280. številka. Ljubljana, v sredo 4. decembra. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtro-oge rske dežele za vse leto 16 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa h« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fietiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvol6 frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Oprav ni fttvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. K pričetku državnega zbora O sedanji politični situaciji dobili smo dne" 1. decembra z Dunaja prepomenljiva in posebno za nas Slovence prepomenljiva sporočila. Politično ob-nebje je prevlečeno s črnimi oblaki, in slovanski narodi v Avstriji imaju teških časov pričakovati. Slovenci smo vajeni boja za obstanek, in naj pride, kar hoče, to smemo upati, da bodemo v trenutku nevarnosti jedini in složni, in da bodo do tedaj zginila mej nami nasprotujoča si mnenja, katera dostikrat iz prav neznatnih malenkosti) izvirajo. K ti jedinosti naj nas vodi blagor naroda, in pa sovražna sila naših političnih nasprotnikov! Omenjeno sporočilo slove v svojih glavnih točkah takole: Povsod pesimizem, izvzemši pri vladi! Ministri se delajo, kakor da bi vse bilo v najlepšem redu. Ne vemo, ali so tako lehkomi-selni, ali pa imajo kak skriti plan, kateri nam nikakor ne more biti po volji. Merodajne osobe na desnici pa naravnost obupavajo! Danes zvečer je konferenca, katero je sklical Hohenv/art. Ker Hohenwarta samega prištevajo slovenskim poslancem, ne bode naša frakcija posebno zastopanaa pri tem sbodu. Iz našega kluba udeležita se razgovora Klaić in Kathrein. Fer-jančič in Šuklje stopila sta k Hohenwartu priporočat mu najvažnejše in sedaj aktuelne naše težnje. Ali kakor stoje stvari sedaj, ne bode šlo zato, da se vladi stavi ultimatum, — to pride kasneje — temveč prvo vprašanje mora biti, ali je sploh še mogoče, da se ohrani zveza mej desničarskimi frakcijami. Vse se lomi ter leze narazen! Nemški konservativci iz Liechtensteinovega kluba, čreda brez pastirja, ne vedo, kam bi se deli. Zjediniti se z Hohenwartovim klubom ne marajo, sami pa nemajo nobenih pravih duševnih sil, morda izvzemši mladega Ebenhocha. Za hrbtom jim ruje Lien-bacher in sila nevarni Zallinger, čegar agitacija je !že sadil rodila na Tirolskem. Razmerje „Liechtensteinovcev" k desnici je prva nevarnost. Pride potem češko vprašanje. Fanatizem in plemenitaški napuh kneza Schwarzenberga spravila sta Staročehe v silno zadrego. Skoro je videti, da je staročeška stranka preveč omajana mej narodom.. Odpad mej lastnimi zastopniki se širi, in LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vnesla v Boneš - Tfebizaky, preložil L Gornik. ZDr-u.gr! ćLel. X. fDalje.) Proč od tu. — Pomoč — pomoč!" „Oho, gospod knez! — ■ Še nekaj se imava pogovoriti !a „Ako hočeš drugje. — Da! A tu nad mojim detetom?" „Tem pozornejši boš, tem bolje in bolj prav me boš razumel in tem resničneje pojmil 1" Refunda stiskal je knezu obe roki kakor z železnimi kleščami. Imel je v koščenih rokah velikansko moč. Nihče bi se ne nadejal tega v njegovi s lok i postavi. „Pomoči klical bi zaman! Sama sva tu! Slu-žabništvo je na hodnikih, — zapovedal sem jim, da bi se ne upali motiti me v zdravljenji, sicer bi vsi knežji rodbini in sebi največ škodovali. Mnogi poznajo me jako dobro pod zdanjim mojim imenom če odpadajo tako razboriti ljudje kakor na primer A dla m e k , je to največje simptomatične važnosti. Simpatizujemo z Riegerjevo stranko, toda če pride danes do novih volitev na Češkem, ne vemo, če ta stranka prodere s 5 (!) kaudidati za državni zbor. So tradicije mej narodom, katerih se nihče ne sme dotakniti. Schwarzenberg je to storil s prehitro svojo roko, Staročehi niso imeli dovolj poguma in razsodnosti, da bi zavrnili mladega kneza in sedaj — upira se jim narod Staročehi vračajo se na Dunaj, sumarično in tudi drugače oslabljeni. Druga nevarnost! So Še druge nevarnosti, o katerih pa danes še nečemo spregovoriti. Dva dni trajal bode razgovor v konferenci, sedaj bodo skušali zjediniti se radi skupnega akcijskega programa. Kolikrat smo naglašali to potrebo, pisarili o takem skupnem programu, nihče se ni zmenil zanj, sedaj se ubijajo ž njim, ko je bržkone — prekasno! Če se posreči zjediniti desnico, pričela se bodo pogajanja z vlado. In sicer bode v to svrho, še preje trebalo poizvedavati terjatve posameznih skupin. Vprašanje nastane, ali vlada privoli! Prav lahko, da ne! Ni nemogoče, da Taaffe-ja vodi druga kombinacija. Češko velepostvo ločilo se je od naroda,kaj ko bi se jedenkrat hotela poa k uš a ti z d ru go koalicijo? Združeni veleposestniki — „Grafenbank" — ž njimi Poljaci, nekoliko jako konservativnih nemških liberalcev, dalje Čehi z Moravskega, kateri večinoma sle j) o tko za vlado, nemški klerikalci Rurauni in Coroninijev klub, — in tako bi Taaffe zopet skrpal večino, v katero bi se dalo za silo vladati par let! Vsaj pripravljeni moramo biti na tako kombinacijo, kajti v politiki ni nobena stvar tako nevarna, kakor iznenadjenje! Vršila se bodo torej pogajanja z vlado. Od njih bo zavisno, če državni zbor umre naravne smrti 1. 