II. leto. Štev. 33.
1915. Aug. 15.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .	3	K.
v Ameriko   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .	6	K.
za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma   .    .    .    .    .    .    .    .	2	K.
v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K.
Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 fílerov.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto:
domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    4 K.
če samo za ednoga   .    .    .    .    .    .    .    .    .    5 K.
v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .   .	8 K
„Lűbi Bogá... lűbi bližnjega.“
— Luk. X. —
Što to razmi? Té „v právdi vučeni“ je ne razmo. Samo ka je to ne vüpao vadlüvati, ka ne razmi, kak more Bogá lűbiti. Srám ga je bilo to vadlüvati. Kak je tüdi dnes tak z vnogimi, ki Bogá na vűstaj májo vnogokrát pa njim najménši zemelski kvár, ali ha' sek dojde zato, ka se z njega spozá-bíjo. Takšim telko: Či tvoja stvár, štero si ne ti stvoro, samo zgojo, krmo i vrédi meo, ne boga tebé, jeli se tí vidi? Odáš jo, ali jo zapráviš. Takše stvari ne obdržíš. Od Bogá pa to že-leš, naj tebé trpi, či li ka vsaki dén žališ ino od dnéva do dnéva odpoveš njemi slűžbo, kda se ti samo dobro vidi, pa je On stvoritel tvoj i zveličiteo, komí vsa máš zahváliti, ka si pa ka máš.
Záto právi sv. Dűh Bog, ka si hűši od osla i jünca, ár té stvari spoznajo jasli svojega vérta, nespameten človek	pa	ne	prebíválišča	svojega
Bogá. ,	-[je
Ka	pa	bližnjega?	Što	ga lűbi?
Vsaki tečás, ka má kakši hasek z njega pa preveč redki te, kda more kaj od njega trpeti.
Tak právijo, ka je denéšnji boj nadígno v srcaj národov liibézen Bogá i bližnjega. Neščem tajiti, jas tüdi tak držim, ka Vnogi, ki je dozdaj lehko-mišleni	bio,	se	zdaj z	celim	srcom
obráča k Bogi ino njemi ščé slűžiti prav, kak nájbole razmi i more. Ali vsi so ešče ne pobožni, daleč ne, štere so samo denéšnje nevole zegnale v cérkev! Vnogi samo záto moli, ár njemi je za telovno živlenje skrb. Vnoga Ženska si samo záto zdiháva k Bogi, ár se boji, ka zgübi podporo svoje starosti. Tej pa šče neimajo lü-bavi bo že, tej so samo za sebé stráh.
Ki Bogá lübi, on se zná podati v njegovo sveto volo ino či ga doségne nesreča, ešče bole slűží Bogi.
Rávno tak je med nami z lübéz-nostjov bližnjega. Kelko se jih je po-ntídilo v začetki boja, ka do vézali ranjene, ka njim dájo živež, ka do se skrbeli za rjjihove domáče z podporov i delom. Ffa jíde so zdaj vsi tisti? Vnoga vés 10—20 pobegnjencov nemre pár tjednov hjbániti, siromaške žene vojákov ne nájdejo pomoči — rávno tiste ne, štere so premirovne, ka bi vőzbobrijale svojo" nevolö pa se lüdjé domá dale .. odürjávajo i pregánjajo, kak pred bojom.
Či tü pa tam jé eden, ki Bogi popunoma slűži, je ešče izda tak, kak kakša čüda med nami; svéci, ki Bogá i bližnjega prav lűbijo so redki, ár vsi pozábijo, ka smo vsi na to pozváni, ka bi svéti grátali. Či želeš od koga, kakše vékše delo bogálübéznosti, hitro dobiš za odgovor: »Ka želeš od mené, vej sam ne svétec. “ Pa pozábiš tí i on, ka sv. Pavel Apoštol piše: „Ne pozá-bite, ka smo deca svécov ino sv. Dűh v nás prebiva.**
Iščimo lübav božo z djánjom lübéznozti gojiti v sebi, lűbimo svoje bližnje; ne samo prijátele, nego nepri-játele tüdi, prisílimo se na dobra dela, či so li težka včási, naj vidi Bog i spoznajo lüdjé, ka razmimo reči Jezušove, ki nam velí: „Bodite popuní, kak je vaš Oča popolen, ki je v nebésaj.“
Bojna.
