(foto: Marija Sukalo) (fstrSn 4) .1, •i T.Jf'.r , STRAN 8 STRAN 9 Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3, Gornji Grad iJU I ! Sprcj«™®»™ ■HL naročila za vodni ■A - « stiskalnica V ZOTEL ' Slike so simbolne. Odkupujemo mlado pitano sovedo, krave in teleta za zakol po dnevnih cenah. ROK PLAČILA 10 DNI! Informacije: 03-837-07-12 in 03-837-07-10 KOTL-rZ» SVEČE 1 ŽE OD 1,1 € §P§J PESEK ZA GROBOVE ŽE OD 3,80 €/25 kg m*®? mmm Pokličite] sondermischung NOVI GOSPODINJSKI P“** PROGRAM! •tmm\ P0SL0VN0-K0MERCIALNA SOLA CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija EKONOMIST moduli: turizem komerciala računovodstvo Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju. 03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.arnes.si • www.pksola.com/visja/visja.htm • DAVIDQV'HRAM d.o.o. Ljubno, ";^j35 00, 3WS KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob ] Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 OZIMNICA ETA NATURETA KAMNIK Pričetek akcije 19.9.2008, oz. do razprodaje zalog - kumarice kamniške 1000 g paket 4/1 + darilo 6.32 € - kumarice kamniške 530 g paket 4/1 3.90 € - rdeča pesa 1000 g paket 4/1 4.06 € - kislo zelje 1000 g paket 4/1 4.73 € - kisla repa 1000 g paket 4/1 5.50 € - paprika fileti beli 530 g 0.99 € - mešana solata 540 g 0.97 € - paprika fileti rdeči 530 g 0.99 € - ričet paket 840 g eta paket 4/1 5.50 € - džemi 320 g (borovnica, jagoda, marelica eta) paket 3/1 <3 tamasscaro đMkmfin ma DfrißmsGB ßsupoCaS Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas PO VOLITVAH Nazarje: Odmev z Menine ujet v srcih poslušalcev..........12 Poglabljanje prijateljslva tudi na župnijski ravni...... Šmartno ob Dreti: Veseli večer........ OSREDK Tretja stran KNJIŽNICA Zdravstvo - priložnost ali past nove vlade? Odkar mlajša hčerka Rebeka obiskuje srednjo zdravstveno šolo, sem za informacije s tega področja bolj dovzeten kot včasih. Verjetno sem prav iz tega razloga pred časom v časniku Finance z zanimanjem prebral prispevek o neučinkoviti organiziranosti slovenskega zdravstva, zaradi katerega naj bi po ugotovitvah Inštituta za ekonomske raziskave v zdravstvu samo za zdravila porabili 71 milijonov evrov na leto preveč. V času pred volitvami se je problematika zdravstva pogosto znašla na dnevnem redu aktualnih tem, v septembru tudi zaradi problemov, ki so se pojavili pri uveljavitvi spremenjenega sistema plač v javnem sektorju. Medicinske sestre so namreč ugotovile, da so z omenjenimi spremembami prikrajšane in so dvignile svoj glas. Minister za javno upravo Gregor Virant očitno ni bil dovolj prepričljiv pri reševanju nastalih zapletov, saj (podobno kot večina njegovih ministrskih kolegov iz sedanje vlade, vključno z ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič) na nedeljskih volitvah ni bil izvoljen v državni zbor. Po ugotovitvah Inštituta za ekonomske raziskave v zdravstvu je v Sloveniji na tem področju kar nekaj kritičnih točk, ki lahko zaradi demografskih in epidemioloških dejavnikov sistem javnega zdravstva uničijo, če jim vlada v prihodnje ne bo posvetila več pozornosti. Med najbolj problematičnimi so sistem financiranja zdravil, plačni sistem zdravnikov in zdravstvenih delavcev ter financiranje lekarniške dejavnosti. Če gre verjeti izsledkom omenjenega inštituta, je financiranje zdravil pri nas ne samo neučinkovito, ampak se javni denar za ta namen porablja nepregledno in neekonomično. V Sloveniji za zdravila vsako leto porabimo skoraj pol milijarde evrov, zato sta takšno ravnanje in neupoštevanje ekonomskih dejavnikov nesprejemljivi. V sistem financiranja zdravil bi bilo treba uvesti preglednost in objektivna merila odločanja, financiranje posameznih zdravil iz javnih sredstev stroškovno utemeljiti in od farmacevtskih proizvajalcev zahtevati analize ekonomskih učinkov. Za plače v zdravstvu se letno porabi približno milijarda evrov, kar je skoraj polovica vseh izdatkov javne blagajne. Če se tako velika količina javnih sredstev upravlja neučinkovito, so tudi izgube lahko izjemne. Novo vlado, kakršna koli že bo, čaka (tudi) na tem področju veliko dela, sicer se bo slej ko prej zgodilo, da bomo priča ne samo beli stavki, ampak kakšnim bolj radikalnim oblikam sindikalnega boja. Tema tedna: Nov plačni sistem vjavnem sektorju.6 Praznik občine Nazarje: Zlati grb Antonu Smrketu...........7 Gorenje Velenje: Knjiga o tovarni, predvsem pa o ljudeh...............8 Zgornja Savinjska dolina: Obisk delegacije iz Čajetine......10 PD Celje - Matica: 100 let Frischaufovega doma na Okrešlju... 