Zbori proizvajalcev pri občinskih odborih bodo organi, prelc katerih bodo
delavci in kmetovalci neposredno vplivali na gospodarsko politiko komun
CELJSKI
(Iz »Proglasa« SZDL Jugoslavije)
GLASILO   SOCIALISTIČNE  ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA  CELJSKEGA  OKRAJA
Edo Grgič:
12 let dela
2e na Moskovski konferenci 1. novembra 1943 ter pozneje na kon-
ferenci v Teheranu so šefi vlad 4 velikih držav, ki so se borile proti fa-
šizma, zaključili, da ie potrebno ustanoviti splošno mednarodno organi-
zacijo. 7. 10. 1944 je Dila objavljena zaključna deklaracija v Dunbarton
Oaksu. ki je vsebovala glavne obrise te bodoče svetovne organizacije.
Na temelju predlogov iz Dunbarton Oaksa in sporazuma na Jalti je
konferenca v San Frančišku julija 1945 izdelala Ustanovno listino Organi-
zacije Združenih narodov, ki so jo podpisale vse udeleženke konference.
24. oktobra 1945 je to listino ratificirala večina držav — podpisnic
in je zato Listina stopila v veljavo. Zaradi tega velja ta dan kot začetek
dela Organizacije Združenih narodov ter se odslej 24. oktober slavi kot
dan Združenih патч>аот.
Ogromna večina človeštva, do skrajnosti izčrpanega in trudnega,
je med drugo svetovno vojno gojila le eno samo željo: doseči mir in
živeti v miru. Ta splošna in globoka volja po miru, ki je bila močnejša
od jeklenega modernega orožja, je vplivala na voditelje držav, ki so se
borile proti fažizmu, da so se že med vojno dogovarjale in iskale oblik
za ustvaritev mednarodne organizacije, ki bi skrbela za ohranitev miru
na svetu. Zaradi tako močnega svetovnega javnega mnenja so predstav-
niki 51 držav pred 12 leti v San Frančišku podpisali Ustanovno listino
Organizacije Združenih narodov. V uvodu te listine je poudarjeno, da
pristopajo narodi k tej mednarodni organizaciji zato
da rešijo bodoče rodove strahot vojne, ki je dvakrat v enem po-
kolenju prizadejala človeštvu neizmerne muke,
da ponovno potrdijo vero v osnovne pravice človeka, v njegovo
dostojanstvo in vrednost človekove osebnosti, v enakopravnost moških
in žensk ter velikih in malih narodov,
da zagotovijo pogoje, s katerimi bo moči zavarovati pravice in
spoštovanje dolžnosti, ki izvirajo iz pogodb in drugih virov medna-
rodnega prava,
da si prizadevajo za napredek človekove družbe in izboljšanje
življenjskih pogojev v vse večji svobodi.
S temi besedami pa je obsežena ideja Združenih narodov in smotri
te organizacije, za katero je ob 10-letnici predsednik Tito dejal, da je
opravičila svoj obstoj in da so Združeni narodi, navzlic splošnim raz-
meram, v katerih so delovali, kljub nekaterim napakam v lastnem ustro-
ju in v organizaciji, krepko in ugodno vplivali na razvoj mednarodnih
odnošajev in da so, kot organizirani izraz miroljubnih sil in naprednih
teženj po enakovrednem sodelovanju in enotnosti sveta, zavirali poskuse
na cepitev in spore ter s tem močno prispevali k splošnemu pomirjenju
v mednarodnih odnosih.
Tej oceni predsednika Tita ob 12-letnici Organizacije Združenih
narodov svet nima ničesar dodati. Vloga in vpliv Organizacije Združe-
nih narodov čim dalje bolj raste in ideja Združenih narodov zajema
vedno več človeštva. Saj je ta mednarodna organizacija pred nedavnim
opravila svojo najtežjo preizkušnjo ob anglo-francoskem-izraelskem na-
padu na Egipt. Ko so takrat nekateri skeptiki, brez vere v napredno
človeštvo, izjavljali, da stoji OZN na robu propada, je ta organizacija,
ob podpori svetovnega javnega mnenja in želje po miru, prisilila celo
veliki sili, da sta se morali odreči agresiji in da so se napadalci morali
(Nadaljevanje na 3. strani)
V soboto in nedeljo volitve v zbore proizvajalcev
Občinski zbori proizvajalcev
bodo izboljšali stik med podjetji in občino
Volitve v občinske zbore proizvajal-
cev niso nič manj važne, kot so bile
nedeljske volitve, ko smo volili odbor-
nike novih občinskih zborov. Morda se
nekateri volivci le premalo zavedajo
vloge, pomena in nalog teh organov, ki
jih bomo prvič volili tudi v občinah.
Doslej smo imeli zbore proizvajalcev
le pri okrajih, pri zveznih in republi-
ških skupščinah. Dejstvo je, da so bili
doslej odnosi med gospodarskimi pod-
jetji in občinami marsikje prešibki.
Podjetja so v glavnem reševala le svoje
probleme, premalo ali nič pa so se
zanimala za gospodarska in druga ko-
munalna vprašanja, ki jih je morala
občina osamljeno reševati. Nasprotno
pa marsikje tudi občine niso našle pra-
vih stikov s podjetji in so jih v svojih
problemih prav tako pustile osamljene.
Občinski zbori proizvajalcev pa bodo
v bodoče izboljšali stike med občinami
in podjetji in izvoljeni odborniki zbora
proizvajalcev bodo lahko pravilno
vzklajali interese občin s interesi pod-
jetij. Zato je važno, da se bodo pri so-
botnih volitvah volivci v vseh občinah
tega dejstva zavedali in volili v zbore
proizvajalcev najsposobnejše kandidate.
V nedeljo bodo volitve v zbor pro-
izvajalcev kmetijske skupine. Podobno,
kot smo rekli za gospodarska podjetja,
velja tudi za kmetijstvo: občine se za
kmetijsko dejavnost niso dovolj zani-
male (seveda ta trditev ne velja za vse
občine!), niso spremljale rasti kmetij-
skih zadrug in niso tesneje sodelovale
pri njihovih načrtih za razvoj kmetij-
stva. Zadruge same pa kaj več od ob-
čin niso pričakovale, oziroma zahtevale.
Občinski zbori proizvajalcev bodo imeli
v kmetijskih občinah v bodoče še po-
sebno odgovorne naloge, zato bo tudi pri
teh, nedeljskih volitvah važno, da bodo
kmetijski proizvajalci storili svojo dol-
žnost in volili najboljše ljudi iz kme-
tijske stroke.
Za naš okraj lahko trdimo, da so pri-
prave za volitve v zbor proizvajalcev,
ki so potekale vzporedno s pripravami
za volitve v občinske zbore, bile dokaj
dobre in so bile razprave na zborih vo-
livcev zelo razgibane. Vendar lahko
ugotovimo, da so večji kolektivi bolje
pripravljeni, v manjših podjetjih pa so
vsekakor premalo razpravljali o vlogi
zbora proizvajalcev. Tudi sindikalne
podružnice so v teh pripravah pred-
vsem v večjih kolektivih pravilno odi-
grale svojo vlogo, ko so kolektiv po-
drobno seznanjale z vlogo občinskega
zbora proizvajalcev. Sindikalne organi-
zacije so tudi dajale navodila, kakšno
problematiko morajo zajeti poročila,)
ki so jih na zborih volivcev podajali
odborniki občinskega LO in zbora pro-
izvajalcev OLO. Na podlagi dobrih po-
ročil so se lahko razvile tudi dobre in
plodne diskusije. Zato so volivci lahko
spoznali, da bo treba v bodoče več po-
vezave med občino in podjetji in so z
veseljem pozdravili nove zbore proiz-
vajalcev pri občinah.
V razpravah so volivci mnogo govo-
rili o kompetencah zbora proizvajalcev
in obširno razpravljali o kandidatih.
Tako so se že v teh pripravah na vo- ,
litve skristalizirala mnenja, kakšne bo-
do dolžnosti občin do podjetja in obrat-
no. Ugotavljali so, da že z ozirom na
novo delitev dohodka bo občina morala
imeti interes, da bodo vsa podjetja v
občini dobro uspevala. Ugotavljali so
tudi, da so se občine bolj ukvarjale z
načrti in velikimi investicijami, manj
pa z že obstoječimi možnostmi, kako bi
izboljšali pogoje življenjskega standar-
da.
Glede kandidatur so začetne razprave
izzvenele nekako tako, da so samo višji
uslužbenci zmožni reševati naloge, ki
bodo postavljene pred zbor proizvajal-
cev. To mnenje je siproti pobijal okraj-
ni sindikalni svet in v marsičem zavrl
taka napačna pojmovanja. Dobro verne,
da je v kolektivih veliko število delav-
cev, ki so ekonomsko in politično de-
volj razgledani in bi bili vsekakor kos
nalogam, ki bi jih pred nje postavljal
zbor proizvajalcev. In če bi se predla-
gani kandidat, direktni proizvajalec
prvo leto morda še ne obnesel tako, kot
bi se moral, bo svoje sposobnosti v na-
slednjih treh letih gotovo stopnjeval ia.
izpopolnil. Tehnični strokovni kader pa
je tako že po svoji dolžnosti vezan, da
sodeluje in podjetju pomaga.
Spričo takih gledanj tudi močne in-
tervencije okrajnega sindikalnega svete
niso mogle zadostno vplivati na pravil-
ne j ši sestav kandidatov za zbor proiz-
vajalcev. Tako imamo v našem okraju
še vedno več kot 50 odstotkov kandida-
tur nameščenskega in vodilnega kadra.
Od skupnega števila 254 vloženih kan-
didatur za zbor proizvajalcev v vseh
občinah je za kandidate predlaganih
111 delavcev, 102 nameščenca, 36 uprar-
(Nadaljevanje na 2. strani)
ADENAUERJEVA NOJEVA
POLITÎKA SE NADALJUJE...
Nemški „prispevek"
k Dnevu združenih narodov
Pravzaprav ni nič čudnega, če je zo-
hodnonemška vlada s svojo prvo poli-
tično akcijo po ponovni izvolitvi Ade-
nauerja »ustrelila kozla*. Pričakovali
je bilo, da bo vlada Zvezne republike
Nemčije^ nadaljevala svojo ekstremistič-
no politiko, čeprav bi spričo mednarod-
nega položaja vendar pričakovali tuт
to, da bo Adenauerjeva vlada le spre-
videla, da je treba dandanes voditi re-
alistično politiko.
Prekinitev diplomatskih odnosov z
našo državo je izrazit poizkus pritiska
po čisto reakcionarnem receptu bonnske
politične kuhinje. Vlada v Bonnu je či-
sto iz določenih ozirov tako drastično
reagirala na sklep jugoslovanske vlade,
da tudi z Demokratično (vzhodno) Nem-
čijo upostavi normalne odnose. Zakaj?
Brez dvoma zato, ker se v Bonnu bo-
jijo, da bi primer realističnega gleda-
nja na svetovni politični položaj s stra-
ni Jugoslavije »pohujševalnon vplival
na druge države, katerim se prav tako
zdi nemogoče, da bi vtiTcali glavo v pe-
sek pred resnico. Demokratična Nem-
čija obstoja. Del nemškega ljudstva
predstavlja vlada v Berlinu, kot pred-
stavlja drugi del Nemčije vlada v Bon-
nu. Tak beg pred resnico je prav tako
nesmiseln, kot ravnanje tistih držav, ki
nočejo videti večmilijonske Kitajske.
Jugoslavija je prva med državami, ki
želi in si je močno prizadevala za zdru-
žitev nemškega naroda. Toda, če so sile
v svetu nezmožne rešiti to vprašanje,
Jugoslavija pač ne more biti za to od-
govorna. Edino realistično pa se nam
zdi. da ima Jugoslavija normalne od-
nošaje z vsem nemškim narodom in če
je le-ta razdeljen, se je morala tej raz-
deljenosti prilagoditi.
Jugoslovanska vlada je odločitev bon-
nske vlade sprejela s presenečenjem.
Pa ne samo naša vlada in naši narodi,
ki so pokazali toliko dobre volje, da
pozabijo na gorje, ki ga je našim lju-
dem prizadejala fašistična Nemčija,
tudi drugi narodi v svetu, med njimi
nemški sam, je tak sklep sprejel z ne-
godovanjem. Sklep Adenauerjegeva zu-
nanjega ministra Von Brentana je zelo
čuden prispevek k stvari miru in so-
žit^a med narodi v času. ko se priprav-
ljamo na proslavitev »Dneva združenih
narodov«. Iz tega sklepa veje obilo po-
litične nestrpnosti, nazadnjaškega gle-
danja v svet. Ta sklep je poln vsega
tistega, kar v današnjem času zavira
uspešen razvoj mednarodnega sodelo-
vanja in sipurnejšo pot k miru, ki je
edini največji cilj človeštva.
Kako smo v celjskem okraju volili:
Tažnim volitvam enakovreden odmev
v CELJSKEM OKRAJU JE VOLILO 82,7 % VSEH VOLmNIH UPRA-
VIČENCEV. — LJUDJE BI OB DNEVU VOLITEV LE LAHKO ODLO-
ŽILI »AUBIJE« ZA UPRAVIČENO ODSOTNOST. — TOKRAT SO 2ENE
PREKOSILE MOŠKE? — 4.330 LJUDI JE VOLILO "ZASTONJ. — VO-
LILNI IMENIKI SO ŠE VEDNO NEUREJENI. — NAJHITREJE SO VO-
LILI V VELENJU
Nedeljske volitve v občinske ljudske
odbore zgovorno potrjujejo vrsto razve-
seljivih dejstev. Brez dvoma se je naš
samoupravni in komunalni sistem v zad-
njih letih močno utrdil, saj so volivci
posvetili vso pozornost in soodgovornost
v predvolilnih pripravah in pri volitvah
samih. Volilna udeležba ob letošnjih ob-
činskih volitvah je v našem okraju vse-
kakor zelo dobra. Od 129.860 volilnih
Upravičencev je na volitve prišlo 107.424
Volivcev. Ce računamo, d^ je odstotek
upravičeno izostalih zelo visok, je ta
Uspjeh deloma še večji.
Ljudje so letos volili brez kakšnih po-
sebnih agitacijskih akcij na dan volitev.
Vsi vemo, da so ob prejšnjih volitvah
marsikje morali aktivisti po terenu pre-
pričevati ljudi, da izvršijo svojo držav-
ljansko dolžnost. Po vseh občinah so
tokrat volitve potekale razmeroma hitro.
Na večini volišč so nad 50% volilno ude-
ležbo zabeležili že v dopoldanskem času.
Težko je odločiti, kje so volitve naj-
hitreje potekale, brez dvoma pa so bili
y Velenju med najboljšimi. Tu so se v
jutranjih urah zbirale množice pred vo-
lišči. Rudarji, ki so šli na jutranjo izme-
no, so volili že pred odhodom v jamo. Ni
kaj pripomniti. Tu so tudi drugače med
najbolj agilnimi v okraju.
Preden bi pisali o posameznih proble-
mih nedeljskih volitev, najprej objav-
ljamo izide volitev po občinah: V okle-
paju objavljamo odstotek, v katerega so
vračunani tudi upravičeno odsotni.
Občina Celje 87.8% (96.06%), občina
Žalec 86.9% (95.9%), občina Laško 74.5%
(82.5%), občina Slovenske Konjice 87.4%
(94.1%), občina Vojnik 84% (90.3%), ob-
čina Šentjur 77.8% (83.1%), občina Roga-
ška Slatina 78.6% (87%), občina Kozje
78% (82.4%), občina Šoštanj 85.7%
(97.1%), občina Mozirje 72.4% (80%), ob-
čina Vransko 83.5% (89.8%) in občina
Šmarje pri Jelšah 80.8% (83.3%).
Številke v oklepaju, ki v okrajnem
merilu znašajo čedno število nad 11.000
ljudi, dajo tudi misliti. Mar ni to število
le previsoko? Navkljub epidemiji gripe,
ki pa gotovo ni terjala tolikšnega števila
odsotnih, je tako število upravičeno od-
sotnih previsoko. Nekateri ljudje bi ob
takem dogodku vendar lahko dali pred-
nost svoji državljanski dolžnosti. Število
službenih potovanj, raznih »neodložlji-
vih obiskov« in podobnih alibijev za
upravičeno odsotnost je vsekakor nera-
zumljivo raztegnjeno.
Odstotek žena, ki so v nedeljo volile
znaša 53,9%. Res je, da je v okraju več
žensikih volilnih upravičencev, toda ta
odstotek pove mimo tega še nekaj dru-
gega. Zene so, lahko rečemo, stoodstotno
izkoristile svojo enakopravnost in z ena-'
kim zanimanjem posegajo v vsa važnaj
družbenopolitična dogajanja. Tudi to je;
lep uspeh v našem družbenem razvojuJ
Posebno vprašanje, ki se je tudi obi
tokratnih volitvah očitno pokazalo, je^
(Nadaljevanje na 2. strani) S
v mestu in na podeželju, povsod so že zgodaj zjutraj ljudje šli na volišča. Tale
prizor je naš reporter posnel na prvi volilni enoti v Celju.
ШТЋЛМ

25. OKTOBRA — STET. 4«
Jack London pravi na prvi atrani
хшоје »Železne kače«: Tako ubogi ljudje
dosegamo svoje smotre, s klanjem in
uničevanjem skušamo svetu dati trajen
mir in srečo. — Menda dosedanja zgo-
dovina človeštva to Londonovo trditev
potrjuje. Zdaj pa, se zdi, se človeška
misel kakor magnetnica k tečaju obra-
ta k miru, k trajnim osnovam drugač-
nega, višjega sožitja na planetu. Nismo
sicer še na zeleni veji. To pričajo tudi
dogodki preteklega tedna.
SZ je, na priliko, gladko odklonila
japonski protest zoper atomske posku-
se. »Sedanje stanje v svetu nam pre-
kinitve ne dovoljujea, so rekli v Mo-
skvi. Allan Noble, eden vidnejših ame-
riških zunanjepolitičnih prvakov, je od-
klonil sovjetske predloge o atomski ra-
zorožitvi, češ da popolna prepoved
atomskega orožja in njegovo uničenje
brez učinkovitega nadzorstva bi bila
«amo obljuba srboritega fanta, da »se
bo poslej lepo obnašal.« Ùulles je me-
nil, da do vojne na Bližnjem vzhodu
ie zato ne more priti, ker vsi obračajo
9či v to smer. Ce pa bi že prišlo, bo
rpor omejen, SZ in ZDA si že ne bosta
skočila v lase. Morda je povedal zakaj.
Ko so ga izprašali o satelitu, je dejal,
da je Amerikancem ta sovjetski uspeh
» korist, ker jih je zbudil iz samoza-
dovoljstva in sna o superiornosti ame-
riškega orožja. Izjava, ki ni niti po-
hlevna niti vzpodbudna za sen o sve-
tovnem miru. Nikita Hruščev pa je —
gotovo prvi človek SZ ni slabo infor-
miran — zelo v skrbeh zaradi Sirije.
Okoli Sirije se nekaj plete, kar bi
bilo treba urediti na daljši rok. Turčija
je skoncentrirala čete in ostro odgo-
vorila na sirijski protest. Sirija izjav-
lja, da Turki hočejo vreči sedanjo si-
rijsko vlado, češ da so ponovno izjavili,
da pomeni ta režim v Siriji zanje di-
rektno nevarnost. Saud, Libanon, Jor-
dan so izjavili, da bi vsak turški napad
pomenil napad na ves arabski svet,
Naser, pa je v Sirijo poslal kar tri ro-
dove svoje vojske, da bi tako pokazal,
kako resno pojmuje sirijsko-egiptovsko
zavezništvo. Sirija se je obrnila na Ge-
neralno skupščino OZN, ki pa ima brid-
ka razočaranja v žepu že zaradi egip-
tovsko-izraelske demarkacijske črte.
Podoba je, da narodi nič kaj discipli-
nirano ne plačujejo prispevke za med-
narodne čete. Zaostanek članarine seže
v težke milijonske dolarske zneske.
V Franciji traja Hadna kriza, isto-
časno pa štrajki, protesti in finančna
zagata. Samo v Zahodni Nemčiji si
Francija vsak mesec poveča svoj dolg
za 5 milijard frankov. Pravijo, da si
bodo Angleži in Francozi izposodili pri
nemških bankah. Ce bo šlo tako naprej,
se bo pri Nemcih uresničila Goethe-
jeva beseda — o hudih duhovih, ki se
jih ne moreš rešiti, ko si jih priklical
v ris. Francosko vlado sestavlja Pinay,
ne prvič. Težko mu gre, kajti socialisti
imajo ključe v rokah. Celo katoliki ne
gredo v vlado, če ne bodo šli socialisti.
Pinay bi rad varčeval, se izognil vsem
socialnim ukrepom, kot desničar pa bi
v Alžiru še bolj pritisnil. Bivši finančni
minister Maurice pa je do vrha zlezel
v politično gnojnico: Najprej so mu
očitali, da si kuje dobiček iz vojne v
Alžiru, zdaj pa so mu očitali, da je med
vojno bogatel pri hitlerjevi organizaciji
"Todt«. Nič ne kaže, da bi se očitkov
lahko ubranil.
Sredi svobodnjaškega Pariza so čet-
niški izmečki uprizorili bedni »auto da-
fé in se znesli nad regularnim našim
zastopstvom. Ravnanje francoske poli-
cije pri tem in pri izročanju zločincev,
ki jih mi od nje terjamo, kaže, kam
jadra Francija z Alžirjem, Pinayjem in
Mauriceom vred. Bolj elastični so mag-
nati onstran luže. Baje se francoskih
ponudb glede Sahare niso oprijeli, ker
so se šli pogajat o investicijah v sa-
harskem pesku kar k bodočim gospo-
darjem Alžira — Alžircem.
Macmillan je ponovno pribil konser-
vativno angleško politiko: na zunaj zo-
per komunizem, na znotraj zoper labu-
rizem, sicer pa Atlantski pakt, Zahodno
— europska zveza. Commonwealth in
ZDA. Zahodna zveza je doživela manj-
ši protest. Nekaterim poslancem se zdi,
da je pri obrambnih ukrepih premalo
demokracije. Atomsko bombo bo že le-
tos dobila tudi Švedska, Norveško pa
je opozoril Hruščev, naj vendarle pri-
speva k miru v severnem delu Evrope
in naj se ne vpreže z zavezanimi očmi
v zapadni bojni voz.
Nehru je bil na Japonskem. Zmenili
so se, da bo Japonska podprla indu-
strializacijo Indije in še marsikaj, kar
je važno za tehnični napredek azijskih
ljudstev. Nehru od svojega koncepta ne
odjenja, njegovo zaupanje v moč azij-
skih množic je neporušno. Določen re-
spekt pred temnopolto raso je pokazal'
ponovno tudi Eisenhower, ki se je opra-
vičil finančnemu ministru iz Gane, ker
ga na ameriškemu jugu niso kot črnca
pustili v restavracijo.
