala Jugoslavija, in naša prva zahteva mora sedal biti, da se lzvrše volitve tudi pri nas. da gremo do-
mov vsi, ki smo glasom dogovorov tu, in pridejo naj nazaj le izvoljeni zastopniki ljudstva. Sem tedai s predlogom o volilnem redu!
Za resno delo.
Gospodje, ne govorim ne v pri* log radikalcev in ne proti demokrat tom: zame sta obe stranki buržoazne. ena prav tako kakor druga. (Medklici). Govorim zgolj zato, ker, se mi ne zdi prav, da se trati čas za prazen nič. S stališča treznosti in' prevdarnosti ne vidim prav nobenega razloga, da bi se tu veljavnost mandata in upravičenost kandidaci]4 promatrali iz drugega vidika, kot s* je vršilo pri poslancu A. ali B.. ki j« bil ob času vpoklicanja v to zborni , co javni uradnik.
Rad bi konštatiral še to: Ko sem v debati o treh dvanajstinkah govoril nekoliko obširneje in povedal vladi nekaj bridkih resnic, ie vstal gospod ministrski predsednik Protič in rekel: »Predolgo govori!« Tu se govori ure in ure o stvari, o koji bi ne smeli izgubljati besede, o stvari« ki bi ne smela pravzaprav niti priti tukaj v pretres — a to je pa vse Vi redu! (Veselost). Gospod Protič n p ustane in ne vikne: »Gospodje, škoda je časa. — To je obstrukcija!«
Naj se Narodno predstavništvo ne peča več s takimi debatami. Preide naj na resno delo. Odklonimo enostavno poročilo verifikacijskega odbora, odobrimo mandat gospod« Dermončiča in preidimo na ono deloy ki ga je treba vršiti. (Živahno odo« bravanje in ploskanje).
Mandat posl. Dermončiča ie zbo.b nica z večino odobrila in zavrnil« predlog verifikacijskega odbora.
Demokratje so za eno blamažd bogatejši.
Brzojavne vesti.
Novo Italijansko ministrstvo.
LDU. Trst, 22. Tukajšnji listi javljajo iz Rima z dne 20. t. m,: Potrjujejo se vesti, da se ministrska kriza reši na ta način, da prevzame vodstvo kabineta triumvirat Nittl-Tit-tonl - Luzzatti. Po tem načrtu nacionalistični elementi ne bodo sodelovali. — Nacionalni krogi so zelo razburjeni in se upiraio tej kombinaciji.
—	Socialistična parlamentarna skupina ie sprejela resolucijo, kier poudarja. da sedaj ne ure za kabinetno krizo, marveč z.a krizo režima. Resolucija pozlvlje proletarliat. naj mirno ln pazljivo opazuje dogodke In naj podpira nastop socialistične parlamentarne skupine, ki ščiti ln brani pravice proletarcev.
Nemčija se še ni odločila.
LDU. Weimar, 20. (DunKU.) Po državni vladi imenovani izvedenci so
v posvetovanjih o gospodarskih po* sledicah mirovne pogodbe in o vprašanju podpisa sklenili: Nemčija. katera je po vojski financielno, po številu prebivalstva ter vsled izglado-valne blokade tudi v svoji^ delavski zmožnosti oslabljena, naj plačuje, zdaj, kakor entenla zahteva, nešteta; milijone. To ji je mogoče le, ako se> more gospodarsko gibati, proizvajati in izvažati, kar vse pa ji zabranjujejO! določbe, ki jih vzdržuje ententa. Stojimo torej pred gospodarsko nezmožnostjo izpolniti entemne nove pogoje; podpisati pa neizpolniivo pogodbo prepoveduje^ spoštovanje pogodbene zvestobe in samega sebe.
Herman Miiller sestavi nemški kabinet
LDU. Berlin, 20. (DunKU. — Zakasnelo.) »Vossische Zeitung« izve tik pred zaključkom uredništva, da te
LISTEK.
18
Avgust Strindberg:
Bedakova izpoved.
Preložil Fran Albrecht.
(Dalje.)
Prirojena mi je čudovita lastnost, da se napravim, ako hočem, slepega in gluhega. Napoti! sem se proti hotelu, ne da bi medpotoma Videl ali slišal kaj takšnega, kar bi moglo ranit! moje samoljubje; ne pogleda čolnarjev, ki so poznali mojo skrivnost, ne žaljive besede moža, ki je nesel mojo prtljago.
V hotelu sem si vzel sobo, naročil absinta, si zapalil smodko in pričel preudarjati.
Ali sem zblaznel ali ne? Ali je bila nevarnost tako preteča, da je bilo nujno takojšno izkrcanje?
V stanju, v katerem sem se nahajal, mi Je bilo povsem nemogoče, da bi to presodil, ker si norec, kot pravijo zdravniki, ni svest svoje duševne obolelosti in ker zveza njegovih misli ne dokazuje njih nepravilnosti. Po načinu raziskovalcev sem preizkušal podobne slučaje, ki so se bili odigrali v mojem življenju.
Ko sem obiskoval še vseučilišče, se je moja nervozna razburjenost radi vznemirjajočih dogodkov, samomora tovariša, ljubavne pobtsne-'osti, strahu pred bodočnostjo, tako močno raz-
vila, da sem ob belem dnevu do samega sebe čutil nezaupanje. Bal sem se, ostajati sam v sobi; prikazoval sem se sam sebi. Moji prijatelji so smatrali tedai za potrebno, da so me drug za drugim stražili ponoči ob prižgani sveči iii prasketanju ognja v peči.
Drugič sem v silnem napadu obupanosti, ki je sledila vsakovrstnim nezgodam, zbežal v polje, begal po gozdu in splezal nazadnje na vrh borovca, kjer sem zajezdil vejo in govorii smrekam, ki so se razprostirale pod mano, govor, da bi prekričal mrmranje glasov, predstavljajoč si, da sem govornik v borbi z ljudstvom. Saj to ni bilo daleč odtod, na onem-le otoku, na katerem sem preživel toliko poletij in čigar rtič se je videl tam spodaj.
Ta dogodek sem si poklical v spomin ^ vsemi njegovimi podrobnostmi, ln bil sem uverjen, da vsaj za trenotek boleham na duševni zmedenosti.
Kaj je bilo storiti? Moje prijatelje treba pravočasno obvestiti, še predno bi se razširila govorica o moji bolezni v mestu. Toda kolika sramota uvrščati samega sebe med negodne ;n nedozorele ljudi 1 Tega bi ne prenesel nikoli I
Lagati torej! Spet torej po ovinkih, a ne da bi mogel pretvarjati resnico! To se mi Je upiralo! Izmučen od pomislekov, kolebajoč med različnimi načrti, kako priti iz tega labirinta, se me je lotevala resna želja, zbežati, da bi se izognil dolgočasnim inkvizicijam, ki so
čakale name. Hotel sem si poiskati v gozdni šumi zatočišča, kjer bi se skril in poginil kot divja žival, čuteč bližino smrti.
S	to namero sem se plazil po uličicah; plezal sem preko visokih skal, kjer mi je drselo po mahu, premočenem od jesenskega deževja, prekoračil ledino in dospel do majhne hiše, kjer sem nekoč stanoval. Oknice so bile trdno zaprte in divja trta, ki je prepletala hišo od tal do krova ,je bila zdaj vsa gola. Skozi njo se je videlo zeleno omrežje. Ko sem stal zopet na tem zame svetem kraju, kjer je vzka-lilo brstje najine zveze, sem spet videl svojo ljubezen, ki so jo druge reči potisnile v ozadje. Naslonjen na steber, ki je nosil leseni balkon, sem Jokal kot zapuščeno dete.
Iz »Tisoč in ene noči« sem se spominjal, da inladi ljudje včasih obolijo od same nepo-tešene ljubezni in da zavisi njih ozdravljenje samo od posesti ljubečega bitja. Domislil sem se tudi švedskih narodnih pesmi, v katerih hirajo mladenke iz obupa, ker ne moreio dobiti junaka svojih sani in prosijo svoje matere, naj jim pripravijo mrtvaški oder. Tudi stari dvomljivec Heine mi je prišel na um in njegova pesem o plemenu Asre, ki ljubeč umira.
Na vsak način je moja ljubezen morala biti posebne vrste, ker sem se pogreznil v mladost, obseden od ene edine misli, ene edine podobe, enega edinega prevladujočega čustva, ki me je napravilo silno slabega in nesposobnega za vse, razun za vzdihovanje.
Da bi odvrnil svoje misli od tega, sein s svojimi pogledi objel velikolepi razgled, ki se je razprostiral pod mojimi nogami. Tisočero otokov, pokritih s smrekami nalik bodicam, s posameznimi borovci med njimi, je plavalo po ogromnem zalivu iztočnega morja, zmanjšujoč se polagoma in izpreminjajoč se v čeri, pečine in sipine, dokler otočišče ni ponehalo, kjer se je vila sivozelena črta vzhodnega morja in kjer so se razbijali valovi ob strmem obrežju najskrajneših pečin.
Po zakritem nebu plavajoči oblaki so metali preko vodne površine v barvastih trakovih senčne proge, ki so se prelivale v sencah od sive barve preko stekleno-zelene in prusko« modre do snežno-bele pene valov. Za utrdbo, ki je stala na strmi škrbini, se je dvigal v zrak črn steber dima, neprestano bruhajoč iz nevidne peči, da je legel potem pod vetrom preko živega grebena valov. Hipoma le pokazal transportni pernik, ki sem ga bil zapustit, svoje temno truplo. Ob pogledu nam sem začutil tesnobo v srcu, zakaj ta partijk ie bil živ« priča moje sramote. Kot splašen konj sem ušel in zbežal v gozd.
Pod koničastimi oboki jelk, kjer je pod igličastimi vejami orgljal morski veter, se je moje srce znova stisnilo od straha. Tu sva se izprehajala, ko je sijalo pomladnie solnce med zelenjem, ko so smreke poganjale svoje rdeče cvetove, ki dišijo po zagodah; ko je bezeg si-oal v .veter svoj rmeni cvetlični prah: ko so
-*r
državni predsednik Eberi poveril Večinskemu socialistu Hermanu Mill-lerju sestavo kabineta.