11 Nova Štifta: ISSN 0351-8140, leto XL, št. 39,26. september 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4.3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 330000000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4.3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR Zgornja Savinjska dolina ponovno z dvema poslancema V našem 6. volilnem okraju je volilo 65,63 odstotka volilnih upravičencev, kar je nekoliko nad slovenskim povprečjem (foto: Marija Lebar) Za nami so pete parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji. Na več kot 330 voliščih po vsej državi je lahko svojo volilno pravico uveljavljalo več kot 1.600.000 volivcev. Uradni organi so prejeli 131 prijav kršitev volilnega molka. Po do sedaj zbranih podatkih bomo imeli Zgornjesavinjčani v parlamentu ponovno dva poslanca, in sicer Jakoba Presečnika ter Iztoka Podkrižnika. Seveda so še vsi podatki neuradni, saj pričakujejo po pošti še glasovnice iz tujine. Uradni podatki bodo zbrani do 29. septembra, glasovnice iz tujine pa bi še utegnile vplivati na do sedaj zbrane podatke. Iztok Podkrižnik, Slovenska demokratska stranka »Z izvolitvijo v državni zbor sem zelo zadovoljen in se volivkam in volivcem zahvaljujem za podporo. Menim, da je v naši politiki premalo ljudi iz gospodarstva, ki na dogajanje gledajo z vidika konkretnih izkušenj. Teh meni ne manjka, saj sem v gospodarstvu že 23 let. Doslej se s politiko nisem ukvarjal razen tega, da sem svetnik v Občinskem svetu Ljubno. V stranko sem vstopil šele pred nekaj meseci. Menim, da na mestu poslanca v državnem zboru lahko naredim veliko za dobrobit gospodarstva, predvsem pa za primeren razvoj Zgornje Savinjske doline. Zavzemam se za ustanavljanje malih in srednje velikih podjetij, zlasti pa za trajnostno izkoriščanje naravnih danosti naše doline s primernimi oblikami turizma. Mislim, da imamo za tak razvoj idealne pogoje. Na tem področju lokalne skupnosti in župani doslej niso storili dovolj. Nimamo enotne dolgoročne skupne strategije razvoja doline. Iz tega razloga izgubljamo mlade izobražence in strokovnjake, ki odhajajo, saj tukaj ne vidijo perspektive. To je le nekaj področij, na katerih želim s pozitivnimi spremembami pripomoči k napredku.« NEURADNI PODATKI ZA SLOVENIJO V osmih volilnih enotah je na nedeljskih volitvah glasovalo 62,16 odstotka volivk in volivcev. Stiriod-stotni volilni prag je preseglo sedem strank, iz katerih je bilo izvoljenih 88 bodočih poslancev, dva izvolita Neuradni rezultati glasovanja za Slovenijo Kandidatna lista Število mandatov Število glasov Odstotek SOCIALNI DEMOKRATI 29 316.783 30,50 % SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 28 304.181 29,29 % ZARES-NOVA POLITIKA 9 97.554 9,39% DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 7 77.612 7,47% SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 5 56.601 5,45% SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 5 54.328 5,23% LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 5 53.975 5,20% Neuradni poimenski rezultati glasovanja v 6. volilnem okraju - Mozirje Kandidat Usta Število glasov Odstotek glasov Mozirje 8.925 100,00% 1. IZTOK PODKRIŽNIK SDS 2.948 33,03% 2. JAKOB PRESEČNIK SLS IN SMS 1.667 18,68% 3. SREČKO PRISLAN SD 1.448 16,22% 4. JANEZ ŠTIGLIC DeSUS 845 9,47% 5. JANEZ ARLIČ SNS 594 6,66% 6. HELENA ŽAGAR ZARES 543 6,08% 7. JURIJ REPENŠEK NSi 302 3,38% 8. DARJA PLANINŠEK LDS 273 3,06% 9. NATAŠA IKOVIC LIPA 140 1,57% Ì0.MARUA JURAK TROGAR ZS 50 0,56% 11. BRIGITA BAŠIČ OBREZ LPR 34 0,38% 12. MIRJANA PETERNEL LČPV 30 0,34% 13. SIMONA PREDNIK PLANTEV KDS 23 0,26% 14. KRISTINA JAZBEC SSN 23 0,26% 15. ROKUŠEN ZK 5 0,06% Jakob Presečnik, Slovenska ljudska stranka in Stranka mladih Slovenije »Zadovoljen sem, da so ml volivci ponovno izkazali zaupanje. Glede na tri mandate poslanca in en mandat ministra imam potrebne izkušnje, lahko pa rečem, da sem na političnem področju tudi prepoznaven, kar čestokrat pomeni prednost. Pomembna se mi zdi kontinuiteta, da bom lahko v državnem zboru pa tudi sicer nadaljeval z delom za razvoj in napredek Zgornje Savinjske doline in širše Savinjsko-šaleške regije. Ob tem bi se zahvalil vsem, ki so mi omogočili to priložnost. Še posebej pa bi se zahvalil Slovenski ženski zvezi naše stranke in podmladku Novi generaciji, ki sta s svojo družbeno odgovornostjo in dobrodelnostjo veliko naredila za skupno dobro. Malo manj zadovoljen sem z rezultati svoje stranke, čeprav je bil takšen izid pričakovan. Očitna polarizacija in izrazita predvolilna kampanja dveh največjih strank je ostale stranke potisnila v senco. Svoje pa je doprinesla tudi tako imenovana vojna proti tajkunom, s katerimi se je neupravičeno povezovalo ime našega predsednika Bojana Šrota. Vsekakor se bomo na vodstvu stranke odločili o nadaljnjih ukrepih.« GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Inovatorji v Saši Prejšnjo sredo je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) najboljšim inovatorjem podelila priznanja za njihove inovacije, nastale v preteklem letu. Vsega skupaj je kandidiralo 170 inovacij in preko 300 inovatorjev. GZS je podelila dve zlati, 20 srebrnih in 11 bronastih priznanj ter sedem diplom. šaleške regije. Srebrno priznanje je šlo v roke podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje, in sicer za univerzalni kuhinjski aparat, Gorenju za novo generacijo hladilno-zamr-zovalnih aparatov ter Esotechu Velenje za bioplinsko napravo. Ideja za podelitev tovrstnih priznanj je nastala pred dvanajstimi leti v ob- Inovatorji iz BSH Hišni aparati Nazarje so prejeli srebrno priznanje za univerzalni kuhinjski aparat MUM6N manjšini. Zaenkrat kaže, da je zmagala socialna demokracija s 30,50 odstotka in 29 sedeži v parlamentu, sledi ji Slovenska demokratska stranka z 29,29 odstotka in 28 sedeži. Kot rečeno, so vsi podatki še neuradni, kar seveda velja tudi za izide volitev v Zgornji Savinjski dolini. KAKO SMO GLASOVALI V NAŠI DOLINI V imenik volilnega okraja Mozirje je vpisanih 13.767 upravičencev, od tega jih je glasovalo 9.035 ali 65,63 odstotka. 8.891 glasovnicje bilo veljavnih, 144 pa neveljavnih. Predčasnega glasovanja seje poslužilo 140 volivcev, po pošti pa ni glasoval nobeden, prav tako niso prejeli nobene glasovnice po pošti iz tujine. Udeležba na 33 voliščih po vsej dolini je bila različna. Najvišji odstotek so zabeležili na šoli v Šmihelu, kjer je glasovalo 80,92 odstotka volivcev ter najnižjega v zadružnem domu v Šmiklavžu, in sicer 55,69 odstotka. Absolutna zmagovalka pri nas je Slovenska demokratska stranka z 2.941 glasovi ali 33,08 odstotka. Sledi ji Slovenska ljudska stranka skupaj s Stranko mladih Slovenije s 1.665 glasovi ali 18,73 odstotka, tretja pa je stranka Socialni demokrati s 1.437 glasovi ali 16,16 odstotka. V državnem zboru bosta tako interese naše doline zastopala spet dva poslanca kot doslej. Jakob Presečnik ima na tem mestu že dolgoletne izkušnje, volivci pa so svoje zaupanje izkazali tudi Iztoku Podkrižniku. V prejšnjih dveh mandatih nas je v parlamentu zastopal tudi Mirko Zamernik. Besedilo in foto: Marija Lebar Veliko število prijavljenih in nagrajenih inovacij kaže na to, da ima Slovenija velik potencial za dvig konkurenčnosti gospodarstva. Med nagrajenimi inovacijami in inovatorji najdemo tudi podjetja iz Savinjsko- med najboljšimi močni zbornici Zasavje, kasneje pa so seji pridružile še ostale območne in regionalne zbornice. Tako je bila letošnja podelitev na nacionalnem nivoju že šesta po vrsti. Erika Jamnik ( Na kratko Nenehno prizadevanje za kakovost Na Upravni enoti Mozirje si nenehno prizadevajo, da bi kakovost svojih storitev za stranke še povečali. Kot pravi načelnik Vinko Poličnik imajo uveden mesečni barometer zadovoljstva strank, redno pa spremljajo tudi vpise v knjigo pohval in pritožb. »Menimo, da smo v teh prizadevanjih dokaj uspešni,« pravi Poličnik. »Želimo si, da bi bili vsi, ki skupaj delamo v upravnem centru, zavezanitemu, da smo dober servis državljanom. Zato bomo ob drugi obletnici delovanja upravnega centra v četrtek, 2. oktobra, organizirali novinarsko konferenco, da bi tako javnost seznanili z našimi dosežki. Upam, da se nam bodo pridružili tako predstavniki občine, kot privatnega sektorja, ki deluje v stavbi,« še dodaja. Flosarski bal uspel tudi finančno Na nedavni seji so se ljubenski občinski svetniki seznanili s končnim poročilom o izvedbi 48. flosar-skega bala. Poročilo je podala Terezija Mavrič, direktorica Zavoda Savinja. Letos je bila za izvedbo bala namreč zadolžena ta organizacija. V vsebinskem delu so se svetniki strinjali, daje bil bal odlično izpeljan, Mavričeva pa je omenila, da bodo naslednje leto potrebne določene novosti, o katerih že razmišljajo. Svetnike je zadovoljilo tudi finančno poročilo izvedbe bala. Obračun je pokazal okoli 300 evrov več prihodkov kot odhodkov. Seveda so tu upoštevana tudi sponzorska sredstva, pričakujejo pa še nekaj manjših računov, tako da bo končna pozitivna razlika nekaj manjša. Marija Lebar Na nove plače so se najbolj burno odzvale srednje medicinske sestre NAJVEČJE ANOMALIJE V ZDRAVSTVU Z novim plačnim sistemom naj bi se do marca 2010 javnim uslužbencem plače v povprečju dvignile za 14 do 15 odstotkov, še najbolj pa v zdravstvu, kjer naj bi bil povprečen dvig plače za okoli 27 odstotkov. Ravno v zdravstvu pa prihaja tudi do največjih anomalij, saj naj bi medtem, ko so precej zanemarili plače srednjih medicinskih sester, v številnih zdravstvenih ustanovah vodstva prekoračila dovoljene meje in