lwangorod, Waršawa, Wladimir Wolynskii v naših rokáh. Na krátci bi tak mogli pravili: što let lačeno poljsko ljüdstvo i katoličanstvo je os-lobojeno. Dvoje moremo z toga spoz-nati i z zahvalnim, vernim srcom spre-
jeti : 1. Bog je pravičen. Dugo čaka i če ne ga poboljšanja, kaštiga, ali kak vogrski predgovor pravi: Božji mlini pomali,' ali varno melejo. Rusi so z nepopisnov nesmiljenostjov preganjali skoz što let boge poláke, zatirávali so njim vero i materni jezik. Zaman so si iskali pomoč v vrtájah, zaman po mirnib, pravdenih potah. Nečloveče ravnanje rusov je vse zadüšilo v deset milijon polákah. Še pred dvema letoma, kda so znova zahtevali svoje pravice, so je na državnom . žbori očitno za smeti zvali i kda je odposlanstvo njuvo prosilo autonomijo, njim je pokojni cár, II. Aleksander šegavo odgovoro „Moja gospoda, naj se nam ne senje od toga. * — Té dnéve so v državnom zbor! v tak zvánoj dumi v Petrográdi očitno spoznali plemenitost polakov i njim obcčali pravice, ali tomi obečanji zdaj poláki tüdi právijo „Drága gospoda, naj se nam ne senja od toga* — Polsko je naime več ne v ruskoj, nego v našoj i nemškoj oblasti, ravnajo ž njim tei zmagovalci i nej njuvi kruti pretiralci. Bog je pravičen. Tihe suzé vernoga, stoletnoga mantrništva pol-skoga naroda je obrisao i poslühno milo prošnjo njuve narodne pesmi „Ovrni nazaj nam prosto domovine".
To je to prvo, štero nam kažejo té Velikansko zmáge, to drügo je pa posebna pomoč BI. D. AIarije. Prva naša zmaga je bila láni mesece decembra, kda samo opravili na čast njenomi čistomi Poprijetji gorečo pobožnost, drüga meseca maja, v šterom se je podvojilo naše vüpapje do njé i trétje, to naj vékše zdaj augusta k godi Snežne Device Marije, tisti mesec, šteroga je ona telom i düšov v nébo vnešena. Njena dika nebeska je spravila našo zemelsko stem nam to dužnost naložila da bi dosta motili na te namen, ka bi se za versko resnico
2
NOVINE
1915. aug. 15.
povedalo njéno z groba vstanenje i v nebo nešenje. Drági čtevci, zmolite v té namen od 15-ga do 22-ga toga meseca ednok na dén to desetino veseloga čisla „Ki je tebé, . Devica Prečista, veselo v nebesa vzeo i te kralico nebes i zemlje koronao.u
Bog je pravičen i BI. D. Marija je pri njem naša najvekša Pomočnica, — to dvojo reč si zapišimo iz zahval-nosti globoko v srcé za pridobljene velikanske zmage.
Glejmo zdaj poročila z bojišč :
Polsko. Lomza trdnjávo so nemci zevzeli. — Pri Ostrolenka trdnjávi so nemci zevzeli vtrjene prehode reke Narew. Ivangorod so naše, Waršawo pa bavarskoga trononaslednika, Leopolda čete, že* vzéle. — Prek Galicijske meje 40 kilometrov na Ruskom više od Sokala v šterom koti so se dugo držali rusi, so nemci zevzéli JVladimr Wolynskii — naši konjeniki so pa prišli do Uscilug-a. — Hiudenburg general se pa že pašči k poti, mimo Waršave od Lomze — proti Ostrem-i Wyskowai vodecaj. V tom kráji, kakšté junaško so se rusi branili, veudar so prema-gani i so zgübili 17 strojnih pušk, 22 častnikov, i 4840 moštva. — Od Ponie-wieca na shod v Severnom-Polskom nemci ruse tüdi tirajo. V teh bitkah je 2225 rusov vlovljenih.