Mi smo sprejeli kot gosta velikega
pomena maršala SZ Zukova in vzposta-
vili normalne diplomatske stike z
Vzhodno Nemčijo. Oficielna Adenauer-
jeva politika imenuje to neprijateljsko
dejanje, v resnici pa ima bolj prav
Ollenhauer, ki svetuje Nemcem, naj bi
vendarle že prenehali s politiko sile
TUisproti vzhodu, ki je ena najvidnejših
in najtrših izrazov blokovske politike
in stalno netivo (ali bolje neizklopljiin
hladilnik) hladne vojne. Prekinitev di-
plomatskih stikov, s katero je Adenau-
erjeva Nemčija odgovorila na naše pri-
znanje Vzhodne Nemčije, je za vsakega
pametnega, poštenega človeka jasen, do-
kaz, da je naša politika tista, ki kaže
pravo pot v prihodnost. Nekaj podob-
nega kakor z Nemčijo je na Daljnem
vzhodu razmerje med Kitajsko in ZDA,
ki se kljub večnim sejam Nanga in
Johnsona v Ženevi ne odtaja. Italijan-
ski general Vincenzo Petiti pa bi rad,
da bi razmerje med nami in Zapadom
padlo na ledišče, češ Gomulka in Zu-
kov v Jugoslaviji, ta pomeni, da je ru-
ski medved omočil stiojo taco v sever-
nem Jadranu, na Balkanu pa bi se po
njegovem ne smelo nič zgoditi proti
volji Mussolinijetñh generalov. Tempi
passati, signor Petiti! Ta čas je že dav-
no mimo. Za našo zemljo bi lahko re-
kli z grškim zgodovinarjem, da je vsa
grobnica slavnih Ijitdi. njihovo življe-
nje pa ni Izklesano zgolj v kamen tam,
kjer so dome, marveč se je ohranilo
in je vtkano r snovanje in življenje
mnogih. Z istim Tukididom vemo, da
je skrivnost sreče v svobodi, skrivnost
svobode pa v pogumnem srcu, zato ne
stojimo prekrižanih rok na svetu, mar-
inee ga pomagamo naravnai-'ati k miru.
Naš zunanji minister je to mirovno
politiko strnil v pet poštenih, odkrito-
srčnih tez. T. O.
v CELJSKEM OKRAJU PRIHODNJE LETO
3 milijarde dinarjev za investicije o linietijstvu
Investicije v kmetijstvu bodo prihodnje leto v celjskem okraju zelo
obeežne, saj bodo znašale preko 3 milijarde din. Ta vsota je večja od vseh
sredstev, ki smo jih po osvoboditvi vložili v kmetijstvo v našem okraju.
Kaj bomo s temi sredstvi gradili v prihodnjem letu na področju
kmetijstva? Predvsem tiste ključne objekte, ki bodo pripomogli k hitrej-
šemu napredku kmetijske proizvodnje, hkrati pa bodo pripomogli k uve-
ljavljanju socialističnih odnosov na vasi. Seveda je odveč posebej poudar-
jati, da bo treba s tako velikimi sredstvi skrbno in pametno gospodariti.
Te investicije bodo zahtevale velike napore in skrajno zalaganje kmetij-
skih strokovnjakov po zadrugah in državnih i)osestvih, če hočemo, da bo-
do ta sredstva kar se da najbolj koristno naložena in ekonomsko upravi-
čena.
Prihodnje leto bo treba utrditi in ob-
noviti predvsem naša državna posestva.
V ta namen bo potrošeno 700 milijonov
din, in sicer predvsem za ureditev 130 ha
novih hmeljišč, izgradnjo 30 novih su-
šilnic, ureditev 250 ha sadnih plantaž, za
nabavo 500 glav živine iz uvoza ter 300
glav živine iz domačega odkupa, dalje za
gradnjo novih skladišč, za ureditev paš-
nikov, za nabavo novih traktorjev, kom-
bajnov itd.
NOVA MLEKARNA V CELJU
Tudi poslovne zveze bodo prihodnje
leto veliko investirale. Gospodarska po-
slovna zveza v Celju bo zgradila novo
konzumno predelovalnico mleka z zmog-
ljivostjo 20.000 litrov. Nova mlekarna, ki
je Celju nujno potrebna, bo stala okoli
140 milijonov din. Gradbena dela v vred-
nosti 80 milijonov din bodo izvedena iz
okrajnih sredstev, za nabavo opreme v
vrednosti 60 milijonov din pa bodo na-
jeli investicijski kredit. Kmetijska po-
slovna zveza v Celju urejuje nadalje po-
sestvo živinorejskega značaja na Planini
kot vzorno posestvo za pitanje živine.
Razen tega bo celjska poslovna zveza
uredila veliko skladišče z zmogljivostjo
100 vagonov ter moderne hladilnice, da-
lje bo izpopolnila vozni park in uredila
moderen obrat za predelavo mesa.
V ŠMARJU VELIKA VINSKA KLET,.
MLIN IN MLEKARNA
Poslovna zveza v Šmarju pri Jelšah bo
drugo leto zgradila vinsko klet z zmog-
ljivostjo 102 vagona vina. Za to klet, ki
bo imela razen tega tudi skladišče za
sadje, bodo potrošili 70 milijonov din. Ta
poslovna zveza bo zgradila tudi mlin za
potrebe obsoteljske doline. Mlin bo stal
18 milijonov din ter bo imel zmogljivost
170 vagonov letno. V načrtu je tudi, da
bodo v Šmarju uredili močan strojni
obrat z rigolnimi agregati in ostalo me-
hanizacijo v vrednosti 70 milijonov din.
Razen tega bodo zgradili v Šmarju pre-
delovalnico mleka, ki bo stala okoli 27
milijonov din.
V LOCAH SODOBEN PERUTNINAR-
SKI KOMBINAT
Poslovna zveza v Slov. Konjicah bo, v
kolikor ji bo uspelo dobiti sredstva iz
natečaja pri zvezni investicijski banki,
na Kmetijskem gospodarstvu v Ločah
zgradila sodoben perutninarski kombi-
nat. Kombinat bodo gradili v treh eta-
pah. V prvi in drugi etapi bodo v dveh
letih zgradili objekte za en milijon pi-
ščancev za pohanje (brojlerjev). Objekti,
ki bodo zgrajeni v drugi etapi 1959. leta,
bodo služili tudi farmski vzreji kokoši
za proizvodnjo jajc. Dela obeh etap bodo
stala približno 230 milijonov din. V tretji
etapi pa bodo zgradili še klavnico in hla-
dilnico za perutnino. Predvidevajo, da
bo ta obrat visoko rentabilen, saj bo pri
normalnih cenah lahko vrgel 30 do 40
milijonov čistega dobička. Ta obrat bo
imel ogromen pomen tudi glede ustvar-
janja deviznih sredstev z izvozom pe-
rutnine.
200 MILIJONOV ZA MELIORACIJO
Poslovne zveze v Celju, Konjicah in
Šmarju bodo porabile za razne nasade
in manjše melioracije okoli 200 milijo-
nov din. Na področju šmarske poslovne
zveze je doslej 23 obnovitvenih skupno-
sti za sadjarstvo, vinogradništvo in ja-
godičevje. Na področju konjiške poslov-
ne zveze so 4 obnovitvene skupnosti,
manj so napravili v tem pogledu na po-
dročju celjske poslovne zveze, prav ni-
česar pa na področju poslovne zveze v
Mozirju, kjer je v tem px>gledu najslabše
stanje, čeprav so pogoji za. razvoj kme-
tijstva tudi v tem okolišu izredno ugod-
ni. Vzrok za tako stanje je predvsem
pomanjkanje kadrov. V Mozirju name-
ravajo prihodnja leto zgraditi skladišče
v vrednosti 12 milijonov din, ki pa ne
bo zadoščalo niti za potrebe semenskega
kirompirja v tej dolini.
300 NOVIH TRAKTORJEV V SAVINJ-
SKI DOLINI
Poslovna zveza v Žalcu bo prihodnje
leto posvetila prevenstveno skrb razvoju
hmeljarstva. V ta namen bo nabavila
300 novih traktorjev, zgradila okoli 100
novih sušilnic za hmelj, ter povečala
hmeljske površine pri zasebnih kmeto-
valcih za 150 ha. Ce k tem investicijam
prištejemo še manjše melioracije ter
gradnjo centralnega skladišča za hmelj
pri Hmezadu v Žalcu, bo žalska poslov-
na zveza s kmetijskimi zadrugami vred
potrošila prihodnje leto za razvoj hme-
ljarstva približno 1 milijardo in 800 mi-
lijonov din.
KAJ HOČEMO S TEMI INVESTICIJA-
MI DOSECl?
Ali so investicije ekonomsko upravič-
Ijive z ozirom na ogromna družbena
sredstva, ki bodo vložena drugo leto v
našem okraju?
Ce bomo vlagali v to maksimalne na-
pore, če se ibodo pri teh delih angažirali
vsi, ki jim je kmetijstvo glavna skrb, od
kmetijskih strokovnjakov pa do zadnje-
ga kmetijskega proizvajalca, bo brez
dvoma dosežen v našem kmetijstvu ve-
lik ekonomski efekt.
KAJ KA2EJO IZRAČUNI
Pa poglejmo, kaj kažejo izračuni. Ce
je znašala hmeljarska proizvodnja 1956
leta 100, potem bo z vloženimi investi-
cijami znašala 1960. leta 159, odnosno za
59 več kot 1956. leta. Tudi z investicija-
mi, ki jih bomo prihodnje leto vložili
v državna posestva, se bo, kakor kažejo
izračuni, proizvodnja dvignila od 100 v
letu 1956 na 136 v 1959. letu. To nam da-
je jasno garancijo, da bodo vložene in-
vesticije ekonomsko upravičene.
SE VRSTO MANJŠIH INVESTICIJ
To so ključne investicije na področju
kmetijstva v celjskem okraju za prihod-
nje leto. Na programu je še vrsta manj-
ših investicij kot so gradnja malih skla-
dišč, zbiralnic za mleko, novi nasadi
jagodičevja itd. Razen tega bo v okviru
Icmetijskih zadrug obnovljeno okoli 250
ha sadnih plantaž, na državnih iposest-
vih in kmetijskih zadrugah pa bo ureje-
no okoli 40 ha nasadov ribeza in 40 ha
malin. Kmetijske zadruge bodo prihod-
nje leto nabavile tudi preko 100 enoosnih
traktorjev za višinsko obdelavo, 50 težjih
traktorjev in večje število ostalih kme-
tijskih strojev. Celjska vodna skupnost
pa ibo za potrebe regulacije Savinje, Bolj-
ske in Ložnice nabavila mehanizacijo v
vrednosti 90 milijonov din.
Brez vsakega dvoma smo lahko pre-
pričani, da bodo tako visoke investicije
v kmetijstvu rodile že v bližnji prihod-
nosti znatne sadove.
Varnost pri delff
skrb družbe
' Skrb za zdravje in življenje ter
hkrati za proizvodno sposobnost
delovnega človeka naj nas sprem-
lja vsepovsod. Ta skrb ne more
biti zadeva posameznih ljudi,
temveč skrb naše družbene skup-
nosti. Res, da so za skrb pred-
vsem odgovorni delavski sveti,
upravni odbori, sindikalne orga-
nizacije, ki morajo vplivati na
neposredne proizvajalce za čim-
več jo varnost delavcev pred
obratnimi in izvenobratnimi ne-
zgodami. Vsekakor pa morajo г
zgoraj omenjenimi organi tesno
sodelovati tudi družbene institu-
cije, ki jim je prvenstvena naloga
— skrb za zdravje in življenje
delovnih ljudi. To so predvsem
okrajni zavodi za socialno zava-
rovanje, išpektorati za delo, hi-
gienski zavodi in drugi. Te služ-
be so namenjene predvsem skrbi
za zdravje in življenje delovnih
ljudi, ki edini proizvajajo vse do-
brine naši družbeni skupnosti. Ce
bodo ti organi temu vprašanju
posvetili potrebno skrb, bo vpra-
šanje naraščanja obratnih in iz-
ven obratnih nezgod kmalu zado-
voljivo rešeno.
V letu 1956 se je na področju
okraja Celje ponesrečilo pri delu
6063 delavcev, izven dela pa 2373
delavcev. Zaradi teh nesreč je
bilo izgubljenih 145.643 delovnih
dni. Stroški zdravljenja in izguba
dohodka pa so znašali 700 mili-
jonov dinarjev. Pri gornji vsoti
pa še niso všteti vsi stroški, ki
jihpovzroča invalidnost in zmanj-
šana delovna sposobnost pone-
srečenega delavca, kar bi stroške
znatno dvignilo. Pogoste obratne
in izven obratne nezgode pred-
stavljajo za naše gospodarstvo
velik problem. Le-te vsekakor
vplivajo tudi na življenjski stan-
dard, saj posledice ponesrečenih
črpajo milijarde iz družbenih
skladov. Zato je nujno, da pri-
zadevanje proti nesrečam pri delu
in izven dela znatno zboljšamo.
Vedeti moramo, da tu ne gre sa-
mo za denar, temveč predvsem
za delovnega človeka, ki pred-
stevTja bogastvo.
S tem v zvezi je komisija za
zaščito zdravja in delovnih pogo-
jev zavarovancev kot skupščinski
organ Okrajnega zavoda za so-
cialno zavarovanje v Celju skup-
no z Okrajno inšpekcijo za delo
lani, še bolj pa letos storila mno-
go na področju preventivne de-
javnosti. Posebna pozornost je
namenjena varnostni vzgoji tistih
delavcev, ki stopajo prvič v naša
podjetja.
Pri nadaljevanju svojega pre-
ventivrpega dela bo komisija
uvedla tromesečne tečaje za var-
nostne tehnike, člane komisij hi-
giensko-tehnične zaščite pri delu,
za vodilno osebje v proizvodnji,
itd. Tečaji bodo pričeli konec
tega meseca v Celju v prostorih
Okrajnega zavoda za socialno za-
varovanje. P. R.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Občinski zbori proizvajalcev
nikov in direktorjev in 5 obrtnikov. Od
tega števila kandidira samo 27 žena.
Starostni sestav kandidatov pa bi še
kar odgovarjal, saj je do 30 let sta-
rosti predlaganih 50 kandidatov, med
30 in 50 letom starosti kandidira 195
kandidatov, nad 50 let pa le 9 kandi-
datov.
Premajhno število direktnih proizva-
jalcev in premajhno število žensk sta
torej glavni pomanjkljivosti v kandi-
daturah za zbore proizvajalcev. Plenum
Okrajnega sindikalnega sveta je to sta-
nje dobro proučil in še v tej predvo-
lilni dejavnosti obvestil sindikalne po-
družnice, da se razgovore s proizvajalci
in pri volitvah glasujejo predvsem za
direktne proizvajalce in za ženske kan-
didate. Kot omenjeno, je število žena
v razmer j u'z moškimi kandidati nmogo
prenizko. Zato bi bilo prav, da pri vo-
litvah vsaj te redke kandidatke ne bi
izpadle. Pozabiti ne smemo, da je ▼
vsaki občini ter v vsakem podjetju
mnogo vprašanj, ki jih lahko najuspe-
šnejše rešujejo ravno žene (socialni
problemi, problemi zdravstva, šolstva
itd.).
Za 100-odstotno in čimprejšnjo izved-
bo volitev v zbore proizvajalcev je v
občini Mozirje Kemična tovarna napo-
vedala tekmovanje vsem podjetjem v
občini. Zgledu Mozirjanov naj sledijo
tudi druge občine.
PRED 40 LETI
ZNAMENITI DNEVI OKTOBR-
SKE REVOLUCIJE
20. oktobra
Lenin nelegalno prispel iz Fin-
ske v Petrograd.
21. oktobra
Lenin opozarja partijo na nuj-
nost takojšnje oborožene vstaje.
»Vsako odlašanje pomeni smrt«.
Predlaga konkreten načrt vstaje.
23. oktobra
Zgodovinska seja CK boijševi-
ške partije, na kateri je bila spre-
jeta Leninova resolucija o oboro-
ženi vstaji. Resolucija poziva par-
tijske organizacije, da vsa prak-
tična vprašanja rešujejo s tega
stališča.
25. oktobra
Pri Petrograjskem sovjetu se
formira Vojaško-revolucijski od-
bor kot legalni štab vstaje. Na če-
lu odbora: Pod vojski in Antonov-
Ovse Jenko.
Važnim volituflm enakovreden odmev
(Nadaljevanje s 1. strani)
nered v volilnih imenikih. Nekateri
ljudje so po treh voliščih iskali svoje
ime in naposled odšli domov ne da bi
izvršili svojo državljansko dolžnost. V
bodoče bo to treba na primeren način
urediti. Povečati je treba smisel za red
pri volivcih samih, pa tudi občine bi lah-
ko avtomatsko vključevale predvsem ti-
ste mlade ljudi, ki v štirih letih dosežejo
starostno dobo za volilno pravico. Morda
bi za stalno priseljene osebe uredili celo
tako, da bi na matičnem uradu potrdili
stalno naselitev in izselitev šele potem,
ko bi se prizadeta oseba ix>prej zglaell«
tudi na oddelku za volilne imenike.
Se besedie*"oneveljavnih glasovnicah.
V celotnem okraju je bilo nad 4.300 ne-
veljavnih glasovnic. Največ jih je bik)
(v odstotku seveda) v Vojniku, kjer j«
6.5% volivcev odalo neveljavne listke,
nadalje na Vranskem 5%, v Žalcu 4.7%,
v Celju pa 4.6%. V Celju je bilo nad 1100
neveljavnih glasovnic, od katerih je naj-
več bilo, pa tudi drugje, neveljavnih za-
to, ker volilne komisije niso dovolj po-
jasnjevale volilnega postopka v enotah
z enim kandidatom. Bilo je vmes tudi
nekaj »ogledal« tistih ljudi, ki so ano-
nimnost volitev izkoristili za priliko, ko
.so lahko dali dušika svoji onemogli opo-
zicionalni revščini, medtem ko na zborih
volivcev sploh črhnili niso, če so sploh
prišli tja. Iz zgornjih podatkov lahko
ugotovijo kako nemočni, brezupno sa-
motni in končno tudi neodkriti so.
Najmanj neveljavnih glasovnic so pre-
šteli v šmarski občini (komaj 1.4%) in
v laški občini (1.8%)
Morda bo kdo spričo na.števanja raz-
nih slabosti v tem sestavku mislil, če^
pa le ni bil usipeh takšen. To je zmotno.
Uspeh volitev je bil izredno dober. Ma-
lokje v svetu se lahko ipohvalijo s tako
dobrimi volilnimi rezultati. Ce pa smo
omenili nekatere slaibosti, jih nismo zato.
ker so tako pomembne, temveč zato, ker
nimamo kaj skrivati in ker hočemo, da
bi v zvezi z organizacijo volitev v bodoče
ne zmanjševali uspeha / raznimi po-
manjkljivostmi .
Ob uspehu preteklih volitev v občin-
ske zbore upravičeno pričakujemo enak
uspeh tudi na volitvah v zbore proizva-
jalcev industrijske in kmetijske skupine.
Tem bolj pričakujemo uspeh le-^teh, ker
so to prve volitve v občinske zbore pro-
izvajalcev in ker je njih pomen edin-
stven, ker so eno izmed dokončnih de-
janj utrditve družbenega upravljanja i»
kumunalne ureditve pri nas.        c. k.
STARK NAVADE
li. OKTOBRA — STEV. 41

STRAH
Občni zbori sindikalnih
podružnic so se pričeli
Ker so se pn letošnjih letnih občnih
^rih sindikalnih podružnic, ki so se
pričeli te dni, že pojavile nekatere po-
manjklivc«ti, smatra Okrajni sindikalni
evet za potrebno, da opozori na nekatere
mačilnosti v zvezi z vsebinskimi in orga-
eizacij'skimi pripravami.
Cestokrat se dogaja, zlasti v manjših
kolektivih, da sindikalna podružnica iz-
Tede letni občni zibor kar po domače in
se za to domačnostjo skriva nedemokra-
tiónost. 2e v organizacijskih pripravah,
med katere spada poleg delovnega pro-
grama tudi poročilo o delu sindikalne or-
ganizacije, ne bi smeli pozabiti na dobro
izíbiax) kandidatov za vodstvo organizaci-
je. Treba je predlagati in voliti družbe-
no-politično delovne ljudi, ki niso pre-
obremenjeni z drugimi funkcijami, da bo
•r^anizacija res lahko imela koristi od
njih. Skrbeti je treba, da se k družbeni
aktivnosti priklene vse širši krog ljudi,
pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti
na delavoljne in zmožne tovarišice ter
mlajše delovne ljudi.
Nadzorni odbori sindikalnih organi-
jtacij morajo pred izvedbo občnega zbo-
ra sindikalne podružnice pregledati delo
sindikalnega odbora, izvršiti finančni
pregled ter sestaviti stvarno poročilo.
Ker imajo na občnem zboru pravico pri-^
sostvovati samo člani sindikata, ki ima-'
jo plačano članarino, naj nadzorni od-
bori poskrbe, da se odvede vsa zaostala
Članarina, istočasno pa je treba predpi-«
sano kvoto odvesti višjemu sindikalne-
mu forumu.
Vsem sindikalnim podružnicam, ki še
nimajo uvedene blagajne vzajemne po-
moči, Okrajni sindikalni svet priporoča,
da jo uvedejo in naj se o tem vprašanju
izjasni občni zbor.
Osnovna  orientacija  občnih  ziborov
sindikalnih organizacij in občinskih sin-
dikalnih svetov naj bo jasno izražena v
plodnem in razgibanem delovanju de-
lovnih kolektivov, ki so pra.v v tem po-
slovnem obdobju pričeli temeljiteje kot
kdajkoli proučevati stvarne probleme,
ki jih imajo organi družbenega uprav-
ljanja {organizacija procesa proizvodnje,
vodstvo podjetja, plačni sistem, delovni
odnosi, skrb za človeka itd.). Ker so vsa
ta dogajanja tesno povezana z aktivnim
delom sindikalnih .organizacij, naj bodo
občni zbori sindikalnih organizacij ana-
liza aktivnosti sindikalnega dela. Če bo-
do na občnih zborih osvetlili vse te druž-
bene probleme in jih prilagodili prilikam
gosipodarskega razvoja, se bodo jasno
pokazali uspehi in pravilna stališča sin-
dikalnih organizacij v aktivnem reševa-
nju vseh gospodarskih problemov. To pa
bo najiboljša ocena sindikalne dejavno-
sti.
Us(pešno izpolnjevanje mnogih nalog
sindikalnih organizacij v bodoči poslov-
ni dobi bo prav letos tembolj važno, ker
so pred organe družbenega upravljanja
postavljene tako široke družbene naloge,
ki jih bo treba dosledno izvajati. 2e sam
kongres delavskih svetov Jugoslavije je
nakazal in postavil jasno orientacijo or-
ganov samoupravljanja. Zato je nujno
material kongresa dosledno proučiti z
organi upravljanja in sistematično uva-
jati ta stališča. Zanimivo bi bilo tudi pro-
> učiti, kako posamezni družbeni činitelji
' že uveljavljajo pri praktičnem delu pri-
poročila kongresa in kako so se sindikal-
ne organizacije lotile tega dela pri kon-
kretnem reševanju gospodarskih pro-
blemov na področju občine. Na občnih
zborih bo treba tudi kritično oceniti skrb
organov občine za boljše življenjske po-
goje zapoelenih ljudi.
PilštaDj - najstarejši trg na Štajerskem
Je že tako na tem okroglem svetu, da
ni vse, kar je največje, tudi najstarejše.
Zgodovina je muhasta in včasih ne ve-
mo, če ni celo krivična. Le poglejmo, ka-
ko je s to reč jo. Celjani se z mestnimi
pravicami ponašamo dlje časa, kot New
Yorcani s prvo izseljeniško kolibo. In
danes... Tam 10 milijonov ljudi, tu v
belem Celju trideset tisoč. Pa vendar
ima Celje starejšega konkurenta v vrsti
srednjeve^ih trgov. To je Pilštanj na
Kozjanskem. Sicer je Celje kot Celeia in
keltska naselbina slovelo že poprej, toda
po preseljevanju narodov je domala iz-
ginilo, medtem pa je v središču kozjan-
skih pragozdov zraslo srednjeveško na-
selje Pilštanj, med gradoma Pailenstein
in Hartenstein. Ta kraj je imel trške
pravice v zgodnjem srednjem veku. Ce
lahko verjamemo pripovedovanju o slo-
vensiki plemkinji Hemi, ženi mejnega
grofa Wilhelma v Celju, ki je začel gra-
diti začetke celjskega gradu, se je 1еЧа,
ko še ni bila poročena, sprehajala po Pil-
štanju, ki takrat ni bilo nič manj važno
naselje kot Celje.