nekatere svoje zaposlene uvrščala bistveno previsoko. Tudi minister za javno upravo Gregor Virant priznava, daje do prevelikega povišanja plač v zdravstvu res prihajalo. Povišanje naj bi bilo višje od predvidenega za okoli štiri odstotke, kar minister pripisuje prenapetim sistematizacijam v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. /--- 6 __—J Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da so krivec za namerne ali nenamerne napake pri razvrščanju delavcev v plačilne razrede lahko tudi težko razumljiva navodila zavodom. NEZADOVOLJNI TUDI ZAPOSLENI V ZDRAVSTVENI POSTAJI NAZARJE Nezadovoljni niso le zdravstveni delavci zaposleni v bolnišnicah, do zmede in nerazumevanja prevedbe plač prihaja tudi v zdravstvenih domovih. Tudi v nazorskem, to potrjuje Ida Pustoslemšek Kramer, direktorica javnega zavoda Zgornjesav-injski zdravstveni dom Mozirje: »Prehod v nov plačilni sistem tudi pri nas ni potekal gladko, prejeli smo precej pritožb. Veliko naših zaposlenih je glede na poprejšnje obljube pričakovalo višje plače, zato z izračuni niso zadovoljni. Čeprav so se določena nesorazmerja, ki so vladala prej, uredila, je v postopku nastala kopica novih nesorazmerij. Naš zavod je pri teh nesorazmerjih oziroma pri stroških za plačo že prej izstopal, sedaj izstopa še bolj, ker je pri nas zaposleno visoko šte- vilo delavcev, ki so po novem sistemu dosegli precejšnja napredovanja. Ti so seveda zadovoljni, precej pa je ostalo nezadovoljnih delavcev, ki so dobili manj od obljubljenega. Zato so podali pritožbe, ki pa jih še nismo začeli reševati, saj čakamo na določene potrebne spremembe glede prevedb, ki naj bi jih pristojno ministrstvo odobrilo.« RAZLIKE TUDI DO DESET PLAČILNIH RAZREDOV Glede na odmeve postaja vedno boljjasno, daje nov plačni sistem še posebej spregledal srednje medicinske sestre, ki opravljajo zahtevna dela, sicer predvidena za višje in diplomirane medicinske sestre. Razkorak med njihovo plačo in plačo višjih in diplomiranih medicinskih sester je po novem še večji. Da razlika v opravljenem delu vsekakor ni tolikšna, pravijo tudi delovne izkušnje Mirjam Mežnar iz Mozirja, srednje medicinske sestre urgentne dejavnosti, zaposlene v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana - internistična prva pomoč: »Za medicinske sestre s sred- nješolsko izobrazbo bo zaradi ukinitve vrste dodatkov k plači le-ta vsaj v začetni fazi izvajanja novega plačnega sistema nižja, kot je bila pred plačno reformo. Prišlo je tudi do anomalije, saj se je plača diplomiranim medicinskim sestram bistveno povečala in presega plačo zdravstvenega tehnika tudi za deset plačilnih razredov, čeprav slednji opravljajo njihovo delo. Izjava ministra Viranta, da bi to anomalijo odpravili s podrobnejšo razmejitvijo delovnih nalog vjavnih zavodih, enostavno ne zdrži v praksi, saj bi delo v večjih javnih zavodih ohromelo, ker je premalo diplomiranih kadrov za izvajanje vseh del in nalog. Tudi kadri, ki dosežejo visoko ali univerzitetno izobrazbo in opravijo obvezno prakso, nimajo dovolj znanja in izkušenj, da zapolnijo to vrzel.« Rešitev, ki jo obljublja minister Virant in sojo pod določenimi pogoji pripravljene sprejeti tudi srednje medicinske sestre, je poleg čim večjega približanja plač diplomiranim sestram, predvsem vzpostavitev sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Bolnišnice morajo poskrbeti za sistematizacijo delovnih mest s temi kvalifikacijami, uvrščena morajo biti v kolektivne pogodbe in ustrezno vrednotena. Tatiana Golob NOV PLAČNI SISTEM V JAVNEM SEKTORJU Javni sektor, ki šteje okoli 160 tisoč uslužbencev, s septembrom prehaja na nov plačni sistem, ki se je bolj ali manj uspešno gradil kar šest let. Navkljub velikim obljubam ministrstva za javno upravo ali pa ravno zato so številni uslužbenci izrazito nezadovoljni. Gre za posameznike ali celo skupine iz različnih vej javnega sektorja, na nove plače pa so se najbolj burno odzvale srednje medicinske sestre. Razkorak med plačo srednje medicinske sestre in plačo višje ter diplomirane medicinske sestre je po novem namreč še večji, pri nekaterih medicinskih sestrah so se plače celo znižale. Ida Pustoslemšek Kramer, direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje: »Delo, ki smo ga morali opraviti, je bilo naporno, odgovorne službe so se pri svojem delu potrudile, seveda smo se skozi ves postopek morali držati predloženih navodil. Vsekakor se bomo potrudili po vseh svojih močeh, da našim zaposlenim poiščemo ugodnejše rešitve, smo pa seveda povsem odvisni od danih navodil z ministrstva. Žal zaradi tovrstnih težav v našem kolektivu vlada precejšnja nejevolja, veliko delavcev je razočaranih.