Od Lublina više naši, od Gholma pa nemci napredüjejo proti zadnjoj ruskoj trdnjávi Brčst-Litomk-i. — Nemci so v Severnom-Polskom prišli do ob morskoga mesta Biga, štero so rusi od prebivalcov dali zprazniti. Niže v kraji ni Kowno so se pa bližali mestam Dwinsk (Dünaburg) i Wilna. Prvo je Prebivalstvo že povrglo, drügo pa če se zevzeme, bo vednaka zveza do ruskoga glavnoga mesta, Petrograda pretr-gana. — Z Waršawe pregnani rusi mesto z pravoga brega reke Visle z tak zvanoga predmestja Prage obstrelavajo. Najbole merijo na grad nigdaš-njih polskih králjov. — Nomgeorgiemk trdnjave eden del so nemci zevzeli. — Med Lomza trdnjavov i Bug rekov so nemci rusi pobili 14 jezero 285 se jih vlovili, 6 topov, 69 strojnih pušk i 8 bombmetalcov pa zaplenili. — Nemci se od zahoda bližajo trdjnavi Krnno. Na toj poti so vlovili 500 rusov i zaplenili 2 strojnivi pušk!.
Talijansko bojišče. Pri Pelagozi smo potopili edno talijansko podmorsko ládjo. — Gitta de Jesi imenüvano taljanske zrákoladjo smo pri Poli zgrabili. — Juliá 29-ga je na mino maletela Nautilus imenüvana taljanska podmor-ska ládja pri Trsti i se je postopila z
celim moštvim vréd. — Poprek je na celom taljanskom bojišči zadnjo dni močno strelanje trpelo. — Na Tirol-skom pri Kreuzbergi so na še čete krvavo odbile 92. taljanskoga pešpolka napad. Što jih je spadnolo, sam poveljnik tüdi i več častnikov. — Taljanski drügi napadi so tüdi vsešerom krvavo odbiti. Pred Goricov ležéce mesto Podgora je puna z taljanskimi mrtveci. Smrad je tak Veliki, ka si naši vojaki nose za-vežüjejo — a odstopiti pa li neščejo. Pri Monfacolne-i so naši dolstrelili edno taljanske zračno ladje. — V Garnih-alpah so naši stopili na talijansko tla.
Francozko bojišče. Srditi boji so se začeli nanovo v Vogezah. Francozi so začéli napadati. — Francozi so prebivajo m Beims mesta zapovedali, naj je zapüstijo, ar nemški teški topovi je močno obstrelávajo.
— V Flandriji so se belgijei mogli pred nemci nazaj potegnoli.
Türsko bojišče. Rusi so v Kavkazi meli velike zgübe. Jezero jih je mrtvih 2000 pa ranjeni. Zatogavolo se mičejo nazaj proti ruskoj meji. Türki so njim za petámi- — Pri Dardanelah so krvavi boji. Türki so zavaditi edno sovražno ladje, štera se je na en kraj nagnola. Potegnoli so jo k Tenedos otoki na popravek.
Dom i svet.
Razvrstitev vojakov od 43—50 let stárih. Ki v teh letah za vojake ostanemo se na tri razdelke razvrstijo. V prvoga spadnejo bivši častniki, v drügoga bivši prostáki, šteri če so prle domobranci bili i zdaj bodo, če pa nej, te se jih v sküpne polke ra-zdeli okoli dve tretini, edna pa v do-mobranske; v tretji razdelek pa pridejo tisti, ki na novo ostánejo vojáki; tü se razdelijo rávnotak, kak ti drügi. — Ništerni bo dovoljeno tüdi zvün kasarn prebivati.
Narodni trak delavcom. Domo-branski minister je odredo, da delavci za vojsko moro po celom držanji trék národni (pantlik) okoli roke nositi.
Srbija. Preminole dneve je v Srbiji strahoviti vihér kralüvao. Nad Nišom se je oblak razbio i je še snežna toča kapala. Žetva je vničena; vnoge osebe so osmrčene ali ranjene. Brzojavne i telephonske zveze so se pretrgale i Niš je bio od zvünanjega sveta od-rezan. — Srbija brš nameni en del Macedonije bulgarom püstiti, nas pa napadati.