Pilštanj se ponaša s »prangarjem«, ki
je bil zgovoren srednjeveški znak trških
pravic. Ob take kamnite stebre so prive-
zovali tatove, goljufe, ubijalce in jih lin-
čali. Takratni trg ni mogel biti veliko
manjši od današnjega, kajti na tej strmi-
ni skoraj ni več mogoče postaviti še
kakšno stavbo.
Koliko burnih dogodkov so Pilštanj-
čani gledali s svojega gnezda. Hune,
Obre, Turke. Pozdravljali so mimohod
puntarske vojske Matije Gubca, bili so
priča propada fevdalne dobe. Oba bližnja
gradova sta izginila, Pilštanj pa je do^
čakal še veličastne j še dogodke. Ede«
največjih, pa tudi časovno najbližjih je
bil >ix)hod nove puntarske vojske. Neda-
leč od tu so se na Štajersko prebijali
borci XIV. divizije.
Zdaj doživlja to staro gnezdo na skal-
natem rebru spet nove stvari. Kozjanska
se tudi gospodarsko prebuja. Cez mesec,
morda, bo Pilštanj še bolj »degradiran«.
Doslej so otroci »rinili v hrib«, ko so ŠH
v šolo. Tudi ta šola ima menda dve sto-
letji za sabo. No, zdaj se bodo piljštanjsld
otroci kmalu dričali navzdol, kajti v
bližnji vasi Lisično bodo začeli gradili
večjo in modernejšo šolo. Toda Pilštar^-
čani ne tožijo za »veljavo« v preteklosM.
Le boljšo ceato v dolino bi radi imeli. I»
prav imajo...
Prijazen, predvsem pa znamenit je trg Pilštanj na skalnatih rebrili aad prepa4^ \
no sotesko...
Pranger v Puštanju. Na ta sramotilni
steber so privezali pridaniče in jih ka-
znovali. Danes se na železen obroč obe-
šajo otroci, ki jim še na misel ne pride,
kako trpke so bile ure za tiste, ki so kdaj
res viseli ob tem stebru v časih, ko je
»pranger« veljal še za edinoveljavni
znak trških pravic.
K članka o pasjih
in mačjih repih!
Uredništvo je skupno z Okrajno loTsk* гтег*
raziskalo trditve v omenjenem članku ter og*-
tovilo, da ni res, da bi lovci v Celju rezali žirim
mačkam repe. Revno tako niso točne trditve iz
laške občine, da bi lovci nenpravičeao streljali
pse, ki se nahajajo več kot 2(0 m od kiše ali več
kot 50 m od lastnika. Ce pa pes preganja divjarf,
ga mora lovec pokončati brez azira na oddalje-
nost od hiše ali lastnika. Uredmištve
„ALPOS" v Šentjurju
oroizvaia varilni nrašek

Tisti, ki varijo aluminij, sivo litino,
baker in medenino, vedo, da bi brez ne-
kega posebnega prahu svojega dela sploh
ne mogli opravljati. Ta prah smo do ne-
davnega uvažali, potem pa ga je začel iz-
delovati kemijski tehnik Viktor Gašper,
profesor v industrijski šoli v Rušah. Pra-
šek so izdelovali v okviru »Ljudske teh-
nike« in z njim zalagali precejšnji del
našega potrošnega tržišča. Med drugimi
je ta prašek uporabljala t ¡di šentjurska
tovarna aluminijastega pohištva »Al-
pos«.
Naenkrat pa so dobave praâka
»VI-GA« iz Ruš prenehale. Industrijske
šole se niso smele več pečati s proizvod-
njo, da bi lahko gojenci posvetili več ča-
sa in pozornosti učenju. To je prav. To-
da industrija, ki to ikemično zmes po-
trebuje, je stala iired novim problemom.
Tudi v Šentjurju so se morali spet orien-
tirati na dobavo uvoženega praška.
Uvoženi prah pa je zelo drag in v šent-
jurski tovarni so začeli razmišljati, kako
bi to stvar rešili. Stopili so v stik s tov.
Viktorjem Gašperjem v Rušah. V so-
boto so se z njim pogodili, da pride v
Šentjur, naslednjo sredo pa eo v Šent-
jurju že vpieali med avoje proizvode va-
rilni prašek »VI-GA«.
Vprašali emo varilce v šentjurski to-
varni »Alpoe«, kako eo zadovoljni z no-
vim proizvodom. Odgovor je bil popol-
noma pozitiven. Da je popolnoma enako-
vreden inozemskemu in neprimerno
boljši od tietega, ki eo ga dobili iz Ljub-
ljane.
Vprašali pa emo tudi direktorja to-
varne in kemijskega tehnika tov. Gaš-
perja, kako ee bo proizvodnja tega no-
vega izdelka obnesla. Povedali so, da se
samo za šentjursko tovarno splača ob-
držati to proizvodnjo, tem bolj pa še,
ker je ta prašek nujno potreben mnogim
drugim podjetjem, obrtnikom itd. Trg je
spričo cenejšega domačega izdelka in
enake kvalitete že vnaprej zagotovljen.
Tov. Viktor Gašper pa nam je p>okazal
priznanje novemu izdelku društva za va-
rilno tehniko v Ljubljani, ki nosi v ime-
nu začetne črke svojega iznajditelja.
S tem, da so uspeli dobiti v službo kem.,
tehnika tov. Viktorja Gašperja, so v to-
Tarni »Alpos« pridobili tudi nov proiz-
vod, ki bo hitro osvojil trg.
Beleike z nedeliskih volitev
Udmat =• Butcovca = Kuretno
Malo, okusno urejeno volišče pri go-
stilni »Nagode«, so odprli točno ob do-
ločeni uri. Voliače je urejevala volilna
komisija oh podpori prijaznega gostil-
ničarja in njegove neverjetno spodobne
ljubke 11-letne hčerkice Silve, ki je z
vnemo in spretnostjo pomagala urediti
volišče v njegovi hiši. Tudi pripomba
matere svoji mali Silvici: »Tudi našo
trobojnico je potrebno zlikati,<^ je bilo
Silvici kar jasno? Da že malo dekletce
vse to zna, je mati odgovorila: »Uvedla
sem jo v delo, ko je bilo še čisto maj-
hno.«
Pred pričetkom ivolitev so najprej
modrovali pred gostilno stražarji in ku-
rirji tega volišča. Vsi so bili »nared«
in samozavestno in natanko izpolnje-
vali naloge.
Volilni odbor je potem prevzel ter
odprl volišče. Toda še prej so na oglu
hiše čakale tri volivke. Pozoren sem
bil od njih na najstarejšo. Bila je
71-letna Dacar Frančiška, revna kočar-
ka iz Udmata. Povedali so mi, da je
dosedaj še vedno volila in bila vedno
prva na volišču. Se bolj sem bil vesel,
ko so mi povedali, da je za našo stvar
in da je bila vselej vabljena od žen-
skega društva na proslavo 8. marca v
Laško. Proslav pa se- zaradi predolge
poti ni udeleževala. Zato smo se odlo-
čili, da jo bomo za drugo leto pripeljali
na proslavo 8. marca v Laško z avto-
mobilom. Skratka, tiha in predana že-
nica bo ob tem prazniku gotovo našla
to, kar dosedaj ni doživela.
Ker so volivci teh krajev, ki so pre-
cej oddaljeni od volišča — tudi po 1
uro hoda, sem le r>prašal, kaj menijo o
volilni udeležbi? Predstavljal sem si,
da ne bo najboljša. Pa so mi odgovorili,
da je »srednja«. Do sedaj je bilo po
65%in še nekaj tudi 'več. No, sem si
mislil, najslabše sicer to ni, toda danes
bo gotovo več. Sicer bomo pa šli ne-
katere »povabiti« na dom, so rekli. Ta-
ka je bila do sedaj navada.. Toda prav
kmalu smo iñdeli, da smo v zmoti.
Ob osmih zjutraj je bilo že-32% In
še in še so prihajali.
Nekdo je prinesel na volišče radio.
Volivci so prisluhnili poročilom, po-
skočnim polkam ter udarnim pesmim.
Prišla je starejša poljska delavka in
rekla: Vse je lepo, le pijače in »golaža«
ni nič? Clan volilnega odbora se je zna-
šel in ji rekel v šali: Veste vsem voliv-
cem, ki so prišli volit do 7. ure smo
vse to dali, zakaj niste prišli prej? Se-
veda tega ni verjela in je šla. Pa jo
pokliče predsednik volilnega odbora in
ji reče, da je tudi zanjo nekaj, pa ne
za »volilni golaž«, temveč, da jo osebno
časti. Skoraj ni hotela verjeti. Ko pa
je »uničila« pol deci slivovke je rekla:
Tako »jejst« volilne komisije pa še ni-
koV ni b4o tukaj!?
Volivci so prihajali kar v skupinah
in ugibali, ali bo zmagal Suhelj ali Dr-
novšek? Mnenje je bilo, da ho Suhelj
zdržal.
Gospodarici se je zdelo, da bi tudi
harmonika »svoje* doprinesla. Prinesla
jo je in njen mož je začel igrati v val-
ček tempu neko slovensko pesem. To
pa mali Silvici ni bilo po godu. Močno
je potegnila očka za roko in mu rekla:
»Bolj potegni!« Očka jo je ubogal in
malo je manjkalo, da niso začeli ple-
sati.
Kazalec na uri se je bližal 12. uri.
Volilni odbor je računal odstotek. Ugo-
tovili so že 74%. Razpoloženje se je
začelo večati. Razlegla se je pesem. V
gostilniških prostorih so volivci po ma-
lem zalivali in obsedeli do poznega po-
poldanskega časa. Odbor je bil prese-
nečen. Prihajali so ljudje, ki jih že več-
krat ni bilo na volitve. Domačin, ki je
bil v volilnem odboru, je pregledal vo-
lilni imenik in podvomil: Tale pa go-
tovo ne bo prišel.
Vendar se je uštel. Tudi »tisti« je pri-
šel.
Ljudje so se vedno bolj zbirali. To je
bil znak, ^a se bližamo zaključku vo-
litev. Voliìììi odbor je ugotovil, da samo
10 volivcev ni prišlo volit. Volilna ude-
ležba je bila 93,8%. Vsi navzoči so bili
zadovoljni in marsikdo je pripomnil:
Tako še nismo nikoli volili.
Prebivalci Udmata-Bukov ce in Ku-
retnega, ki so po večini kmetje in ru-
darji so v nedeljo dokazali, da so dobri
in zavedni državljani in da vedo, kaj
jim je dolžnost ob tako važnih volit-
vah. S.
ZA DOBER KADER SKRBE
Občinski ljudski odbor v Šoštanju je
zadnja leta p>osvečal veliko skrb vzgoji
dobrih kadrov. V tem oziru ne zaostajajo
naše gospodarske organizacije, posebno
kmetijske zadruge, ki pošiljajo mladino
v kmetijske in njim sorodne šole. Do
sedaj jih štipendirajo dvajset. Občinski
odbor pa daje petindvajsetim dijakom
štipendije. Devet jih obiskuje učiteljišče,
pet univerzo, ostali pa srednje tehnične
in ekonomske šole. Želeti je, da bi tudi
novi občinski odbor posvečal kadrom
vso svojo skrb
12 LET DELA OZN
(Nadaljevanje s 1. strani)
umakniti iz tujega ozemlja. Na predlog zastopnika ftaše države dr. Jožeta
Brileja je bila sklicana izredna skupščina ter so bile zelo hitro zbrane
oborožene sile OZN iz 10 držav s 4 kontinentov, med katerimi je tudi
odred naše JLA. Tem oboroženim silam je generalni sekretar OZN Dag
Hammarskjöld rekel, da ni njih poslanstvo, da bi se vojskovali, temveč,
da služijo miru, pravici in redu pod avtoriteto Združenih narodov.
Naraščanje vloge Združenih narodov se očitno kaže tudi v tem,
da je članstvo v tej mednarodni organizaciji naraslo od njene ustano-
vitve do danes od 51 kar na 81 držav ter je od novo včlanjenih držav lepo
število onih, ki so si priborile samostojnost šele po ustanovitvi OZN
ter z njihovo pomočjo. Tako je Gana zadnja država, ki je pristopila k
OZN, nastala opolnoči 5. 3. 1957 in že po 48 urah je postala enainosem-
deseta članica OZN. Toda še vedno je preko 170 milijonov prebivalcev
nesvobodnih ljudstev, za katere OZN ustvarja pogoje, da se osamosvoje
in kateri so, bodisi pod neposrednim skrbstvom Skrbniškega sveta OZN.
ali pa pod skrbstvom držav, ki morajo poročati temu svetu in izvajati
smernice, ki jih ta svet daje.
Res je, da je moč Združenih narodov bolj v tem, da vplivajo, kot
pa v tem, da prisiljujejo. Vendar ta moč vplivanja na dogodke je zelo
silna in postaja iz dneva v dan močnejša. Tudi je res, da Organizacija
Združenih narodov še ni zabeležila vidnejših uspehov pri reševanju
najvažnejšega vprašanja, t. j. glede razorožitve. Vendar pa je Generalna
skupščina OZN postala visoka tribuna svetovnega javnega mnenja, kjer
se blaži ostrina blokovskih razlik in kjer vedno bolj prihajajo do izraza
glasovi malih in nerazvitih držav, zlasti pa onih, ki si žele same ustvariti
prihodrwst, brez vključevanja v bloke.
Upoštevajoč zaključke, da ne more hiti enakopravnosti med narodi
in miru na svetu, dokler živi še 2/3 človeštva v revščini in bedi, je
OZN dosedaj izvršila že mnogo važnih ukrepov za pomoč nerazvitim
deželam. Tako je Mednarodna banka za obnovo in razvoj dala tem
deželam že 3 milijarde 108 milijonov dolarjev dolgoročnih kreditov,
brez kakršnihkoli političnih ali drugih obvez, kakršne zahtevajo navadrw
velesile ob dajanju posojil. Dalje je Svetovna zdravstvena organizacija,
kateri prvi predsednik je bil Jugoslovan dr. Stampar Andrija, ustano-
vila preko 6.000 higienskih centrov in samo lansko leto je bilo cepljenih
proti tuberkulozi nad 14 milijonov otrok. Mednarodni dečji fond, pri
nas poznan po kratici UNICEF, je za prehrano otrok izdal lani preko
24 milijonov dolarjev. Zaostalim deželam je OZN pomagala tako, da je
dosedaj v te dežele poslala skoraj 7.000 strokovnjakov raznih strok, okoli
12.000 gospodarskim, tehničnim, zdravstvenim in drugim kadrom iz za-
ostalih dežet pa je dala štipendije in preskrbela mesta, kjer se bodo,
ali so se že, visoko usposobili v svojih poklicih.
OZN je dosedaj sprejela več deklaracij iz različnih področij, od
katerih je brez dvoma najvažnejša Splošna deklaracija človekovih pravic.
Kot vsaj delno paraliziranje atomskega oboroževanja velesil, je
bila pod okriljem OZN ustanovljena Mednarodna agencija za nuklearno
energijo, ki dela na tem, da bi se ta energija uporabljala za miroljubne
namene. Seveda so še pomanjkljivosti in delni neuspehi pri delu OZN,
ki izvirajo iz razlik med obema obstoječima blokoma držav, toda ideje
miru na svetu, razorožitve, enakopravnega sodelovanja vseh narodov,
pomoči zaostalim deželam ter mirnega reševanja vseh nastalih sporov,
si vstrajno krčijo pot do vsega človeštva in čim dalje več je držav, ki
z vso odločnostjo na tej mednarodni tribuni zagovarjajo ta načela, ne
glede na interese enega ali drugega bloka.
Delež Jugoslavije za uresničevanje idej Združenih narodov je tako
velik, da ga morajo priznati prav vse države. To se je pokazalo že
večkrat, zlasti pa ob volitvah v organe OZN, ko so bili naši predstavniki
izvoljeni v Varnostni svet, Ekonomsko-socialni svet, v Mednarodno so-
dišče itd., pa tudi ob izrednem zanimanju za govore naših delegatov.
Zato mi Jugoslovani nismo ponosni samo na to, da stojita pred
palačo OZN v New Yorku kipa našega umetnika Ivana Meštroviča,
temveč zlasti na velik doprinos Jugoslavije pri delu in ustvarjevanju
OZN in za zmago idej Združenih narodov na vsem svetu. Kajti politika
Jugoslavije je lahko samo socialistična, v mednarodnih odnosih pa samo
miroljubna politika aktivne koeksistence. Glede tega pa je predsednik
Josip Broz-Tito, med drugim dejal tudi to-le: »Dosledna politiki miru in
vsestranskega miroljubnega sodelovanja, bo Jugoslavija kot doslej, tudi
v prihodnje storila vse za utrditev vloge in pomena Organizacije Zdru-
ženih narodov!«
Pred občnim zborom
PD „France Prešeren
Predino se bo okoli 500 aktivnih članov ljudskoprosvetne skupnosti,
kakršno predstavlja PD »France Prešerenc zbrale k polaganju zaključne-
ga računa o dosedanjem delu in ksprejetju načrta za novo sezono, so mo-
rali biti opravljeni pregledi dela po posameznih društvenih sekcijah, po
toriščih, na katerih se Ijudskoprosvetno udejstvujejo posamezne desetine
»Prešemovcev«. Ti pregledi in obračuni so bili opravljeni pred dnevi. V
naslednjem ipodajamo nekaj utrinkov s teh ljudskoprosvetnih zborovanj.
NALOGA ST. 1: NOVA GLASBILA!
Kot prvi so se 5. t. m. namesto k vaji
zbrali k letnemu občnemu zboru godbe-
miki. Opravljeno delo »^Prešemovih« god-
benikov zasluži nedvomno več pozorno-
sti in moralne ter gmotne pomoči. Po šte-
vilu nastopov so nam v preteklem
letu igrali zaradi večjega slavnostnega
razpoloženja povprečno vsak teden po
enkrat, za kar je bilo potrebnih kar 316
vaj. Godba se iponaša z vedno večjim
številom mladih ljudi, zlasti odkar ima-
jo društveno glasbeno šolo. Prihod-
жје leto bo godba zabeležila 50-letnico
ustanovitve. Gre torej za jubilej najsta-
Eejšega godbenega ansambla v zgodovini
Celja. Priložnost je tedaj, da se končno
izpolni obljuba glede nadomestila dotra-
janih, petdeset in več let starih glasbil
z novimi. Koliko ibolj veselo bi zvenela
naša koračnica v novo ipolstoletje!
»IMENITEN STAN NALAGA TUDI
POSEBNE DOLŽNOSTI«
Drugi po vrsti, ki so polagali obračun
«ez preteklo delovno leto, so bili pevci
ф. lt. m.). Po zaslugi prizadevnega pevo-
vodje Jožeta Koresa se je zbor ix>novno
uveljavil kot upošstevanja vreden repre-
aentant mesta Celja na ipodročju vokalne
glasibe. To je dokazala vrsta nastopov v
Celju in okolici, med katerimi so pred-
vsem samostojni koncerti bili deležni
»ajbolj laskave strokovne ocene. Da pa
bi zbor lahko dostojno predstavil doma-
io pesem tudi izven ožje domovine na
gostovanjih, ki jih ima zbor v načrtu, pa
bo potrebna še krepkejša članska zavest,
večja disciplina pri obiskovanju vaj, pa
*udi nekaj dotoka novih moških pevskih
moči.
NA SRECO: TAMBURAŠKA SEKCIJA
MLADINSKA SEKCIJA
Dne 14. t. m. je imela svoj občni zbor
društvena itamjbuiraška sekcija. Sodeč po
starosti njenih članov je to dejansko
druga mladinska sekcija drušitva in je že
v tem zagotovilo za njen nadaljnji raz-
voj in rast. — Beseda o dosedanjem in
bodočem delu, ki je bila na občnem zbo-
ru izrečena ni bila izbrana in govorni-
ška; bila je mestoma nerodna, toda zato
tem ibolj odkrita in pristna, zrcalo tihe
in poštene ljubezni do tamburaške ljud-
ske glasbe. Spričo odselitev se je število
•lanov nekaj znižalo, vendar je po izjavi
dirigenta Janka Hočevarja še vedno za-
dostno za kvalitetno izvajanje pod pogo-
jem, da (bo članstvo redno posečalo vaje.
T preteklem poslovnem letu so imeli
»Prešernovi« tamburaši 18 nastopov v
Celju in okolici, deloma samostojnih
koncertov, deloma sodelovanj na raznih
proslavah; njihov glasbeni repertoar je
obsegal 41 del, ki so bila 140 krat izva-
jana. Vrednost »Prešernove« tambura-
ške sekcije podpira tudi dejstvo, da je
•na še vedno celica, odkoder se širijo
vzpodbuda, zgled, organizacijski napotki
in pomoč vsem ostalim tamburaškim
•rkestrom v okraju, ki jih je sedaj že
Wìzu 20.
UMETNIŠKO DELO ZA 100 DIN!
Končno se je zbrala (17. t. m.) k
•bčnem zboru še »Prešernova« likovna
sekcija. To je mala akademija celjsikih
akademskih slikarjev ter slikarjev-ama-
terjev, ki v prostovoljni delovni skup-
Äosti razvija dalje njihove umetniške
sposobnosti in nagnenja ter s številnimi,
rednimi razstavami pospešuje zanima-
nje za likovno umetnost že deseto leto
po vojni. V tem poslanstvu se je letos
rodil sklep o organizaciji loterije umet-
nišiiih del. Vsakdo, ki mu je pri srcu
lepa umetnost bo lahko za 100 din — to-
liko ibo veljala srečka — sodeloval pri
tej akciji, katere končni namen je zibrati
prva sredstva za ibodočo celjsko galerijo.
Srečni izžrebanci pa bodo za mal denar
prišli do kvalitetnega umetniškega dela.
Žrebanje bo še letos. — Izredna zamisel,
ki jo lahko naša javnost le ipozdravi in
se ji polnoštevilno odzove. G. G.
Eno minuto s Sokratom - privatno
Na »privatnem« odru ga nisem videl
še nikoli in pošteno sem se začudil, ko
me je prijatelj opomnil: »Ne čakaš ti
Lojzeta Potokarja?« in mi pokazal po-
stavnega možaka v plašču, klobuku in —
očalih! Ne, očala res nisem pričakoval.
»Strašno se mi mudi«, je rekel. »Morda
v četrtek?« In že jo je hotel »potegniti«.
No, navsezadnje sva se ip)obotala za raz-
govor, ki ne sme biti daljši od ene mi-
nute. E¡na minuta, me je prešinilo in
vprašanja so mi kar zaplesala po glavi.
»Celjska predstava? Moram reči, da
sem zelo zadovoljen. Z igralci sem se do-
bro razumel. Pokazali so maksimum, če
pomislim, da časa za vaje pravzaprav
sploh ni bilo.