Nemška delegacija želi pojasnila.
LDU. Berlin, 20. (DunKU.) Wo»-fov urad poroča: Danes te državni minister grof Brockdorff-R; ntzau Izročil predsedniku mirovne konference Clemenceau-ju nastopno noto: »Gospod predsednik! Proučevanje 4 listin, ki so bile izročene geueralnj-mu komisarju mirovne delegacije dne 16. t. iiu je pokazalo, da je najavljenih v spremnem pismu in spomenici več privolitev, ki se pa ne nahajajo v tekstu, ki se je kasneje Iz-premenil. Nemška mirovna delegacija opozarja na naslednja najvažnejša protislovja:
1.	Na strani 7 spomenice je rečeno, da bo Nemčija, ko vstopi v zvezo narodov, deležna vseh prednosti, ki izvirajo iz določeb o svobodi prometa in o transiinem prometu. Na strani 42 spomenice pa pravi dotični stavek, da se Nemčiji za dobo najmanj petih let nalagajo enostranski pogoji za trgovski promet. 2. Na strani 11 memoranduma j? izjava, da Francija prevzame alzaško -terenski državni dolg. 3. Na strani 14 je rečeno, da se za glasovanje v Gorenji šleziji ustanovi neodvisna komisija, dočim po novem načrtu pogojev to komisijo imenujejo enostransko aliirane in asociirane vlade. 4. Na strani 16 je glede me-melskega ozemlja razvidno, da se Je to ozemlje v obliki prenosa ua aliirane in asociirane države odstopilo zato, ker še ni izgotovljen štatut litovskega ozemlja. Vsled tega je smatrati Litavsko kot državo, ki bo končno dobila to ozemlje. 5. Kakor je razvidno na strani 17 spomenice, odloči komisija za otok Helgoland, ki so jo imenovale aliirane in asociirane vlade, katere dosedanje naprave ostanete za obramba otoka. 6. Stran 21 obljublja, da se nemške železnice in rudniki v Shantungu ne bodo smatrali kot nemška državna last, ako Nemčija dokaže, da so zasebna last*.
Obsedno stanje nad Hamburgom.
LDU. Hamburg, 19. (DunKU.) Vsled vedno hujše razširjajočega plenjenja živil v prosti luki, se proglasi 20. Junija po vsem ozemlju proste luke obsedno stanje.
Pred splošno stavko ▼ Gdanskem.
LDU. Berlin, 20. (DunKU) »Vos-sische Zeitung« poroča Iz Gdanskega: Odbori obratovnih nameščencev velikih prometnih obratov so »Venili začeti splošno stavko, če bi se nameravalo upreti se sovražnemu pohodu v Zapadno Prusijo.
Občinske volitve v Monakovem.
LDU. Monakovo, 22. (DunI U ) Volitve v občinski zastop in v okrožne zbore so potekle včeraj po vsei Bavarski in posebno v Mcnakovem popolnoma mirno. Pri občinskih volitvah v Monakovem je opaziti velik uspeh neodvisne socialistične stranke na rovaš večinskih socialistov, ki so na glasovih zelo nazadovati. Bavarska ljudska stranka (centrum) ic svoje glasove ohranila, dočim Je nemška demokratska stranka precej izgubila, tako da je prešla več aa v monakovski mestni občini od meščanskih strank na socialiste, ki imajo od 50 mandatov 25. Pu drn^h bavarskih mestih so se večinski socialisti boljše odrezali.
Stavka v Weiinariu.
LDU. VVeimar, 19. (DunKU.) Danes od 16. dalje stavkajo želez- iški
delavci in del uradnikov, k protest proti nastopu vladnih čet v Erfurtu.
Tihotapstvo z orožjem v Berlinu.
LDU. Berlin, 20. (DunKU.) Kakor poroča neka lokalna korespondenca, so oblasti zasledile veliko tihotapstvo z orožjem med Hamburgom, Berlinom in Braunsehweigem. Kakor je znano, so člani komunistične stranke v Berlinu sami orožje kradli in prodajali, kar se je vršilo v velikem slogu. Sedaj je dognano, da se nahaja središče skupine, ki pripravlja nove puče z orožjem v Hambur* gu, odkoder se vodi pokret, ki se itna razširiti po vsej Nemčiji.
Rešitev lužiškega vprašanja.
LDU. Praga, 22. (ČTU.) Mirovna konferenca je ustvarila podlago za rešitev lužiškega vprašanja na ta način, da so aliirane in asociirane države vzele na znanje izjavo nemškth delegatov, da je Nemčija sklenila dati tujim manjšinam na nemškem ozemlju, kakor priznava ententa nemškim manjšinam, vsa Jamstva glede pravice do lastne vzgoje, vere In kulture.
Burna seja dunajskega okrajnega delavskega sveta.
LDU. Dunaj, 22. (CTU.) »Der Neue Tag« poroča od zanesljive strani, da so bila dunajska kolodvorska oačelništva obveščena o prihodu en-tentnih čet, ki so dirigirane na ogrsko mejo. Dr. Friderik Adler Je v okrajnem delavskem svetu odkril načrt pučev, ki so imeli namen, zlomiti oct-por proti pohodu madžarskih čet v Nemško Avstrijo. Vpad madžarskih čet bi imel namen, polastiti se banko vnice ter municijskih tvomic v Nižji Avstriji. Vnela se le burna debata v kateri so govorili proti Adlerju komunisti Pavel Friedldnder, El-friede FrledlSnder m Toman. Adler-Jeva resolucija, na podlagi katere naj bi lastni izvršilni odbor s sodelovanjem policije posredoval pri demonstracijah političnega značaja, le bila sprejeta s 300 glasovi proti 32 glasovom komunistov.	\
Finančni položaj na Dunaju,
LDU. Dunaj, 22. (CTU.) Poročilo magistrata o finančnem položaju mesta Dunaja kaže žalostno sliko. Trt* manjklial občine znaša 403 miiUonov. Za pokritje izrednih izdatkov se namerava najeti novo posojilo in zvišati najemninski vinar povprečno n-35.5 h od najemninske krone, stopnjevale glede na višino najemnine. Med prebivalstvom vlada vr’1ka ogorčenje, zlasti ker so vsi mestni obrati pasivni.
Tkalski deželni zbor.
• LDU. Inomost, 20. (DunKU.) V novem deželnem zboru je zastopanih : šest nemških liberalcev, 38 pristašev tirolske ljudske stranke. II socialnih demokratov in 1 Član gospodarske zveze.
Stavka oglarjev v Franciji končana.
LDU. Pariz, 19. (DunKU.) Stavka oglarjev v severnih okrožjih je končana.
Bojt na Slovaškem.
LDU. Praga, 22. (CTU.) Situacijsko poročilo. — Vse kaže. da je sovražnik večji del svojih čet zbral na levem krilu in da namerava nadaljevati napade v smeri proti Novim Zamkam in zapadno Levice. Vsi njegovi napori so bili brezuspešni. Utrpel je težke izgube. Naše čete so dne 21. t. m. s krepkimi protinapadi dosegle nove uspehe. — Vojna sktmina
Mittelhausser: Na desnem krilu smo dokončali čiščenje zapadnega brega Nitre. Na levem bregu smo potisnili sovražnika nazaj in onemogočili njegove ponovne obkoljevalne poizkuse.
V	dolini reke Hron so naše čete krepko napadle, zavzele Novo Banjo in prisilile sovražnika, da se umakne, pri čemer smo zajeli sto jetnikov, med temi večje število častnikov. Na ozemlju južno Stavnice se sovražnik umika proti jugu. Pri Nagvoczi smo odbili napad sovražnika. V okolišu Ti sovca smo sovražnika, dasi je ojačil svoje čete, prisilili, da se Je umaknil v neredu za nekaj kilometrov proti jugu. — Vojna skupina Hen-noque: Položaj je neizpremenjen.
Tajna volilna pravica v Romuniji.
LDU. Bukarešta, 23. (RDU. Da-cia.) Izšla je naredba o uvedbi tajna volilne pravice.
Protiboljše viške gonje v Rum uniji.
LDU. Bukarešta, 23. (RDU. Da-cia.) Tajna policija je izsledila v Besarabiji boljševiško organizacijo. V KišinJevu in Benderu so dosedaj zaprli 65 boljševiških agitatorlev. Izsledili so tudi tajno tiskarno ter zaplenili vse knjige, zapisnike članov in denarna potrdila.
Ministrska kriza v Kltaju.
LDU. Peking, 19. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: Demisija ministrskega predsednika je bila sprejeta. Finančni minister posluje kot njegov namestnik. Japonski sovražno razpoloženje Še ni ponehalo.
Narodno predstavništvo.
LDU. Zagreb, 22. Sobotno sejo narodnega predstavništva otvarja predsednik dr. Pavlovič ob sedemnajstih. Na Zlatičevo interpelacijo, da-li Je res poverjeno urejevanje arhiva ministrstva za zunanje posle Milanu Šajnoviču, ki je bil zapleten v znano odeško afero, odgovarja mint-strski predsednik Protič, da on ve za obtožbe proti Šajnoviču in da se vrši proti njemu preiskava v Rusiji, kakor tudi pri ministrstvu doma. da pa oblasti do sedaj niso zahtevale, da se Šajnovič suspendira. Zlatič se ne za-dovoljava z odgovorom in obsoja, da vrši šajnovič posle na tako važnem mestu, ko je vendar njegova krivda jasna. Nato se preide na dnevni red.
Poročevalec dr. Križman čita poročite o verifikaciji mandatov dr. Vu-kotiča, dr. Brezigarja in Benkoviča. Mandati se odobre brez razprave.