Rusko. Duma je sprejela právdo, poleg štere bo spozosedno ministerstvo
pazilo na izdelanje strliva. Vsaki delavec je dužen bogati pri tom deli. Krivci bodo ostro kaštigaui za volo šterih je zamüjeno strliva naprávlanje. — Amerika njim da bogato strlivo na porgo i domače tovarne že tüdi delajo. — Spadaj Waršawe objokavajo rusi. V držav-nom zbori so izrazili toplo sočütje nad bolestjov „polskih bratovštero majo zavolo zgübe svojega glávnoga mesta. — Kakša skažlivost!
Dár sv. Oče. Sv. Oča je tolažljivo pismo poslao katoličancom Shodnoga-Pruškoga, štero so rusi opüstošili. K pismi je priloženi tüdi dar za po-nesrečene. — Sv. oča je darüvao tüdi nam na táborske kapele 5000 koron. Sveti oča ne pozna i ne sme poznati razlike med narodi, on je namestnik Kristusov, ki vse düše more k njemi pripelala Poljski, belgijski, taljanski i drügi vojaki so zato ednomerno po-dárjeni po njem.
Naš trononasledniški par v Buda-pešti. Kard Franc Jožef, naš trono-naslednik se je pripelao z svojov že-nov, Žita nadvojvodinjov v naše stol-noplavno mesto na osem dnevno pre-bivanje. Okinčeno mesto ga je z veli-kov slovesnostjov sprijalo. Mestni žu-pan ga je z domoljübnimi rečmi pozdravo, na štere je toplo odgovoro. Črez den je tronopasledniški pár po-, hodo bolnišnice.
Lansko zastávljeno Zrnje se ne sme odati, nego še té mesec občinskomi poglavárstvi notrijaviti. Gospodárski Odbor bo poslao vreča za Zrnje i po odvážanji je bo včasi plačao.
Portugalsko. Novi predsednik ljü-dovlade je Bernardin Machadot.
Angležko. V državnom zbori vlade strahovito napadajo zavolo boja. Dalcel poslanik je reko „Če v Flandriji i na. Francozkom tak dobro stojimo, Zakaj te ne začnemo tak želnoga napada, kda Rusija krvavo potrebüje pomoč svojih zaveznikov ?“ — Markham poslanik je pravo „Norost našega vojaš-koga poveljništva nema konca ni kraja." — Eraig je pa vladi v oči vrgeo, ka njim takše vlade ne trebe, štera samo v mirnom časi zna delati. Što no što let se je na Angležkom tak ostro ne gučalo. — Májo zroka dovol.
Waršawa. Siromaštvo, betegi, po-žari i vojska so Waršawo i njeno okolico na nikoj spravili. Žetva je vužgana, decé je brez računa mrlo od küge, morjenih je brez zroka vnogo, okradjenih rávnotak. Ljüdstvo so rusi odegnali na Rusko, kaj ga je pa ostalo, blodi sem-tam po logáj i joče nad svojimi nezmernimi nevolami.
1915. aug. 15.
NOVINE
3
Carigrad. V turskom glavnom mesti je divjao Veliki ogenj. Zgorelo je 800 hiš, med njimi tüdi parlamentska palača. Ogenj je segao do nemške bolnišnice, štero so pa rešili.
Haiti otok. Vstaja se je potišala. Za predsednika je namenjen Dr. Bo če. V vstajo sta 2 amerikanca i 6 domačih morjenih i dva domačiva ranjeniva.
Kak so naši slovenski črnovoj-niki prišli na Srbsko bojišče.
Na pamet mi prido deca lüblena, štera dnes samo veselje, na jütro pa samo dobiček poznajo pa čakajo. Lüblena deca, obrnte se v naroča ma-terna, skoplite s küšom očinske roke. Lübite stariše, kak zapoved boža veli, žitek je kratki, oh da bi se bar vte-gnola nit ž vlenja našega kak na naj-dugše, ka bi mi zadosta dobri v mi-lošči božoj i v lübezni, hvalo davajoči Bogi zapüstili svet. — Takše misli brojimo mi na den vseh svecov i tüdi dnes, gda narod kaple, kak v jesen listje z drevja. Krátki je žitek, dragi i lübleni, jako kratki, živimo čedno i hasnovito.