1891. Sicer imamo volitve že prihodnje leto. Mi namreč ne mislimo, da bi ministeratvo odstopilo. Državni zbor se itak bliža svojemu koncu, jako ve-rojetno je torej, da v slučaji, če se ne pobotajo, mi-nisterstvo razpusti parlament ter prouzroči nove volitve. Od teh bode zavisno, ali Taaffe ostane ali če se umakne. Pripravljeni bodimo! in boje se me, kakor hudobnega duha ! — Gospod knez, ali si ljubil tega svojega otroka?" Gospodu knezu zdelo se je, da mu iz Refun« dovih ust veje v obraz oster, leden veter. „ Vprašam, ali si ljubil tega svojega otroka?" „Kako me le moreš vprašati? — Da bi ga ohranil živega, polovico svojih posestev bi dal." Knez odgovarjal je zopet poslušno kakor učenec učitelju. „In na tvojih posestvih ima tudi revež tako rad svoje dete, kakor ti, — ako ne raje, kajti ko ne bo mogel hoditi od hiše do hiše za miloščino, doraste mej tem dete in ga preživi!" „In ali jim jemljem otroke — Kolovrat?" „Še več jim jemlješ! — Čuj! Služabniki tvoji odganjajo od ljudstva mir. Imena jim ne morejo odvzeti, ker nikakega nimajo, zato kradejo jim torej jedino srečo, katero poznajo v življenji, mir ... In ako je iz hiš in koč odgnau mir s silo in iz srca podanega ljudskega izruvan mir, vprašam te, ali ni to huje, nego da bi jim otroci pomrli, nego da bi na Podlesji vbo umrlo, kar diha življenje? ... In ker mora ljudstvo trpeti tudi zato, ker govori tako, kakor se je naučilo od matere, kakor je govoril njegov prednik pred sto leti, povej mi gospod knez, Deželni zbor kranjski. (XV. seja dne 2 1. novembra 1889.) Poslanec Po v še poroča za združeni upravni in finančni odsek o načrtu zakona o doneskih, katere morajo dežela Kranjska, deželno stolno mesto Ljubljana in zemljiški posestniki barja prispevati k troškom del za njega osuševanje. Poročevalec prebere dolgo poročilo in stavi potem nasvete združenih odsekov ter predlaga zakonski načrt (kar oboje smo priobčili na dan seje) in nasvetuje, da se vsprejme. V glavni razpravi oglasi se poslanec Hribar izrekajoč zahvalo gospodu c. kr. deželnemu predsedniku in deželnemu glavarju, ki imata zares mnogo zaslug pri tem podjetji. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški stavi do poročevalca dve vprašanji, ali so se uspehi poglobi jenja struge Ljubljanice 1. 1860. natanko zaznamovali, ali so uspehi res ugodni in kaj so rekli zve-denui zaradi odtoka pri Fužinah, če ondu voda prepočasi ne odhaja in torej napravlja škodo. Poročevalec Povše opomni, da je že v prebranem poročilu omenil lepih uspehov, ko se je poglobila struga Ljubljanice le za štiri čevlje. Do takrat je bi cenjen dohodek močvirja le na 17.000 gld. ko se je pa poglobljenje izvršilo pa na 120.000 gld. tedaj osemkrat večji. Te številke jasno govore, koliko je poglobljenje koristilo in adjacenti so izdani znesek za to pač večkrat nazaj plačali. Hudourniki, Mali Graben, Gradašica so se pa zopet zasuli strugo, tako, da Ljubljanica se drvi nazaj in ne more hitro odtekati. Po izreku veščakov pa slap pri Fužinah ne ovira hitrega odtoka, kajti velik strmec hitro odteče. Vodmatski jez pa se mora na vsak na.či n odpraviti. Potem se postavni načrt vsprejme. Poslanec Detel a nasvetuje za finančni odsek da se dovoli c. kr. kmetijski družbi kranjski 3 tisoč goldinarjev podpore iz deželnega zaklada, ki naj se porabijo, kakor bode nasvetoval odbor družbi, 5000 gl, da odbor te družbe nakupi bakrenega vitrijola, čemur zbor pritrdi. Nadalje poroča o kmet. družbi prošnji za podporo, da se udeleži razstave na Du-naji 1890 l. Kranjska kmetijska družba bode pri kaj je vredno tako življenje?--In zato so se v Podlesji dvignili, da bi si dopomogli do boljših časov. Ali razumeš, gospod knez? Ako hočeš, daj staviti vislice povsodi, kjer je tvoj grad, kjer je tvoj dvor, kjer je vas tebi podana, naroči smrti, da bi šla na Podlesje . . . Zdaj te bo ubogala !u Refuuda utihnil je za trenotek. Gospod knez opiral se je še vedno ob umetno izrezljani Bteber nad postelco. „Poslednjo voljo svoje rajnke sestre poznaš. Jaz izpolnil sem jo natanko ..." Refuuda je zopet umolknil, in njegove oči uprle so se prodirue v bledo, zmodrelo obličje dečkovo. Na nenavadno resnem obličji njegovem zazibal se je smehljaj — zmagoslaven. Tako se smehlja vojvoda, ko je sredina njegova že predrta, ko sta obe krili odtrgani, in ko se najedenkrat v ozadji zbok domišljene zmage ošabnega neprijatelja dvigne siv oblak dima in se ozove gromovit: nura" pomožnih polkov. Bistrim očesom Refundovim ni ušlo, da ho se usta dečkova premaknila. „Ako bi ohranil tega svojega ljubljenca živega , rekel si pred trenotkom, dal bi polovico svojih posestev! — Jaz nečem od tebe polovice tvojih