« Mirjam Mežnar, srednja medicinska sestra urgentne dejavnosti, zaposlena v UKC Ljubljana: »Nov plačni sistem so lahko dobro izkoristili v zdravstvenih domovih, kjer so zaposlenim omogočili napredovanje v višje plačilne razrede in nazive terstem tudi posledično višje plače. Če je to res, ne gre za to kriviti medicinskih sester v zdravstvenih domovih, je pa to lep dokaz, da ima nov plačni sistem eno veliko luknjo.« OSREDNJA SLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE NAZARJE Zlati grb Antonu Smrketu Občina Nazarje 18. septembra praznuje svoj praznik v spomin na dan pred desetimi leti, koje bila njihova osnovna šola vpisana v register vzgojno izobraževalnih zavodov Slovenije. Od začetka septembra so se v počastitev praznika vrstile številne prireditve, na katerih so svojemu namenu predali nekatere pridobitve ali pa so bile namenjene druženju in prijateljevanju občanov. Vrhunec praznovanja je bila slavnostna seja, na kateri so podelili en zlati, tri srebrne in šest bronastih grbov občine ter petžupanovih priznanj občanom, ki so s svojim delom pustili neizbrisen pečat v skupnosti, kjer delajo in ustvarjajo. V svojem govoru je župan Ivan Purnat predstavil aktivnosti ob praznovanju in poudaril, da se v občini sedaj ukvarjajo s prostorskim načrtom za samostanom ter centrom Nazarij, s spremembo odloka o zazidalnem načrtu poslovne cone Prihova, s projekti za rekonstrukcijo Lesarske ceste, s pridobivanjem gradbenih dovoljenj za komunalno ureditev stanovanjske cone Bič v Šmartnem ob Dreti ter številnimi drugimi projekti. Kljub temu daje bil praznični dan namenjen prijetnim dogodkom, župan ni mogel brez omembe poplave, ki seje zgodila na isti dan lani. Celotna škoda je bila ocenjena na dva milijona evrov, posledice nesreče pa so pomagali odpravljati tako občani, gasilci kot Rdeči križ in Karitas. Načrti za prihodnje leto so po županovem mnenju zelo smelo naravnani, uresničili pa jih bodo le s sodelovanjem najširšega kroga občanov in konstruktivnim delovanjem občinskih svetnikov. V imenu prejemnikov priznanj je spregovoril dobitnik zlatega grba občine Nazarje Anton Smrke. Povedal je, da so dobitniki različnih priznanj čisto navadni ljudje, katerih vsakdanjik je podoben številnim drugim okrog njih. A imajo to srečo, da imajo dobre sodelavce na eni in svojce na drugi strani ter so bili v pravem trenutku na pravem mestu, da je bilo njihovo delo opaženo v okolju, kjer delajo in ustvarjajo. Izrazil je veselje ob dejst- Anton Smrke (levo) je dobil zlati grb za postavitev dobrih temeljev delovanja nove popolne Osnovne šole Nazarje (foto: Marija Šukalo) vu, da so v njihovem delu videli delček tistega, kar je očem največkrat skrito in ni vedno samo po sebi umevno. Slavnostni večer so dodatno obogatili pevci in pevke mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Nazarje pod taktirko Katje Gruber in godalni orkester nazorske glasbene šole pod vodstvom Stefana Garkova. Marija Šukalo Prejemniki bronastih grbov občine Nazarje z županom Ivanom Purnatom (desno) (foto: Marija Šukalo) Priznanja Občinskega sveta Občine Nazarje ZLATI GRB OBČINE NAZARJE... ... za izredno življenjsko delo ter za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in promocijo občine, so letos namenili Antonu Smrketu, in sicer za postavitev dobrih temeljev delovanja nove popolne Osnovne šole Nazarje. Smrke je namreč kot prvi ravnatelj nazorske šole v sedmih letih vodenja pokazal poleg strokovnosti in natančnosti tudi velik čut za sočloveka. SREBRNI GRB OBČINE NAZARJE... ... so namenili Vrtcu Nazarje za tri desetletja uspešnega delovanja, Stanislavu Jerini iz Spodnjih Kraš za aktivno delo v šmarski krajevni organizaciji združenja borcev za vrednote NOB in Milanu Zavolovšku iz Lačje vasi za aktivno delo v krajevni skupnosti, občini in društvih. BRONASTI GRB OBČINE NAZARJE... ... so prejeli direktor podjetja Sam d.o.o. Anton Sedeljšak za izgradnjo novega prodajnega centra v Nazarjah; Fanika Strašek iz Glasbene šole Nazarje za dolgoletno delo na področju kulture; Katja Gruber iz Osnovne šole Nazarje za izjemne uspehe na glasbenem področju v OŠ Nazarje; operativna enota PGD Šmartno ob Dreti za strokovno tehnično znanje in čut za pomoč sočloveku; Urban Požarnik iz Pustega Polja za aktivnost in marljivost v Krajevni skupnosti Kokarje, Športno društvo Dreta in Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti ter zakonca Zdenka in Marjan Gračner iz Nazarij za večletno požrtvovalno delo pri akcijah in prireditvah na področju turizma in planinstva. ŽUPANOVO PRIZNANJE Letošnja županova priznanja so bila namenjena družini Lamprečnik iz Spodnjih Kraš za vsestransko aktivnost družine v kraju, občini, društvih in interesnih