Tü smo vidili mi vsakši den dosta ranjencov; sirmakí ranjeni se moro po 8 dni peški mantrati; — tü smo čüli on glas že, da za dva dni, i že samo za dvej vöri bo konec Srbiji, tak daleč so že naši notri prišli, ali za par dni vidimo, do moste naši pioneri začnejo z Drine dol brati, soldačija kipi na vse kraje z srbskoga. Mi smo mogli pri Drini ostati, ka smo stražili, da naj ne prido prek Srbi, večkrat so strelali tü na nas, ali nej so nam škodili; tak smo se včakali tü Božiča.
Prišlo je leto 1915. Tüdi se je začnolo naše mašeranje v drügo mesto. Januara prvoga zajtra ob dvema vö-roma smo začnoli idti z Drinočana z veseljom, da lejko v bogše mesto pridemo, i prišli smo v lepo mesto na ravnico. Da je pa li Drina naš dom. Prvi den zajtra smo prišli v Zvornik, tü smo bili dva dij v trdnjave na vi-sikom bregi. Drügi den večer tak za mrake se genemo dale, kre granice idemo, i — vidme bi Srbi strelali na nas, —boli polnoči pridemo v Kozluk; tű si počinemo i po zajtriki 3. dneva idemo dale, večer v mraki pridemo v Brmjavö, po malom počitki pa na dugo pot proti Beljini-, tü zdaj po lepoj ravnici vkraj od bregov smo šli i to nas je veselilo.
Januara 4-ga
idemo od ranoga jütra do kesnoga večera; po poldnevi smo meli obed v Janji. Tü smo vidili kak so krugle
strgale törem i školo. Tü smo se najšli z našimi kalaneri. Joč me je obladao, da sam si roke segno ž njimi i ešče küšno mojega soseda prijatel.
Tü si te pogučavlemo, kak nam je šlo do sega mao. Roke si damo, pa idemo dale, dež zača rositi, potli se pa samo vlevao na nas, a mi zato z veseljom idemo, ár se troštamo, ka vu varaš pridemo; ali v kanili smo se. V edno ves pridemo v Franz Josef Feld; tü smo bili tri dnij, šteri v hiši, šteri v štali, kak je mesto bilo; tü nas je v küp prišlo cejli bataljon. Po trej dnevaj idemo vö k Drini, 2 ste-tniji k Drini, naša pa Amalio ves, kak za reservo. Da je ovim dojšeo te smo mij šli; tak smo se preminjavali. Močne slüžbe so to, vsigde blato pa voda, sneg i dež, pa zima so nas pritisnola. Tü smo bili na straži, gde je Drina šümela med dvema neprijatela.
Či bole drgečemo, Drina te tüdi bole šümi. Kam se pa hodimo segrevat i počivat?
Tü nega vesi, nanč hiže vej pri Drini, či je kaj bilo, je zgorelo i se spodrlo, šče na mestaj nanč nega dreva, ka ne bi od šrapnelov i golom-bišov i krügeo bilo prestrelano. Zato smo si sami mogli hiže napraviti. V zemle smo si skopali pa z lejsa rušl napravili i z zemlov pokrili. So vekše i menjše hiže, tüdi so v zemli cele kasarne, gde što lüdi v ednoj počivle. — Tü bi vam dosta repo ali pa krumplinov šlo notri; što nema doma pivnice, naj sem spravi repo, mi mamo prostor za njo. — V sakšo tretjo vöro stražimo zandrügim, pa počivlemo. V časi pa celi den nemamo méra ka za bojno vse fele pripravlamo; največ dela je z strelnimi jarki. Delo nam ne sfali, dokeč ne de méra.
Mino je Januar, Februar z delom smo pregnali Marciuša, Aprila, tü smo meli tüdi Vüzem, spomin goristanenja našega Gospoda Jezuša Kristuša. Živlenje naše je teško i žalostno. Gda dobimo v spomin vüzemski, vsakši edno rumenko P Kak so se veselila naša drobna dečica tomi doma, da mi skuze točimo, ka nikšega vüzemskoga dara jim ne moremo prikazati.
Tak smo gnali den za dnevom v žálosti i vu tolažbi. Tolažili smo si koli vseh svecov, ka mo te doma, p$ k novomi leti, te pa pá k vüzmi si znam li odslobodimo, ali vüpanje nas je vkanilo. V trplenji i v gladi sme si premišlavali pa gučali, ka se ni eder sprotoletja ne včaka, pa hvala Bog smo živi pa zdravi, samo nešterni št preminoli i z nas, šterim naj sveti ne beska lüč.