posestev, ne zahtevam od tebe niti vinarja, tej raastavi napraviti {»oseben paviljon za Kranjsko, za kar bode morala precej globoko seči v žep, zatorej nasvetuje 2000 gld. iz deželnega zaklada. Nas gosp. kolega Gor up je v ta namen daroval ž« 500 gld., ia kar mu gre presrftna zahvala (Žitahni občni dobroklici!) in opati je, da se najdejo le drugi podporniki, da bode Kranjska lepo zastopana. — Nasvet se odobri. Poslanec Murnik poroča za upravni odsek o prošnji občino Troje na Pivki aa podporo za napravo napajališča in nasvetuje, da se izroči deželnemu odboru, ki naj da napraviti načrt in se obrne do vlade za primerno podporo. Poslanec Kavčič podpira prošnjo, ker je popolnem utemeljena in sama vlada rada podpira napravo napajališč, le okrajno glavarstvo PoBtonjko ne, ki pravi, da prošnja ni pravilno napravljena. Tudi občani bodo prav radi vodo uživali, zatorej pritrdi nasvetu odsekovemu, da bode deželni inžener napravil načrt in proračun in naj se prošnja izroči vladi. — Odsekov predlog se vsprejme. Dr. Tavčar poroča za upravni odsek, s katerim bo prenarejajo nekatera mitniška določila za mesto Kamnik. Škleneu je bil zakonski načrt že leta 1387. po deželnem zboru, a ni dobil Najvišjega potrjenja. Zakonskega načrta določila slove: Člen I. Mitniška določila za mesto Kamniško prenarede se tako-le: 1. Mitnina od praznih vozov znaša: a) od vsakega upreženega konja in vsake uprežene mule 4 kr., b) od vsakega upreženega govejega živinčeta (voli, biki, krave) 2 kr. 2. Do zdaj obstoječa oprostitev od mitnine za tako zvane osobne vozove prebivalcev mesta Kamniškega ostane še dalje v veljavnosti; nasproti pa je pri vseh drugih osobnih vozovih, ne glede na to, ali je voz zaseden ali ne, plačati za vsakega upreženega konja 4 kr. mitnine, Člen II. V členu I. omenjene tarife veljajo za deset let. Člen III. Vsa druga glede mitnine v Kamniku pravno obstoječa določila ostanejo v veljavnosti. Baron S chw egel pravi, da bode principijelno glasoval proti zakonu, a vender hoče opozarjati na nekatere nezmisle. Ni določeno natanko, kdo je^ posestnik osobnih vozov prebivalcev mesta Kamnika. Ali je tudi tisti, ki pride le v letovišče v Kamnik, če ima osobni voz in stanuje v Kamniku, prebivalec Kamnika? Ali se hoče s tem zakonom zagreniti tujcem prihod v Kamnik, ali si hoče prihodnji železnici pridobiti po tej postavi dovolj potovalcev? Dr. Tavčar odvrne, da kaj je razumeti za osoben voz, to praksa določuje in ni si treba misliti, da je vsak voz, v katerem se kdo pelje, tudi osoben. Prebivalec Kamniški je isti, ki ima tam svoj stalni domicil. Kdor pa pride le v kopališče gotovo ni stalen prebivalec Kamniški. Ministerstvo je zgolj zahtevalo, da se mitnina v novem zakonskem načrtu zniža, in to se je zgodilo. Zakonski načrt se potem vsprejme. Poslanec Murnik poroča za upravni odsek o prošnji podobčine Orehek pri Postojini za podporo, jaz te prosim le tega, da bi izpolnil voljo rajnke svoje sestre, — da bi olehčal ljudstvu breme, da bi se ga usmilil, — da bi mu odpustil . . ." „Ti da bi mogel in hotel moje dete oživeti ? Za to ne bi se ti nikdar ne mogel dovolj zahvalnega storiti." Refunda stopil je k postelji, uptl pogled v zamodrelo dečkovo obličje še prodirneje, potem prijel ga je za roko, stisnil jo z vso silo v koščeni desnici svoji in položil mu levico na čelo. Razumel je njegovo stanje bolje nego obupaui otec, ki je zmatral svoje dete že izgubljeno. Usta prinčeva so se na-jedenkrat odprla, globok vzdih izvil se iž njih, potem drugi — tretji — „Tvoj e dete živi." Refunda izgovoril je te besede s tihim, jedva slišnim glasom, In v istem hipu začulo se je je od postelje zopet v onem jeziku, katerega govori narod na Podlesji: „Oče!" „Dobrotni Bog!" „Svoja kri te spominja v jeziku tlačenega ljudstva tvoje dolžnosti? — Ali slišiš? — ■ „Vse storim — vse! — Ljubljenček moj!" (Dalje prih.) da m napravi občinski vodnjak in nasvetuje, da m da izdelati načrt in prosi vlado za to podpore. Poslanec Kavčič podpirajoč predlog naglasa, da preko te vasi Bodi tad i mnogo voznikov, kateri bi selo potrebovali vodnjaka, satorej ne dvomi, da bodo vlada s podporo v tem slučaji bolj darežljiva kakor navadno. — Predlog se vsprejme in seja sklene. Deželni zbor goriški. VIII. seja dne 19. novembra 1 8 89 ob 5. ur zvečer. (K—a) ■* Poročevalec dr. Abram. Pritožba občinarjev katastralne občine od sedanje župnije Kojsčanske odatopi se deželnemu odboru, da jo reši v svojem področji. Poročevalec Čer in. Prošnja polit, društva „Slovenski jez" v Brdib, da bi se preložila državna mitnica onkraj Sočinega mosta pri Pevmi, ali pa odpravila, oziroma zmanjšala cestnina na polovico za tiste voznike, kateri prihajajo iz Brd ali od Ločniške strani, odstopi se deželnemu odboru z nalogom, da jo priporoča in podpira pri visoki vladi. Poročevalec dr. Nik. T on ki i. Prošnja „Slov. jeza" v Brdih za grajenje ceste čez Gradec in mosta čez reko pod Dobrovem, izroči se deželnemu odboru, da o prvi zahtevi ravna tako, kakor mu je naročeno zastran jednake prošnje cestnega odbora za Goriško okolico, o drugi pa, da jo reši v svojem področji. Poročilo finančnega odseka. Poročeval dr. Roji c. Potrdita se računski sklep za leto 1888. in proračun za leto 1890. gospodskega zaloga po od-sekovih predlogih. Poročevalec baron Locatelli. Potrdi se proračun zaloga, v kojem so naložene kazni občinskih opravnikov in pa ostala gotovina podpornega odbora od 1. 