skupinah; Marcelu Rajglu iz Vologa za dosežene uspehe na glasbenem področju; zlatima maturantkama Vesni Tratnik iz Pustega Polja in Nastasji Kotnik iz Nazarij za izjemen uspeh na maturi ter ljudskim pevkam Kulturnega društva Lipa Šmartno ob Dreti za ohranjanje ljudskega izročila. Marija Šukalo OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Pridobitve za boljše pogoje dela osnovnošolcev Športno igrišče so v Šmartnem ob Dreti predali namenu (od leve:) predsednik krajevnega odbora Bojan Štrukelj, župan Ivan Purnat in ravnatelj Jože Kavtičnik (foto: Marija Šukalo) Osnovna šola Nazarje je v torek, 16. septembra, svojemu namenu predala več pridobitev. V jutranjih urah so otroci dobili sodobno opremljeno gospodinjsko učilnico, popoldne uživali na športnih igriščih ob domači in podružnični šoli v Šmartnem ob Dreti ter se veselili prenovljenih streh tako v Nazarjah kot Šmartnem. Svojemu namenu sta nazorsko športno igrišče predala ravnatelj Jože Kavtičnik in župan občine Ivan Purnat, ki jima je dopoldne pri rezanju traku ob bok stopil direktor za področje gospodarjenja vBSH Hišni aparati Boštjan Gorjup, popoldne pa predsednik Odbora krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti Bojan Štrukelj. Učilnico so z gospodinjskimi aparati opremili donatorji - BSH Hišni aparati Nazarje. Več kot pet tisoč evrov vredni pripomočki, ki so nepogrešljivi tudi vvsaki sodobni kuhinji, bodo otrokom sedaj omogočili kakovostnejšo in hitrejšo pripravo hrane pri praktičnemu delu gospodinjskega pouka. Po Kavtičnikovem mnen- ju so tako darovalci dali otrokom vedeti, da so v bližnji okolici ljudje, ki radi omogočajo dobre pogoje dela všoli. Prav tako je prepričan, da bodo to pridobitev otroci znali uporabiti in ceniti. Tudi športno igrišče in ograja ob nazorski osnovni šoli sta zgrajena s sponzorskimi sredstvi. Stroški investicije so bili nekaj več kot 27 ti- soč evrov. Osnovnošolci bodo sedaj lahko igrali odbojko na mivki, skakali v daljino ali metali disk. Z objektom so po Kavtičnikovih besedah želeli otrokom v Nazarjah omogočiti pogoje dela, da bodo primerljivi z drugimi osnovnimi šolami. Prostor za rekreacijo in športne aktivnosti so dobili tudi v podruž- nični osnovni šoli. S tem so se uresničile številne otroške želje. Asfaltirano igrišče za košarko, rokomet in odbojko pa ne bo prihranilo samo kakšno minuto vadbe šolarjem, saj so do sedaj ti pogosto morali v Športni center Račnek, temveč bo omogočalo tudi športno druženje malčkom in staršem ter drugim domačinom. Ta cilj je šola uresničila v sodelovanju z Občino Nazarje in Krajevno skupnostjo Šmartno ob Dreti. Stroške strehe in obnove sanitarij v vrtcu ter ureditev igrišča in prestavitev igral v vrednosti več kot 63 tisoč evrov so namreč pokrili iz sredstev proračuna občine Nazarje. »Za prostor, ki ga bomo predali namenu, želim, da bi imel vsebino. Da bi tu otroci in krajani ustvarjali, se družili in prijateljevali,« je med drugim poudaril Kavtičnik. Njegovo mnenje je delil tudi nazorski župan Ivan Purnat, ki je prepričan, da igrišče tudi ob vikendih in popoldnevih ne bo samevalo. Marija Šukalo MITI IN LEGENDE IZ GORENJA Knjiga o tovarni, predvsem pa o ljudeh Na velenjskem gradu so 10. septembra številnemu občinstvu predstavili novo knjigo z naslovom Miti in legende iz Gorenja. Pobudo za nastanek knjige je dal direktor mag. Franjo Bobinac, sodelovali pa so številni avtorji. Voditeljica dogodka Urška Menih Dokl je poudarila, daje bila knjiga do samega dogodka shranjena na varnem in njena vsebina skrivnost. En oštevilčen izvod je pred tem dobil le »oče« Gorenja Ivan Atelšek ob svo- jem 80. jubileju. O knjigi je nato spregovoril dr. Emil Rojc, kije dejal, daje pričujoče delo svojevrsten literarni podvig. Vanjoje zajetih 127 esejev, črtic in anekdot, ki jih je prispevalo 54 avtorjev. Pripovedi namenoma niso razvrščene po kronološkem redu. Prinašajo pa tudi poglede na mednarodne vezi Gorenja in imajo tako tudi dokumentarno vrednost. Delo bo pomembna dopolnitev gospodarske zgodovine pri nas. Knjiga je tudi poklon Primožu Trubarju ob 500-letnici njegovega rojstva. V Gorenju po Rojčevih besedah nenehno skrbijo za kulturo slovenskega jezika. »Kaj povezuje gospodinjske aparate in literaturo?