Minola je jesen, minola je zima, včakali smo se Majuša, Marijinoga toga najlepšega meseca.
Majuša prvoga
stražim; ftički prepevajo, jas se v sreči zbüdim; veseli je bio Majuša prvoga prelepi den; sunce je sijalo nam, ve-selim se, nemilo mi v celom žívlenji zahvalen bom Marija
Majuša 8-ga.
Velko žalost nam pišejo z domi, pitamo vas pa mi, šteri smo tak kak kamen, šteri je vsigdar v vodi i je bole trdi, tak smo mi vsigdar v skuzaj. Kak pa ne bi? Vi domači lejko idete i morete idti k božoj slüžbi mesto nas, či ravno vsaki den. Mi či ne bi v račun! meli dnevov, ne bi znali za svetek, kak preminočo nedelo, gda je tam v Čerensovci proščenje biIo, da so se svete meše slüžile, te smo mi najbole drevje podirali, sekali i žagali, koga to ne bi žalostno. Drági Jezuš končaj ednok to žalost, ka mo vredni deležni biti svetih meš.
Maja 11-ga.
Kak vsaki den, tak tüdi i dnes,
Z strelnoga jarka v Drino glém ves,
I tüdi prek Drine v srbske loge,
Gde nepriatel znabiti gleda mene.
Či močno pokažem se njemi Mi cigar ponüdi i či tüdi on meni, — Nazáj ga dobi; — eden ali dva njemi Za tringet zleti, — to máš, k strán je dent.
Da so pa britki njegovi pa naši Malo vö z jarka, kak z lüknje miši Lüka nepriatel rávno kak mi.
Eden kak drügi se sunca boji.
Gabor Pavel poddesetnik.
Glási.
Od naših vojakov. Vlovljeni so od rusov. Horvat Štefan od Lipe, Horvat Jožef (Kozárov) i Horvat Štefan z Žiž-kov, Horvat Marko, i Kavaš Anton z Trnja, Krampač Jožef (Trnje) z Kop-rive. — Mrtev je Kustec Martin z D. Bistrice jul. 12.-ga. Naznano je smrt ženi pokojnoga sosed, Balažic Jožef. V tom pismi se nahaja, ka so pajdašje pokojnoga na pokopališče sprevodi^, njemi križi venec küpili i edno lepo z vere se napajajoče slovo, z šterim to-laži ostalo dovico, deco i rodbino. — Zgübe 18-ga domobranskoga pešpolka pa naznanja domobranec, Dravec Alojz, v sledéčem:
Peterka Jožef z Kroga, ranjeni v nogo, zajeti v Rusiji. Vrečič Mihao z Vančavési, r. v nogo. Makovec Ivan z Gerečovec, r. v nogo. Hajdinjak Franc z Večeslavec, r. na roki v prsle. Čem Matjaš z Moščánec, premino. Gorza Ivan z Tešenovec r. 'v nogo. Kisilak Anton z Sobote premino. Novak Vince
4
NOVINE
1915. aug. 15.
z Suhogavrha premino. Horvát Janoš z Sebeborec, premino. Idič Peter z Sobote, premino.
Dobrovolni dári na opravo nove törniške cérkvi. Z Tornisča: Cigan Peter 30 kor., Küčka Števan 20 kor., Smej Jožef 20 kor., Zelko Štefan 20 kor., Trboča Bara 14 kor., Lebar Števan 10 kor., Miklošec Bara 5 kor. — Z Nedelice: Györköš Marko 300 kor., Ferenčak Peter i žena (Bridgeport) 100 kor., Györköš Peter i žena (Bridgeport) 50 kor., Kovač Jožef z bojišča 20 kor. — Z Gumilic: Maočec Ferenc (Amerika) 100 kor., Markoja Jožef 6 kor. — Od Lipe: Koron Štefan 100 kor., Zver Ivan 100 kor., Zadravec Ivan 30 kor. — Z Málepolane: Györköš Ivan 22 kor., Horvat Jožef 8 kor. — Z Velke-polane: Tivadar Štefan 30 kor., Žerdin Štefan 10 kor., Škafar Bara 6 kor., Bratovčina sv. Rožnogavenca 10 kor. (Zdaj vküp 1016 kor., prle vüzkázano 2004 kor. 32 i., vse vküp 3020 kor. 32 fill.