1888. Poročevalec dr. Maurovich. Potrdi se proračun deželnega zaloga za leto 1890. z naslednjimi številkami: A. Potrebščine: 1. Stroški za deželni zbor 2.955 gld. 2. Splošni upravni stroški 23.426 gld. 3. Stroški za deželno premoženje 1-646 gld. 4. Stroški za kmetijstvo in obrtnije 3 112 gld. 5. Stroški za javno varnost 16.811 6. Stroški za zdravstvo 3.495 gld. 7. Stroški za humanitetne zavode 83.202 gld. 8. Stroški za občni pouk in vzgojo 24 275. 9. Podpore za skladovne ceste 10.150 gld. 10. Stroški za priprege iu druge vojaške namene 1.106 gld. 11. Deželni dolg 15.061 gld. 12. Razni stroški in obresti Tržaški podružnici kreditne banke 2.620 gld. 13. Izredni Btroški 6.000 gld. 14. Pred-plače za bolnišnice in druge stroške 76.480 gld. Vse potrebščine shupaj 270.239 gld. B. Založba. 1. Dohodki iz deželnega premoženja 23.693 gld. 2 Obligacijske obresti 59 824 gld. 3. Drugi dohodki 400 gld 4. Deželno posojilo 39.060 gld, 5. Prejete predplače 38.240. Skupaj 161.377 gld. Če Be založba odbije od potrebščin, znašajočih 270.239 gld., pokaže se premankljaja 108.862 gld. Da se založi ta premankljaj, terjale se bodo jednake deželne doklade, kakor za tekoče leto, to je po 8°/o zemljiških iu po 12% vseh drugih državnih neposrednih davkov, potem doklada po 20% erarske užitninu vina, mošta iu mesa in pa davščina 50 kr. od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva. Deželnemu odboru je naročeno, naj pozve, česar treba, da bo mogel v prihodnjem zasedanji p:edlagati upeljavo deželne davščine na prodajo žganjin. Po predlogu poročevalca potrdi zbor finančno postavo za leto 1890. tudi v zadnjem branji. Poročila deželnega odbora. Poročevalec dr. Abram. Potrdi se načrt postave zastran razdelitve občinskih zemljišč Toma-čeviških na Krasu. Poročevalec dr. Verzegnassi. Zbor izrazi gotovo nado, da bo visoka c. kr. vlada skoro po posta vodaj ne m potu uredila zadevo zaradi vojaških pripreg, oziraje se na pravično razdelitev bremen in na potrebo, da se primeruo poviša odškodba iz državnega zaloga. Isti poročevalec. Potrdi 8e prememba § 5. pravil dež kmečijske šole, tako da odpadejo semestralni izpiti in da bo javni izpit samo koncem dvoletnega tečaja z udeležbo predpostavljene oblasti. Isti poročevalec. Potrdi se sklep deželnega odbora, po katerem so se vsprejeli stroški za pre-hranjenje blazne Rogine Luzzatto ▼ javni blaznici na račun deželnega zaloga, toda v mejah tarifa III. razreda za čas, dokler bo prehranjeoje potrebno in se ne aboljsajo njen« družinske razmere. Poročevalec policijskega odseka MahorčiČ. O prošnji Andreja Pavlica, bivšega pomočnega učitelja ne ljudski šoli v Avčah za podelitev pokojnine ali letne podpore — prestopi se na dnevni red. Konec seje ob 7V, uri zvečer. Načrt zakona « nredbi ošabnih in slnžbenili razmer k oboroženi moči spadajočih učiteljskih osob na kakšni javni ljudski šoli z ozirom na njih dolžnost do aktivnega vojaškega ali črnovojniškega službovanja. V XVII. seji dne 23. novembra 1889. sklenil je deželni zbor po poročevalci upravnega odseka, dr. Ivanu Tavčar-ju, nasvetovanl sledeči zakonski načrt. § 1. Ta zakon se tiče učiteljskih osob, ki so na podstavi spričevala o učiteljski usposobljenosti ali zrelostnega spričevala stalno ali začasno nameščene na kakšni javni ljudski šoli. § 2. Naborna dolžnost, izvzemši slučaj kazenskega nabora zunaj starostne vrste in zunaj reda, določenega z Žrebom v zmislu vojnega zakona z dne 11. aprila 1889. 1., drž. zak. št. 41, prostovoljni ustop kot častnik v neaktivno deželno brambo, potem okolnost, da kdo v deželni brambi ali kot jednoletni prostovoljec jednoletue prezentne službe ni Še nastopil, kakor tudi po dovršitvi zakonite prezentne službe še dalje trajajoča vojna dolžnost niso zapreke, ki bi ovirale vsprejem v učiteljsko službo na kakšni javni ljudski šoli. § 3. Za več nego za jednoletno prezentno službo zavezujoči prostovoljni ustop ljudskošolskega učitelja v aktivno vojaško službo ima za nasledek izstop iz šolske službe. § 4. K oboroženi moči spadajoče učiteljske osobe kakšne javne ljudske šole ne potrebujejo v slučaji svojega poziva k aktivni vojaški službi (z aktivno službo v črni vojski vred) nobenega dopusta. Kadar pozvauec uživa dovoljeni mu dopust, le ta s pozivom k vojaški službi izgubi takoj svojo moč. § 5. Mej aktivnim vojaškim službovanjem a) v namen svojega