« seje vprašal Rojc in odgovoril, da se v Gorenju že od nekdaj zavedajo tudi kulturnega poslanstva in družbene odgovornosti. Njihova vrednota je pošten odnos do ožjega lokalnega kot tudi širšega družbenega okolja. O kulturni naravnanosti priča tudi obsežna zbirka likovnih umetnin sodobnih slovenskih avtorjev dvajsetega stoletja. Taje po številčnosti eksponatov in avtorjev takoj za tisto, ki jo premore Narodna galerija. Omenjeno zbirko si je bilo ob tej priložnosti mogoče ogledati na velenjskem gradu. Predstavitvi knjige so prisostvovali trije Gorenjevi direktorji Ivan Atelšek, Jože Stanič in mag. Franjo Bobinac, Herman Rigelnik pa seje zaradi zadržanosti opravičil. Tudi direktorji so prispevali marsikatero zgodbo v knjigi. O tem so v sproščenem pogovoru tudi spregovorili. Kulturni programje oblikoval Mešani pevski zbor Gorenje pod vodstvom Katje Gruber. »Knjiga je pomemben dogodek, saj povezuje pretekle in sedanje generacije Gorenjčanov. Je ključ za razumevanje aktualne poslovne realnosti v Gorenju. Je tudi posebnost v našem gospodarstvu in potrjuje stalnice v njegovi korporativni kulturi, kjer je ključ človek, ki za življenje ne potrebuje le kruha,«je posebej za Savinjske novice povedal dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Marija Lebar Trije »veliki« iz Gorenja, (od leve:) Jože Stanič, Ivan Atelšek in mag. Franjo Bobinac v sproščenem pogovoru z Urško menih Dokl (foto: Marija Lebar) SLOVESNA OTVORITEV PRENOVLJENEGA TRŠKEGA JEDRA V MOZIRJU Trg obnovljen v duhu preteklosti Mozirsko trško jedro je bilo po dokončanju gradbenih del pretekli četrtek predano svojemu namenu. Obnova je trajala dobrega pol leta, v tem času pa je bil promet skozi Mozirje bistveno otežkočen. Slovesno otvoritev so pričeli sode- del potrebovali veliko mero strpnos- lujoči v igrani predstavitvi umestitve novega župana, kakršne so se dogajale še v 19, stoletju. Avtor besedila prizora Aleksander Videčnik je opisal zgodovinske mejnike kraja. Zadovoljstvoje izrazil ob dejstvu, da ti. Pot do domovjihje velikokrat vodila preko kupov peska, odprtih jarkov in svežega betona. S pomočjo državnih in evropskih sredstev se je projekt obnove trga pričel izvajati letošnjo pomlad. Od Mozirski župan Ivan Suhoveršnik, Martin Aubreht in Pavla Trogar so prerezali trak in s tem uradno otvorili obnovljeni trg sta se v trg vrnili kapelica in trška lipa. V senci bivše trške lipe seje v dolgih desetletjih ohranjalo slovenstvo. Slavnostni govornik župan Ivan Suhoveršnik seje uvodoma zahvalil domačinom, ki so v času izvedbe takratje bilo izrečenih mnogo besed, tudi graj, saj je gradnja v veliki meri prizadela obrtnike in trgovce, ki si v tem delu Mozirja služijo kruh. Dostop do njihovih lokalov je bil v času gradnje domala nemogoč oziroma v na- Zupan Ivan Suhoveršnik: »Mnogi me sprašujejo, če je obnova trga veliko stala. Seveda je. Okroglih 700.000 evrov. Kar lepa številka. Približno dve tretjine sta primaknila Evropa in Slovenija. Ostalo so bila občinska sredstva. Ko smo kandidirali na razpisu za evropska sredslva, nam je v veliki meri pomagal minister Ivan Žagar, svoje pa je dodal tudi naš poslanec Jakob Presečnik. Namreč, vtakšnihzadevahje dobro, če ima človek poznane ljudi, ki vedo kje in kam je potrebno potrkati.« jboljšem primeru zelo onemogočen. Delavci velenjskega podjetja Mins No.l, ki so izvajali gradbena dela, so se slednjih lotili z vso intenzivnostjo. Potrebna je bila prestavitev komunalnih in ostalih vodov, ki so odslej položeni pod asfaltom, položiti je bilo potrebno več tisoč betonskih plošč, s katerimi so prekriti parkirni prostori in prostori, namenjeni pešcem ter kolesarjem. V času gradnje je bilo veliko dilem tudi na temo uvedbe enosmernega prometa skozi trško jedro. Po izdelani prometni študiji, kije predlagala enako prometno ureditev, kot jo je zagovarjal župan, so se strasti umirile. Ob koncu sta se v imenu domačinov županu zahvalila še staroste trškega jedra Pavla Trogarin Martin Aubreht. V imenu tržanov sta mu podarila sliko Jožeta Krambergerja, ki naj ga spominja na dan otvoritve. Trogarjevi in Aubrehtu je skupoj z županom pripadla tudi čast dejanja rezanja traku, s katerim je bil prenovljeni trg tudi uradno predan vsem Mozirjanom. Za piko na i je poskrbel domači župnik Sandi Koren, ki se je med blagoslovom zahvalil vsem, ki so trgu vrnili pridih preteklosti, namesto da bi slednjo porušili. Slovesnost, ki jo je vodil Franci Podbrežnik, so kulturno obogatili člani Godbe na pihala Zgornje Savinjske doline in Koledniki pod umetniškim vodstvom Jelke Repenšek. Besedilo in foto: Benjamin Kanjir OBČINA NAZARJE Izgradnja nove ceste do blokov na Zadrečki cesti Občina Nazarjeje pričela z izgradnjo nove ceste na Zadrečki cesti. Operacijo delno financira EU - Evropski sklad za regionalni razvoj. Dela so pričeli 9. septembra, predvidevajo pa, da bodo zaključena še letos. V sklopu komunalne ureditve centra Nazarij so pričeli s prestavitvijo ceste, ki vodi od križišča v centru Nazarij do stanovanjskih blokov na Zadrečki cesti 9 in 11. Cesto je potrebno prestaviti zato, da bodo zagotovili ustrezno priključevanje na bodoče krožišče v centru. Na