Milodari na oltarne spodnje prte čerensovske cerkvi. Z Gornje-Bistriee 68 kor. Z Trnja 20 kor. Ž Žerensovec 19 kor. Z Žižkov 19 kor. Z Sredoje-Bistrice 16 kor. Ž Dolnje Bistrice 16 kor. Vse vküp 167 koron. Bog plati vsem poprek, posebno onim dobrim düsam, štere so se trüdile pri nabiranji toga lepoga dara. Plebanoš.
Črensovski ofer je dnes tjeden na pomoč delanezmožnim vojakom prineseo 200 kor.
Proščenje je dnes v Türnišči, v starodavnoj cerkvi D. M. pod logom.
Pametna odredba. 'Pred ednim tjednom je bila razglašena po dolen-skih vesnicaj odredba, poleg štere je prepovedano od 15 let mlajšim deča-kom kajenje. Ta odredba je bila preveč potrebna, pa jo z veseljom more pozdraviti vsaki trezen človek. Ne je pa zadosta samo to, či je odredba dana, nego zdaj moremo paziti, ka bo se tüdi verno spunjavala. Opominamo zato vse, ki na srci nosijo zdravje pa srečo naše mladine, naj skrbijo, ka se bo odredba spunjavala. Vzemimo si za dužnost paziti, pa či zadobišamo kakšega de-čaka, ka je kadio, ga naznanimo včasi županstvi, gde se naj Pozvedi od njega tüdi to, što njemi je dao cigarete ali cigare, pa se potom naj kaznüjejo brez! prizanašanja vsi krivci. Či bomo skrbno paziti, ka bo se ta odredba zdržavala, potom odvrnemo s tem veliko nesrečo nej samo od naše mladine, nego tüdi od njihovih starišov. — Da bi samo prišla za tov pametnov odredbov naskori tüdi drüga, štera naj bi omejila ali pa zevsema prepovedala pitje zganice 1
»Mrtev" se oglaso. Horvath Števan, desetnik od Lipe, od šteroga je celih deset mesecov ne bilo nikšega glasa, šteroga so starišje kak mrtvoga že neš-teroč, objokali, te vojak se je zdaj oglaso. Te dneve so dobili starišje od njega pismo z dalešnje Sibirije, z Trans-bajkalije, gde se nahaja v ruskom zav-zetništvi pa težko čaka dneva, ka bi se mogeo povrnoti nazaj v svojo domovine, v to našo lepo slovensko krajino.
Najnoveše.
Nemške ladje vsepovsed močno začnejo delati. Na Izhodnom morji so se okoli otoka Aland i zalíva Biga skazale i ruske ladje nazaj stirale. — Meteor zvana nemška ladja pa je do Angleškoga prišla, tam mine položim, edno ladje potonila.
Na talijanskom se znova močni boj začne. Talijani nikaj nemosrejo naprej.
Na Rusoskom sploh napredüjejo, naši i že so do Lukowe prišli.
Pošta.
Morčič J. Unterrakitsch. Obema sinoma sem dao poslati List in Novine. Vojakom po-šiljamo brezplačno, i prosimo samo dobrovoljno podporo na poravnanje vnogih potrošov od onih, ki so mogoči kaj dati. Na znanje zafav-skim Slovencom i njihovim ranjencom. Šteri bi rad svojega ranjenca v Soboto v bolnišnico Spravo naj nam naznani njegov naslov: ime in kraj, v šterom se zdržáva. Železni Slovenci
se pa morejo naravnoč zglasiti v Soboti pri ravnateljstvi bolnišmi. Klemar M. Ropoči. Naročnino sem dobo. Bog plati. Vsem. Ne za-merite, če se včasih Novine stavijo. To se zavolo vojske godi. Vsakomi, ki je plačao se v četrtek odpošlejo z tiskarne; če zaostanejo, je zrok pošte, štera vnogo prevaža za vojsko. Po zglede vojakov zatrpimo mi tüdi v tom vihérnom časi vèásih — to málo nevolo. Ren-gel Martin. Hotiza. Od Ritlop Ivana še Dozdaj ne prišo glas, da bi njemi kaj bilo. Vučko Št. žena. G. Bistrica. Hozjan Stef. mati Mala Pelana Iščeta se gor, kda dobim glás, vama naznanim. Mekičar Ferenca sestra. Sebeborci. Brat je mro v 1/15 oj taborskoj premikávajočoj se bolnišnici januara 26-ga i je zakopán v lrifl-i, na kat. pokopališči. Naj njemi bo Srce Jezušove smileno kak i vsem vojákom. Glás od Kováč Janoša, ki je v 10. pešpolk!, v 11. stotniji slüžo, je te príšo, da je 28-ga junija pri Ulanovi v Galiciji ranjen. Ne je pa prišo še glás, kde bi se vračo.