vojaškega izučavanja v času. določenem za izučavanje vojaških novincev, b) o priliki perijodičnih orožnih vaj, c) v slučaji mobilizacije in d) v slučaji, da se skliče črna vojska, ostaneta vsakemu Ijudskošolskemu učitelju ohranjena njegovo učiteljsko mesto io njegova službena stopnja. S takšnim vojaškim službovanjem se ne ovira povišanje v učiteljski službi in v njem prebiti čas se ušteva v petletje, katero je ljudsko-šolskemu učitelju prebiti, da doseže pravico do službeno-sta-rostnih doklad, kakor tudi v čas, uštevni za pokojnino. § 6. Za učiteljske osobe, pozvane k aktivni vojaški službi, veljajo pristojbinski predpisi za stoječe vojstvo, vojno pomorstvo in deželno brambo, oziroma pristojbinski predpisi za črno vojsko. Glede prejemkov, združenih ž njih službovanjem na kakšni javni ljudski šoli, veljajo nastopna določila: 1. Za dobo v § 5. pod točkama a) in b) omenjenih aktivnih vojaških službovanj ni niti popolnoma, niti deloma ustaviti s službovanjem na kakšni javni ljudski šoli združenih prejemkov, v kolikor isti niso zavisni od izpolnjevanja kakšnih posebnih dolžnostij; glede teh zadnjih prejemkov je postopati tako, kakor je predpisano o dajanji dopusta Ijudsko-šolskim učiteljem; 2. za dobo odsluževanja zakonito jedno leto ali dalje trajajoče vojaške prezentne službene dolžnosti je ustaviti vse s| ljudskošolsko službo združene prejemke ; 3. v slučaji mobilizacije, kakor tudi v slučaji poziva k črni vojski (§ 5. lit. c) in d) ostanejo k aktivni vojaški ali črnovojniški službi pozvani učitelji na kakšni javni občni ljudski Šoli, ali na kakšni meščanski šoli, dokler spadajo še k stanu moštva, v užitku polovice s to službo združenih, iz normalno-šolskega zaklada, ozuoma iz okrajnih šolskih zakladov tekočih prejemkov; tiBtim učitelj- skim osobam, ki imajo svoje domače ognjišče z ženo in otroki ostane obranjen nadaljni užitek vseh prejemkov na isti način, kakor je odrejeno zgoraj V odstavku 1. (Konce pri h.) Politični razgled. Notranji* dežele. V Ljubljani, 4. decembra. Na Hrvatskem je baje v kratkem pričakovati sprememb mej višjimi uradniki. Več sedanjih uradnikov pojde v pokoj in na njih mesta pridejo največ mladi, neskušeni in ne bas sposobni ljudje, ki so pa verni pristaši vlade. V nedeljo bo je bilo zbralo kacih 200 oger-flklh velikošolcev v Budimpešti, da so sklenili ) eticijo na državni zbor, da 8e zakonito zagotovi Jvossutbu ogerako državljanstvo. Nezavisna stranka j| že dolgo agitovala mej dijaki za ta shod in je sedaj jako poparjena, da je bil tako slabo obiskau. Pričakovala je mnogo več udeležencev, kajti v Budimpešti je na obeh velikih šolah nad 6000 dijakov. Viiaiije države. Bruselj8k „Nord* polemizuje proti madjarskemu Šovinizmu, ki le pospešuje nasprotje mej Avstrijo in Rusijo. Tako daje „Pester Lloyd" Dunajski vladi razumeti, da Ogri zmatrajo politiko, katero Bismarck priporoča Avstriji, za i/dajo. Interesi Avstro ogerske no dopuščajo, da bi Avstrija in Rusija se približali. Če Nemčija ne podpira Avstrije v orijentu, potem slednja ne more več ostati njena zaveznica. Falkov list celo Nemčijo napada, ki je položila temelj ogerske sijajnosti, prisilivši Avstrijo, da je svoje težišče premestilo z Dunaja v Budimpešto. „Nord" pravi, da je sedaj jasno, da Ogri pobijajo vsak poskus, da bi se pomanjšalo nasprotje Rusije in Avstrijo. Ogri hočejo predpisovati politiko avstro-ogerskim državnikom, in to je uzrok marsikakej zmešnjavi. Po nemških listih se razširja vest, da je pal vrhovni prokurator PeterburŠke sinode Pobjedonescev pri ruskem carji v nemilost. Nekoliko, da je k temu pripomogla brošura nekega protestantskega pastorja o zatiranji protestantov v pribaltijskih pokrajinah. Glavni uzrok je pa, da so v zapuščini admirala Hrestakova našli pisma Pobjedonosceva izza časa, ko je poslednji bil že carjev odgojitelj. V teh pismih se baje jako razžaljivo govori o nekaterih članih carske rodbine. PobjedonoBcev je odšel sedaj na daljši dopust, a katerega bo pa več ne povrne. So li te vesti resnične, se ne da kon-Statovati, prav verojetne pa neso, ker marsikaj kaže, da je ta mož še vedno v milosti pri carji. Nedavno je že bil pri petstoletnej slavnosti topništva ruskega v artilerijskem muzeji, za pisma Hrestakova se pa že dlje časa ve. Francoskemu parlamentu se bode kmalu pečati z obnovljenjem trgovskih pogodeb. Vse trgovske pogodbe, ki še vežejo Francijo, poteko leta 1891. in 1892. Ker se pa te pogodbe razrušijo veuder le tedaj, če se jedno leto poprej odpovedo, bode moral parlament v kratkem baviti se se s to zadevo, da jih bode mogla vlada še pravočasno odpovedati. Pri tej priložnosti se bode pa v zbornici uuela huda borba mej privrženci varstvenih carin in privrženci svobodne trgovine. Privrženec varstvenih carin Mavrski poslanec Feliks Favre hočn baje predlagati v zbornici, da se sestavi enketna komi sija 45 članov, da bode preiskavala in