Publika? Presenetila me je. Takega
sprejema res nisem pričakoval. Vaši gle-
dalci so popolnoma enakovredni ljub-
ljanskim. To sem čutil. Ne veste, kako
se to dobro čuti na odru in priznati mo-
ram, da je bil moj Sokrat pri vas 'boljši
kot v Ljubljani.
v soboto je bila v celjskem
gledališču premiera Platono-
vega dela »Poslednji dnevi
Sokrata«. Kot Sokrat je na-
stopil znani gledališki pa tndi
filmski igralec LOJZE POTO-
KAR. Predstava je doživela
izreden uspeh. Publika je z
večkratnim navdušenim plo-
skanjem ob odprti sceni in na
koncu zahvalila za izreden
umetniški užitek. Lojze Poto-
kar je z zavidljivo rutinira-
nostjo interpretiral »mara-
tonski« tekst in z redko vide-
no umetniško silo tndi v Celju
dokazal, da njegovega Sokra-
ta upravičeno prištevamo
med najpopolnejše odrske
kreacije slovenske gledališke
kulture. Potokarjev Sokrat
nam bo ostal v lepem spomi-
nu. Prav je imel nekdo: »So-
krata igral? Ne! Ni igral -
on je I«
Celje? Poznam ga že od prej. Mesto mi
je strašno pri srcu in vedno z nekim po-
sebnim veseljem pridem sem.«
»Boste še kdaj prišli gostovat v Celje?«
»Rad. Zelo rad bom prišel in upam, da
kmalu. — Zdaj, kaj naj še povem? Igral-
ci — dobri, publika — sijajna, gledališče
— čudovito, Celje — lepo, jaz — zado-
voljen, oprostite — čez tri ure moram že
na ,pot iz Ljubljane v Novi, kjer snema-
mo film in ...«
In že ga ni bilo več. Kdo bi si mislil,
da minuta tako hitro mine. Nekaj sem še
skoraj vpil za njim:
»Ljubljana, Novi, film. Kakšen film?«
Naenkrat sem ugotovil, da je še neznan-
sko veliko stvari, ki jih še ne vem in —
oh, usodni poklic — bi jih rad zveddl.
Pa kaj, minuta je minuta. Drugič, sem
pomislil, mi gledališki in filmski igralec
Lojze Potokar ne bo tako hitro ušel .
TIG
Nocoj se nam h o do predstavili mladi
slovenski pesniki in pisatelji
Slovenci smo ljubitelji književnosti,
zlasti še naše izvirne proze in poezije. S
posebnim zanimanjem pa zremo na vrste
mladih oblikovalcev umetniške besede,
kajti v njih vidimo ljudi, ki ibodo s svo-
jimi ustvaritvami ohranili poznejšim ro-
dovom pestro sliko današnjega časa, živ-
ljenja naših ljudi, istočasno pa bomo
morda med njimi zasledili tudi take, ki
nam bodo predstavili duh generacije, ki
vedno hitreje stopa v ospredje.
Težko je že danes napovedati, kaj si
lahko obetamo od literarnega večera, ki
ga bodo nocoj priredili v Celju sodelavci
Revije 57. Revija 57 je naslednica »Mla-
dinske revije« in »Besede«. Kdor pozna
razvojno pot teh dveh revij, kdor jih je
ves čas zvesto spremljal, bo prav gotovo
še bolj radoveden, kaj nam vedo in kaj
namo hočejo povedati predstavniki mla-
de generacije slovenske književnosti?
Na literarnem večeru v dvorani sindi-
kalnega doma se nam bodo predstavili:
Peter Božič, Janko Car, Andrej Hieng,
Jože Hudečok, Marjan Rožanc, Dominik
Smole, Jože Snoj, Gregor Strniša, Mirče
Sušmel, Veno Täufer, Dane Zaje in Ciril
Zlobec.
Torej dokaj pestra vrsta. Med njimi
je nekaj znanih, na literarnem polju že
zelo renomiranih imen, ki jih morda že
tudi osebno ipoznamo. Druge, ki,smo jih
zasledili samo na straneh Revije 57, bo-
mo lahko spoznali nocoj.
Upajmo, da bo nocojšnji večer dal od-
govor na marsikatero vprašanje, ki nas
zanima. Število nastopajočih pesnikov
in pisateljev vsekakor že samo po sebi
odgovarja, da je Revija 57 postala pri-
stopnejša za širši krog sodelavcev, da se
je odkrižala, če pa to ne, potem vsaj raz-
širila »stalni ansambel«, ki je bil tako
tipičen za »Besedo«. Spoznali bomo, če
je ta revija postala res to, čemur je na-
menjena, ali pa bo spet tribuna določe-
nega kroga? Pri nas je zaenikrat nemo-
goče, da bi različne grupe izdajale svoje
revije. Vprašanje je, če bo sploh kdaj?
In končno nas zanima, koliko je med
njimi takih, ki iščejo svojo pot, takih, ki
jim je najvažnejše to, da bi upodobili
našega človeka, naš čas, ki bi z umetni-
ško besedo ne bili zgolj »registratorji«
temveč tudi vodniki?
RAZSTAVA
umetniške fotografije v Celju
Med najagilnejše fotoamaterske klu-
be v Sloveniji spada brez dvoma Foto
klub Emajl v Celju. To priznanje mu je
izkazala Fotonkino amaterska zveza
Slovenije s tem, da mu je poverila or-
ganizacijo V. republiške razstave umet-
niške fotografije od 5. do 20. oktobra v
Celju. 2e dejstvo samo, da je bila ob tej
priliki hkrati tudi V. razstava kluba
samega, priča o izredni vztrajnosti, mar-
ljivosti in dovršenosti v tej stroki naše
Ljudske tehnike.
Razstava je bila razdeljena na dva
dela: v republiško in v razstavo Foto
kluba Emajl v Celju. Pri republiški raz-
stavi je bilo zastopanih 16 foto klubov,
od katerih so štirje razstavljali tudi
barvno fotografijo (Kidričevo, Ljublja-
na, Maribor in Foto klub Celje).
V klubski razstavi so bili zastopani
tudi inozemci in sicer: Avstrija, Italija,
Poljska in Portugalska.
Posebna žirija iz vrst najboljših stro-
kovnjakov je po ocenitvi razstavljenih
del podelila posebne nagrade: zlate, sre-
brne in bronaste medalje in diplome.
Zlato medaljo sta prejela Jože Mally in
Edvard Primožič, oba člana Foto kluba
Ljubljana. Poleg dveh diplom, ki sta
jih prejela člana Foto kluba »Graditelj«
Ciril Debeljak in Foto kluba Emajl Dra-
go Dolžan, sta prejela bronasti medalji
še France Peršak in Drago Dolžan za
color fotografiji. Celjani so nagradili po-
samezne klube in člane raznih Idubov s
fotografsko opremo in diplomami. Med
njimi so tudi Celjani Ciril Debeljak,
France Peršak in Drago Dolžan.
Nad 300 fotografskh posnetkov v črno-
beli in bavmi tehniki je obiskovalce
razstave naravnost očaralo. Izbrani mo-
tivi iz vsega sodobnega življenja ljudi in
narave, gospodarske tehnike, svetlobe in
sence so vzbujali občudovanje naše fo-
tografske umetnosti. Puh ar j ev prehodni
pokal je prejel Foto klub Ljubljana.
Zanimiva konferenca o širjenju
mladinske knjige v celjskem okraju
Naša najagilnejša izdajateljica mla-
dinskih knjig in časopisov založba
»Mladinska knjiga« je pred kratkim
priredila v Celju konferenco za pover-
jenike ali zastopnike mladinskega tiska
v posameznih občinah. Za celjski okraj
nečastna je bila ugotovitev, da je glede
širjenja mladinskih knjig in listov
zdrknil od drugega, pred dvema letoma,
sedaj na predzadnje mesto v republiki
Sloveniji. Tega dejstva niso kriva samo
premajhna proračunska sredstva za
mladinske knjižnice na šolah, marveč
tudi prešibka iniciativa posameznih po-
verjenikov in nekaterih učiteljskih
zborov.
Od ene strani terjamo izdajo čim več
pripovednih in poučnih knjig za mla-
dino, od druge pa vidimo, da jih uči-
telj stvo mnogih šol ne pozna in jih
zato tudi ne more priporočati. Med red-
kimi zbirkami so najpopularnejše zbir-
ke »Čebelica« za najmlajše bralce. »Si-
nji galeb« za srednje in višje stopnje,
zaklad pravljic »Zlata ptica« in »Kon-
dor« kot. izbrano čtivo pri pouku slo-
venskega jezika. Učiteljem in učencem
pri pouku zemljepisa in zgodovine je
zbirka potopisov »Globus« nepogrešlji-
va. Za uvajanje politehnične vzgoje
(ročno delo) je zbirka »Igra in delo«
na šolah nenadomestljiva. Poljudno-
znanstvene knjige, posebno pa zbirka
»Iz življenja živali« so vsaj za učitelje
neprecenljiv pripomoček pri uvajanju
šolske reforme.
Na konferenci smo dobili občutek, da
bomo v tej smeri kmalu dosegli vidnej-
ši napredek.
ŠOLA ZA STARŠE
na I. osnovni šoli v Gelju
Na zadnjem roditeljskem sestanku na
I. osnovni šoli v Celju kot uvod stika
med šolo in starši v novem šolskem le-
tu, je napolnilo veliko telovadnico nad
600 roditeljev, kar pomeni okrog 80 %
roditeljev vseh obiskuj očih učencev.
Prostora je seveda zmanjkalo, zato se
mnogi z nezadovoljstvom odšli.
Nepričakovano številen obisk staršev
priča, da smo na pravi poti. Sola in
dom sta neločljiva celota. Ne samo to.
Zboru so prisostvovali tudi člani Šol-
skega odbora, ki v imenu družbe uprav-
ljajo šolo kakor delavski sveti svoja
podjetja.
Referatu šolskega upravitelja tov.
Marijana Jerina o šolski reformi in po
navodilih za tekoče šolsko leto,.je sle-
dila zelo živahna razprava roditeljev,
kar pomeni, da je za reformo živo za-
nimanje. Nova osemletna šola naj pri-
nese v šolske prostore novo življenje.
Učenci naj postanejo aktivni sodelavci
pri pridobivanju koristnega znanja, ne
pa kot pasivni poslušalci učiteljeve
besede, to je nekdanjega verbalizma.
Da bi tudi domača družinska vzgoja
pomagala šoli k čim popolnejšem obli-
kovanju mladega rodu, so starši skle-
nili ustanoviti Solo za starše. Za uvod
je učitelj tov. Alojz Gobec predaval e
materinski vzgoji; pri tem je opozoril
na tipične lastnosti dobre in slabe ma-
terinske vzgoje z željo, da bi bila do-
mača družinska vzgoja najboljša po-
močnica poklicnim vzgojiteljem.
Pred sklepom sestanka je bil na novo
izvoljen Pionirski starešinski svet.
Prodamo
5 dobro ohranjenih gum z obroči,
premer 7,50 x 20 cm za kmečki voz.
Informacije pri Trgovskemu pod.
»2ELEZNINA« Trbovlje
UMETNOST ALI KIČ
Namesto odgovora
Umetnost in kič sta dva pojma, ki se
iaiključujeta, čeprav nista navidez nikoli
popolnoma razmejena, se formalno do-
tikata, sta pa v bistvu strogo in jasno
ločena. Umetnina je ona stvaritev člo-
veškega duha, ki izžareva kreativno moč
ustvarjalca, zato deluje na gledalca su-
gestivno in mu nekaj pove, kič pa je eno
delo — ne stvaritev — človeških rok, ki
kopira bodisi vzore ali pa tudi samega
•ebe, ničesar ne pove, ker nima nobene
vsebine, zato pa hoče ugajati ix)vprečne-
mu okusu, saj je namenjeno predvsem
prodaji. Prvo je izpoved, drugo konven-
cionalnost, prvo je pesem v barvah in
oblikah, drugo jeclanje, prvo je umet-
nost, drugo obrtni j a. Seveda z besedo
obrtnija nočem žaliti obrt, ki izdeluje
porabne predmete, ali umetno obrt, ki
dela estetsko ali celo umetnostno dogna-
ne porabne predmete; zadevam pa na
▼se one izdelke, ki niso porabnega, ker
naj bi bili izpovednega značaja, ki pre-
tendirajo na naslov umetnine, pa niso
umetnine, ker ne nosijo v sebi nobene
doživetosti in ne kažejo nobenih sledov
borbe za poglobljenim barvnim ali for-
malnim umetnostnim izrazom, z eno be-
sedo niso ničesar drugega kot več ali
manj spretno izdelana, z zlagan im raz-
položenjem napolnjena platna, katerih
kvalitetni nivo omejujeta avtorjevo sa-
mozadovoljstvo ali pa splošni, na žalost
ne posebno visoko razviti splošni okus.
Pod pojmom »splošni okus« seveda ne
razumevam samo okus podeželana, am-
pak tudi okus meščana, ki je navadno
prežet z aprioristično renesančno-bider-
majersko estetiko in zahteva od likovne
umetnosti epsko pripovednost, lirično,
včasih sentimentalno nadahnjeno razpo-
loženj skost ali pa fotografsko vernost.
Kiča je pri nas mnogo, dokaz da likov-
no še oddaleč nismo vzgojeni niti dozo-
reli. Srečujemo ga v pisarnah in stano-
vanjih, po podjetjih in v trgovinah, kjer
ga često celo javno prodajajo, srečujemo
ga v palačah in v kmečkih hišah, vidimo
ga na razstavah in v javnih lokalih...
Povsod ga je mnogo in stal nas je ter nas
še vedno stane velike vsote denarja, res-
nična umetnost pa vegetira. Kaj češ z
njo? Draga je in težko razumljiva! Zah-
teva duhovni napor. Pri nas je videz še
vedno važnejši od vsebine! Na primer:
namesto umetnine, ki upodablja katere-
ga naših državnih, političnih ali kultur-
nih voditeljev se pri nas še vedno raje
kupi par mavčnih odlitkov, ki so mrtvi
in čestotkrat podobni karikaturam, vča-
sih pa celo tako škanadalozno slabi, da
bi bilo treba tako »producenta« kot kup-
ca poklicati pred sodišče zaradi razžalje-
nja državne časti. Poglejmo v izložbe ne-
katerih naših trgovin, kjer prodajajo
kičaste, neokusne predmete, ki hočejo
čestokrat imeti celo umetno obrtno
znamko, ali predmete široke potrošnje.
ki so grobih, pogosto nepraktičnih oblik.
Oglejmo si aranžmaje prireditev in
opremo prostorov, kino-reklame in po-
sebno pogosto plakate, pa se bomo po-
vsod nažalost prevečkrat srečali s po-
manjkanjem in nevzgojenostjo okusa,
povsod bomo zašli na področja, ki meje
na kič. Ker se pa pri temu čestokrat po-
javljajo umetnostne pretenzije, je treba
odločno povedati: ni vsako manipulira-
nje z barvami ali aranžerskimi pripo-
močki že tudi umetnina.
Najočitneje nastopa kič seveda na iz-
ključnih področjih likovne umetnosti,
pri slikarstvu in kiparstvu. Tu imamo
čestokrat priliko videti dela, ki meje na
razgledničarstvo, barvno fotografijo ali
pa geometrično vajo, pri čemer seveda
ne smemo kiča istovetiti z iskrenimi iz-
povedmi otročjih, etnoloških ali tudi
umetnostnih primitivov. Mejo med obe-
ma tvorita vedno ista faktorja: kreativ-
na moč ali izpovedna iskrenost! Seveda
nočem trditi, da je resnična umetnost
enovita, dandanes recimo samo »moder-
na« (zgrešen pojem, ki pa je bil vedno na
ustnicah onih, ki so zaostali v razvoju),
saj je lahko zajeta v vse oblike od realiz-
ma do abstrakcije, z dodatkom seveda,
da je danes, ko je moderna znanost raz-
bila vizuelno materijo v sestave atomov
in delcev energije, že težko povedati kaj
novega v realističnih ali celo verističnih
formah. Naj je nekaterim prav ali ne,
svoji dobi je pač treba poiskati svoj iz-
raz. Resnična umetnost se za ta izraz bo-
ri, čeprav ni rečeno, da ga vedno najde;
kič pa se za njega sploh ne potrudi, ker
ga rabi, saj bazira na najsplošnejšem,
zaostalem okusu, katerega izrablja —
posebno v naši prelomni dobi — za svojo
prosperitelo. Umetnost je porod nečesa
novega, često trenutno še ne splošno
umrljivega; kič pa je masovna produk-
cija že davno preživelega ter v bistvu
nikoli živega.
Iz teh razlogov je preširoko uporablja-
nje pojmov umetnost, umetnina, umet-
nik itd. zgrešeno. Danes hoče biti vsak
umetnik: amater, ki igra ali slika, pevec
v x-zboru in dirigent, kavarniški violi-
nist in jazz-trompetist, vrhunski nogo-
metaš in filmski statist. To hotenje samo
dokazuje, da pri nas niso opredeljeni
pojmi: umetnost, umetnina, umetnik.
Virtuoznost, vigranost, spretnost, gibč-
nost, če niso združeni z resnično dožive-
tostjo, nikoli niso bili in ne bodo umet-
nost, amaterizem in reprodukcija ne
umetnina in vsak »umetnik« ne umet-
nik. Umetnost je kreativnost, umetnina
s formami, barvo ali toni zajeta kreacija,
umetnik pa oni izjemni človek, ki služi
kot vzvod med enim in drugim. Zato je
želeti, da omejimo razsipniško titulira-
nje, ki samo dokazuje našo samozado-
voljnost, površnost, bahaštvo in pomanj-
kanje globljega,' kulturnejšega odnosa
do resnične umetnosti. Število umetnin
in umetnikov se bo s tem sicer zmanjša-
lo, umetnost pa ho s tem le pridobila,
saj bo našla v naši življenjski sredini
ono vzvišeno mesto, ki ji pripada. Cas
je namreč dozorel, da preidemo v kul-
turi iz kvantitete na kvaliteto in se za-
zremo v obzorja človeške bodočnosti.
Umetnost pa naj bo naš kažipot tjakaj!
Jože Curk
STARŠE V SOLE!
Na roditeljskih sestankih v Velenju s«
tudi najrazličnejša predavanja o vzgoji
otrok. Zanimanje za to novo oblik*
vzgojnega izobraževanja je bilo na
prvem predavanju okoli 200 staršev. P»
vsej verjetnosti bodo ta predavanja po-
stala redna in to vsak mesec enkrat.
25. OKTOBRA — STEV. 41

STRAJI
V šentjurski občini živimo od zemlje
— Nikar ne mislite, da bo izgradnja
nove tovarne »Alpos« v Šentjurju bist-
veno spremenila oblike gospodarskega
življenja v občini. Vsekakor bo razši-
ritev industrijskih zmogljivosti imela
pozitiven odraz pri nas, toda v prva
vrsti bo kmetijstvo še vedno predstav-
ljalo glavno panogo. Šentjurska občina
bo vedno ostala izrazito kmetijsko pod-
ročje, pa naj se industrija še tako raz-
širi ...
Tako je povedal dosedanji predsednik
šentjurske občine in na nedeljskih vo-
litvah na novo izvoljeni odbornik no-
vega občinskega zbora tov. Peter Hla-
stec, ko smo ga vprašali, kakšen bo go-
spodarski razvoj šentjurske občine v
bodočih letih.
In res. Ce vzamemo v roke perspek-
tivni načrt za razvoj kmetijstva v ob-
čini in če obenem primerjamo dose-
danje uspehe v tej smeri, bomo spo-
znali, da v šentjurski občini namera-
vajo vprašanje kmetijstva kar najbolj
krepko reševati. 2ç do sedaj so marsi-
kaj uredili, toliko več pa nameravajo
v prihodnjih letih spričo ugodnosti, ki
jim jo nudi družba s povečano skrbjo
in razpoložljivimi sredstvi za razvoj
kmetijstva. Perspektivni načrt obeta,
da bo v nekaj letih kmetijstvo v tej
©bčini dajalo večje koristi, kot si lahko
danes predstavljamo. Vse to pa ne bo
mogoče urediti z administrativnimi
ukrepi. Nekdo bo moral prebiti led
konservativnosti na vasi.
PIONIRSKE NALOGE DRŽAVNIH
POSESTEV...
Kmečki človek je realist. Verjame ie
to, kar vidi, kar sam presodi in občuti.
Marsičesa so se naši kmečki proizvajalci,
predvsem pa najnaprednejši med njimi,
že privadili. Vsekakor pa večina kme-
tov ve, da je treba pripraviti zemljo
do tega, da bo dajala več in da je zato
treba pametneje gospodariti.
Vsekakor pa so državna posestva po-
klicana, da tokrat čisto resno in jasno
zavzemajo pionirski položaj v razvija-
nju kmetijskega gospodarstva. V šent-
jurski občini so štiri državna posestva:
Slom-Ponikva, Loka pri Zusmu, popol-
noma nov obrat na Planini in posestva
kmetijske šole v Šentjurju. Ta posestva
so po srečnem naključju teritorialno v
zelo različnih področjih občine in bodo
lahko v svojem okolju z vzorom slu-
žila kot ogledalo vsem okoliškim vasem.
Poglejmo torej, kakšne načrte imajo
ta posestva:
-Državno posestvo Slom-Ponikva bo
investiralo okoli 20 milijonov dinarjev.
Razširiti nameravajo hmeljske nasade
©d dosedanjih 12 ha še za 8 in pol ha.
Cez zimo bodo zgradili strojno remÌ2X>
in odprt hlev za 50 glav plemenske ži-
vine. Z odobritvijo krčenja nekaterih
gozdnih parcel bodo sedanjo sadno
plantažo v obsegu 7 ha razširili še za
nadaljnjih 9 ha. To posestvo bo v bo-
doče proizvajalo hmelj in sadje, z moč-
no čredo pa bo tudi pomembno živino-
rejsko središče.
Na Planini v tem času delajo s polno
paro pri urejevanju popolnoma novega
kmetijskega obrata. V Marofu pri Pla-
nini bo v kratkem začelo obratovati iz-
razito živinorejsko posestvo. Posestvo
ima arondirana zemljišča splošnega
ljudskega premoženja in nekaj zemlje,
ki jo je sedaj imelo posestvo iz Rim-
skih Toplic. Zgradili bodo nove hleve,
v katerih bodo vzgajali mlado plemen-
sko živino si vor j ave pasme. Posestvo
bo imelo nad 80 ha travnikov in pa-
šnikov ter 50 ha gozda. Na tem pose-
stvu bo vedno od 100 do 120 glav živi-
ne. Poleg živinoreje bb posestvo imelo
tudi obsežne ribezlove nasade.
S podobno dejavnostjo se bo v bodoče
pečalo tudi državno posestvo v Loki pri
2usmu. Tu bodo preuredili hlev, obno-
vili sadovnjake in zasadili nov nasad
ribezla.
Posestvo kmetijske šole v Šentjurju
bo obdržalo nekoliko več panog, to pa
zaradi potreb praktičnega šolanja go-
jencev, Ta šola bo v kratkem postala
ena najpomembnejših kmetijskih in go-
spodinjskih šol pri nas. Tudi tu bodo
i
zgradili nov hlev, in, če bo obljuba
okraja izpolnjena, bomo lahko kmalu
na tem posestvu občudovali doslej naj-
boljšo pasmo molznic — frizike.
ŠENTJURSKA »SAVINJSKA
DOLINA...«
Brez šale. Ce bi namesto geografskih
mej vzeli za obeležje Savinjske doline
njen svetovnoznani hmelj, potem se ta
dolina ne nahaja pri Celju. V šentjur-
ski občini bodo v kratkem času imeli
nad 100 ha hmeljišč, predvsem pa na
področjih Blagovne, Primoža, Dramelj
in Ponikve. Dosedaj je v občini okoli
30 ha s hmeljem posajenih zemljišč. To
zimo in na pomlad bodo zasadili na-
daljnjih 70 ha. Kmetje, ki bodo imeli
polovico predvidenih hmeljišč, z držav-
nimi posestvi vred pripravljajo zemlji-
šča. Pojavile so se sicer težave. Pri-
manjkuje jim mehanizacije za globoko
oranje, predvsem buldožerjev »Fiat«.