Nadaljuje se pretres podrobnosti v zakonskem načrtu o državljanstvu. Prečitajo se trije člani, ki se takoj sprejmejo. Pri četrtem členu predlaga dr. Polič nekatere izpremembe v stilizaciji. Dr. Sunarič predlaga, da se členi 5, 6 in 7 vrnejo odseku, ker Narodni klub namerava nasvetovati nekatere opombe, da se ne bi zakon v sovražnih državah naoačno tolmačil. Dr. Kramer se strinia.
Ilija Ilič (radikalec) meni, da Je imel Narodni klub v odseku svoje zastopnike, da pa ni predlagal nika-kih opomb. Omenja, da se to ne zlaga z parlamentarno lojalnostjo. Členi 5,
6	in 7 se vrnejo nato odseku. Členi 8 do 18 se sprejmejo. Pri 19. členu predlaga dr. Polič, naj vrši resortni minister v takozvanih avtonomnih poslih le generalno nadzorstvo nad pokrajinskimi vladami in jim dajo splošnih direktiv. Glede tega predlaga, da se reševanje vprašanj za sprejemanje in odpuščanje iz državljanstva prepusti banu in pokrajinskim vladam. Minister dr. Kramer se
predlogu dr. Poliča protivi, ker ni mogoče na več mestih reševati vprašanja o državljanstvu, ki mora biti skupno rešeno.
Poročevalev Miladinovič zavrača dr. Poličev predlog in prosi, da se 19. člen sprejme tako, kakor ga je predložil odsek, v Posl. Nestorovlč opozarja na nedosledno postopanje poslancev Narodnega kluba, ki so po eni strani za državljanstvo, po drugi pa povzročajo zbornici težkoče, da reši zakon.
Posl. dr. Laginja (Narodni klub) predlaga, naj se 19. člen izroči odseku, čemur se minister dr. Kramer protivi, ker ni v 19. členu ničesar, kar bi se izpremenilo. — Nato se 19. člen z veliko večino glasov sprejme. Proti njemu so glasovali le člani Narodnega kluba.
Pri 20. členu predlaga dr. Polič nekatere izpremembe, nakar se ta člen sprejme. Predsednik dr. Pavlovič zaključi sejo ob dvajsetih in določi drugo na 23. t. m. ob 16. uri.
Ogrski sovjetski kongres.
Budimpešta, 19. V današnji seji sovjetskega kongresa je predlagal predsednik, da se prekine gospodarska debata, nakar se je prevzelo na dnevni red vprašanje zunanje politike.
Ljudski komisar Bela Kun je v obširnem situacijskem pregledu izvajal, kako sedaj ententa s svojim protianeksijskim in protiodškodnto-sklm mirom opustoša Nemčijo in Nemško Avstrijo. Želim, Je nadaljeval, da Nemci podpišejo mirovno pogodbo, kajti s tem si Scheidemannov sistem izpodbija tla pod nogami.
O Clemenceaujev! noti Je izjavil: Na to moremo odgovoriti samo, da smo pripravljeni se pogajati o miru. Hočemo se pogajati ne Je z ententno mirovno konferenco,_ marveč tudi s sovražnimi državami, ki nas obdajajo.
Govornik predlaga resolucijo, ka-terakot predpogoj, da se odpravi narodnostno zatiranje, proglaša za na čelo 1. teritorijalno nedotakljivost In
2.	odstranitev razrednih razlik ter zahteva jamstva, da se delavstva različnih jezikov ne bode skušalo ločiti s takimi sredstvi, kakršna so nove politične meje- Medsebojne odno • šaje vseh, na ozemlju nekdanje monarhije nastalih narodnih držav naj uredi skupna konferenca teh novih držav. Odobrava se stališče, ki ga Je zavzela sovjetska vlada v dosego mirovnega sklepa in posebej glede n najnovejšo Clemenceaujcvo noto. Ravno tako se soglaša z njenimi ukrepi v varstvo inozemskega premoženja, ki merijo v to. da bi sovjetska republika ne bila izločena iz mednarodnega gospodarskega prometa.
Končno odobrava kongres vso ukrepe sovjetske vlade, ki se ustavljajo imperlaJistiški nacionalno-osvo-jevalni politiki, izjavlja pa. da hoče Madžarska živeti samo v zvezni (federativni) skupnosti S tistimi deli osvobojenega ozemlja, katerega prebivalstvo ni madžarske narodnosti. Resolucija je bila po daljši debati soglasno sprejeta in zborovanje nato zaključeno. — LDU.
Iz Slovenije.
Obupni klici vpokojencev bratovskih skladnic.
Življenjske razmere so nastale 7» vpokojene premogarje, vdove in si-rotninske otroke, naravnost obupne.
Vpokojenci so večinoma le starčki, bolni in delanezmožni delavci, vdove in sirotninski otročiči. Starčki dobijo, v najboljšem slučaju, če so delali 40 let neprenehoma v enem in istem premogovniku 40 K, vdove v najboljšem slučaju 13 K 33 vin. in sirotninski otročiči v najboljšem slučaju 6 K' 66 vin. mesečne pokojnine. Vpokojenci, ki ne morejo dokazati 40-let-nega nepretrganega članstva pri en! in isti bratovski skladnic!, dobijo: moški 16 K 66 vin. do 30 K, vdove od 5 K 63 vin. do 10 K, sirotninski otročiči pa od 2 K 77 vin. do 5 K mesečne pokojnine. Vpokojnine nad 40 K d3 100 K dobijo le pazniki in uradniki.
Te žalostne razmere so povzročile, da je med vojno in zlasti v preteklih dveh letih umrlo mnogo \po-kojencev. še živeči pa so podvrženi hirajoči smrti, ker jim je nemogoče prehranjevati se pri sedai obstoječi draginji.
Podružnica Trbovlje »Unije slovenskih rudarjev« je po sodrugu Sitarju napravila na rudarsko glavarstvo v Ljubljani sledečo vlogo za povišanje pokojnine:
»Vpokojencem, ki sedaj dobivajd 2 K 77 vin. do 10 K mesečno, „e ista zviša za 500%, onim ki dobivajo od 10 K do 20 K se zviša za 250%, onim ki dobivajo od 20 K do 30 K, se zviša za 175%, onim ki dobivajo c < 30 K do 40 K, se zviša za 125%, onim ki dobivajo od 40 K do 60 K, se zviša za 60%, onim ki dobivajo od 60 K do 80 K, se zviša za 30% in onim. ki dobivajo od 80 K do 100 K, se zviša ista za 10%«.
Rudarsko glavarstvo uvideva veliko bedo vpokojencev In zahteva., naj se izvedljivost stavljenih /ahtev na podlagi računov utemelii ter ie v računu vpoštevati premoženje bra tovske skladnice, njene obveznosti po pravilih, upliv predlaganega povišanja provizij itd. Želji rudarskega glavarstva se je takoj vstregio in na podlagi natančnih podatkov se je !o-kazalo, da b1 rabila bratovska sklad-nica v Trbovljah za zvišanje pokojnine vpokojencem znesek 39.526 K 16 vin. mesečno. To pokritje bi se lahko našlo s tem. da rudarsko glavarstvo sporazumno z deželno vlado privoli trboveljski premogokopni družbi zvišati ceno na premogu 1 z* 12 K pri vagonu, to le samo le 12 vinarjev pri 100 kg. Pri premogovniku v Trbovljah se je n. pr. preduetralo v mesecu maju t. J. 3463 vagonov premoga, kar bi zneslo pri povišanju cene na vagonu za 12 K. znesek 41.556 K, in pokritje za potrebno zvišanje pokojnine bi bilo m razpolago. To malenkostno podraženie ne bi nalagalo gospodom tovarnarjem, ž. ’ez-nicam itd. prav nobenih občutnih bremen in ubogim, starim, iztrplje« nim, sestradanim vpokojenim premo« garjem ter vdovam in n!ih sirotnin-skirn otročičem bi se smrtni dihljaji oblažili.
Sodba o usodi vpokojencev je tedaj v rokah gospoda rudarskega glavarja in upati Je, da rudarsko glavarstvo zadevo nagloma reši.
Dnevne vesti.
Vsem našim čitatellem na znanje.
Znano nam je, da mnogo naših naročnikov in prodajalcev ue dobiva lista redno, ker ga pošta ne dostavlja takoj. Vse naše čitatelie prosimo, da nam take slučaje nemudoma javijo. Napraviti hočemo enkrat za vse-: iej red. Obstrukcije prevnetih ljudi ne bomo več trpeli.
skozi mrtve liste priklile velikonočnice pod le-ševjem. Tu po tem rjavem, mehkem mahu, ki se je razprostiral nalik volneni odeji, so hitele njene male noge, ko Je s kovinasto-zvočnim glasom prepevala svoje finske pesmi. V jasni luči spominov sem spet našel dvoie ogromnih jelk, ki ste kakor v objem zrastli druga k drugi: njuna debla so se škripajoč pod sunki vetra trla drugo ob drugo. S tega mesta Je pohitela po ovinku, da utrga v močvirju morsko rožo. Z vnetostjo pristnega pret eličarja sem iskal sledov te krasne noge, kojih utiseh mi, najsi še tako rahel, ne mogel izginiti. S sklonjenim tilnikom, nos na zemlji, sem prevohal vsa tla, z izbuljenimi očmi, ne da bi kaj našel. Tla so bila pokrita s sledovi divjačine in prav tako lahko bi sledil sledovom gozdne vile kot našel mesto, ki se ga je dotaknil nežni čevelj oboževane žene. Ničesar ni bilo razun blata, kravjih odpadkov, gob, mušjih gliv. pezdekov, gnilih in gnijočih, ter polomljenih cvetličnih stebel. Na robu močvirja, ki je bilo napolnjeno s črnikasto vodo, sem se za trenotek potolažil z mislijo, da je bila temu močvirju dodeljena čast, da je zrcalil v sebi naikrasnejši obraz na svetu. Zaman sem se trudil spoznati morske rože pod velim listjem, ki je popadalo z okoli stoječih brez.