Zapomnite se pozvedávajoči. Mkomi ne dámo glasa ki pri zvedávanji ne odgovor! ná tista pitanja, štere smo aug. 1. objavili.
Taborska Pošta se je odprta za sledéče številke: 17, 23, 26, 31, 58. 59, 60, 62, 77, 90, 94, 96, 97, 105, 107, 108, 116, 126, 130, 140,143, 154,155, 158, 160, 164, 180. 201, 208, 210, 211, 213, 214, 221, 222, 223, 224, 327, 350, 504 i 506-to. — Smej‘o se pa pošilati samo zavitki 35 dek teže imajoči.
Vsaki petek, vsako nedelo
se stavi
ta zevsema nevanala bazarska vüra, štero sam si küpo komaj pred par tjedni! Nej cüdd! Pokrivalo se zapira tak slabo, ka vsikdar prah pride v njo, stroj se vrti v plehnati stenaj namesto v rubinaj, pero mi je pri navijanji že dvakrat počilo, zato ka nema sigurnosti. Gda je toplo, se vüra pašči, gda je mrzlo. zaostanjtije, tak ka nigdar ne zadenem pravoga časa, z ednov rečjov, to je groza. Bormeč zavidam svojega brata zavolo njegove vüre; ta se zapira dobro, teče v rubinaj, se ne da prenaviti, ide do vlasa točno, tak ka je veselje ž njov ! Jaz sam se že zadosta razčemero! Ešče dnes si naročim tüdi jaz dobro vüro pri krščanskoj svetovnoznanoj tvrdkí H.
Suttner, v Ljubljani št. 945.
Koron
Št. 410. Niklasta patent roskop vüra, ide 36 vür ......	4.10
Št. 719. Srebma- remontoir vüra 7.80 Št. 7'21. srebma remontoir vüra,
s 6 rubini...................11.50
. Št 723 srebma cilinder remontoir vüra. s 6 rubini i močnim sta-liščom’. . « . . . . ... . . 1V70 Št. 727 srebrna remontoir vüra, s 6 rubini, močen stroj i stališče 12.— št. 748 srebma remontoir vüra z dvojim pokrivalom ..... 13*50 Št. f 33 srebrna „Iko“ vüra, 15 ru-binov jako točno ide .... 19'— Št. 523 srebma roskop vüra z dvojim pokrivalom . . . . ... 12.30 Št. 520 srebrna kavalirska vüra, z dvojim pokrivalom, jako tem ka na 15 mbinov . . . . . . 19.50 Št 791 srebrna tnla roskop vüra z dvojim pokrivalom, ide 8 dni 16.50 Št 38 Amerikanska double zlata verižica, najmodemejše oblike .	5.60
Št. 125 amerikanski double zlat! lanc za okoli šinjeka, dugi 45 em. ... . . . . . . . . . .	1.8O
Št. 1023 srebrno Čislo, jako lepo
napravleno............... 4.SO
Št. 189 zlati prstan, 14 kar. z
kamlom . •............... . . 7.SO i
prstan z novoga zlata s kamlom 3.8O ' Št. '1489 14 karatni zlati vühani z lepim kamlom ........	5.—
Pošila po povzetji ali pa se naprej pošlemo penezi. — Ka se ne vidi se zameni.
Krasen cenik z jezer mi slikami zobston i franko.
Krščanska sveto vna razpo šilnica.
nema
podrűžnice.
Najvekša èpeeialna hiža ea bolše vüre.
Njomatott a* Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorsssjt6ján S*ombathelyeu.