Vzporedno z razširitvijo hmeljišč bodo
morali graditi sušilnice. Do sedaj so
zgradili štiri sušilnice po 16 m^ sušilne
površine in dve po 8m^. Treba pa jih
bo zgraditi toliko, da bo na vsake
3 ha hmeljišč po ena sušilnica. Vredno
je omeniti, da bo nad polovico hmeljišč
imelo žičnice.
CILJ KMETIJSKE SKUPNOSTI:
PLANTAŽNI SISTEM ...
V polnem teku so tudi priprave za
ustanovitev raznih kmetijskih skupno-
sti. Najbližji so jim načrti nekaterih
sadjarskih skupnosti,, ki bodo v krat-
kem začele urejevati prve velike plan-
taže sadja. Tako bodo v Slivnici uredili
17 ha skupnega sadovnjaka, v Žusmu
6 do 7-hektarski nasad visenj, v Dram-
Ijah 6-hektarski skupni sadovnjak, v
Blagovni pa nameravajo urediti največ-
ji skupni hmeljarski nasad v okraju.
Vzporedno z povečano proizvodnjo
kmetijskih pridelkov, ki bo taki obsežni
akciji sledila v najkrajšem času, bo
treba urejevati vse druge stvari. V
Šentjurju nameravajo zgraditi kmetij-
sko servisno postajo po najmodernejših
principih, kjer bodo kmetje dobili vse
za moderno proizvodnjo in kjer bodo
lahko svoje pridelke prodajali in vskla-
diščili. V tej zgradbi bo tudi strojna
servisna delavnica, semenarna, umetna
osemenjevalnica in podobno. Ker bo v
tej občini pridelovanje mleka vedno
večje, je pravočasno bila urejena v
Šentjurju mlekarna, na Planini pa bo v
kratkem gotova. Podobnih investicij se
bodo morali lotiti tudi za druge panoge
kmetijstva, tako za hmeljarstvo, sad-
jarstvo, poljedelstvo itd.
Da, tako mislijo v šentjurski občini.
Dvig življenje ravni prebivalstva jim
ne more biti darovan. Tud o rešitvi z
industrializacijo kraja si ne delajo
utvar. Lotili so se tistega, kar jim je
»pri roki«. Zemlja ... Zemljo bodo pri-
pravili do tega, da jim bo dajala lepši
in večji kos kruha. Kar bo »padlo« od
industrije, naj bo za priboljšek, pravi-
jo.
— Kmečka občina smo. In kot stori
vsak kmet, smo zgrabili bika za roge!   .
Pa dobro srečo! j
Ze nekaj tednov »s polno paro« dela šentjurska mlekarna. Obrat vodi tovariš
Ferlez, ki je dal del opreme in stavbo na razpolago zadrugi, ki je obnovila stroje
in poslopje.  Mlekarna predela veliko mleka, čeravno je njen obseg na prvi
pogled razmeroma majhen.
Pozor! Za ôenar gre
Vsako jesen obravnavajo okrožna go-
spodarska sodišča večje število sporov
v zvezi s sklepanjem dobavnih pogodb
za sadje, zelenjavo in še nekatere druge
kmetijske pridelke, ki se radi hitro po-
kvarijo. Prenekatera podjetja in zadru-
ge ne vedo, kako je pravzaprav treba
postopati pri sklepanju pogodb, odpre-
mi in prevzemu blaga. Zato nekaj krat-
kih pojasnil:
Pogodbe se lahko sklepajo na več na-
činov, tudi telegrafsko, telefonsko itd.
V vsakem primeru pa je treba paziti,
da ponudnik in prejemnik sestavita pi-
smen dokument, ki bo v spornih pri-
merih zelo olajšal delo gospodarskega
sodišča, predvsem pri ugotavljanju bi-
stvenih sestavin pogodbe.
Največkrat pa podjetja in zadruge
sestavljajo pogodbe s posredovanjem tr-
govskih agencij, kar je najhitrejši in
najbolj praktičen način. Sklepanje po-
godb se zelo poenostavi, ker imajo tr-
govske agencije svoje posredovalnice po
vsej državi in s tem pregled nad vsem
tržiščem. Ker se dogovori po navadi
sklepajo po telefonu, pride večkrat do
sporov, ker se zgodi, da ena od obeh
strank zanika veljavnost pogodbe, če se
ji medtem ponudi boljša prilika za kup-
čijo. Upoštevati moramo, da je pogodba
sklenjena že takrat, ko obe stranki ja-
sno in točno preko posredovalne agen-
cije izrazita svojo voljo. Površnost in
malomarnost nemalokrat pripeljeta do
hudih sporov.
Pri prevozu blaga je treba paziti, da
se določila pogodbe točno izvedejo. Sad-
je, zelenjava in ostali kmetijski pridel-
ki se po navadi pošiljajo po železnici,
zato je važno, katera postaja (nakladal-
na ali namembna) je določena za prev-
zem blaga, to pa predvsem zaradi od-
govornosti za poškodbo blaga med pre-
vozom. Ce na primer mora poslati pro-
dajalec blago na namembno postajo,
mora poskrbeti za primerno embalažo
in vagon, da bo kupec lahko prevzel ne-
pokvarjeno blago. Za škodo med pre-
vozom je odgovoren prodajalec.
Pri prevzemu blaga ga posebna ko-
misija pregleda in sestavi zapisnik. Ce
se to ne da storiti na postaji, je treba
pregled opraviti kar najhitreje in čim-
prej. Kupec mora proti nepravilnostim
in neskladnostim s pogodbo ugovarjati
takoj, ko je pri merjenju, tehtanju ali
štetju to ugotovil. Ce ne gre za kazniva
dejanja, je rok za pritožbe največ 6
mesecev.
Prodajalec je odgovoren za napake
tudi še po prevzemu, če te napake iz-
virajo iz vzroka, ki je že prej obstajal.
Važno je, da kupec takoj ugovarja, ko
odkrije napake pri blagu, če pa tega
pravočasno ne stori, trpi škodo sam.
Ce so bile pri prevzemu blaga ugo-
tovljene napake in je kupec takoj o
tem obvestil prodajalca, lahko kupec
razdere pogodbo, zahteva izpolnitev po-
godbe (drugo blago), znižanje cene ali
pa odpravo napak v določenem času,
seveda če je to mogoče. Vselej pa lahko
kupec terja odškodnino.
Ce je dal kupec prodajalcu blago na
razpolago, ga mora hraniti na proda-
jalčeve stroške in nevarnost, ali pa ga
dati v javno skladišče; če to ni mogoče,
pa osebi, ki jo na kupčevo zahtevo do-
loči gospodarsko sodišče. Ce pa blago
ni primerno za shrambo, ga lahko ku-
pec proda na prodajalčeve stroške (go-
spodarsko sodišče mora v tem primeru
dati svoje privoljenje).
To so najosnovnejša določila, ki jih
mora vedeti vsak uslužbenec gospodar-
ske organizacije, ki je pooblaščen za
sklepanje pogodb, odpremo in prev-
zem blaga. Treba je pripomniti, da je
predsednik Višjega gospodarskega so-
dišča LRS določil izvedence iz posa-
meznih panog gospodarstva za posa-
mezne okraje. Seznam teh izvedencev
je bil objavljen v Uradnem listu LRS,
št. 1, dne 19. 1. 1956. Vsaka gospodarska
organizacija lahko pokliče takega izve-
denca v komisijo, ki ugotavlja stanje
blaga pri prevzemu. Na ta način bo
delo komisije vsekakor veliko bolj si-
gurno, kupec in prodajalec pa bosta
storila vse, kar je potrebno za pravilno
izpolnitev pogodbe. S. A.
USPEHI IN TEŽAVE PODJETJA LIP
ŠENTJUR
Lesnoidustrijsko podjetje Šentjur bo
letos zrezalo približno 500 m^ hlodovine
za plemeniti furnir in približno 8000 m*
trdih listavcev. Podjetje zaposluje 137
delavcev in za razliko od drugih ipKxJjetij
nima težav s stanovanjskim vprašanjem.
Kakih 10 delavcev si je že postavilo last-
ne hiše.
Delavci delajo ¡po normah in jih 100
odstotno dosegajo. Surovine dobiva pod-
jetje iz Hrvats!ke in doma, žaga pa samo
trde listavce. Na zalogi ima vedno po
2000 m^
Podjetje se bori še z marsikaterimi te-
žavami. Predvsem mu primanjkuje pri-
mernega prostora za skladišče, obrat pa
stoji na močvirnatem svetu. Letos so iz-
važali največ v Italijo, Nemčijo, Madžar-
sko, Izrael, Egipt, Oman, Holandijo,
Anglijo in Rusijo. Domači trg je odkupil
le 20%.
Se letos 'bo podjetje dobilo nov furnir-
ski stroj s škarjami in ibrusilnim stro-
jem. Tudi furnirnica in umetna sušilni-
ca bosta letos gotovi.
CELISKI TEDNIK
T TaAMO meot
Predvolilni razgovor
Že enajst let uspešno gospodari
Kmetijsko gospodarstvo Slom pri Ponikvi meri preko 200 ha. Glav-
ne panoge gospodarstva so živinoreja, sadjarstvo in poljedelstvo. Uprav-
nik tega gospodarstva, tov. Karel Podbregar kandidira v zbor proizvajal-
cev v volilni enoti za vasi Uniše, Slom in Brezje. Na Slomu ze^ll let
uspešno gospodari, zato so mu volivci zaupali kandidaturo. Naš sodelavec
je obiskal tovariša Podbregarja in mu v zvezi s kandidaturo stavil nekaj
vprašanj.
>*Vaši najvidnejši letošnji uspehi?«
-Letos smo obnovili upravno poslopje,
»a Slomu in Ponikvi postavili novi
hmeljski sušilnici, uredili pet novih dru-
žinskih stanovanj za naše delavce. Za
dosego višjih hektarskih donosov letos
nismo tekmovali, vendar smo pri žita-
ricah dosegli približno 30 centov na hek-
tar. Ponosni smo predvsem na pet silo-
sov z zmogljivostjo 220 m*.-«
>-In načrti za prihodnje leto?-»
-Zaradi visokega donosa hmelja bomo
prihodnje leto povečali hmeljske povr-
šine še za 9 ha. Zgradili bomo nov od-
prt hlev za 40* krav-molznic na Slomu.
Nabavili bomo tudi novo molzno napra-
vo in si uredili mlekarno. Za obdelavo
hmeljskih nasadov bomo kupili 2 trak-
torja. Na Slomu nameravamo urediti tu-
di novo sadno plantažo na površini 7
hektarjev.-«
SPREJMEMO
DVA MLAJŠA TRGOVSKA
POMOČNIKA POLJUBNE
STROKE
Plača po tarifnem pravilniku.
Nastop takoj.
Pismene ponudbe oddati osebno
upravi Trgovskega podjetja »Ju-
gotehnika«, Celje, Stanetova ul. 2
Marica Frece-Zorkova :
Delež žena NOV ni bil majhen
Ob prihodu Nemcev v Celje, so vse =
imenovane tovarišice našle svoje pravoj
mesto. Pri vseh se je večalo število pro- >
pagandnega materiala. Junija 1941 je ■
Hermini sporočila Kosovel Malčka, da je '
sosed Zupane našel v drvarnici letake in '
šel z njimi na gestapo. Hermina je sedlaj
na kolo, da prepreci sestanek, ki bi mo-' :
ral biti pri njej uro kasneje. Komaj je
odšla, je že bila hiša obkoljena od gesta- i
povcev. Že naslednji dan jo zato srečamo j
na Resevni, med iborci I. celjske čete,i
kjer je bila že tudi Hribarjeva Jožica, i
Hermina je začela kmalu nastopati v za.-\
sedah, hodila je na izvidnice, ter se ude-'
leževala vseh napadov; tako je sodelo-j
vala tudi pri požarni akciji na Bežigrad. '
Ko se je morala I. celjska četa premestiti 1
k Farčnik Jožetu na Teharje, so z njo ]
vzdrževale vezo Dečman Štefka, Prezeljj
Marija, Frece Marica, Novak Pepea, Je- j
zernik Tončka in Trbovšek Tončka.       1
Ob sprejetju sklepa, da se I. celjska i
četa združi s Savinjsko, je prejel vsak;
svojo dolžnost. Hermini je bilo naroče-j
no, da pripravi perilo za pot. Ko je kma- '
lu za tem stopila nekaj korakov proti j
potoku, je zaslišala strel, kateremu soj
sledili divji rafali. Nemudoma se je obr- \
nila in dejala gospodinji, naj reče, če;
pride kdo v hišo, da so prišli ponoči inj
da jih ne pozna. V naglici si je nadelal
predpasnik in ruto od gospodinje, ter i
začela iz koša, ki je stal v kotu sobe,!
prazniti jabolka. ;
V ibojazni, da je ne zapazi, je hitro kre- '
nila proti gozdu. V tem je zaslišala mo- j
čan hrup avtomobilov. Kljub jesenske-i
mu mrazu je skočila do pasu v vodo, se ;
plazila za grmovjem, ponovno pregazila i
vodo in skočila v gozd. Vsa izmučena in ;
mokra je prišla v Šentjur, odkoder jej
bila kmalu poslana v Lo-če, da si pozdra- \
vi posledice močnega prehlada. Toda tu ;
jo je doletelo izdajstvo, morala je v za-j
por in nato v koncentracijsko taborišče;
Auschwitz. i
V tem času je tudi mesto Celje doživ-;
Ijalo grozotne dni. Partija je v skoro;
brezupnem položaju zbrala krog pošte-'
nih Slovencev in z njimi nadaljevala or-!
ganiziran odpor. Sedež Mestnega komi-^
teja KPS za Celje«je bil v hiši Marice;
Rodetove, v Jenkovi ulici. Sem so se ste-
kale vse poti. V sodelovanje je bilo vklju-
čeno vedno več žena in deklet, ki so
opravljale kurirske posle, pomagale pri
tehniki, zbirale razni material, skrbele
za bivališča ilegalcev itd.
V tem času je Celje p>omenilo središče
narodnoosvobodilnega gibanja na Šta-
jerskem. V njem so se zadrževali in pri-
hajali člani PO, ilegalci in kurirji iz Ma-
ribora, Pohorja, Zasavske in Savinjske
doline.
Pomembno mesto je pripadalo Julki
Betki Cilenškovi, ki je bila sekretarka
Okrožnega komiteja. Zadrževala se je do
odhoda v partizane največ v Migojnicah
in vzdrževala vezo z mestnim komitejem
in ostalimi. Za povezavo sta skrbeli še
javki pri trgovki Cilki in Kranjčevi ma-
mi, kamor je lahko prišla le skozi okno
za hišo, da je ne bi opazil nezanesljiv
človek.
Vse do izdaje se je v Celju zadrževala
Ivanka Uran jek-Angelca. Svoje bivališče
je imela pri mami Marice Rodetove, Ne-
rad Dori, v Aškerčevi ulici. Po njeni ne-
srečni poti v Krško, kjer je bila izdana
in ustreljena, je del njenih nalog pre-
vzela Nada France. V Celje je prišla po
nalogu Dušana Kvedra in se skrivala pri
družini Frecetovi. To mlado dekle je ho-
dilo oblečeno v nemško nacionalno nošo,
kite so bile spletene v germansko frizu-
ro, okoli vratu pa ji je na srebrni verižici
visel kljukasti križ, .
Razen Nade-Lizl, so vzdrževale vezo e
Celjem še: Slava Klavora, Štefka Stib-
ler-Mica, Greta Ranzinger-Hilda, Matil-
da Kralj-Greta, Sonja Oman-Darja. Za
celjski bližnji okoliš pa so te posle oprav-
ljale Romana Serak, Milica Gabrovec-
Lenka, Marija Prezelj, Fanika Suhar in
Marica Frece. V ostale naloge je bilo
vključenih še nešteto žena, od teh so bile
najbolj znane Majda in Marica ml. Rode,
Ančka Berlisk, Minka v trgovini Božič,
Dana Ročnik, Kristina Kohne, Ančka
Kočarjeva, Silva Gabrovec, Sorčan Mili-
ca itd.
Ob prvi veliki izdaji, ki jo je 29. okt.
1941 sprožila v Celju kurirka Sonja
Oman iz Maribora, je ostalo le malo teh
tovarišic na svobodi. V zaporu so se
znašle: Nada France, Marica Rode, Dana
Ročnik, Tratnikova iz Zagrada, Minka
od Božiča, Kristina Kohne, Štefka Gabro-
vec, Ančka Rebov in več drugih. Milica
Gabrovec in Marija Prezelj pa sta izve-
deli pravočasno o izdaji in sta pobegnili
v Ljubljano. Ranzingerjeva in Kraljeva
sta kmalu kapitulirali, se pridružili Sonji
Oman in postali izdaj alki — sodelavki
gestapa. V zaporu sta nadaljnje izdaje
preprečevali z omogočanjem razgovorov
med zapornicami paznici Lipovškova in
Hauptmanova.
Aretacija je imela težak odraz v orga-
nizaciji, a le kratkotrajen. Ker je padla
v čas, ko je bila po zaslugi junaške smrti
Slave Klavore preklicana smrtna kazen
za ženske, so ostale tovarišice na svobodi
kmalu pridobile nove sodelavke.
Skoro vse so bile po mučenjih v zapo-
ru odvedene v Auschwitz ali Rawens-
brück. Pomladi leta 1942, se je znova
zrušil plaz. V zaporu je bilo več kot 3Ö
aktivistk, med njimi ponovno Marica
Rode in gospodinjska pomočnica Micka,
njena mama Neradova, hčerki Majda in
Marica. Vse so bile odpeljane v Au-
schwitz, od koder se jih je vrnilo zelo
malo.
Organizacija sama je bila zaradi moč-
no okrnjenega števila sodelavcev tako
oslabljena, da se je okrepila šele poleti
1943, ko so prišli v bližino mesta prvi
partizani.
Andrej Svetek, 60-letnik
v nedeljo bo praznoval evoj življenjski
Jubilej ljudski poslanec v republiškem
ïboru proizvajalcev in predsednik obči-
ne Celje, tovariš Andrej Svetek.
Jubilzmt ima za eeboj pestro življenje,
iBpoliijCTS 2 nesebičnim in požrtvoval-
eim delom v naprednih delavskih vrstah
pred vojno in z neutrudljivim delom na
kulturno-prosvetnem, gospodarskem in
drugih področjih v naši svobodni sociali-
etični domovini.
Tovariš Svetek je bil rojen 27. oktobra
1897 v Mostah pri Ljubljani, kot sin že-
lezničarja. Ljudsko šolo je obiskoval v
Ljubljani. Želel je postati ključavničar
in zaprosil pri Strojnih tovarnah in li-
varnah za mesto učenca. Ker njegov brat
Franc pri oblasteh ni bil dobro zapisan
zaradi sodelovanja pri stavki ključavni-
čarskih vajencev, ga v uk niso sprejeli.
Eato je končal nižjo gimnazijo, po2sneje
pa dvorazredno trgovsko šolo.
Po vrnitvi iz italijanskega ujetništva
leta 1919 je delal v Tajništvu socialistič-
ee stranke, po razkolu te stranke pa je
bil nameščen pri OUZD v Ljubljani. Ves
čas je sodeloval v strokovnem razrednem
gibanju. Pozneje je bil nameščen kot
lesni manipulant v Laškem. Kmalu je bil
odpuščen, ker je organiziral športno de-
lo izključno med delavci. Pozneje je bil
zaposlen v Tovarni emajlirane ,posode.
Toda leta 1938 so ga tudi odpustili zaradi
iodelovanja in organiziranja stavke. Na-
to je vse do druge svetovne vojne vodil
Tajništvo razrednih sindikalnih organi-
zacij v Celju in delavsko prosvetno dru-
štvo »Vzajemnost«.
Med okupacijo je bil v Ljubljani ter
je od ustanovitve OF aktivno sodeloval
in podpiral narodno osvobodilno gibanje.
Po osvoboditvi je najprej nastopil mesto
▼ Tovarni emajlirane posode, nato je bil
na Krajevnem sindikalnem svetu, kma-
lu pa je bil imenovan za predsednika
Okrajnega LO Celje—mesto. Od febru-
arja 1948 uspešno vodi kot direktor Že-
lezarno Store in je tudi od lanskega leta
predsednik celjske občine.
Tov. Svetek je bil znan kot agilen raz-
redni in kulturnoprosvetni delavec v de-
lavcih vrstah v prejšnji Jugoslaviji. Pri
zadnjih republiških volitvah je bil iz-
voljen v republiški zbor proizvajalcev,
je član predsedstva Zveze Svobod in pro-
svetnih društev LR Slovenije, predsed-
nik Okrajnega sveta Svobod in prosvet-
nih društev Celje ter predsednik DPD
Svoboda Celje. Za njegove zasluge ga je
DPD Svoboda Store izvolila za častnega
člana na zadnji letni skupščini.
Zaslužnemu tovarišu Svetku iskreno
čestitamo k njegovemu žvljenjskemu ju-
bileju in mu želimo, da bi še dolgo let
aktivno delal in sodeloval med nami za
nadaljnji socialistični razvoj na jxxirocju
naše občine in našega okraja.
V poslovanje Stanovanjske uprave
naj bi posegla čvrsta roka
Članek »Pred zakonom je vsak enak«,
je dal pobudo za polemiko. Pri pisanju
tega sestavka sem se dobro zavedal,
da je poslovanje Stanovanjske uprave
težavno in nehvaležno delo. Res pa je,
da ni brezhibno, saj se je o tera že
mnogo pisalo in razpravljalo.
Vse nezadovoljstvo in očitki na račun
Stanovanjske uprave bi odpadli, če se
ne bi delale izjeme. Po podatkih Sta-
novanjske komisije je res okoli 20 pri-
merov vselitve brez odločb. Po sklepu
bi jih morali deložirati, pa so še vedno
v »pribor j enih« stanovanjih. Postavlja
se vprašanje: je to zato, ker so ti pri
srcu nekaterim na Stanovanjski upravi?
Ce so — zakaj?
V Trnovi j ah je nekaj primerov težkih
stanovanjskih prilik. Vsa prizadevanja
in prošnje so si polomile zobe ob »Ni
stanovanj«. Na pobudo SZDL terena
Trnovlje so goetilni^i lokal preuredili
▼ stanovanjske prostore ▼ prepričanju,
da se s tem pomaga najpotrebnejšim.
Toda stanovanjska uprava je kar na
svojo roko z odločbo vselila dve dru-
žini. Ničesar nimamo proti njim, zani-
ma nas pa le, kam bi jih Ts^li, £e se
lokal ne bi preuredil
Na obrobnih delih meeta je več pri-
merov, da se iz hiš privatnih lastnikov
družine izsele, lastnik pa potem s sta-
novanjem razpolaga po svoji volji in
ga največkrat tako preuredi, da ni več
primeren za bivanje. Do tega ne bi pri-
šlo, če bi se Stanovanjska uprava pra-
vočasno povezala s Prijavnim uradom
in terenskimi organizacijami. Pa tudi
odnosi med njo in Stanovanjsko komi-
sijo naj bi se uredili.
Samo s skUcevanjem na astronomske
številke prošenj In tarnanjem, da ni
stanovanj, se stanovanjska stiska ne re-
šuje. Mislim, da bi morala delo Sta-
novanjske uprave vzeti v svoje roke
Čvrsta roka.
O. J. .
ALI JE EES? MLADINSKI DOHI
TONCKE CeCEVE v CELJU SE
NAJ REORGANIZIRA
Po Se nepotrjenih vesteh smo zvedeli,
da je Svet za socialno varstvo občine
Celje, sklenil reorganizirati sedanji
Mladinski dom Tončke Cečeve v Ga-
berju. Kakšna bi naj bila ta reorgani-
zacija doma? Postane naj dnevno za-
vetišče.