Nato sem se po isti poti vrnil. Planil sem v šumo, ki je pošumevala s tem globjlml glasovi, čim močnejša so bila debla. Na višku obupanosti od silnih bolečin sem glasno zatulil. Solze so mi file izpod trepalnic. Kot razstra-
ščeni gozdni škrat sem teptal glive in gobe, trgal mladi bezeg in se zaganjal v drevje. Kai sem pač hotel? Tega bi ne znal povedati! V neizmernem žaru je gorela mola kri; brezmejno hrepenenje, videti jo, me je objelo. Ona, ki sem Jo ljubil preveč, da bi jo poželel, se je polastila vsega mojena bitja. In zdaj. ko je bilo vsega konec, sem hotel umreti, ker brez nje nisem mogel več živeti 1
Ampak lokavo, kot so to običajno blazni ljudje, sem hotel poginiti na dostojen način, s tem da si nakopljem pljučnico ali kai sličnega: potem bi moral ležati cele tedne v postelji, lahko bi spet videl njo in se poslovil od nje, poljubljajoč JI roke.
Okrepljem po tem mahoma storjenem načrtu, sem zaokrenil svoj korak proti obrežju, ki ga ni bilo težko najti, ker me je kipenje valov vodilo skozi šumo.
Obrežje je bilo strmo, voda globoka: vse kot je bilo treba. S pozorno pazljivostjo, ki ni razodevala svojega mračnega namena, sem se slekel; obleko sem skril pod lelšev grm in uro sem položil v skalno razpoklino. Bril je oster veter in zdaj v mesecu oktobru je morala imeti voda jedva nekaj stopinj nad ničlo. Z močnim zaletom preko skal sem se vrgel z glavo navzdol v vodo, ciljajoč v nižino, ki se je izdolbete med dvema ogromnima valovoma. Bilo mi je, kot da sem pal v žarečo lavo. Kmalu sem se prikazal na površju, s koščki morskega mahu v rokah, ki sem ga na dnu mimogrede opazil in ki me Je ranil po mečah. iVzplaval
sem v odprto morje, nudeč svoje prsi votlo penečim se valovom. Smeh utev in krakanje vran me je pozdravljalo. Ko so mi pošle moči, sem se povrnil in splaval proti obrežju.
Zdaj je napočil poglavitni trenotek tega lečenja. Po predpisih, ki jih imajo tisti, ki se kopljejo, tiči poglavitna opasnost v tem. da ne ostanejo predolgo izven vode neoblečeni. Sč-del sem na skalo, ki je bite vetru najbolj izpostavljena, da Je oktoberski veter bičal mol goli hrbet. Čutil sem, kako mi gomazi po koži. Same po sebi so se mi krčile mišice in prsni koš, kot da hoče nagon samoohrane na vsak način očuvati žlahtne organe, zaprte v moji notranjosti. Brez moči, da bi ostal na enem mestu, sem zgrabil za jelševo vejo in splezal na to drevo, ki se je vilo pod mojimi krči ter pod neukrotljivo silo mojega mišičevja. Tako sc mi je posrečilo, da sem se obdržal na istem mestu. Ledeni zrak me Je žgal po križu nalik razžarjenemu železu.
Nazadnje sem se prepričal, da imam dovolj in sem se urno oblekel.
Medtem se je znočilo. Tema Je bite, ko sem se vrnil v gozd. Postalo me Je groza; z glavo sem zadeval ob nizko viseče vele debel, prisiljen sem bil, tipajoč iskati pota. Hipoma se je pod vplivom moje blazne groze poostrilo delovanje moiih čutov tako zete, da sem po šumenju vej zaznaval vrsto drevja, ki je bilo krog mene. V kakšnem globokem basu so po-šumevale smreke, kojih trdne in goste iglice so tvorile ogromno Kitaro t višji ton «o dajati
dolgi in gibki borovci, njih žvižg je nalikoval sikanju tisočero kač; suho prasketanje brezovih vejic mi je vzbujalo spomine na detinstvo, v katerih se je grizoča bolečina mešate s prvimi čustvi naslade; šumenje suhega listia, ki je ostalo še na hrastih, je zvenelo kot šušljanje papirja; bezgovi šepet je malone posnemal glasove žend, ki si šepečejo v uho; jelše so zamolklo pokale, ko jim je veter lomil veje. Ze po padcu samem sem lahko ločil borovi storž od smrekovega storža; po samem duhu sem opazil gobo v bližini, in živci palca na nogi kot da so čutili, stopajo-li po tleh, po lesičevju ali po mahu.
Vodil me je moj slepi čut in tako sem uO-spel do pokopališčne ograje. Prekoračil sem lesene stopnjice. Za hip sem se naslajal ob godbi vrb-žalujk, ki so s svojim vejevjem bičale mrtvaške križe pod seboj. Nazadnje sem ves premražen, trepečoč ob slehernem nepričakovanem šumu, dospel v vas, kjer so mi hiše v polsvitu kazale pot do gostilne.
Prišedši v svojo sobo, sem takoj brzojavk baronu in ga obvestil o svoji nenadni obolelosti in neprostovoljnem izkrcanju. Potem sem mu napisal pismo, v katerem sem mu priznal svoje duševno stanje, omenjujoč svoj prejšnji napad In proseč ga diskretnosti. Na prvem mestu sem navedel kot povod moje bolezni zaroko moje dozdevne zaročenke; zakaj taka sem zg vekomaj izgubil vsako nido.
(Balte prib.)
\Stev. 141. %-------------
N A P R E J.
Vsem beguncem nit znanje,
, Begunski sosvet v Ljubljani dftjS ysem beguncem brezplačna pojasnila v vseh begunskih zadevah, bodisi bv prošnjah, 'bodisi v slučaju kakih pritožb itd. Kjer bo uvidel potrebo, «Ot begunski sosvet tudi posredoval Pri oblastih in zasebnikih v prilog beguncev in to v stvareh kateregakoli značaja. V ta namen vabi begunski sosvet vse begunce brez razlike poni a,naj mu čimpreje pošljejo svoje popisnice, spisane po temle vzorcu : line in priimek družinskega glavarja, t. j 0(*eta! oziroma matere, fojstno leto, rojstni kraj, domovinska bbčina, politični okraj in dežela, poklic in stalno bivališče (ulica, hišna številka) pred begom, dalje natančni naslov sedanjega bivališča in s cim se peča sedaj; ima v domovini kaj nepremičnega imetja ali ne ter kedaj (mesec, dan, leto) je bil vsled vojne prisiljen bežati z doma. Tudi naj vsakdo sporoči v popisnici ali Je »Ji vojak ali ne in če je bil morda ranjen. V slučaju, da je kak član ka. Jere družine padel v vojni, oziroma ce se ne ve, ali je živ ali mrtev, naj
naznani v popisnici tudi to. — V
zmislu in s temi podatki naj nato po vrsti popišejo vsi družinski Člani. Vabilo begunskega sosveta yelja vsem beguncem brez razlike. ‘Udi tistim, ki se nahajajo po taboriščih, duhovnikom, uradnikom, učiteljem, upokojencem, dijakom, železničarjem, trgovcem, obrtnikom Itd., kajti begunski sosvet hoče sestaviti Seznam *sc'.- beguncev, kar mu zelo jrtajša delovanje pri zastopanju njih koristi, kakor tudi direktno občeva-nie z njimi, ko Jim bo treba kaj sporočati. Vljudno prosimo našo inteli Kenco, naj beguncem pri sestavljanju popisnic pomaga, Jih bodri, da Jste Čimpreje vpošljejo. Najbolje bi pilo, ako bi v vsakem kraju 3 ali 4 Inteligentne osebe kar same vzele v foke to popisovanje in nam poslale izdelek v skupnem zavitku na naslov: Begunski sosvet v Ljubljani, "ražakova ulica 3. Ker te zadeva Velike važnosti in n u J n a. kajti «tr« 2a enotno ureditev pomoči beeun-cev v vseh ozirih, proskno ponovno, nai se vsi begunci toCno in čim paihitreje odzovejo našemu vabilu. Odzvati se Je le J*smeno.
Begunski sosvet v l JubUanl.
Odpustitev vpoklicanih revervlstov.
Vsi oni na šesttedensko orožno vajo vpoklicani jugoslovanski rezei-visti, ki so orožno vajo nastopiti brez zamude, odidejo na dopust takoj po preteku šestih tednov. Zamudniki pa ostanejo še nadalje pri vojakih, dokler zamuda ni popravljena.
Koroški interniranci.
V zadevi internacije Je vlada sklenila: Ker Nemci niso izpolnili pogojev premirja in še vrh tega z Jo slabo ravnajo z našimi interniranci, sc Nemcem, ki se še pri nas pridržujejo
V internaciji, ne bo moglo še bolj olajšati položaja, kakor se le že pričenjalo in se jih še ne bo izpusti!«, dasi je bilo to že pripravljeno. Na-daljno postopanje je popolnoma odvisno od stališča, katerega se bodo držali Nemci glede naših internirancev.
Slovenija profpstira.
LDU. poroča z dne 22. Junija: Resolucije proti nasilnemu pariškemu miru so poslale deželni vladi za ^ovenijo sledeče občine: Krčevina Pri Ptuiu, Gradišče. Gruškovec. Polšak, Sv. Barbara v Halozah. Sed-teŠek, Sv. Elizabeta v Halozah, Sv. Andraž v Leskovcu, Sv. Andraž y Slovenskih Goricah, Trnovska ves. .Velika Varnica, Savci, Čermožiše, Dobrina. Plat. Rankovec. Sveta Katarina, Sv. Mohor, Tekačevo in Žetale, vse iz ptujskega okraja. Nadalje občinski zastop Št. Jernej na Dolenjskem ter krajevni organizaciji *DS v I.ušarjih pri Velikih Laščah In
V Loškem Potoku.