določevala potrebščine francoske industrije ter potem o uspehih svojih posvetovanj predložila poročilo zbornici. Domače stvari. — (Novo društvo.) Pravila „Katoliškega političnega društva v Ljubljani" je deželna vlada potrdila. — (Za „Narodni Dom") poklonil je vele-častlti gosp. Anton Berce, župnik v Št. Lambertu, 10 gld. b pripombo „Da Bog narodnost našo čuva !" — (Deželno-šolski b vet) imenoval je nadučiteljem na dvorazrednici v Starem trgu dosedanjega učitelja g. Christiana E igelmanna. Gospod Josip Janovski, učitelj na trorazredni ljudski šoli v Višnji Gori, pride na drugo učiteljsko službo v Šent Vid nad Ljubljano, dalje sta imenovana previzoiična učitelja gg. Josip Sedlak v Kopajnu in Ivan Zu-panec v Velikih Poljauah defiuitivnima učiteljema na dosedanjih šolah. — (Železnični promet) na Semeringu in okolu Dunaja še vedno ni odprt in že dva dni nesmo dobili Dunajskih listov. — Deželni glavar dr. P oklu kar in nekateri drugi naši poslanci so nekda v Modlingu zameteni in čakajo, da se tir odpre. — (Iz Ilirske Bistrice) nam piše znan gospod: „Iz vseh krajev se čita o hudi zimi in velikem snegu, pri nas pa je lepo toplo vreme brez snega, akoravno so okolu nas Pivka in brkinski hribi vsi pobeljeni". — (Muzejsko društvo) imelo je včeraj mesečni shod, ki je bil dobro obiskan celo od strani krasnega spola Gosp. kustos Alf. M Al ln er pro-našal je „o Ljubljanskem barji v arheologičnem ožim" ter poslušalce seznanjal a prvimi prebivalci, ki so izvestno došli iz Azije preko poluotoka balkanskega. Za njimi prišli so drugi z juga. Prvi naaelniki ao imeli jako lepo bronasto orožje, katero ima isto obliko in isti kratki ročaj, kakor se vidi pri Schliemannovih najdbah v Mikenah, kakeršno se je izkopalo na Vačah, v danskih in švedskih grobeh. Glede barja misli kustos Mfillner, da je nastalo'vsled tega, ker je Sava nanesla toliko produ proti Rožniku, da se je zaprl prvotni odtok za Rožnikom. Za dobro osušenje barja bi se torej moral zopet odpreti prvotni odtok in izkopati kanal za Rožnikom, kakor tudi drugi kanali po barji. Potem opisaval je rimske sledove na barji, zlasti premo rimsko cesto iz Studenca v Babno gorico, katero je on 1873. 1. zasledil in pa v podobi mostišča (pons longus) napravljeno cesto od Babne-gorice) do Germeza, razne rimske utrdbe in postaje, naposled pa na podlagi znanega Peutingerjevega zemljevida odlomkov iz raznih pisateljev (Tirt, 1507 1., Lazius, Schonleben, Thalnitscher), ki so bavili z barjem, kakor tudi iz spisov starih pisateljev izvajal in dokazoval, da je Emona stala na Ižanskih tleh, v Gradišči Ljubljanskem pa utrjeno mesto Aquilina. Govor trajal je sedem četrt ure. Poslušalci so gospodu predavatelju izrazili glasno priznanje. — („Kmetovalec") ima v 22. štev. nastopno vsebino: Velevažen poziv. — Dobra deža za maslo. — Kako z letošnjimi dolenjskimi vini ravnati. — Zakon o povzdigi reje goveje živine. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe. — (Dvakratni dobrotnik.) 23. aprila 1877, povodom požara na Viči, posrečilo se je požarnemu brambovcu Mihi Jagru (jermenarski po močnik pri Ivanu Friscbu) jednoletnemu dečku Ivanu Kobu rešiti življenje. Na tem pogumnem podjetji, in ker so svedoki izpovedali, da je bil rešitelj sam v nevarnosti za življenje, bil je še tistega leta s tem odlikovan, da se mu je priznala in nakazala talija v znesku 26 gld. 25 kr. Rešitelj pa do letos ni zahteval izplačila nakazanega mu zneska, nego je uložil pred kratkim prošnjo z izrecno željo, naj se njemu priznani denar 26 gold. 25 kr. izplača rešenemu dečku Ivanu Kosu, sedaj krojaški vajencu pri Antonu Reisnerju v Ljubljani, — katerej prošnji se je tudi ustreglo. — („Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") izdal je zadnjo letošnjo številko. Vsebina: Tri iskre. Savinjski. — Tik gozda. — OsamelČevi. (Božična črtica) — Kdo je to? (Češki od Vilme Sokolove, prevel Iv Tomšič.) — Matej Cigale. — Grlici. Fr. Krek. — Otročja pe-senca. — Zakaj se Zlatka v spanji smeje. — Rojstvo Gospodovo. — Kralj Matjaž. — Listje in cvetje. — »Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. Ker je ta list za našo mladino najizvrstneje glasilo, priporočamo gu najtopleje vsem rodoljubom. — (S Ptuja) se nam piše: Velecenjeni, za slovensko petje mnogozasluženi g. dr. Gustav Ipa-vic blagovolil je zopet dve krasni kompoziciji darovati „Slovenskemu pevskemu društvu na Ptuji". Izreka se mu tem potom najsrčneja zahvala. — Gospodom zunanjim odbornikom, cenjenim članom in vsem, ki se za „Slovensko pevsko društvo" zanimajo in njegovo stvar podpirati blagovolijo, naznanja se, da se bodo v seji dne 6. j a u u var j a prih. leta določil vspored za prihodnji veliki zbor. Do tega časa naznanijo naj se vse to stvar zadevajoče želje odboru ter pošljejo partiture za vspored pripravnih pesnij. Vsaka podpora bode nam dobro došla. Odbor. — (Južno-Štajerska hranilnica v Cel j i.) Promet meseca novembra 1889: Hranilnih ulog uložilo se je meseca novembra 147 z vkupno vsoto 55.689 gld. 73 kr., vzdignilo se jih je 5 v znesku 1136 gld. 11 kr., torej se je meseca novembra t. 1. uložilo več za 54.553 gld. 62 kr. Prošenj za posojila uložilo se je 146 za 131.720 gld., dovolilo se je pa na 106 prošenj 83.820 gld., odbilo se je 11 prošenj za 4300 gld. zaradi premale hipoteke, 29 prošenj za 43.600 gld. pa se še ni rešilo. — Odkar hranilnica posluje, t. j. v 4 mesecih, uložilo se je v 512 ulogah 211.617 gld. 06'/a vzdiguilo pa samo 7662 gld. 55 kr., tako je stanje ulog koncem novembra t. 1. 