Bivši »Dom igre in dela« po osvobo-
ditvi je nastal zaradi nujnih potreb.
Vzgajal je otroke brez staršev, torej
vojne sirote; dalje otroke obojestran-
sko zaposlenih staršev in take otroke,
ki ne uživajo primerne družbene vzgo-
je. Poleg tega je ta dom nudil streh»
za delavski predel mesta prepotrebne-
mu Otroškemu vrtcu.
Vse te vzgojne naloge opravlja ta
dom še danes. V mladinskem domu se
vzgaja okrog 50 šoloobveznih otrok (po-
lovica osnovnošolskih in polovica di-
jakov) in okrog 40 otrok v novousta-
novljenem vrtcu.
Dom je v urejenem stanju, saj mu je
republiška inšpekcija in družbena upra-
va izrekla popolno priznanje. Ce je
umestno razdeliti otroke sredi šolskega
leta med rejnike, ki naj nadomestijo po-
klicne vzgojitelje, je pomisleka vrednet
POGOVOR O VREMENU
Nestanovitna jesen in mrzla zima
Za noben letni čas ni toliko ugibanj
kot ravno za zimo. Pogovori o njej se
prično pri prvem jesenskem deževju in
trajajo celo do pozne spomladi.
Naša meteorologa Ante Obuljen in
Boris Koljčicki sta skoraj popolnoma na-
sprotnega mnenja glede prognoze za le-
tošnjo jesen in zimo. Prvi meni, da bo
jesen zelo vlažna in deževna z malim šte-
vilom lepih in toplih dni, drugi pa je po-
polnoma nasprotnega mnenja, da bo je-
sen lepa in blaga do ¡polovice novembra.
Obuljen pričakuje močnejši mraz že
konec oktobra. Glede zime pa meni, da
bo letos nastopila zelo zgodaj ter da bo
bogata s snegom in mrazom.
Boris Koljičicki je bil bolj precizen.
Na njegovih kartah je bilo jasno začrta-
no lepo vreme vse do 20. oktobra, nakar
bo prišlo do deževja, severnih vetrov, ju-
tranjih zmrzlin ter na koncu meseca do
prve močnejše ohladitve, prve dni no-
vembra pa naj bi zopet nastopilo suho in
toplo vreme.
Nato bo vreme vse tja do 10. decembra
spremenljivo. Menjavali se bodo topli in
hladni dnevi. V tem obdobju bo tempe-
ratura padla pod ničlo, toda prava zima
bo nastopila šele pozneje. V tem času je
pričakovati poleg mrzlih vetrov tudi
rahle snežne padavine.
Pravi in to zelo hud začetek zime Ko-
ljičicki predvideva po 10. decembru. Ta-
krat bo živo srebro v termometru padlo
deset stopinj pod ničlo. Bo mnogo snega
ter mrzlih severnih in vzhodnih vetrov.
Proti koncu decembra se bo vreme ne-
koliko popravilo in temperatura se b«
dvignila. Nato bo nastopil zopet enef i»
mraz.
Vendar Koljčioki meni, da zima na
splošno ne bo mrzla, temveč bo zelo
spremenljiva.
Vse te prognoze, ki so se doslej v glav-
nem že uresničile, Koljčicki oslanja na
teorijo vpliva sončnih peg na klimo. »Mi
se sedaj nahajamo,« je rekel Koljčicki
y>v obdobju največje aktivnosti sončnih
peg, ki vplivajo, da imamo na zemlji ve-
like temperaturne razlike. Kot poleti
nismo imeli dolgotrajne vročine, temveč
slçoro idealno razvrstitev padavin, tako
ne bomo imeli niti zime z dolgotrajnim
mrazom in snegom.«
»Razen tega,« je dodal Koljčicki »ee
nahajamo v vlažnem obdobju, ki je za-
čelo leta 1954 in bo trajalo do leta 1966.«
Zaradi tega Koljčicki meni, da se nahaja
kmetijstvo v zelo ugodni situaciji, saj
bodo v vsem tem obdobju donosi vedno
normalni in celo višji, nikakor pa ne pod
večletnim povprečjem.
Ta prognoza, vsaj kar se tiče prihod-
njega leta, ima vse izglede, da se uresni-
či. Kajti oba meteorologa predvidevata
mrzlo zimo ter mnogo snega. In to je
prav tisto, kar kmetijstvo rabi. Odvisno
je sedaj le od kmetovalcev, da zadnje le-
pe dni do maksimuma izkoristijo za glo-
boko oranje in jesensko setev.
Dvomov ni. Upoštevajoč izjave teh
dveh, pa tudi inozemskih meteorologov,
bo letošnja zima začela zgodaj, bo boga-
ta s snegom in zelo hladna. S. S.
Po konjiški občini
TKGATIT T EONJISKI OKOLICI
•e bliža koncu. V tem tednu trgajo
grozdje samo še tisti vinogradniki, ki
žele imeti res dobro in kvalitetno vino,
ki ga bo moč lažje ter boljše prodati.
Lepo vreme preteklih tednov je omogo-
čilo, da je grozdje pridobilo še precej na
svoji sladkobi. Trta pa je letos zelo do-
bro obrodila.
JESENSKA SETEV PA 8Б BLI2A
KONCU
V zadnjih tednih so kmetje lahko v
•uhem spravili z njiv krompir in koru-
zo, posejali so ječmen, pšenico in rž, tako
da do sedaj ni bilo posebnih ovir, ki bi
ta dela otežkočala. Na polju je sedaj še
deloma repa, korenje in pesa, ajdo pa
je močno pomorila slana konec septem-
bra in v začetku oktobra.
▼ KONJICAH SO ODKUPOVALI
JABOLKA PO 50 DIN
Prodaja sadja je bilo v teh tednik
glavno delo vseh sadjarjev in sploh ti-
stih, ki imajo kaj sadnega drevja. Sprič*
tega, da sadja letošnje leto v mnogih
krajih sploh ni bilo, je bil ta pridelek
toliko dražji. Nakupovaici so hodili 'iz
raznih krajev, tako da je cena jabolkam
in drugemu sadju vsak dan rastla. Bolj-
še vrste so v Konjicah odkupovali okoli
50 pa tudi do 60 dinarjev za kg. Ce upo-
števamo izkušnje preteklih let potem že
sedaj lahko postavimo vprašanje, p»
kakšni ceni bo to sadje kupil zadnji po-
trošnik? Ne vem, če ne .bo ta cena oi»
prevozu par desetin ali morda par st»
kilometrov višja od cene pomaranč, ki
jih uvažamo iz dežel Bližnjega Vzhoda?
Blizu tega močvirja, pravzaprav ribnika, nameravajo zgraditi enega največjih;
hmeljskih nasadov v šentjurski občini. Nekateri menijo, da bi utegnila megla»;
ki jo te vodne površine povzročajo, škodovati hmeljskim rastlinam. Med tem pa
BO ribiči že precej investiralL Vsekakor se bodo prizadeti že pomenili, če bo t*
potrebno.
CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM
TEDNU
Cene v oklepaju veljajo za privatni sek-
tor.
Krompir 13—14 (15—17), čebula 44—76
(CO—80), česen 130—160 (180—200), fižol
v. 80 (60—80), fižol n. 56 (50—60), fižol
itr. — (50), solata 30—50 (50—60), špinača
W (100), cvetača 40—50 (40—80), radič —
(100), zelje gl. 10—14 (16—25), zelje rib.
4в (45—50), repa sv. — (15—20), repa rib.
— (30—40), pesa 25 (30), ohrovt 25 (30),
petršilj 40 (40—60), korenje 30—35 (30 do
•0), koloraba 20 (30—40), slive suhe 320
(—), gobe suhe 2000 (2000), gobe sveže —
(150—350), redke v 30 (30—40), rozine 340
(—), marmelada 100 (—), paradižnik
kons. 440 (—), limone 300 (—), orehi celi
220 (200—220), mleko — (36), maslo —
(450—520), skuta — (140) smetana —
(200), med v glažih 225 (—), jajca 21 (20
do 24), kure — (600), pšenica — (50—60),
koruza — (45—50), oves — (40), ječmen
— (40—45), hruške 70 (60—80), jabolke
60—70 (50—80) grozdje 120—130 (50—80),
jed. buče — (15—20), paradižnik 30 (25
éo 35), paprika 30 (25—30), kis — (40),
feferoni 80 (100), hren — (100—120), ze-
lena 40 (60), kostanj 50 (40—55), kutine
— (60) fige suhe 160—200 (—), por 40 (60),
jagode — (250), ribe — (140).
Gibanje prebivalstva
v času ud 12. do 29. oktubru 19S7 jp bilo rujesih
1$ dečkov in 23 deklic.
Poročili so se:
Franc Teichmeister, elektrovarilec iz Proseni-
ftega in Jožefa Franz, babica iz Celja. Janez
Lakman, pom. delarec iz Levca in Helena Jese-
aek, cvetličarka iz Celja. Ivan Preložnik, kljn-
iavničar iz Celja in Frančiška Frišek, trgovska
|M>močnica iz Šentvida p. Grobelnem. Hinko He-
flč, šofer iz Spodnjih lloč in Terezija Jager,
administratorka iz Cel|a. Albin Vrečar, strupar
im Jožefa Gajšek, iivilja, oba iz Bnkovžlaka.
Milan Knnštek, stragar iz Štor in Terezija Pla-
kata, bolniška strežnica iz Celja. Franjo Juras,
aider in Silva Brence, pom. delavka, oba iz
Celja. Feliks Gorišek, nadzornik proge iz Rndeč
ia Jožefa Matek, knjigovodkinja iz Zidanega mo-
sta. Ciril Metod Kovač, skladiščnik iz Loke pri
Planini in Martina Maček. trg. pomočnica iz
Ba¿ke.
Umrli so:
Ivana Brezovšek, gospodinja iz Celja, «tara 58
let. Danica Mlakar, otrok iz Laškega, stara 7 dni.
Tomo Janjatovič, npokojcnec iz Rimskih Toplic,
»tar 53 let. Marija Olga Trobiš, šolarka iz Rožne-
ga vrha, stara 10 let. Jože Kukavica, tesar iz
Calja, atar i4 let. Marija Rečnik, otrok iz Starih
Siemen, atara 1 leto. Franc Florjaa, «trok iz Pre-
kope, itar 2 dni.
Prometne nesreee
VINJENI ŠOFER IN TEMA
V TEHARJIH
Te dni se je v Teharjih pripetila lažja
prometna nezgoda. Voznik G. J. je s to-
vornim avtomobilom zaradi neprevidne
vožnje in delne vinjenosti zavozil v ob-
cestni jarek, zadel v propust ter nato še
v električni drog, katerega je prelomil.
Zaradi trčenja v drog je poškodoval
električno omrežje, na katerem je nasta-
la precejšna materialna škoda, ipoleg te-
ga pa je bila vsa okolica Teharja ta večer
brez luči. Na avtomobilu je bila neznat-
na škoda, šofer pa je ostal nepoškodo-
van,
OB TRČENJU STA SE TEŽJE
POŠKODOVALA...
Pred dnevi se je na Teharski cesti pri-
petila težja prometna nezgoda. Kolesar
Z. J. se je peljal iz Celja proti domu
vštric s P. J. Iz smeri Rogatca je privozil
motorist P. A. s sopotnikom, pravilno po
desni strani ceste. Ker je vinjeni kolesar
Z. J. vozil po levi strani, je pred motori-
stom hotel prečkati cesto in zavozil v
motorista. Ob trčenju sta dobila težje
KAJ JE TU NAROBE?
Vse. Prvič se sploh ne spodobi klepetati
po vogalih, kajti to je običajno znak, da
»diskutanti« nimajo preveč dela, drugič
je pa to proti vsem predpisom, če se ko-
lesarji spravijo na »sejo« kar sede na
kolesih in to na najbolj prometnih kri-
žiščih. Ce pa morajo potem plačati globo,
pride na vrsto tista čudna »latinska« zgo-
vornost.
poškodbe motorist in kolesar, lažje pe
sta bila poškodovana sopotnik in kolesar,
ki je vozil pravilno po desni strani.
ZA VOLANOM JE ZASPAL
Pred kratkim se je v Dobrteši vasi pri-
petila težja prometna nezgoda. Inozem-
ski voznik težkega tovamega avtomobila
s prikolico je peljal hlodovino v smeri
Ljubljane. Med vožnjo je voznik zaspal,
zavozil preko ceste, pri tem ipodrl ob-
cestni smernik, jabolko, zavozil preko
■poljske poti in se naposled ustavil na
travniku. Avtomobil s prikolico je bU
domala uničen, prav tako pa je itudi pri-
kolica močno poškodovana. Vozač in so-
potnik sta bila malenkostno poškodova-
na, skupna materialna škoda pa znaáa
okoli 3,000.000 din.
ZAVORE SO MU ODPOVEDALE
V Medlogu, pri železniškem prelazu, ee
je te dni pripetila lažja prometna nezgo-
ga. Voznik tovornega avtomobila iz Ma-
ribora je peljal iz Ljubljane iproti Celju.
Ko je privozil v bližino železniškega pre-
laza in opazil, da je prelaz zaprt, je hotel
vozilo ustaviti, vendar mu zavore niso
delovale. Zavozil je v prvo zapornico, jo
prelomil, vozilo pa je obstalo na skrajni
levi strani ceste ob progi. Prav v tem
trenutku je privozil mimo vlak. Mate-
rialna škoda znaša okoli 50.000 din.
Kronika nesreč
Franc Draskovic iz Huma ob Sotli je
padel s kolesom. Pri padcu je utrpel pre-
tres možganov in tudi druge poškodbe
ла glavi.
Marija Pere iz Lopate pri Prevorju je
.pomagala pri oranju. Pri delu ji je plug
razrezal levo nogo.
Jakob Kosi iz Griž je padel po stop-
nicah. Pri padcu si je zlomil nogo.
Posestnika Jožeta Šketa iz Imave pri
Gomilskem je konj v hlevu udaril s ko-
pitom v glavo. Poškodba je bila tako
huda, da je Sketa po dveh dneh umrl.
Tudi Andreja Potočnika iz Ponikve je
udaril konj v glavo in ga težko poško-
doval.
Pri padcu s kolesom je utrpel težke
notranje poškodbe Stanko Vrečer iz Bra-
slovč. Nezavestnega so pri:i>eljali v bol-
nišnico.
Ludvik Kvas iz бтагја pri Jelšah si
je pri padcu z motorjem ix>škodoval no-
go.
Pri padcu si je zlomil ključnico Ger-
hard Delpin iz Rogaške Slatine.
V Šaleški dolini
REORGANIZACIJO TRGOVIN
bo izvedla posebna komisija, ki je bila
ustanovljena pri Svetu za gospodarstvo
šoetanjeke občine. Trgovine, ki so bile
doslej v sklopu kmetijskih zadrug, bodo
prevzele nove organizacije.
PRIPRAVE ZA OBLETNICO
Oktobrske revolucije so se v šoštanj-
ski občini že pričele. Pripravljajo aka-
demije v Velenju, Šoštanju in Smartnem
ob Paki, v vseh ostalih krajih bodo pa
manjše proslave.
DVA VISOKA OBISKA
Pred kratkim je obiskala Velenje de-
legacija društva žena iz Hrvatske, Srbi-
je, ki sta jo vodili tov. Bakaričeva in
Stamboličeva. Navzoča je bila tudi Vida
Tomšičeva. Gostje so bile prijetno pre-
senečene nad razgibano dejavnostjo v
hitro razvijajočem se rudarskem mestu.
Velenje je obiskal tudi poljski mini-
ster za delo g. Stanislav Zawadsky.
Spremljal ga je dr. Jože Potrč in druge
vidne politične osebnosti.
USPEL INSTRUMENTALNI
KONCERT
je bil pred kratkim v Velenju. Priredila
ga je glasbena sekcija velenjske Svobo-
de, kot gost pa je nastopil tudi celjski
Komorni zbor pod vodstom prof. Koresa.
Poslušalci so bili navdušeni nad izvedibo.
Dvorana je bila nabito polna.
ZNANJE...  ZNANJE...
Velenjska in šoštanjska izobraževalna
sekcija sta razpisali tečaj za knjigovod-
stvo, nemščino, angleščino in esperanto.
Ljudska univerza pa je pripravila 12
predavanj iz prosvete, zdravstva, gospo-
darstva, ipolitike in prirodopisa. Potreb-
no bi bilo še nekaj denarnih sredstev, da
bi delo lahko uspešno ipotekalo. Lep pri-
mer razumevanja je pokazal občinski
Sindikalni svet, ki je prispeval 10 tisoč
dinarjev.
SOLA ZA ODRASLE
bo po vsej verjetnosti pričela delovati
v Velenju že 1. novembra. Gojenci se
bodo lahko spoznali s snovjo nižje gim-
nazije. V prvi oddelek ibodo hodili tisti,
ki se nimajo 4 razrede osnovne šole, v
drugem bodo predavanja obsegala gra-
divo prvega in drugega razreda gimna-
zije, v tretem pa se bodo pripravljali z*
izpit čez tretji in četrti razred gimnazije.
Obisk šole bo po vsej verjetnosti zel«
velik, ker bodo le tisti, ki bodo uspešn*
opravili izpite na tej šoli, lahko obisko-
vali tečaje za prekvalifikacijo.
VSAK SE NE UCl LAHKO
Na velenjsiki osemletki so uvedli raz-
red za težko vzgojljive otroke, ki jih vodi
strokovna učiteljica. Problem teh otrok
je s tem vsaj delno rešen. Pričakujejo
dobre rezultate.
V KMÈTIJSKO-GOSPODARSKO
šolo se je v Velenju doslej vpisalo
14 gojenk v prvi letnik in 6 gojenoev
in 10 gojenk v drugi letnik. Za vpis bi
moralo biti več zanimanja, ker je ta
šola edina oblika pošolskega izobraže-
vanja kmečke mladine, ki se lahko spo-
zna z različnimi strokovnimi predmeti,
kot so gospodinjstvo, kuhanje, zadruž-
ništvo, sadjarstvo, hmeljarstvo itd.
25. OKTOBRA — ÔTEV. 41 ^SMW^^**^^
Važič Simo - vzor športnika
Ш.ао ne pozna tega skromnega íportnjka
.•fleta Kladivarja, ki je ▼ letošnji sezoni e вто-
atletskimi storitvami pritegnil nase poKor-
Mst vseh atletskih strokovnjakov.
Zadnjo soboto je zmagal na »Текв oevobodit-
♦e« po beograjskih ulicah, na progi dolgi 9вМ
eetrov, kjer je od 120 tekačev premagal tudi ves
jmgoslovanski vrh — Mihaliča, Stritola, Subo-
ttča itd. Istega dne je bil še v Ljubljani, prav
i;godaj je vstal (ob treh), prehodil oziroma pre-
tekel do postaje okrog 7 km, ne«dobno potoval
i* Beograda, kamor ^e prispel vsega 2 uri pred
tekmovanjem, nastopil na velikem teku in zma-
gali Od grobnice osvoboditeljev Beograda je vo-
dila proga po kaldrmah, betonskih in asfaltnih
•licah vse tja do Terezij. Na ulicah je bilo na
tisoče gledalcev. Prva 2 km je bil v vodstvu
fitritof, Važič pa se je držal Mihaliča. Nato je
krenil v napad Mibalič, ki je hotel izkoristiti m
«dlo<-iti tek pri vzponu. Vendar Simo Važič ga
je spremljal kot senca. Ramo ob rami sta tekla
•ba atleta vse do zadnjih 80 m çred ciljem. Ob
kliskanju filmskih kamer in flesov, vzpodbnja-
•ja tisočev Beograjčanov >Miha, Miha«, je krenil
Simo v zadnji napad. V izrednem finišu je pri-
spel na cilj dobrih 8 m pred velikim tekmecem
liihaličem . . .
Kdo je ta mladi atlet? Simo Važič, ki ima 23
let, se je rodil v Raščanih v Bosni. V svojih naj-
mlajših deških letih je okusil polno čašo pelina.
f MJegovi rojstni vasi so bili težki partizanski
koji. Na pragu svoje rodne hiše in pred njego-
▼uii očmi so mu Nemci ustrelili očeta in mater.
Kot partizansko siroto ga je njegov brat, ki je
bil prva let« po orvoboditTi aktivni oficir JLA
T Kranju, vzel k eebi, kjer se je izšolal т Iskri
za finomehanika. V tem časa je kot vajenec tudi
prvič startal na И in IM m, kjer je pretekel
progo !•• m y času 12,8. V JLA je prišel na dan
njegov talent, saj je na armijskem prvenstva
leta I»?* zmagal na 5000 m v času 16:15. Decem-
bra 1955 je prišel v Celje, kjer je bil odličen
delavec v IDRO. V letu IWé je napravil veliki
vzpon v atletiki, še večjega pa v letošnjem letu,
ko je postavil kar 3 slovenske rekorde na 1500.
3000 m na 5вО« m. V jeseni 195Г je odšel v delo-
Todsko šolo v Ljubljano, saj je v njem velika
želja po poklicnem napredovanju in znanju.
Sedaj štadira po ves dan, saj traja dnevno pouk
po 7 ur, le malo časa pa mu ostaja za redno
\adbo. To je nadvse skromen in tih človek,
marljiv in značajen. Kot človek in atlet je lahko
ТЧ vzor vsem ostalimi Vzljubil je Slovenijo kot
svojo novo domovino in se v Celju počuti kol
doma. Na finalu državnega atletskega prvenstva
v Zagrebu in sedaj po zma^i v Beogradn so ga
oblegali »neznanic menažerji, da bi pristopil v
vodilni beograjski atletski klub. Kljub velikim
materialnim koristim (brezplačno stanovanje,
hrana in visoka štipendija!), ki so mu jo nudili
za prestop т beog/ajsko društvo, je ostal zvest
Celju in Kladivarjul 2e ta sam primer nam kaže
njegove visoke moralne kvalitete. »Atletiko oz.
šport ne smemo vzeti v življenju kot posel št. 11«
tako mi je dejal ob najinem razgovoru, ko mi
je ves v ognju pripovedoval o kapranju, o štu-
diju v Ljubljani, kako je v nedeljo ves dan
študiral v Celju, risal programe in se priprav-
ljal na matematično nalogo. >V Beograda so me
vabili, da se udeležim bližnjih tekov in krosov
v Budimpešti in Bruslju, vendar sem udeležbo
odklonil zaradi študija. Vsak dan je dragocen
in zaradi različnih težav je doslej že 15 študen-
tov zapustilo delovodsko soloc tako je zaključil
najin razgovor. Zanimal sem se še o pogojih za
njegov študij v Ljubljani, ker sem zvedel, da
stanuje v Črnučah, hrani se v Delavskem domu
in da doslej nima še nobene štipendije! Svoj
študij je pričel z lastnimi prihranki, sedaj pa
mu je v Beogradn nekoliko primaknil tudi nje-
gov brat. Ob vsem tem sem se vprašal — ali res
ni mogoče za takšnega marljivega fanta, parti-
zansko siroto in državnega reprezentanta v
atletiki, ustvariti boljše pogoje za življenje in
študij? In zvedel sem, da bo Okrajni odbor ZB
Celje še v tem mesecu nakazal Važiču štipendijo,
pričakujemo pa lahko pomoč tudi od Atletske
zveze Jugoslavije, saj se danes žrtvuje precej
sredstev za kvalitetni jugoslovanski vrh. In Va-
žič Simo spada v ta vrh. V prihodnjem letu bo
brez dvoma na atletskih stezah tekač št. I v naši
državi . . .