Na Vidov dan v Ljubljani
Se bodo prodali na korist invalidov cvetlice in spominski znaki, in sicer
v soboto, dne 28. in v nedeljo, dut 29. t. m. Prodajalke in spremljevalci imajo sestanek dne 28. t. m. ob 8. uri Zjutraj v magistratni dvorani, kjer bo blagajna, cvetlice in znaki. V petek, dne 27. t. m. se bo vršil pred »Mestnim domom« ob 7. zvečer sestanek ljubljanskih prosvetnih dru-društev. Nagovor bo imel vseučiliški Profesor dr. Fr. Ilešič. Na Vidov dan, 28. t. m., bo maša v stolnici in v pra-voslavni cerkvi. Zvečer pa bo v dramskem gledališču predstava Me-škove drame »Na smrt obsojeni?« V nedeljo, dne 29. t. m. popoldne bo za Srbske vojake brezplačna predstava v opernem gledališču.
Tečai za učitelja
Poverjeništvo za uk in bogočastje Driredi štiritedenski tečai za iz-
obrazbo učiteljev? »a trgovsklR nadaljevalnih šolah.
Selitev delavcev iz Nemške Avstrije.
Za omogočenje preselitev delavskih družin iz Nemške Avstrije je vlada dovolila poverjeništvu za socialno skrb potrebni kredit.
Za suplente na srednjih šolah. -'0
ki imajo popolne izpite, je vlada sklenila, da se jim izplačujejo pečenši x dnem 1. velikega travna 1919 začasno do 30. malega travna 1920 službeni prejemki pravih učiteljev V IX. činovnem razredu.
Ustanovitev posvetovalnic z d matere.
Za ustanovitev takih posvetovalnic, kjer naj bi matere dobivare brezplačno zdravniške nasvete za nego dojenčkov je dobilo po. erjeni-štvo za socialno skrb 10.000 K kredita. Za institucijo oskrbnih sester, oziroma za nabavo košar, v katerih bi donašale oskrbne sestre materam ob porodu perilo in druge potrebščine, pa Je dovoljen kredit 25.000 K,
Dajte Jhn odpravnino!
Veliko je revnih invalidov, ti sq pustili svoje noge, roke na bojiščih. Stara Avstrija jim Je dala za to h.ab-rostne svetinje, od katerih so mesečno dobivali par kron. Te prispev. ke bi morali dobivati do svoje smrti. To naj bi pomenilo, da imajo od gr* dobnega, nečloveškega pohablienja ti nesrečneži vsaj malo utehe, če st» o tistih kronah kot o utehi da govoriti. V aprilu mesecu se Je Invalidom obUubovalo, da dobe enkratno odpravnino za svoje kolajne. Za revne invalide ti taka odpravnina pomenila veliko uteho za njih bedno življenje. Oni pa, ki jim ni treba čakati tia vsako krono, naj bi se prostovoljno odrekli tej odpravnini, da jo drugi, ki so podpore potrebni, tem lažje in sigurnejše dobe. — Tako nam piše invalid z dežele. — Dajte Jim torej odpravnino!
Prepoved uvoza knlig.
Značilno za današnje čase Je fudl ta okolnost, da Je prepovedan uvoz knjig. Tako ti povedo povsod v knjigarnah. Knjigarnarji že mesece in mesece ne dobe nobene knjige od zunaj. Zdravniki, profesorji, advokat!, itd. hodijo iz ene knjigarne v drugo, pa se Jim z zaželjenimi knjigami n* more postreči. Torej niti zdravniških in drugih nujno potrebnih znanstvenih knjig se ne sme uvažati. Ali te to pametno, ali Je to tudi delo za nas kulturni napredek? Ravno isto je s časopisi. Kako smo se včasih zgra žali, da nam ni bilo mogoče dobiti nobenega Italijanskega časopisa, niti drugih. No, pa takrat je bila vojna. Zdaj pa ni sploh nobene nevarnost?, pa take silovite odredbe 1 To mora takoj nehati, da se nam ne bo smejal celi sveti
Drobno.
— Skupna vaia pevskih zborov »Glasbene Matice«, Pevske zveze Ljubljane, Slavca in Ljubljanskega Zvona za Vidov dan se vrši v dvorani »Glasbene Matice« danes, v torek, dne 24. junija ob 20. uri zvečer.
— Društvo državnih uslužbencev kraljestva SHS za slovensko ozemlje ima odborovo sejo 26. t. m. ob 20. uri v običajnem lokalu. Polnoštevilno! — Odbor.
— I. splošno društvo Jugoslovanskih vpokojenccv vabi svoje člane, da glasom društvenih pravil poravnajo mesečne prispevke, odnosno pridejo po članske knjižice v Novo ulico 5 do 3. julija 1919, da bodo društvene zadeve v redu. Ob enem prosimo za (na shodu določeni) točni prispevek k troškom d.pu taci je v Belgrad. — Načelstvo.
— Enoletni trgovski tečail. Upoštevaje izredne razmere ie vlada izjemoma dovolila, da smejo lastniki in voditelji enoletnih trgovskih t-ia-jev in učnih zavodov izdati za šolsko leto 1918./1919. sami izpričevala in se odreja, da odpadejo za letos preizkušnje pred posebno i/.iiaše-valno komisijo. S prihodnjim šolskim letom stopi naredba od 17. maja 1919, št. 501 v popolno veliavo.
— Proti malariji. V delno kritje obratnih stroškov za ustanovljeno štacijo za malarijo v ljubljanski deželni bolnici, je vlada dovolila komisiji za začasno vodstyo in likvidacijo deželne uprave prispevek 4000 kron.
— Okrajni šolski komisarljat v Velikovcu pozivlje vse učitelje-be-gunce, da takoj nastopijo svojo službo. Vzrok morebitne zakasnitve nastopa naj brzojavno javijo.
— Zveza vojaških invalidov naznanja, da je umrl član tovariš Josip Simčič v Gaberju pri Celju, ki Je Šele 14 dni kot zaveden član deloval v prid osnovani oreranizaciii- Gosnei
umrlega se je podala prva podpora
od 100 K. — Iskreno sožalje izreka odbor.
— Vozni red na progi Maribor-Ljutomer. Da se vzpostavijo boijše potne zveze med Ljutomerom in Mariborom pa tudi ostalo Slovenijo in Hrvaško, se upelje na progi Marl-bor-Ljutomer z dnem 25. junija tretji mešani vlak, ki odhaja iz Maribora gl. kol. ob 10.38 in prihaja v Radgono ob 13.14, v Ljutomer ob 16.26; v obratni smeri pa iz Ljutomera ob 11.03, iz Radgone ob 13,16 in prihaja v Maribor gl. kol. ob 16.08 uri. ~« Proti Ljutomeru posredujejo direktno zvezo vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 4.43 in 10.41, iz Zagreba ob 8.59, iz Celovca ob 5.30. Iz Ljutomera prihajajo vlaki z direktno zvezo v Ljubljano ob 14.51 in 20.84; odhod iz Ljutomera ob 6.22 odnosno ob
11.01, v Zagreb ob 15.38 (odhod iz Ljutomera ob 6.32), v Celovec ob 19.23 (odhod iz Ljutomera ob 11.01).
— »Vozni red«, veljaven od 1. Junija 1919 za vse proge Slovenije z najvažnejšimi priključki ostalih proft Jugoslavije je ravnokar izšel v za> ložbi Ig. pl. Kleinmayer in Fed. Bamberg v Ljubljani. Poleg voznega reda Ima tudi tarif za prevoz potnikov, prtljage in psov in abecedni seznam vseh železniških postaj v Sloveniji. Vsem ga priporočamo. Cena je 2 K.
— »Balkan«, list za zbiranje znamk. Ravnokar je izšla 6. številka »Balkana«, prvega jugoslovanskega filatelističnega časopisa in glasila »Jugosl. filat. Zveze«, ki Je bogato ilustrovana in z velezanimivo vsebino. Posebno zasluži zanimanja izvrstna študija Zvonimira Martinko-viča: »Navodila za zbiranje in sp«*, znavanje znamk«, katera je pričela izhajati v tej številki in ki bi jo moral čitati brezpogojno vsak filatelist in vsak odstavk pazno premotrit!. »Balkan« je prvi filatelističen list v Jugoslaviji, a se more vseeno meriti v pogledu opreme in vsebine z najboljšimi istovrstnimi listi velikih narodov. »Balkan« izhaja vsak mesej na 32—48 straneh z mnogimi strokovnimi članki in vestmi iz celesra sveta. Vsak resen zbiratelj znamk naj se naroči na »Balkan«. Naročnina do konca leta 1919. v naprej 7 K 50 vin., poštnina franko. Na zahtevo se pošlje eno številko na ogled od uprave »Balkana«, Zagreb 1, poštni predal 85.
— »Jugoslavenski Ekonomista« je narodno-gospodarskj list, ki izhaja že nad tri leta v Zagrebu dvakrat na teden. Prinaša gospodarske članke in vesti aktuelne zanimivosti iz naše države SHS. List se vsled svoje važnosti hitro širi, a to tem bolj ker je list v zvezi z industrijskimi in trgovskimi krogi v Franciji, Angliji, Zedinjenih državah in z južno ameriškimi republikami. V list pišejo strokovnjaki v narodnem gospodarstvu. Letna naročnina znaša 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K. Uredništvo in upravništvo »Jugoslaven-skega Ekonomista« se nahaja v Zagrebu, Zrinjski trg 1, I. nadstropje.
— Tržaški pristaniški promet po propadu Avstrije. »Lavoratore« objavlja statistiko pristaniškega prometa v tržaški luki od novembra 1918. do maja 1919. V tem razdobju je prispelo v tržaško luko 716 parnikov s 670.985 tonami blaga, 17.496 civilnimi in 48. 259 vojaškimi potniki, 12.171 vojaki in 72.377 vračajočimi se ujetniki. V tem času je bilo v tržaških ladjedelnicah popra ličnih 90 parnikov s 279.054 tonami prostornine. V teh šestih mesecih so je v tržaških javnih skladiščih izkrcalo vojnega in drugega materijala za 49.415 ma.
— Liszt umrl. Učitelj prava, profesor Liszt je umrl v 69. letu sta-rosti.	______
Še enkrat »odlični ruski gostje*.