203 954 gld. 51*/$ kr. Najnižja uloga je 1 gld., najvišja 25.000 gld. Posojil se je izplačalo 131 v znesku 104.347 gld., prošenj za posojila se je uložilo 398 za 274.350 gld., 41 se jih je odbilo, 29 še ni rešenih in na 328 se je 201.255 gld. dovolilo. Najnižja prošnja bila je za 70 gld., najvišja za 25 000 gld. Denarni promet znaša v teh 4 mesecih, t. j. avgusta, septembra, oktobra in novembra 493.148 gld. 31 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 3. decembra. Od nedelje že sneži, od včeraj pa s snegom mete in ves promet je ostavljen. Cesar dospel je še zjutraj z vlakom iz Budimpešte in se je vlak le za 20 minut zakasnil. Malo ur pozneje moral se je promet mej Dunajem in Pešto že ustaviti. Hudo se je godilo potovalcem po južni železnici. Poštni in brzovlak, ki sta včeraj zvečer odšla z Dunaja, morala sta se ustaviti v Modlingu, Tržaški vlak pa v Paverbachu. Potovalci morali so izstopiti in z baklami spremili so jih v bližnje gostilne. Danes zjutraj odšel je vlak na pomoč. Južna železnica ustavila je vso vožnjo mej Dunajem in Dunajskim Novim mestom. Vlak iz Berolina je tudi mejpotoma obtičal. Dunaj 3. decembra. Vsled snežnega viharja trčila sta na severni železnici dva vlaka. Trije vagoni skočili s tira, poštni sprevodnik poškodovan. Kolonj 3. decembra. „Kolnische Ztg." dobila od svojega Carigrajskega dopisnika daljši članek, ki odločno zanikava, da bi bila Avstrija vsled sestanka Bismarcka in grofa Kal-nokvja opustila svoje namene glede Bolgarske. Beligrad 3. decembra. List „Liberal" bil je zaradi napadov na avstrijsko-ogerskega poslanika zaplenjen. Prejšnjo zaplenbo iz istega povoda je sodišče potrdilo. Washington 3, decembra. Pomorski tajnik priporoča v letnem izvestji zgradbo dvajset oklopnic za obrambo obalij in treh topnjač, vsaka za 1000 ton in pet torpedovk. Osem oklopnic je namenjenih za Tiho-, dvanajst za Atlantsko morje Za mornarico je 1890. leta odločenih 25,599.253 dolarjev. Dunaj 4. decembra. Cesarica zjutraj došla. Na južnem kolodvoru pozdravil jo je cesar. Pariz 4. decembra. „Journal des De-bats" : Pomorski minister v sporazumijenji z vnanjim ministrom sklenil, da se v Brazilijo odpošlje vojna ladija. List graja sklep, ker je nepotreben in za Brazilijo žaleč. Neko angleško društvo prosilo *j"e dovoljenja za gradbo mostu čez „Canal La Manche". Madrid 4. decembra. Zagotavlja se, da je finančni minister zaradi bolehnosti odstopil. Sagasta bode začasno prevzel finančni port-fell. „Epoca" misli, da je ministerska kriza neizogibna. Bristol 4. decembra. Strajk pristaniških delavcev poravnan. London 4. decembra. „Standard" javlja: Mej gledališko predstavo v "VVienhinu na Kitajskem podrli so se odri. 200 mrtvih. Aleksandri]a 4. decembra. Egipska vlada poslala parnik v Sauzibar, po Stanleva in Emina. Razne vesti. * ( Po ne ver je n j e.) Preiskava pri loterijskem uradu v Budimpešti je dozdaj dognala, da je kontrolor Radler poneveril 40.000 gld. —V Veliki Kikindi je pa Makso Freund, veletržec in zastopnik mnogih zavarovalnic, poueveril nad 20 000 gld. ter te dni pobegnil. * (Nezgoda na železnici.) Iz Augsburga se javlja, da je 30. m. m. ob 1 uri po noči iz Mo-nakovega došli poštni vlak trčil pri uhodu v drug prazen vlak. Izmej potnikov ni nihče poškodovan, a teško ranjena sta dva železnična uradnika in blago je zelo poškodovano. ■ i za vse leto gld. 4.60; za pol leta q!d. 2.30; 2a četrt leta gld 1.15. —^-—---n«+f*----rdflS VABILO SOKOLOV MIKLAVŽEV VEČER katar! t>o cennr|i : Bouson iz Sela. — Wir.kowitsch iz Radgone. — Premrov iz Ubelakega. — Dekleva iz Vrem. Meteorologično poročilo. I Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 3. dec. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 740*1 mm. 7400 mm. 7404 mm. —8-4" C —0 6° C —32* C si. szh. si. szh. si. szh. obl. obl. d.jas. 0 00 mm. Srednja temperatura —4"10, za 5-1° pod normalom. TDuLr^a-j-sl^a- "borza, dne" 4 decembra t. 1. Reditelja večeru gg. brata Veličan Fink in Matij«-. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje ODBOR telovadnega društva „Sokol". (Izvirno telegrafično poroči včeraj Papirna renta.....gld. 86*20 Srebrna renta.....„ 8640 Zlata renta.......107*80 6% marčna renta .... , 100 95 Akcijo narodne banke. . . „ 919 — Kreditne akcije......317 90 London........