ZADNJI EPILOG TEKME
ALUMINIJ : KLADIVAR
Na seji tekmovalne komisije VMC lige, ki je
bila zadnje dni v Celju, so med drugim obravna-
vali tudi dogodke na celjski Glaziji ob prekinitvi
tekme Aluminij : Kladivar. Vsi člani komisije
so si bili edini v tem, da je treba pretepača
Aluminija Kuret Maria, ki je knockautiral sod-
nika Rebulo, odstraniti iz nogometnega igrišča
do konca njegovega žvijenja. Tekma Kladivar :
Aluminij je bila v smislu obstoječih pravilnikov
registrirana s 3:0 za Kladivarja.
Tako ie odstranjen z dnevnega reda »celjski
madež« kot ga ie imenoval ponesrečeno nek re-
publiški dnevnik po enostranskem osvetljevanja
dogodkov na Glaziji na tej tekmi (po odbora
NK Aluminij).
In ko pišemo te vrstice smo zvedeli za prav
tako žalostne dogodke na tekmi Zagorac : Kla-
divar v Krapini. Domači gledalci kar niso mogli
športno prenesti poraza domačinov. Po zaključ-
nem sodnikovem žvižgu so napadli sodnika In
službujočega delegata ter oba premikastili . . .
Brez dvoma bo tudi v tem primeru krivce dole-
tela zaslužena kazen, kajti le z najstrožjimi me-
rami bomo lahko dosegli na naših igriščih red in
disciplino.
Košarka
DVA PORAZA CELJANOV
Na Skalni kleti sta bili v nedeljo dve košar-
kaški srečanji. Igralci Radarja iz Trbovelj so
bili dvakrat zmagoviti — ženske so premagale
Celje s 31:15 (20:8), moški Rudarja pa Celje z
92:67 (37:28). Celjanom ni letela žoga v koš kot
bi bilo želeti . . . Najuspešnejši strelec za Celje
je bil Lešek Roman. Ob rob pa velja zapisati
lepo športno gesto mladih košarkarjev, ki so
pred pričetkom tekme počastili tov. Kavs Andrino
s šopkom nageljnov za njeno 10-Ietno nastopa-
nje na tekmah in požrtvovalno organizacijsko
delo, ki ga je pokazala v zadnjih letih v našem
rae«ta za to športno panogo.
NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM
Na Glaziji
ob 14,30  TEKSTILAC : KLAD1V.\R (VMC liga)
(Oroslavlje)
Na Skalni kleti
ob 9 2SD CELJE : KLADIVAR (mledlna(
ob 10.30 2SD CELJE : BRATSTVO (Hrastnik)
liga
Na igrišču Olimpa
ob 10,30 OLIMP : USNJAR (.Šoštanj)
Na igrišču v l^oštanju
ob 10 USNJAR : KOVINAR (mladina)
LORGER 2E SESTIC 14,2 NA VISOKIH OVIRAH
Le malo gledalcev je bilo zadnjo soboto na
«tletskem stadionu. Bilo je na predvečer občin-
■kik volitev in na dan množičnega tekmovanja
ceJjskih atletov in atletinj. Pogovor o volitvah,
kandidatih in o atletiki je bil predmet razprav-
ljanja. Nato pa startni strel — Lorger na visokih
ovirah! Njegov tek je bil stilno dovršen, hitrost
feredna ... In čas? Kar 6 časomerilcev je izme-
rilo čas 14,2 izenačen državni rekord, že šestič
» letošnjem letu. Kovač Vili pa 15,2. Pa dragi
rezultati? Lorger je zmagal tudi na 100 m z 10.8,
_ Naraks na 3000 m z 9:17.4, Peterka v metu kla-
diva in v metu krogle (49.40 in 11.9b), Kovač
v skoku v višino, Kopitar J. v metu kopja z
odličnim metom 66.29, Urbajs R. v troskoku itd.
Im ženske? Sikovec Olga je bila prva na 60 m
in na 200 m (7.8 in 25.9), takoj za petami pa sta
ji bili dve mladi atletinji Lebanova in Silanova.
Bečnikova je zopet zmagala v daljino s 4.95.
•recejšnjo sposobnost v tej disciplini pa je po-
kazala tudi Silanova.
ATLETIKA NA CELJSKIH SREDNJIH ŠOLAH
Celjske srednje šole so se priključile razpisu
AZJ in AZS k ekipnemu tekmovanju srednjih
iol v Jugoslaviji v osnovnih atletskih, discipli-
nah. Pretekli teden je bilo vse živo na atletskem
«tadionu, kjer so se pomerili med seboj mladinci
•in mladinke iz 1. in II. gimnazije, ESŠ in uči-
teljišča. Značilnost tekmovanja je bila izenače-
nost nastopajočih ekip, kvalitetni rezultati zma-
.govalcev in slabo zaledje. Poglejmo rezultate
aladink — ekipe — 1. ESS 12.217, 2. IL gimnazija
12.100, 3. učiteljišče 11.779 in 4. I. gimnazija
11.418 točk. Najboljše posameznice: 60 m — Le-
ban (ESS) 8.1, Vrečko (uč.) 8.5, Cvikl (IL g.) 8.8,
10« m — Silan (ESS) 13.0, Rečnik (L g.) 13.4,
•Cerovšek (ESS) 14.0, krogla - Leskovšek (uč.)
11.30, Jarič (1. g.) in Godec (uč.) 10.90, višina —
Cvikl 158, Leskovšek in Rozman (vse 11. g.) 135
centimetrov, daljina — Rečnik (1. g.) 4.82, Leban
4.58 in Vanovšek (obe ESS) 4.18, 4X100 m -
■čiteljišče 57.2! In mladinci — 100 m Srnovršnik
<II. g.) 11.4, Jan (1. g.) 11.8, Roje (uč.) 12.4
«00 m - Verk (II. g.) 2:41.8, Satler (I. g.) 2:49.4,
Ribič (ESS) 2:50.0, daljina - Jan (L g.) 6,22,
Cepin ^I. g.) 5.92, Rojc (uč.), višina — Molk
<uc.) 160, Trumpuš (1. g.) 155, 3 tekmovalci 150 cm,
krogla — Kotnik (1. g.) 15.13, Srnovršnik (П. g.)
12.94, Hudolin (uč.) 12.72 4X100 m učiteljišče
48.0.
EKIPE: i. П, gimnazija - 13. 08, 2. L gimna-
zija - 15.390, 3. učiteljišče 13.323 4. ESS - 10.575.
CELJSKI ATLETI NA PRVIH MESTIH!
Edini športni časopis v Sloveniji — Polet —
je v sveji zadnji svetilki (atletski strokovnjak
Kožman Marko) razvrstil najboljših 10 sloven-
«kih atletov v letošnji sezoni v naslednjo lestvi-
co — 1. Lorger Stanko, 2. Roman Lešek, 3. Andrej
Vipotnik, 4. Simo Važič, 5. Jože Brodnik, 6. Igor
Penko, 7. Lojze Tratnik. 8. Igor Zupančič. 9. Ja-
nez Pokorn in 10. Cajhen. Od 10 atletov kar 7
Celjanov! Vsak komentar k temu uspehu je
•dveč . . .
20GA JE PAC OKROGLA
Tako pač pravimo v nogometu, ker doživljamo
iz nedelje v nedeljo velika preseuečanja. Ali ne
izpričujejo tega dovolj nazorno člani zvezne
lige?
Kladivar je namreč proti pričakovanju. p<>
*labi igri preteklega tedna na celjskih tleh, do-
•egel lepo zmago v Krapini proti Zagorcu s 4:1.
Zmaga je bila plod izredno smiselne in lepe igre
celotnega moštva. Odkod takšen preobrat v
tednu dni? Naj bo tako ali tako - očividci pra-
vijo, da Kladivarja kar niso prepoznali in da
«najstorica ni zaigrala tako lepo v zadnjih dveh
letih . . . Uspešni strelci Posinek 2 in Pere 2.
Kladivar je vodil 4:0 in domačini so zmanjšali
rezultat iz kazenskega strela, ki je bil proble-
matičen! Celotno moštvo je zasluženo za uspeh,
ki Kladivarja do naslednje nedelje postavlja v
področni ligi na 3. mesto v tabeli za Rudarjem
in Mariborom.
V podzvezni ligi nam je zadnja nedelja dala
naslednje izide: Usnjar : Bratstvo (R) 3:2.
Kovinar : Proletarec 0:0, Rudar (V) : Bratstvo (H»
«:3, Celje : Rudar (H) 2:4, Svoboda : Brežice 2:1
in Sloga : Olimp 2:1. Za zastopnike iz celjskega
okraja tudi tu nedelja ni bila uspešna. Nogome-
taši 2SD Celja so na Skalni kleti podlegli mla-
■dim in borbenim nogometašem Rudarja iz Hrast-
nika. Storjani kar nimajo sreče in izgubljajo
točke s tesnimi izidi ali neodločenimi rezultati,
Velenjčanom še ne gre tudi na domačih tleh,
aoštanjčani so z najtesnejšim izidom odpravili
prav dobre nogometaše iz Rogatca, Olimp pa jc
podlegel v Trbovljah proti Slogi. Na vrhu tabele
«o še vedno zastopniki iz Zasavja Brežice.
Svoboda in Bratstvo iz Hrastnika.
Mladinsko tekmovanje CNP je dalo naslednja
izida — KoVinar : Kladivar 0:9 in Celje : Rudar
(Velenje) 5:1, moštvo Olimpa pa ni bilo v Šošta-
nju. Na tabeli vedno vodi brez poraza mladina
Kladivarja.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
ÍÍISTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 12S — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
ČUN в2в-305-Т-1-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN. ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISK CELJSKA
TISKARNA V CELJU
Oglašuj
v Celjskem tedniku
TRGOVSKO PODJETJE »SAVINJSKI MAGAZIN« ŽALEC
sprejme v sliižbo
FINANČNEGA KNJIGOVODJO (KNJIGOVODKINJO)
Pogoj: Vsaj triletna praksa v finančnem knjigovodstvu.
Nastop službe po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku.
Lastnoročno pisane ponudbe poslati na upravni odbor
J?<xiJ^tia.-     _  ^____.................
OPOZORILO GOSPODINJAM!
Gospodarska. poslovna zveza — obrat »Planina« Celje obvešča
gospodinje, da bo s 1. novembrom 1957 prodajala v svojih delika-
tesnih trgovinah »Narezek«, »Gnjat« in »Rog« vsak petek sveže
prvovrstne domače riževe krvavice ter da je mesnica »Narezek« na
Tomšičevem trgu odprta vsak dan neprekinjeno od 6. do 18. ure,
kjer si lahko nabavite vedno sveže prvovrstno meso.
Gospodinje, poslužujte se tudi nabave II. vrste govedine po
200 din, katero vam nudijo mesnice »Gnjat«, »Narezek« in »Pošta«.
Kolektiv вкг9|а.Ј&каш^
I)cQbne.jz ллаћ kra ewi
veliko skrbi
poevečajo šolstvu v šoštanjski občini, saj
•o letos za to določili 81 milijonov dinar-
jev. Gradijo nove osnovne šole v Paki
in Belih vodah, ter telovadnico in uprav-
no poslopje nove osemletke v Velenju.
Vprašanje šolskih prostorov pa je v
Smartnem ob Paki, posebno pa v Velenju
še vedno kritično, ker se število učencev
hitro veča.
velenjski zdravstveni dom
je problem zase. Stisnjen je v dveh tes-
nih prostorih v hiši nekega privatnika
in nikakor ne more zadostiti potrebam
mesta z 10 tisoč prebivalci. Velenjčani
tudi že dolgo časa sanjajo o lekarni.
brez izobrazbe ne gre
Z modernizacijo del v velenjskem rud-
niku je občutno porastla potreba po kva-
litetnejši delovni sili. 2e letos bi potre-
bovali okoli 300 kvalificiranih rudarjev.
Za prekvalifikacijo so ibili organizirani
posebni tečaji za polkvalificirane in
kvalificirane delavce. To pa je še vse
premalo. Nujno bi bila potrebna nižja
rudarska šola. Stavbo že grade in pri-
čakuje se, da bo kmalu gotova. Poseb-.
nost bo tudi rudarski muzej — edini v
Sloveniji.
skladišče je nujno potrebno
Ljuds'ki magazin v Velenju je velika
pridobitev trgovske mreže, vendar bo
treba kar najhitreje rešiti še problem
skladišča, ki bi moralo biti občutno večje
kot dva mala prostorčka z obsegom 4X5
metrov.
NA stranicah so ZACELI
osuSevati močvirja
Na Stranicah pa so pred kratkim pri-
čeli z osuševanjem precejšne površine
močvirnatega zemljišča med cesto Ko-
njice—Celje in Stranice—Vitanje. Dela
vodi Kmetijska zadruga iz Zreč, pri tem
pa pomagajo in sodelujejo tudi kmetje,
ki ibodo od tega imeli največ koristi. Zdaj
kopljejo glavni odtočni jarek, zatem pa
bodo izkopali še stranske jarke.
delo prosvetnih društev
v šentjurski občini
Svet prosvetnih društev šentjurske
občine je да svoji zadnji seji kritično
pregledal 'dosedanje delo prosvetnih
društev na terenu. V prosvetnem dru-
štvu Šentjur so bili zelo delavni tambu-
raši in pevci, dramatska sekcija pa ni
imela niti ene prireditve, medtem ko so
v Loki pri Zusmu uprizorili kar tri igre
— in prav tako tudi v Dobrni. Tudi fol-
klorna sikupina v Loki je bila delavna.
Na planinskem področju je najbolj de-
lavno društvo Bohor. Knjižnica na Pla-
nini ima 350 knjig. V tem kraju se zad-
nje čase zelo navdušujejo za potujočo
knjižnico.
V Ponikvi sta ibili zelo delavni folklor-
na in pevska sekcija, v Slivnici pa dra-
matska sekcija, medtem ko je pevski
zbor precej popustil, ker so trije člani
odšli. Prosvetno društvo bi potrebovalo
finančno pomoč, saj je dvorana zelo sla-
ba in ji manjka opreme.
Svet prosvetnih društev je sklenil, da
bo treba v prosvetno delo pritegniti tudi
aktive mladih zadružnikov in sploh mla-
dino. Organizirali bodo seminar za re-
žiserje, predvsem pa poživeli izobraže-
valno šolo, v katero se bb moralo vklju-
čiti več članov sindikata.
gradbena dela v konjiški
občini
Konjiško gradbeno podjetje je pred
nedavnim pričelo na Stranicah z gradnjo
stanovanjske hiše za .potrebe prosvetnih
delavcev. V sedanjem šolskem poslopju
sta samo dve učilnici, s preselitvijo pa
bi lahko pridobili še eno, čeravno bi to
bila le začasna rešitev.
Gradbeno podjetje Beton iz Celja pa
je začelo graditi šeststanovanjski blok
v Konjicah za tovarno usnja KONUS.
Računajo, da bodo do zime zgradibo po-
krili. S tem bi bilo omogočeno, da bi
lahko različna notranja dela opravljali
v zimskih mesecih ter tako stavbo dali
v uporabo že v prvi polovici prihodnjega
leta.
lepa nagrada dobrniskim
pevcem
Prosvetno društvo »Kajuh« v Dobrni
je v letošnjem oktobru organiziralo za
svojo najboljšo skupino, pevsko sekcijo,
zanimiv dvodnevni izlet v vse znameni-
te kraje Primorske. Takšnega izleta ne
pomni nobeden od soudeležencev. Ta
užitek je druàtvo pripravilo kot nagrad«
pridnim in vztrajnim dobrniškim pev-
cem z željo, da se bodo tudi v bodoč«
tako požrtvovalno udeleževali pevskih
vaj, ki zahtevajo mnogo truda in napor*.
Pevci so zelo hvaležni direkciji zdrar
vilišča Dobrna, Mladinskemu domu MI-
he Pintarja ter sindikatu zdravilišča, ki
so jim omogočili ta edinstven izlet
ŠOFERJI BI MORALI BITI
UVIDEVNEJSI
»Te dni sem se iz Šempetra z jutra-
njim lokalnim avtobusom peljala v Ža-
lec, kjer sem imela kratek opravek na
občini. Hotela sem z mariborskim avto-
busom ob pol 9. uri nazaj. V Žalcu sta
izstopila dva ijotnika in je bilo dovolj
prostora za stati. Stala sem že na stopni-
ci in prosila šoferja, naj me vzame do
Šempetra, ker sem bolna in težko čakam
naslednjega avtobusa. Ni se zmenil za
moje prošnje, gledal je preko mene i»
ponavljal »samo do Vranskega«. Nato
me je z roko odrinil in zaloputnil vrata.
Razočarana sem gledala za neprijaznim
šoferjem. V ušesih mi je brnelo »samo
do Vranskega« in nehote sem se spom-
nila tistih časov, ko je človek »pod rdečo
marelo« klical: »Samo za denar, samo
za denar«.
Tako sem bolna dve uri čakala nasled-
njega avtobusa. K. A.
KAJ JE S SOKOVNIKI — SPRAŠUJE-
JO GOSPODINJE
Povsem zadovoljivega odgovora na to
vprašanje celjskim in drugim gospodi-
njam še ne moremo dati, lahko pa jih
potolažimo s tem, da je tovarna emajli-
rane posode v Celju te dni že izdelala
kakih 80 sokovnikov. Dobila jih bodo
razna društva, kmetijske eadruge, re-
publiški zavodi za pospeševanje gospo-
dinjstva in Centralni zavod v Beogradu.
Celjski zavod si bo zadržal 10 sokovni-
kov, katere bo proti mánimalni odškod-
nini izposojal celjskim gospodinjam. Si-
cer je za letos sezona konzerviranja sad-
nih in drugih sokov večjidel že za nami
in sokovnika praktično ne bomo več do-
sti rabile. Zato pa tem težje čakamo .pri-
hodnjega leta, ko nam je tovarna z vso
gotovostjo obljubila, da bo začela takoj
v zgodnji pomladi serijsko izdelovati so-
kovnike in da si jih bodo lahko potrošni-
ki že sami nabavili v trgovinah. Cena bo
dostopna (okrog 4300 din).
URADNI DNEVI NA SODIŠČU
Uradni dnevi na Okrajnem sodišču v Celju so
dvakrat tedensko in to ob torkih in sobotah
v sobi 23/1 razen zemljiške knjige, kar ostane
kot doslej ob sobotah.
PODRUŽNICA DRUŠTVA DIABETIKOV CELJE
bo imela v torek, 29. oktobra ob 18. uri ▼ preda-
valnici Zdravstvenega doma v Gregorčičevi nliel
svoj redni sestanek članov. Vabljeni!
STROJEPISKE POZORt
Okrajno sodišče v Celju ima prosto mesto za
strojepiske. Prošnjo, kolkovano z 30 din in živ-
ljenjepis, je poslati na naslov: Okrajna sodišče
Celje, predsedništvo.
TEČAJI DRUŠTVA STENOGRAFOV IN
STROJEPISCEV
Društvo stenografov in strojepiscev ▼ Celju
je v svoji novi delovni dobi začelo z 8-meseč-
nimi tečaji po šest ur tedensko. Dva začetna
strojepisna tečaja vodi na Ekonomski srednji
šoli tov. Magda Lenasi. Dva osnovna stenograf-
ska tečaja sta na II. gimnaziji, medtem ko vodi
osnovni stenografski tečaj na 8-letki v Laškem
tovarišica Ivanka Pernat-Robidova. Stirime-
sečni debatni tečaj se je pravkar pričel na П.
gimnaziji in je vsak torek in petek od 17.45 do
20. ure.
Ker se društvo pripravlja na stenogratsko
tekmovanje, ki bo na Dan republike, so se za-
čele stenografske vaje vsako sredo ob 18.30 т II.
nadstropju II. gimnazije v Celju, kamor vabimo
vse člane in prijatelje stenografije.
Vsi člani, ki so se naročili na revijo »Sodobna
pisarna«, imajo z naročnino plačano tudi člana-
rino za društvo.
Stenografi »Novakovci« bodo začeli v novem-
bru krožek za izpopolnjevanje, ki ga bo vodil
tov. Bolhar.
GOSTINSKO PODJETJE RESTAVRACIJA
»POŠTA« V CELJU
sprejme soliden orkester (ne plesni) za sobotno
in nedeljsko igranje.
Pismene ponudbe z navedbo zasedbe Je po-
slati na npravni odbor podjetja do 30. X. 1957.
OBVESTILO
Naznanjam cenjenim strankam, da sem prestavil
svojo krojaško delavnico iz Miklošičeve ulice ▼
Kersnikovo ulico (nova hiša) nasproti ključav-
ničarske delavnice Franca Škofleka.
Se nadalje se vsem vljudno priporočam.
ZAJC AVGUST, krojač, Celje, Kersnikova «lie».
ZAHVALA
frisrčna hvala dr. Mikužii ib sestri Jožici, ki
»lil mi rešila življenje Las¿«k Ivanka
VAJENCA za kleparsko in vodovodno instalacij-
sko obrt sprejme takoj Stok Avgust, Sploin*
kleparstvo in vodovodne instalacije Celje,
Ulica 2^. novembra 7.
.4UJNO iščem zlatarskega pomočnika veščega
vseh zlatarskih del. Naslov v upravi lista.
SPRF:JMEM0 çospodinjsko pomočnico, ki ima
■veselje do živanja na sitroju. Naslov upravi
lista.
STAREJŠO samsko gospodinjo ali vdovo išče
letni nameščenec zaradi pripravljanja dietne
hrane. Po želji gre tudi v skupno gospodinjstr«
v celotno oskrlK). Naslov v upravi lista.
PRODAM kombiniran plinski štedilnik (10.00*
din). Marija Filipič, Celje, Tomšičev trg !•
PRODAM marmornato ploščo (54X151). Vrtove*,
Celje, Tkalska 14.
PRODAM sitrešne late. Naslov v upravi lista.
PRODAM zelo dobro ohranjen šivalni stroj i
dolgim čolničkom. Naslov v upravi lista..
PRODAM dobro ohranjeno moško kolo. Ceea
12.000 din. Naslov v upravi lista.
PRODAM kompleten mnogovrstnik (nemške
znamke) s sejalico. Zupančič, Smarjeta 59.
Skofja vae.
PRODAM kokoši, nesnice in za zakol. Vprašati
od 10. do 12. ure pri Rajkovič, Dečkova ce-
• sta 46.
PRODAM staro kuhinjisko kredenco za 2.506 di»
in lep lesen kovček. Naslov v upravi lista.
PRODAM dve postelji, ena z vložiom. Naslov
v upravi lista.
CESPLJEVA,   slivova  in   raznovrstna   pritlicaa
drevesca nabavite jeseni. Jelen Anton, Šentilj
pri Velenju.
PRODAM vseljivo vilo ali polovico vile. Vpra-
šati:  Се1|е,  Bemekerjeva  13/1 na vrhu   ÇPoà
Kalvarije).
PRODAM ugodno masivno hrastovo .spalndtoa,
kompletno, za dve osebi in razno pohistTO. Na
ogled pri Oset Stanko, Daberte.ša vas 28, p.
Šempeter v S. d.
PRODAM ugodno kozolec s štirimi okni in malt
kmečko hišo z gospodarskim poslopjem пвЛ
Zabukovco, primerno ra upokojenca. Naslov
v upravi lista.
PRODAM poceni malo rahljeno kuhinjsko po-
hištvo in moped Tomos Puch. Holobar, Celje,
Drapsinova 22.
PROD.^M enostanovanjslco hišo z vrtom. Naslov
v upravi lista.
PRODAM ugodno MOPED skoraj nov, brezhibea,
Informacije: Jakop A., Zidanškova 19 ali tel.
20-94.
PRODAM vellico črno, eno leto staro lovsko psi«5»
ter dva meseca stare volčjaJce. Vprašati: Celja.
Tomšičev trg 12/L
KUPIM žensko kolo, kompletno, močno, še mata
rabljeno. Ponudbe na upravo lista pod iilr«
>kolo€.