Gospod Vergun, ki je pred dnevi naložil Ljubljani nezakrivljeno čast svojega obiska, se mi v »Slovenskem Narodu« toplp zahvaljuje, ker sem prevel Dostojevskega »Bese«. LJpr0 tavljam takoj, da sem poslovenil omenjeni roman po naročilu »Tiskovne Zadruge« ozir. g- Ivana Prijatelja, njenega urednika za prevode iz slovanskih slovstev, in ne ro lasmi izbiri, tako da si nimam česa štet! v zaslugo. Kljub temu bi mirno pogoltnil Vergunovo priznanje, če bi ga mož opravičeval z neoporečno umetniško vrednostjo romana; ker ga pa motivira s tem, da so »Besu po njegovi černosotenjski pameti in belo-gardistovskem literarnem okusu »propagandno sredstvo zoper boljševizem«, mi je naravnost zapoved osebne snage, da si ostrgam to hvalo s črevljev. Opozarjam predvsem, da Je reakcijonarna tendenca »Besov* zelo pogojna in naperjena proti kon-fuznemu demagoštvu, ne nrnti revo«_
luciji na sploh’; ir vsej lčnjigi ni hiti enega stavka, s katerim bi se bil izrekel avtor za tačasni družabni red. To dejstvo sem naznačil že v podlistku »Revolucijski epos Dostojevskega«, ki sem ga spisal na željo založništva in v prvi vrsti zato, da *ie bi komentiral knjige kdo drug namesti mene ter je neopravičeno izrabil v svrho protisocialistične reklame.
Kulturna brezbožnost je, da se drzne tako zlostavljati vzvišeno ime Dostojevskega človek, za katerega Rusija nima mesta sredi najusodnejše borbe, ki jo bije za svobodo, pravico in odrešenje človeštva proti nasilju in laži vesoljnega sveta. Toda vprašanja Vergunove vesti me ne brigajo. Želel bi le, naj drugič ne žali ljudi, ki mu niso ničesar storili, in naj mi ne podtika tendenc, ki zame ne pridejo v poštev, ker nisem niti profesor niti parlamentarec, pa tudi ne mislim postati. Simpatij zoper zmagonosno stvar ruskega proletarijata naj iščejo takšni »pravi ruski ljudje« pri pariških konferenčnih apaših, ne pa v izdanem in posiljenem narodu, proletarcu med ljudstvi, ki Ječi v agoniji pod krvavo peto zavlačugane kapitalistične Evrope! Kdor se nastavlja tistim, ki so z vlado justlficiranega mesarja Nikolaja II. vred sopodpisali v Londonu smrtno obsodbo Slovenstva, naj vsaj razume, da spadamo, on in mi, vsak na drugo stran barikade, in naj ne skruni našega gorla s svojo nečisto pozornostjo. Vem sicer, da je pri nas iz mnogih razlogov potrebno, razmotrivati problem socialne revolucije z bistro previdno st jo in tenko vestjo; vem pa tudi, da nam, poteptanim in zapuščenim, ne preostaja drugega kakor radikalen okret na levo in vroče zaupanje v zmago komunistične internacionale, v iztrebljenje svetovnega kapitalizma po diktaturi svetovnega proletarijata.
Boljševik ali ne — kot slovenski kulturni delavec, ki je dovoli trpel za slovensko svobodo, }o vidim stokrat rajši pod zaščito LJeninovih rdečih gard ,kakor da bi te tekal bok ob boku s podrepniki njenih morilcev l Ker Je po vsem tem očitno, da smatram Vergunovo zahvalo za klofuto, ga vabim »in contumatia« nal sprejme tudi on mojo kot brco v tisto plat. kjer domnevam sedež njegovega praktičnega slovanstva, njegove politične morale in njegovih umstvenih vrlin._____________Vladimir	levstlk.
Osnutek zakona o zavarovanju delavcev.
Ministrstvo za socialno politiko države SHS je razposlalo interesentom na vpogled osnutek zakona o zavarovanju delavcev, ki naj se predloži Narodnemu predstavništvu v razpravo. Slovenski prevod tega zakonskega osnutka Je izšel v založbi »Zveze bolniških blagajen v Ljubljani«, Turjaški trg. Želeti je, da si to knjigo nabavijo vsi sodrugi in so-družice, ki se pečajo ali jih zanimajo vprašanja, katera so za naše delavstvo najvažnejša. Resnica Je, da »napredna« Jugoslavija dan za dnevom bolj sili — nazaj, mesto naprej. Pri tem ko v drugih državah (n. pr. Čehoslovaški republiki, Nemški Avstriji itd.) parlamenti z vso silo delajo na to, da čimpreje ustvarijo moderne socialne zakone, vlada pri nas največja zaspanost. Vsaj to moremo reči glede »Osnutka zakona o zavarovanju delavcev«. Ni dovolj, če se vštuli nekaj paragrafov »moderne« vsebine, na drugi strani pa se delavstvo prikrajša.
Priobčujemo izvleček tega »Osnutka«;
§ 1. V državi SHS se uvede obvezno zavarovanje vseh oseb. ki dajejo svojo telesno ali duševno delovno moč v najem, za slučaj; bolezni, nezgode, brezposelnosti, onemoglosti, starosti, kakor tudi posmrtno zavarovanje za člane družin zavarova* nih oseb.
§ 2. Zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode je urejeno s tem zakonom, a za ostale v § 1. navedene vrste zavarovanja bo minister za socialno politiko predpisal štatut.
§ 3. Zavarovanju so podvrženi vsi, ki bivajo stalno, začasno ali prehodno v naši državi in dajejo v najem svojo telesno ali duševno delovno moč. Med te spadajo tudi učenci, pomočniki, vajenci (praktikanti, volonterji), dalje učenci v delavnicah Javnih učnih zavodov (rokodelskih, obrtnih šol itd.) Zavarovanju so podvrženi tudi oni, ki se bavijo z najemniškim delom v lastni delavnici ali stanovanju. Enako so podvržene zavarovanju one osebe, ki se baviio z domačo industrijo.
§ 5. Po tem zakonu niso podvrženi zavarovanju: Rudarji poljedelski delavci, zaposlenci na ladjah, osebe. ki so v zaporih ali poboljševalnl-cah- osebe, ki sa zaooslene začasna
In nestalno v hiš--oslih’, n. pr. eni narji za obdelu	‘	i, čiščenja
stanovanja, sekaiijs. pranje pet rila itd. (Čemu so poljeudski delavci Izvzeti od zavarovanja je neiasnu Čehi nas v tem pogledu daleč pre< kašajo. Op. pisca.)
§ 6. Za slučaj bolezni morajo biti zavarovani: delavci, pomočniki, trgovski pomočniki, učenci, strežniku dninarji in sluge ne glede na viso* čino zaslužka. Uradniki, poslovodja in njim podobni nameščenci z me» sečno ali letno plačo pa le tedaj, če njih dohodki ne prekoračijo letnih 6000 ali mesečnih 500 dinarjev.
§ 7. Proti nezgodam morajo biti zavarovane vse v § 3. navedena osebe ne glede na visočino dohod* kov, toda njih dohodki se pri določitvi visočine odškodnine in razdelitvi stroškov zavarovanja proti nezgodam jemljejo v poštev do zneska letnih 4800 dinarjev.
5} 8. Uradniki raznih oblasti in za^ vodov (navaja se imenoma oblasti in zavode) niso dolžni biti zavarovani za slučaj bolezni, če dobivajo svoje pristojbine v bolezni najmanj 26 tednov. Isti uradniki niso podvrženi zavarovanju proti nezgodam, če so nameščeni 8 pravico do pokojnine. Minister za socialno politiko bo z na-redbo natančneje določii, kateri nameščenci so oproščeni od obveze zavarovanja.
§ 9. Raspravlja o nameščencin. bivajočih ozir. zaposlenih v inozemstvu na račun naših podjetij, kakor; tudi o tujih državljanih, ki so zaposleni v naši državi.
8 10. Kot dohodki za izračuna vanje pristojbin glede bolniškega In nezgodnega zavarovanja pridejo v poštev: redna plača, stanarina, dravinjske in rodbinske doklade, dividende, tantiieme, darila, napitnine? enako tudi hrana, stanovanje. Itd.
(Konec prih.)
Strokovno gibanfe.
Sela osrodnle strokovne komisija se vrši v sredo, dne 25. t. m. v pisarni tajništva ob pol 18. uri (ob ooi 6. zvečer). Člani in kontrola strokovne komisije se naprošalo, da seje gotovo udeleže.
Vestnik „Svobode“.
Delavsko Izobraževalno društva »Svoboda« »v Celju ima v nedeljo, dne 29. junija ob 3, uri popoldne iz-vanredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pred-sedništva; 2. poročilo tajnika; 3. no-ročilo blagajnika; 4. volitev novega odbora; 5. raznoterosti. K ob’lni nd*-ležbi vabi — odbor.
Kultura.
»Demokracija«. Izšla je 4.—7. številka »Demokracije«, edine slovenske socialistične revije, ki vsebuje zelo bogato in podučno v se l ’, no. D. Gustinčič: »Vive vocol« na-rilo Jugoslovanski omladini za nov.) leto 1918. Prevod drugega dela ,bro. šure, ki Jo Je naslovil s. (lus inčvi trepeči jugoslovanski omladini. Maksim Gorki: »Apel na kulturni »vt.*. Merežkovski — Anton Loboda: »Ruska revolucija in Evfopa«. Pisateljevo prerokovanje 1908. L o jutranjem preobratu v Veliki Rusiji. H. Pajer razpravlja o »Nacionalizaciji zemlje«, Autlaw »O mezdnem vprašanju«. Abditus nudi zelo temelj.to razpravo »O švicarski ustavi«, e-liko pozornost obrača ta številka »Demokracije« na sedanje zelo pereče vprašanje in socialno zlo: »Boj proti prostituciji in spolnim boleznim«. Prinaša referate na vHdni anketi Dr. Mano Dereanija: »O vp,a-šanju prostitucije«, Dr. Vinko Gregoriča: »Profilaksa spolnih borzni* in poročilo poverjeništva za socialno skrb: »Prostitucija — socialno zlo«. Za narodno zdravstvo je boj proti prostituciji in spolnim bol?2-nim ena izmed nalvažrif*lšiji nalog.