„ 118-15 Srebro........„ —•— Napol.......... 939« C kr. cekini......„ 5 62 '•Jamske marke...... 58*— I 7n državne Brežke it. 1. 1861 260 gld Državne .srečke iz 1. 1364 100 , Ogcrska zlata renta 4°/0...... .V'-i'-'ika papirna renta 5°/0 . .' . 5u/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dnnav« reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 47,°/o zlati zast. listi . Kreditne Brečke.....100 gld. Etudolfove srečke..... 10 , Akcije anglo-avBtr. baike . . 120 „ 1 r»mmway-dru8t. velj 170 gld. a v. lo.) - gld /■ - 132 173 101 97 122 117 185 20 146 gld. danes 85*90 86 25 108 — 100-55 922— 31625 118*25 9-40»/, 5*62 58 — — *r. Notar Ivan Kačič v Šoštanji vsprejme s 1. protiiiiccui 1890 izurjenega uradnika slovenskega in nemškega jezika v pisavi popolnoma zmožnega, s primernimi pogoji v svojo pisarno. — Slovenakl pevci i unijo prednoHtt. — Ponudbo naj se pošljejo naravnost v Šoštanj. (999—1) ZŽg Odlikovano v Parizu 1889 z zlato dr- ZZZ lavno kolajno in v Gentu 1889 a are- - ZZZ brno državno kolajno. - 500 a&airffe tt sila,tu,^ če Grollch-ova obrazna cremo Oreme Grolich) ne odpravi vseh nečistosti j kože, kakor: peg, ogre, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Scliminke). — Cena (10 kr. — Glavno razpošiljaloico ima J. Grolloh v Brna (Moravsko). — V LJubljani ima /alogo Ed. Mahr, parfumer. (818—5) URSmmmmM 10 75 25 50 50 KttttKKKKKIftlftKKKKKKK AVGUST SCHWEIGER oriliuujc vsak dan od ». «l«> 12. ure dopolu* dne in od it. do 5. ure popoludue. Stanuje (908—12) v hotelu „Pri Malici", II. nadstropje, št, 23. Nova neprekoNlJIva Pariška plomba, priznana od avtoritet za najboljšo, zobem jednake barve ter nadomesti - svojej trajnosti zlato plombo. XXXXXXXXIXIXXXXXXXX Sneza Foicia pristava (majerija) Vitovše v Otoščah pri Senožečah in ..fundus instruetus^ se bode dne 14. decembra t. 1. ob tO. uri (lopo ludiie na lici mesta po županstvu Dolenjavas na javni dražbi za lO let v najem dala. Najemščina se bode izklicala po 1300 goldinarjev za leto. Zahteva se vadijum 1300 gld. v denarji ali v javnih obligacijah. Pogoji so razpoloženi na ogled pri županstvu V Dolenji vasi ali pri dr. 0eifc>u v Postojini, kot zastopniku gospoda Ferdinanda kneza Porcia. -996—i) Naznanilo in priporočilo. Podpisani uljudno naznanjam, da sem odprl dobro isloieno M •K M M M M j> v Šeleiiburijrovili ulioali wt. 6. ^ JJ Priporočam se slavnemu p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk z zago- JJ ^\ tovilom, da bodem vedno dobro, ceno in pošteno postregel. ^ (986—2) MATIJA POKORNY, £ >f krznar. Za sv. Miklavža! Kakor slednje leto po ilifekili ceuali velika izber "W (983—3) raznih pekarstev. Ivana Eoderi-a nasladiia in kolačna pekarija. Mesto, I-Ar^o^re vLllce. Poslano o salicilu! Najemnik lekarne, ki je tudi sam po časopisih objavljal it» prodajal salicilne izdelke, dosegel je s salicilom Škodljive uspehe ali iz neizkušenosti ali iz nevednosti in sedaj razširja te slabe poskuse po časopisih z namenom, da bi škodoval sudrugom svojim. S kakim salicilom je delal ta gospod, nas ne briga, mi se ravnamo strogo po medicinskoj znanosti, ta je zakonito določila glede salicila sledeče: kemično čisti za zdravilne namene, je »■p neškodljiv ter se notranje rabi, kar je znanstveno priznano. Slabi poskusi in škodljivi uspehi s salicilno kislino in sa-licilnokislim natronom se pripete le tam, kjer so preparati kemično nečisti, kjer se tedaj posluje s kemično nečistim in tedaj s slabim blagom. **red takim blagom pač najodločneje svarimo. (9si-2) Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6czyja, deželna lc- NBuTflSBflliiVO 23 ZObfl kama, SackBirasse. nouiuoGUJjliu ca tuuc Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „pri sv. Fran- Je cišku", (ob jednem kemična tovarna), V., Hunds- | 3£)|JQJ|p£| UStfl3 voda aromatična, upliva okrepčeva-jooe, zabranjuje gnjilobo z6b ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jednu velika steklenica 50 kr. II. salicilni zobni prašek ■plodno priljubljen, upliva jako okrepćevajoče ter obranuje zobe svetlo bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Ubald pl. Trnkoczy diploniovuni poseetnik lekarne i n kemik poleg mestne hiše v Ljubljani. 2*rvo poŠto izvršujejo. thurmstraBse 113. Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem levu VIII., Josefstiidterstrasse 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy-ja, kiju", III., Kadutzkyplatz 17. .pri Radeč- Zunanja naročilu se s Priznano najizvrstneji parfumi za žepne robce i. t. d. so: Lohne-ov Extraits guadruples. Lohse-ove šmarnice Lohse-ov Heliotrope blanc Lohse-ovii zlata lilija« Novo!! Lohse-ov Peau d'Espagne. Novo!! Gustav Lohse, 46 Jager-strasse, Berlin, dvorni parfume-ar. (719— Dobivajo se v vseh prodnjulnicab parfoma in galanterijskega blaga I- ■19) J Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'