KUPl.VI pletilni stroj št. 8, dolžina 70 do 100.
NasloT v upravi lista.
KUPIM dobro ohranjeno manjšo preprogo, ži-
vahnih barv. Naslov v upravi lista.
.VilRNA, mnogo odsotna uslužbenka išče soba.
Plača eno leto naprej, event, zamenja poceni
sobo s študentom. Ponudbe na upravo lista pod
šifro >Ugodna prilika«.
PROSIM najditelja aktovke, izgubljene dne 28.
oktobra od pol 12 do 12. ure, od gabrske kasar-
ne do črpalke >Petrol< v Gregorčičevi ulici, naj
jo vrne proti nagradi na postajo LM štev. I.
DEKLE z dežele (30 let) z nekaj dote se želi
. poročiti z uslužbencem, ima veselje tudi da
manjše kmetije. .Naslov v upravi lista.
ZAHVALA
Vsem, ki so v ponedeljek, dne 14. X. 1957 sprem-
ljali mojo ženo
URANJEK MARIJO
na njeni zadnji poti na pokopališče v Slovenj
Gradcu, se najlepše zahvaljujem. Posebno se
zahvaljujem Ježovnikovi mami, Janežičevi ia
Jamnikar^evi, obema bratoma Antona Adolfa ia
njegovi zeni ter obema sinovoma. Zahvaljnjea
se tudi svojemu prijatelja Ovčarju iz Slovenj
Gradca za tolažbo in vsem, ki so se ndeležin
našega žalostnega sprevoda.
2alujoči mož Uranjek Jakob z dvema otročič-
koma.
NEDELJA, 27. oktobra
12,1*   Pogovor z državljani
12,20   Za naše podeželje
13,00   Prenos sporeda RL
14,00   Želeli ste - poslnšajte!
15.И  23,H   Prenos sporeda RL
PONEDELJEK, 28, oktobra
14,35   Želeli ste — poslušajte!
U,";»   Zabavna glasba, vmes objave
15,00   Prenos sporeda RL
l?,Ot   Domača kronika
17.15   Poskočne igrajo »Veseli CelJaai« i*
»Celjski instrumentalni kviatet«
17,35   Športniki o športa
17.45   Zabavna glasba, vmes гек1аше ia akjave
TOREK, Í9. oktobra
14,35   Želeli sle -  poslnšajte! I
14,50  Zabavna glasba, vmee objave <
15,00   Prenos sporeda RL
17,00   Domača kronika
17,15 Pojeta ženski pevski zbor »Svoboda« Celje
pod vodstvom Toneta Tržana ia atoâki ebor
»Svoboda« Store p. v. A. Ulafa
17,35   Knltarni o!izornik
17.44 Zabavna glasba, vmes reklam« i« objave
SREDA, 30. oktobra
14,35 Želeli ste  - posinšajtet
14,50 Zabavna glasba, vmes objave
15,00 Prcno« sporeda RL
17,00 Domača kronika
17,15 Jugoslavija v pesmi in ple«a
17.35 »Tretja izmena«      reportaža
17.45 Zabavna glasba, vmes reklame ia »H'^*
C ETRTEK. 31. oktobra
14,55 Želeli ste     poslašajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes objave
15,00 Prenos .sporeda RL
17,N Domača kroaika
17,15 Zabavaa glasba, vmes objava ia reklame
17,25 Klic po svobodi je bil močaejii . . .
18.00 23.И   Preaos sporeda RL
PETE!.. 1. novembra
k.M   23.M   Prrno«. sporeda RI
SOBOTA. 2. novembra
14,35 2eleli ste     poslašajte!
14.50 Zabavna glasba, vme« abjav«
15.00 Prenos sporeda RL
17.00 Domača kronika
17,15 Zabavna glasba, vmes reklam« ia objava
17.25 Za vsakogar aekaj
SLOVENSKO LJUDSKO (iLEDALISCE CELJE
Petek, 25. oktobra ob 15,50 -  Peter Ustinov:
Romanov in Jnlija — I. srednješolski abonma
Sobota, 2*. oktobra ob 20 - Platon: PosledaJI
dnevi Sokrata — sobotni abonma in izven
Nedelja, 27. oktobra ob 10      Platon: Poslednji
dnevi Sokrata — nedeljski dopoldanski abonma
in izven
ob 15,30      Dnevnik Ane Krankove      Izven
Ponedeljek, 28. oktobra ob 20      Dnevnik Aae
Frankove      Gostovanje v okviru dolenjskega
festivala v Kostanjevici na Krki
KINO UNION. CELJE
Od 25. X. do 1. XI. 1957, .Do pekla in naaaj«,
ameriški barvni film (Cinemaskop)
Od 2. do 5. XI. 195?, .Overland Pacifik«, ameriški
film
KINO METROPOL, CELJE
Od 24. do 27. X. 1957, »Čeveljčki na pločaika«
jugoslovanski film
Od 28. do 31. X. 1957, »Njihove zmote«^. italijaaaki
film
04 1. X. à» 4. XI. 1957. »Veliki manevri«, fraa-
eo«ki barrai film
PO PRIPOVEDOVANJU PROF. CVETKA SCUKE
Drobci spominov
na slame dni
Oktobrske
revotucije
Poleg upokojenega rudarja tov. Franca Horvata, ki se je kot Celjan
v letih 1914—1918 udeležil velikih revolucionarnih bojev v Rusiji in pre-
hodil po dolgem in ipočez neizmerne ruske steipe, poznamo Celjani že ene-
ga udeleženca teh slavnih revolucionarnih bojev — akademskega slikarja,
prof. Cvetka Ščuko, ki živi med nami že polnih 23 let.
Spomini sicer bledijo in se odmikajo,
vendar je strahotnih in močnih doživetij
taka kopica, da jih ob mojem nepričako-
vanem obisku prof. бсика ni mogel »kro-
nološko urediti« in mi je jxDstregel samo
z (bežnimi drobci. Ker pa so spomini slo-
venskega udeleženca na slavne dni re-
volucionarnih bojev v Rusiji tuda za nas
izredno dragoceni, jih bo Celjan prof.
Ščuka zbral in napisal verjetno še v le-
tošnji zimi.
Mlad, zavedni Tržačan Cvetko Ščuka
je že kot mlad študent začel razumevati
Leninov klic in je v juliju leta 1915 po-
begnil iz avstroogrske vojske v Rusijo,
kjer se je takoj javil k dobrovoljcem.
Marca 1916 leta je bil sprejet v oficirsko
šolo I. srbske dobrovoljske divizije v
Odesi in jo tudi uspvešno dovršil. Odslej
pa se je kot izvežbani ruski oficir ude-
leževal mnogih revolucionarnih bojev in
je neštetokrat »le za las« utekel smrti.
Med danjgim je bil tudi štirikrat na smrt
obsojen in ga je vselej rešilo le srečno
naključje.
»S I. srbsko dobrovoljsko divizijo sem
z II. polkom odšel v Dobrudžo in bil v
borbi pri Kokardži ranjen. Zdravil sem
se precej časa v bolnišnici, spomladi leta
1917 pa me je pot vodila v nove bitke —
v Berezovko, od tu pa sem prišel v Revo-
lucionarni jugoslovanski udarni odred I.
bataljona v Kijevu, kjer sem bil postav-
ljen za »deputata« IV. čete. Komandant
je bil štabni kapetan Vajrec iz Zagreba.
Spočetka je bil naš bataljon nastanjen
na učiteljišču v Lukjanovski četrti, ko
pa se je pomnožil, smo dobili kasarno
na Bibikovskem bulvaru. Dokler niso za-
čeli iboji z »t>elci«, »Petljurovci« in pozne-
je z Nemci, smo strazili tovarne in Luk-
janovsko ječo. V ogromni Lukjanovski
jetnišnici so bili zaprti boljševiki, strazili
pa so jih Petljurovci pod nemško ko-
mando. Moj vod je imel nalogo, da osvo-
bodi te politične jetnike. To se nam je
tudi ix>srečilo, ko smo organizirano na-
padli ječo in zahtevali ključe. Bitka se
je vnela kar pred vrati jetnišnice. Pet-
jurovska posadka se je razbežala in od
vseh strani streljala na nas. Ko smo vdrli
v prostore, so nas osvo'bojeni jetniki pri-
srčno pozdravljali, objemali in poljub-
ljali, potem pa so se razkropili po svojih
edinicah.
Ko so začeli Nemci prodirati, se je naš
bataljon v boju premikal proti Kursku.
V tem bataljonu je bil tudi tovariš Hor-
vat iz Celja, ki je od tu odšel v inštruk-
cijski tečaj Rdeče armade. Jaz pa sem
bil poslan nazaj v zasedeni Kijev, kjer
smo organizirali najrazličnejše sabotaž-
ne akcije proti sovražnikom. V Kijevu
so naši tovariši v kavarni »Srbija« uni-
čevali nemške vojake in oficirje, ko so
prihajali na stranišče. Neki Ceh (imena
se več ne spominjam), ki je delal z nami,
je ustrelil nemškega generala Eichoma.
Atentatorja so prijeli (bilo je na Krešča-
tiku) in ga obesili na telegrafski drog
pred lukjanovsko ječo.
V Kijevu je naša četa organizirala še
več pomembnih sabotažnih dejanj. Tako
smo nekega dne minirali eno največjih
ruskih municijskih skladišč na Lisoj go-
ri. Eksploziv je preskrbel tovariš Horvat.
V tem času je bila tudi organizirana
propaganda med nemškimi vojaki. Delili
smo jim panar j ene dovolilnice za dopu-
ste, onim pa, ki so bili bolj zagriženi na-
sprotniki, pa smo izdajali dovoljena, da
so lahko šli ipo živež v vasi — tu pa so jih
pričakovali naši ljude in z njimi sproti
obračunavali.
Kmalu po napadu na Lisoj goro me je
prišel po nalogu Nemcev aretirati načel-
nik milice lukjanovske četrti. Nikoli ne
bom pozabil, kako sem, zroč smrti v oči,
po dolgem prepričevanju pridobil načel-
nika za našo stvar in kako je pozneje
ravno ta človek našim ljudem mnogo
pomagal. Meni je izdal uradno izkazni-
co, da sem Rus, doma iz Belgoroda v
kurski guberniji in tako sem se izognil
aretaciji.
Decembra leta 1918 sta prišla iz Moskve
s posebnimi nalogami za Dunaj in Jugo-
slavijo, tovariša Nikola Radakovič iz
Karlovca in Ciril Cirman (danes prizna-
ni rentgenolog v Ljuibljani) ter me vzela
s seboj. S Cirmanom sva ostala na Du-
naju in čakala tovariša Radakoviča, da
se vrne iz Jugoslavije. Tovariš Cirman je
tu nadaljeval svoje študije, jaz pa umet-
nostne akademije nisem mogel obisko-
vati, ker je bila zaradi pomanjkanja ku-
riva zaprta. Zato sem prevzel mesto
umetnostnega režiserja pri »Kunst-
fiknu«.
Ko se je tovariš Radakovič ob koncu
leta 1919 Vrnil iz Jugoslavije, smo dobili
od španskega konzula, (ki je zastopal
Rusijo), ruske potne liste za povratek
v Rusijo. Toda pri Krasnem so nas Polja-
ki aretirali kot ruske vohune, posrečilo
pa se nam je pobegniti in smo se javili
pri jugoslovanskem konzulu v Varšavi,
da nam je sposloval povratek v domo-
vino.«
Profesor Ščuka kot mlad revolucionar
Mala statistika
CELJSKEGA OKRAJA
■ Po popisu leta 1953 je v okra-
ju pismenih 96,9% prebivalcev
v starosti nad 10 let. Odstotek
pismenih v LR Sloveniji znaša
97,3%, v FLRJ pa 74,5%.
■ V letu 1956 je bilo v okraju
4013 rojstev in 2265 smrtnih
primerov. Naravni prirastek v
lanskem letu je 1748 prebival-
cev.
Ш V lanskem letu je bilo sklenje-
nih 1738 zakonskih zvez, do-
čim sta bili 102 razvezi za-
kona.
■ V letu 1956 je bilo izvršenih
gradbenih del v vrednosti 2
milijardi 644 milijonov, od te-
ga odpade na stanovanjske
zgradbe 916 milijonov dinar-
jev.
m v šolskem letu 1956-57 je de-
lovalo 22 gimnazij s 7669
učenci.
m v letu 1956 je obiskalo naše
kraje 50.646 gostov, od tega je
bilo 1977 inozemcev. Vsi gostje
skupaj so imeli 283.530 noč-
nin, inozemski gostje pa 7774
nočnin.
V CELJSKEM LUNA PARKU
V celjskem Luna parku
sta spoznala se.
Le kako bo zgodba
ta končala se?
Godba je igrala,
bil je vik in krik.
Kače, krokodili
in dvoglavi bik ...
Tam skrivnost človeka
vso si razvozlal
in še na strelišču
si nagrad nabral.
Drzno se je sukal '
Tiori vrtiljak,
pa se nanj povzpel je
tudi naš junak.
Blizu mu sedelo
je dekle mlado,
v krogu se vrtelo
je ob njem tesno.
Presladkó smejale
so se ji oči,
mu srce zrahljale
in razvnele kri.
Pa odšla z Glazije
sta lepó že skup,
pod kostanji dala
prvi si poljub.
Prav tedaj nad njima
skozi zvezdni svit
jadral je v vsemirju
novi satelit.
V celjskem Luna parku
se zgodilo je
in pod plašč noči se
tiho skrilo je ...
NASA TALIJA
Ni čudno, da bridkih se zgledov je zbala
— povrh še ob »Sokrata zadnjih dneh«.
Mar krizi bo vsaki lahko kljubovala
in lica ji znova ogreje nasmeh?
Iz postelje čila in zdrava je 4}stala.
Se kranjska je gripa ne bo pokopala!
INSTRUMENTI V GOSPODARSTVU
Zdaj na nove inštrumente
bomo muzicirali,
vedre in poskočne viže
smelo si zasvirali,
do blaginje varna pota
srečno si odpirali...
DROBNE  ZANIMIVOSTI
AVTOMOBIL BODOČNOSTI?
2e nekaj let poskuša ameriška druž-
ba General Motors izdelati luksuzni av-
tomobil na turbinski pogon. Najnovejši
rezultat teh prizadevanj je FIREBIRD
II, ki so ga že z uspehom preizkusili
na specialnih poskusnih, kakor tudi na
navadnih cestah. Opremljen je z mo-
torjem, ki ima 350 konjskih sil in je
težak 350 kilogramov. Pripomniti pa
je treba, da je poraba goriva zaenkrat
še tako velika, da vozilo ni primerno za
široko potrošnjo.
Karoserija je izdelana iz titani j a, ki
je odporen proti rji in je lažji od jekla,
pa veliko bolj odporen. Na zunaj je
avtomobil močno podoben avionu. Upo-
rabljali ga bodo za promet na sedanjih
cestah, še bolj primeren pa bo za bo-
doče »ceste z elektronskimi komanda-
mi«, ki bodo omogočile popolno varnost
prometa. General Motors je že zgradil
tako poskusno cesto v Arizoni in na
njej preizkusil prototip avtomobila Fi-
rebird II. Poizkusi so popolnoma uspeli.
SKRBI ARISTOKRACIJE
Mladi avstrijski plemič Baron de
Redé je pred kratkim povabil pariške
odličnike na ples v svoj pariški dom
na Ile St. Louis, s posebnim poudarkom,
da morajo dame nositi »pričeske iz
perja in papirja«. Tega plesa so se ude-
ležile znamenite osebnosti kot vojvodi-
nja Windsordska, princeza Faiza, sestra
egipčanskega eks-kralja Faruka, baro-
nica Van Zuylen, vikontesa d'Harcourt
in druge. Medtem ko sta igrala dva naj-
boljša pariška plesna orkestra, je eden
izmed gledalcev vzkliknil: »Pravcata
džungla gibljive lepote!«
Ob jutranjem svitu so zmagovalkam
podelili nagrade — zapestnice iz čiste-
ga zlata. Zmagovalka tega najbolj gro-
tesknega plesa pariške sezone je postala
vikomtesa de Ribes, ki je imela pri-
česko iz perja, nebrušenih malih bise-
rov in turmalinov.
ZA ALI PROTI PRISLUŠKOVANJU
TELEFONSKIH POGOVOROV
Billy Hill, šef londonskega podzem-
lja, se je pred kratkim vključil v raz-
burljivo razpravo proti prisluškovanju
telefonskih pogovorov, češ, da celo ob-
toženec lahko nemoteno govori s svojim
odvetnikom. Nato pa je pristavil: »Naj
bi raje pazili, da atomski znanstveniki
česa ne izdajo!«
»POPOLNOMA SEM OBUBOŽAL«
Cornelius Vanderbilt, sin in dedič
ameriškega milijonarja, je pred dnevi
zaprosil svojo peto ločeno ženo, naj mu
oprosti, da bi ji plačeval 26.000-dolar-
sko vzdrževalnino. »Popolnoma sem
obubožal,« je dejal njenemu odvetniku,
»moje premoženje predstavljajo samo
neplačani računi.«
KONZERVE Z VGRAJENIM
KUHALNIKOM
Marsikaj je za pojme preprostega člo-
veka nemogoče, prave sanje. Pa vendar
uresničujejo izumitelji širom po svetu
nič koliko takih ^►sanj«. Oglejmo si eno
najnovejših danskih iznajdb — novo
konservo, ki ima v spodnjem delu vgra-
jeno posebno posodico z gorilnim pli-
nom. Ob strani je še mali ventil za pri-
žig plina, ki ga je prav toliko, da lahko
segreje vsebino konzerve. Nove vrste
konzerv so seveda zelo praktične za na
pot in camping, ker pač ne potrebujejo
štedilnika.
TELEVIZIJA NA MRZLICI...
Tokrat se je obrnilo... Včasih so vse novitete najprej imeli po mestih. S televi-
zijo je drugače. Dokler ne bo omrežje relejnih postaj razpleteno, bomo po dolinah
verjetno še čakali. Hribovci so zategadelj na boljšem, kajti do njih lažje in bres
motenj prihajajo ultrakratki valovi tudi oddaljenejših televizijskih postaj. Ko-
gar prav pošteno zanima, kako izgleda slika, prenesena na velike daljave, se ìd»
moral potruditi na primer na Mrzlico, kjer turisti že gledajo televizijske оаал-
je. Vsekakor pa je to posrečena zamisel trboveljskih planincev, ki so si omi-
slili to novost za dom na Mrzlici. Gotovo se bo obisk te postojanke še povečal...
..Resna'' vprašanja in ..resnr odgovori!
Preteklo nedeljo sem se opoldne pe-
ljala z avtobusom v Vojnik in vprašala
sprevodnika, kdaj se lahko vrnem v
Celje, pa mi je rekel, da ob sedmih
zvečer. Pozneje sem izvedela, da vozi
še nekaj avtobusov prej. Slučaj je na-
nesel, da sem se vrnila v Celje z istim
avtobusom in to sredi popoldneva. Za-
kaj mi sprevodnik ni mogel tega že
prej povedati? Kaj naj storim?   Z. T.
Poglobiti se morate v sprevodnikovo
duševno življenje. Po vsem videzu se
mu je »zahotelo šaliti«. Saj veste, dol-
gočasna služba in tako dalje...
Zakaj v celjskih trgovinah ni moč
dqbiti modernih in okusnih ženskih
čevljev? Ce že plačamo tisočak ali dva,
bi pa vendar rade dobile nekaj pošte-
nega, D. S.
Verjetno bo najbolje, če boste kupo-
vali čevlje v Ljubljani. Na uho pove-
dano, zdi se, da imajo tovrstne celjske
trgovine dogovor z železnico, da bi ta
(zaradi slabo razvitega potniškega pro-
meta) privabila čim več ljudi na vlake
proti Ljubljani.
V vašem listu imate kotiček »Za ženo
in dom«. Ali ne bi naogli objavljati več
modnih novosti? S. Z.
Upoštevati morate, da smo mi tednik
in bi tako bili najmanj sedem dni v
zaostanku z modnimi novostmi. To vam
pa verjetno ne bi bilo všeč. Sicer pa,
vprašal bom »lastnika« rubrike, če le
ne bi prevzel nase očitek sedemdnevne
staromodnosti in spustil svoj čolniček
v vznemirljive vode modnih novosti.
Zakaj imajo v celjskih trgovinah v
glavnem tako pohištvo, ki prav malo
diši po novih časih. T. S.
Verjetno je prodajalcem kakšen psi-
honevrotični psihiater povedal, da mo-
derni ljudje sanjajo po dobi baroka in
rokoko j a.
PREDSTAVLJAMO VAM:
Do pekla in nazaj
Danes bo v Unionu premiera ameri-
škega barvnega cinemaskopa »Do pekla
in nazaj«, ki ga celjska publika že dol-
go z nestrpnostjo pričakuje.
Nekaj besed o njem, toda... Danes
nekoliko drugače. Posredujemo vam ne-
kaj odlomkov ocen nima iz nekaterih
jugoslovanskih listov.
CRVNA ZVEZDA: »Nekatere scene
so zelo prepričljive, tako da zares do-
bimo verno predstavo o težkih vojnih
dneh, ker mojstrsko oživljajo ambient,
ki nosi v sebi tragedijo in humor in
herojstvo in grozo in popelje gledalca
v življenje heroja, katerega lik oživi in
živi z njim ...«
NIN: »Močne, skoraj drastično močne
scene... To, kar je pokazal Murphy,
je hrabrost, ki nam zaustavlja dih...
Močno!«
MLADI BOREC, Skoplje: »Film vse-
buje mnogo dokumentarnega, toda to
nikakor ne zmanjšuje njegove sugestiv-
nosti. Nasprotno, treba ga je videti za-
radi poante, ki nosi v sebi mnogo ple-
menitosti in požrtvovalnosti za smele
ideale...«
NOVI LIST: »Vsekakor je to eden
najbolj prepričljivih filmov (kar se tiče
borb) z vojno tematiko, kar smo jih
kdajkoli videli... »Do pekla in nazaj«
je vreden ogleda... Ce pomislimo, da
so se vsi ti dogodki v resnici odigrali«.
Res je, dogodki so resnični in se
zgodba ni rodila v glavi kakega na pol
zapitega hollywoodskega scenarista.
Audy Murphy igra samega sebe. Film
prikazuje dogodke hrabrega fanta po
severnoafriških in italijanskih bojiščih
v drugi svetovni vojni. Vredno je po-
vedati, da je bil Murphy za dejanja,
ki jih bomo videli v filmu (seveda ne
filmska ampak resnična), odlikovan z
najvišjimi ameriškimi odlikovanji in ga
Amerikanci slave kot največjega nacio-
nalnega junaka. Audy Murphy? Videli
smo ga že v nekaterih kavbojskih fil-
mih (»Destry«). Se ne spominjate? "ï»
je tisti, ki med »junaki why ski j a« ved-
no straši s svojo limonado.
FILMSKI BAROMETER
je ta teden proti svoji volji bolj mal»
zajeten (zahvalite se Vesni!). Ena kri-
minalka in en domač film — pa drugič
bolje.
PROTI VSEM PRICAM
O filmu je težko povedati kakšno iz-
redno pohvalo ali grajo. Pravzaprav
nič posebnega, če... Da, tako kot }e
zaigrala glavno vlogo igralka Ginger
Rogers pa ne vidimo vsak dan.
SLAB DENAR
Pa smo dočakali vsaj relativno dober
jugoslovanski film. Tipi so sijajni vsak
zase, zgodba pa v svoji prepričljivosti
in povezanosti sem in tja zašepa. Bolje
je pa še vedno, da šepa, kot bi hodila
po rokah.
Prizor iz filma »Do pekla in nazaj«