—	Sodrugi. Sodražice, naročajte se na našo edino sociolistjčno revijp »Demokracijo«, ki se peča z vsemi, sedal perečimi vprašanji in naloi.u-mi in jih razrešuje. Naroča se jo lahko v upravmštvu »Demokracije«, cesarja Jožefa trg, bivša Mah-rova šola. vsak četrtek o J 5. do 7. ure zvečer, ali pa tudi v upravmštvu »Napreja«.
Soored II. produkcije gojencev »Glasbene Matice« v sredo. 25. junija 1919. 1. Bavr-Halevv: Fantazija na motive iz opere -Zidu.ja«. N. klavir igra gdč. Vera Gogala. ■ ‘ 'a gdč. K. Pranrotnikove. V. r. 2. I -bav: r'' Molitev, b) Boleio Na eosil »vira Janko Pompe. Sola g. J ve; dral° V. r. 3. F. S. Vilhar: a) Krm; b) ’ azi. Pesmi pofte g. fvan Kepovs, ? h g. M. Hubada, h r. 4 Mendels-< jn: Pesem brez bes&fl v C-ino!u. la ijavir. istra adč. Venera Josin.
Sola gdč. D. Koblerjeve, iVHI. f. 5. % Pavčič: a) Padale so cvetne sanje. h) Pastirica. Pesmi poje gdč. Helen;* Mlinar. Sola g. M. Hubada, III. r, 6. Moszkowski: Bolero. Na gosli svl-ra g. Alojzij šene. Šola g. J. Vedra« la, V. r. 7. J. Offenbach: Arija h opere »Hoffmannove pripovedke«. Poje gospa Marija Golobič. Sola g. M-Hubada, V. r. 8. Moszkov/ski: Melodija, op. 54. b> Godard: Serenada v Pl rentine, op. 126. Na klavir igra j>uč. Zora Zarnik. Šola g. M. Bolej-čeve, VII. r. 9. a) J. Prochazka: Tak si lepa. b) E. Adamič: Jezdec. Pesmi poje gdč. Helena Mlinar. Šola g. M. Hubada, III. r. 10. a) L van Beet hoven: Romanca, op. 50. b) Schubert: Čebelica. Na gosli svira gdč, Emilija Poženel. Šola gdč. St. Haje-kove, VI. r. 11. J. Pavčič: Mehurčki. (Iz Zupančičevega Cicibana). Pesem poje gospa Marija Golobič. Sola k. M. Hubada, V. r.
Za umetnost. Vlada Se kupila od umetniškega slikarja Henrika Smrekarja akvarelno sliko »Deveta dežela«. Slika se izroči poverjeništvu za socialno skrb za olepšavo lastnih prostorov. Društvu »Slovenskih upodabljajočih umetnikov v LjnblUmi« &e obljubi nakup nekaj umotvorov slovenskega oddelka pariške Jugoslovanske razstave, ko se umotvori povrnejo v Ljubljano.
Odgovor na nemške protipredloge.
LDU. poroča iz Lyona: Pismo, katero je podpisal Clemenceau in katero so povodom izročitve odgovora na nemške protipredloge oddali zastopnikom grofa Brockdorff-Rantzaua, slove tako-le: Aliirane in asociirane države so kar najresneje upoštevale pomisleke, ki lih Je izrazila nemška delegacija glede mirovnih pogojev. Nemški odgovor na osnutek mirovne pogodbe protestira proti miru; to stališče s« utemeljuje s trditvijo, da tak mir na* sprotuje pogojem, na podlagi katerih se je sklenilo premirje dne 11. novembra 1918 in da bi tak mir bil mir sile, ne pa mir pravičnosti. Protest nemške delegacije kaže, da ima (a napačne pojme o položaju, v katerih se nahaja Nemčija. Zdi se, da jpiisli Nemčija, da bo morala samo nekaj žrtvovati za dosego miru; zdi se, da ne smatra miru za prav nič drugega, kakor za enostavno zavr-fitev borbe, v kateri Je šlo za nasilje pridobitve. Vsled tega smatrajo aliirane m asociirane države za po* trebno, da prično svoj odgovor s točno in nedvoumno razlago svoje sodbe o vojni, sodbe, ki izraža v resnici mnenje vsega civiliziranega sveta. Po naziranju aliiranih in aso-ciiranih držav je bila vojna, ki Je Izbruhnila 1. avgusta 1914, največji zločin proti Človeštvu in proti svo-bodi narodov, kar Jih Je kdaj vedo-ma zagrešil narod, ki se smatra za civiliziranega. 2e dolgo vrsto let so sl vladarji Nemčije, zvesti pruskim tradicijam, prizadevali i\a vse mogoče načine, da si zagotove nadvlado v Evropi. Niso se zadovoljili s krepkim prospevanjem Nemčije, nit! z rastočim vplivom, do katerega Je imela Nemčija pravico, in katerega so ji rade priznavale vse druge države v okviru svobodnih hi enakopravnih narodov. Nemški vladarji so rajši poizkušali spraviti Evropo pod neomejeno svojo oblast, prav-tako, kakor se Jim Je posrečilo zasužnjiti Nemčijo. Da dosežejo svoj namen, so z vsemi sredstvi, s katerimi so mogli razpolagati, vzgaiall svoje podložnike v duhu doktrine, da v mednarodnih od noša Jih moč pomeni pravico. Neumorno so pospeševali oboroževanje Nemčije na suhem in na morju ter skrbeli za razširjanje lažnive trditve, da Je taka politika potrebna, ker da sosedje zavidajo Nemčiji njeno prospevanje in njeno moč. Poizkušali so sejati sovražnost in prepire, namesto da bt delovali za prijateljstvo med narodi. Razpredli so gosto mrežo vohunstva in spletkarjenja, ki Jim Je omogočalo, izzivati nemire in notranje nerede v sosednih državah, da, celo pripravljati na skrivnem napad na
lilije ftjlhovih
sosedov« 'tako, da l Jih mogli poteptati z večjo lahko* to in gotovostjo, kuclar bi prišel ugodni trenutek. S svojimi nasilnimi grožnjami so držali Evropo v neprestani razburjenosti. Ko so uvideli, da so njihovi sosedi odločeni, upreti se njihovim nesramnim načrtom, so sklenili, ustanoviti svojo nadvlado s surovo silo. Kakor hitro so bile njihove priprave dovršene, so naščuvali svojo pokorno zaveznico, naj napove Srbiji vojuo z oseminštiridt-set-urnim rokom za pričetek sovražnosti. Vedeli so dobro, da te vojne, v kateri je šlo za nadzorstvo nad Balkanom, ne bo mogoče lokalizirati, in da bo dala povod za splošno vojno. Da bi zagotovili razširjenje te vojne v svetovno vojno, so se izmaknili vsakemu poizkusu pomirje-vanja ali konference ter se mu izogibali tako dolgo, da je bilo zanj prepozno in da je postala svetovna vojska neizogibna, ta svetovna vojska, katero so izzvali s svojimi spletkami in za katero Je bila od vseh držav edinole Nemčija pripravljena ter preskrbljena z vsemi potrebami. Toda odgovornost Nemčije ne obstoji samo v tem, da je hotela in po>< vzročila vojno, marveč krivda Nemčije je toliko večja, ker se te bojevala na izredno divji in nečloveški način. Dasiravno Je Nemčija sama jamčila za nevtralnost Belgile, so njeni vlastodržci prekršili svojo slovesno obljubo, da bodo spoštovali nevtralnost tega globoko miroljubnega naroda. Pa ne samo to, ampak zagrešili so vedoma celo vrsto grozodejstev in opustošenj, vse samo * namenom, da bi strahovali in krotili prebivalstvo s svojim grozovitim početjem. Prvi so bili Nemci, ki so rabili zadušljive pline, dasl Je bilo
znano, koliko trpljenja so povzročali; Nemci so bili oni, ki so dali irsi-cijativ o za obstreljevanje vojaško popolnoma brezpomembnih mest Iz letal in na zelo veliko daljavo, obstreljevanje, čigar namen je bil, omajati moralo njihovih nasprotnikov z ogrožanjem žensk in otrok. Nemci so bili tudi tisti, ki so pričeli vojuo s podmorskimi čolni, vsled česar so se ponižali s stališča mednarodnega prava na nivo zavratnih gusarjev, ki so pogubili veliko število nedolžnih potnikov in pomorščakov na širokem morju, kjer so bili daleč od vsake možnosti rešitve, izročeni vetrovom in valovom, in kar Je še hujše, izročeni na milost in nemilost posadkam nemških podmorskih čolnov. Nemci so odvedli s kruto brezobzirnostjo v sužnost na tisoče mož in žena ter Jih tirali v tujino, s svojimi vojnimi ujetniki pa so ravnali na tako barbarski način, da bi se ga sramovali tudi najprimitivnejši narodi. More se reči, da obnašanje Nemčije ne nalde primera v zgodovini človeštva. Grozovito odgovornost, ki jo teži, izraža dejstvo, da imamo v Evropi najmanj 7 milijonov svežih grobov, dočim več kot 20 milijonov živih poškodovancev priča s svojimi ranami in s svojim trpljenjem o tem, da Je hotela Nemčija z orožjem v roki zadostiti svojemu strastnemu pohlepu po samopašnem gospodovanju. Aliirane in asociirane države menijo, da bi zagrešile nehvaležnost napram onim, ki so žrtvovali vse, da rešijo svobodo sveta, ako ne bi se postavile na stališče, da le treba to svetovno vojno smatrati za zločin proti človeštvu, in proti pravici.	,
(Dalie prih.)	\
sestavili spomenico, v kafer! zahtevajo avtonomijo Maccdonije, neodvisnost Pirota in obširno šolsko, cerkveno in občinsko avtonomijo za vse ostale pokrajine Macedonije. Rumuni v Albaniji, Srbiji, Grški in Bulgariji naj se postavijo pod nadzorstvo zveze narodov.
slav, občinstvu se priporočal Restavracija v Prešernovi ulici štev. 9«
Najnovejša poročila.
Svet petorice. Meja na Koroškem določena.
LDU. Bern, 20. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Svet petorice ministrov za zunanje posle Je imel v sredo popoldne sejo v palači orsayski. Razpravljal Je predvsem o mejah med Poljsko in Ukrajino v vzhodni Galiciji. Kakor do-znavamo Iz verodostojnega vira, so te meje že določene končnoveljav-no, tako da bosta obe interesirani vlad} dobili o tem uradno obvestilo. Nadaljnji predmet posvetovanja je bila meja med Avstrijo in Jugoslavijo na Koroškem. Kakor se govori Je tudi o tem vprašanju že izrečena zadnja beseda. Končno so se pečali z določitvijo mednarodnopravnega Statuta za Gdansko. V ta namen so mešani komisiji, sestoječl Iz civilnih In vojaških funkcionarjev, poverili nalogo, izdelati načrt pravilnika in odstraniti vse težkoče, ki bi se pojavile.
Za mirno Izpraznitev Slovaške od Madžarov«
LDU. Pariz, 23. (ČTU.) Clemenceau je odposlal čehoslovaški vladi nastopno brzojavko: Vsled povelja maršala Focha bo general Pelle sporočil poveljniku madžarske brambne sile, kdaj morajo pričeti madžarske čete z izpraznitvijo čehoslovaškega ozemlja. General Pelle bo tudi določil rok, kdaj mora biti izpraznitev končana. Nato zasedejo čehoslovaške čete izpraznjeno ozemlje. Angleški, francoski in amerikanshi častniki bodo nadzorovali izpraznitev ter sporočili ententi, pod katerimi pogoji se bo izvršila. General Pelle bo obvestil Focha in ta entento, kakor hitro bo Izpraznitev končana. Vrhovni svet zahteva od Madžarov odredbe, da se izpraznitev izvrši brez na-silstva napram osebam in lastnini. Od madžarske vlade se bo zahtevala polna odškodnina za nepostavno povzročeno škodo. Po končani izpraznitvi bo ententa pozvala romunske čete, naj zapuste po istih načelih madžarsko ozemlje.
Italija se približuje Nemčiji?
LDU. Bern, 21. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Kar
Aprovizacija.
Amerikansko blago za otroke do 6. leta se deli na izkaznice, katere imajo stranke že v rokah le še v torek, 24. t. m. in v sredo, 25 t. m. od 8. do 11. ure in od 3. do 5. ure popoldne.
Zamudniki, ki še nimajo Izkaznic za amerlkansko blago, pa pripadaio A, B in C oziroma I. in II. uradniški skupini, dobe izkaznice za amerlkansko blago le še v sredo. 25. t. m. in četrtek, 26. t. m. na Poljanski cc-sti št. 13, in sicer: 1. A in B skupina ubožne akcije dne 25. t. m. od 8. do 11. ure dopoldne in 2. C ter I. in II. uradniška skupina dne 26. t, m. od 8. do 11. ure dopoldne. Vsaka stranka mora prinesti s seboj izkaznico ubožne akcije in za otroke do 3. leta zeleno Izkaznico za zdrob, — z* otroke od 3. do 6. leta pa krstni izpisek. Pozneje se izkaznice ne bedo prav nikomur več izdale. KedaJ dobe novo priglašeni zamudniki blago, se pravočasno objavi v listih1.
Aprovizacija južne železnice prodaja amerikanski petrolej, liter po 5 K 40 vin.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Delavci pekarne Vošnakl He vemo, zakaj ste priložili pismu 10 K. To je gotovo pomota. Pišite nam, kaj hočete storiti. Denar vam Je na
razpolago.
Vsem našim dopisnikom naznanjamo še enkrat, da ne bomo objavili nobenega dopisa, ki premleva malenkostne osebne stvari. Dopise, ki žigosajo osebe, bomo objavili le s podpisom dopisnika. 7a uveljavljenje naših nazorov imamo dovolj načelnih argumentov. Nai se ta mo rija že enkrat neha!
S. V. Ljubljana. Prejeli, toda pro-
s plačo 1. razreda s sprejmejo pri tvrdk K. Pučnik, Ljubljana, Sodna ulica 3.
ijasKi
IK!
L UIOJZ
odpotuje
do konca julija.
f
= Pravkar je izšel v zalogi
Učiteljske tiskarne
r. z. z o. z.
v Ljubljani
SKI1101.
spisal Julij Bučar,
navodilo, kako je loviti, rediti, razpenjati metulje in kako ure-’ jevati zbirko; z morfobiološkim opisom metulja v vseh preobrazbah. S 15 slikamv.
—. — Cena K 5’—.  ,
To knjigo, ki je edina svoje vrste v slovenskem jeziku, priporočamo najtopleje vsem, ki si napravljajo zbirko metuljev. — Posebno pripravna je za srednješolce.
je bilo pričakovati, se je zgodilo. V četrtek se je ogromna večina rimske zbornice dvignila proti italijanski vladi, kateri so se že nekaj dni majala tla pod nogami. Elementi, ki se že od nekdaj navdušujejo za sodelovanje z Nemčijo, so močno izkoristili kritični položaj ter se povzpeli do javne, neprikrite agitacije
ca	f	•	LilUUIJtUIH*	r	1	CJC11( lUUti
“primerilo cel” da sta k„iz	^im0'	da	“	08,aslte	v
in knez Llchnowski ponovno $rf čila v rimskih in milanskih listih iz» Javo, kier se spominjata lepih solnč-nih dni nekdanje nevtralnosti. Pred kratkim je priobčil „Giornale d’ Ita-lia“, glasilo Sonninovo, dva zelo pomenljiva članka: v prvem ostro napada Clemenceau-a, v drugem pa kuje v zvezde bivšega nemškega poslanika v Londonu. Dasi so dosedanja poročila o dogodkih v Rimu zelo kratkobesedna in dasi bi bilo prenagljeno, izreči definitivno sodbo o njih, se vendar more reči z gotovostjo, da je povzročila odstop kabineta Orlandovega tako njegova notranja, kakor zunanja politika.
Bulgarlja zavrača krivdo na vojni.
LDU. Sofija, 23. (NDU Dacia.) Vlada Je poverila Gešova s sestavo note za mirovno konferenco, v kateri zavrača Bulgarija vse obtožbe ter trdi, da je stopila v vojno zaradi tega. da prehiti srbski napad.
Kriza v Nemčiji in ententa.
LDU. Lyon, 23. (Brezžično.) Glede nemške vladne krize izjavlja soglasno vse francosko časopisje, da kriza v nemškem kabinetu ne bo niti najmanj vplivala na trdni sklep zaveznikov, doseči podpisanje mirovne pogodbe v njeni današnji obliki in v roku, ki so ga določili.
Rumuni proti sedanjemu miru.
LDU. Bukarešta, 23. (RDU Dacia.) Bratianu miru ne bo podpisal. Vzrok je ta, da se rumunski delegati ne bodo odstranili le zaradi to-rontalskega komitata, ampak tudi zaradi stališča velevlasti na ver-sailleski konferenci proti malim narodom.
Zahteve romunskega dijaštva.
LDU. Bukarešta, 23. (RDU Dacia.) Bukareški vseučiliški dijaki so
‘Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Izdajatel}: Josip Peteian.
Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani.
Ali trpite revmatične in mišične
BOLI?
Porabljajte davno preizkušeni najtrdo-vratneje boli ublažijočl, ki so ga rabili že unnogobrojni zdravniki in priporočali
= Elsa-Fluid =
6 dvojnih ali 2 specialni steklenici 24 K. Proti želodčnim bolečinam jemljejo FcDeijMi rabarbarne
Efisa krogljfice
6 škatlic K 12'—. Edino prave pri lekarnarju Evgenu V. FbHet, Slabita, Elsaftg 752, Hrv.
Zagorje. Zavoj in poštnina se priračuna posebej, ali najcenje, kolikor več se torej obenem naroči, temveč se prihrani. I
Agitirajte za naše časopisje!
V begunskem taborišču Strnišce pri Ptuju je naprodaj
večja kopalna naprava s parnimi kotli in vso opremo.
Seznam se nahaja pri Gospodarski komisiji. Interesenti naj vlože pismene ponudbe najkasneje do 20. julija pri Gospodarski komisiji, katera si pridrži pravico, oddati napravo najprimernejšemu ponudniku.
I_________________    —	-	--- -	■	■	  -•	   1	1,1	- -----
Termalno radioaktivno kopališče
TOPLICE pri NOVEM MESTU
železniška postaja Straža-Toplice zdravi revmatizem, protin, nevralgijo (ishias), eksudate (ženske bolezni), posledice ran in zlomljenja kosti i. t. d. Sezija od 1. maja do 30. septembra. Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo.
T.
Priporočamo tvrdko Jos. Pftt.ftlino,, Šivalni stroji za vsako	Ljubljana,
obrt in rodbinsko rabo Sv. Petra nasip st. 7. :: ter posamezni deli, igle, olje, potrebščine za šivilje in galanterijo. ::
Za uvoz in izvoz
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo itd., katero imam vedno v zalogi* — Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z Ia< referencami. Import in CsKPOrt
FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21.
— Delniška glavnic« — K 15,000,00«.
Sprejema vloge na knjižice in tekači račun proti ugodnemu obrestovanju.
Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani.
Podruinice: v Splitu, Celovcu, Tr*«u, Sarajevu, Gorici, Celju In Mariboru
Rcurvnl fondi okrogle K 4,000.000.
vrednostn	!’ papirjev, financira
erarične	■ibave in dovoljuje
— apn	izaci]ske kredite —