območju sedanje javne poti sta v prihodnosti predvidena dva nova poslovno stanovanjska objekta z okoli štiridesetimi stanovanji. »Na Na nazarskem toplovodu pred novo kurilno sezono še potekajo obnovitvena dela (foto: Marija Lebar) zemljišču, kjer bo potekala nova cesta, so se morali vrtičkarji odpovedati delu svojih vrtov. Moram reči, da so to sprejeli z veliko mero razumevanja,«je povedal direktor nazorske občinske uprave Samo Begič. Novozgrajena cesta bo potekala približno na isti višini kot obstoječa. Zgrajena pa bo skladno z zahtevanimi ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti, še dodaja Begič. V Nazarjah delavci velenjskega podjetja PUP izvajajo sanacijo toplovoda na kraku mimo zdravstvene postaje. Zaradi korozije in poškodb po lanskoletni poplavi so bile izgube toplote precejšnje, dela pa je treba končati pred letošnjo kurilno sezono. Marija Lebar OBISK DELEGACIJE IZ ČAJEIINE Pogovori še bolj okrepili prijateljske vezi Prijateljske vezi, ki so v Jugoslaviji vezale nekdanjo skupno občino Mozirje in pobrateno občino Čajetina, so pred nekaj leti ponovno zaživele. V dneh od 17. do 20. septembra pa se je na obisku v Zgornji Savinjski dolini mudila številna delegacija iz te srbske občine. Med drugim so načeli tudi čisto konkretne dogovore o sodelovanju na več različnih področjih. V Mozirju so se poleg gostov iz Čajetine zbrali župani občin Mozirje, Nazarje in Luče ter ravnatelji tamkajšnjih osnovnih šol in predstavniki Godbe na pihala Zgornje Savinjske doline (foto: Ciril M. Sem) V štirih dneh, kolikor so se srbski gostje mudili pri nos, so se udeležili nekaterih slovesnosti in prireditev, obiskali so podjetja in osnovne šole, ogledali pa so si tudi nekatere naše naravne in kulturne znamenitosti. Spremljali smo jih na njihovem obisku osnovne šole v Nazarjah in na pogovoru na Občini Mozirje o konkretnih oblikah sodelovanja, do katerih so pripeljale dosedanje menjave obiskov. V Mozirju so se razen gostov zbrali tudi vsi tisti, ki sojih vteh dneh gostili - župani občin Mozirje, Nazarje in Luče ter ravnatelji tamkajšnjih osnovnih šol, pa tudi predstavniki Godbe na pihala Zgornje Savinjske doline. Že sedaj poteka sodelovanje na področju izobraževanja. Tako Osnovna šola Mozirje sodeluje s šolo iz Čajetine, OŠ Nazarje z OŠ iz Mačko-ta in OŠ Luče s tisto iz Sirogojna. Njihovi ravnatelji so tudi bili vtokratni delegaciji. Potem ko so vsi trije župani gostitelji predstavili najpomembnejše značilnosti svojih občin, je to storil tudi čajetlnski predsednik občine Milan Stamatovič. Menil je, da je sodelovanje osnovnih šol in izmen- java učencev izredno pomembna, saj mladi niso obremenjeni z našo skupno polpreteklo zgodovino, »da spoznajo življenje in kulturo ljudi iz prijateljskih občin.« Prav tako je dejal, da bi bili zgornjesavinjski gostje izredno dobrodošli kotturisti na Zlat-iboru in pri tem omenil možnost bolj ugodnih aranžmajev zanje. Dodal je še, da bi morala tako turistična kot kulturna in tudi gospodarska izmenjava potekati skozi celo leto. Povabil je člane zgornjesavinjske godbe, da se udeležijo njihovega tekmovanja godbenikov za uvrstitev na festival Guča oziroma da v okviru tega dogajanja izvedejo samostojni koncert. Matej Kranjc, Tomaž Guček in Jakob Presečnik, ki so se pogovarjali v imenu godbe, so menili, da bo najprimernejši čas za točno definirane termine po novem letu, ponudbo za gostovanje pa so z veseljem sprejeli. Marija Lebar Gostje so izrazili zadovoljstvo nad obiskom Predsednik občine Čajetina Milan Stamatovič in šef družbenih dejavnosti Miroslav Đokić sta nam na Predsednik občine Čajetina Milan Stamatovič (foto: Marija Lebar) r s\ kratko predstavila svojo občino. Ta meri 647 kvadratnih kilometrov in ima 16.000 prebivalcev. V njihovi občini leži pogorje Zlatibor, ki je že dolgo znana turistična destinacija. Najvišji vrh je 1.500 m nadmorske višine. Leta 1999 so bile nekatere smučarske naprave uničene v bombardiranju, vendar sojih uspeli ponovno zgraditi in v sezoni 2008/9 bo začela delovati nova šestsedežnica. Na Zlatiboru traja turistična sezona vse leto, saj je znan kot »zračno zdravilišče« z ugodno klimo. Imajo inštitut za zdravljenje bolezni ščitnice in metabolizma, klima in razmere pa so zelo ugodne tudi za priprave športnikov. Tudi sicer je turizem glavna gospodarska dejavnost. Ob številnih hotelskih namestitvah seje zelo razvil turizem na kmetijah. Ta nudi dokaj dober zaslužek in vse več mladih ljudi se vrača v domače vasi. Tako se Šef družbenih dejavnosti Miroslav Đokić (foto: Marija Lebar) je demografski trend obrnil navzgor in v zadnjih letih so odprli kar štiri osnovne šole, ki so bile zaprte že po petnajst let in več. Glede obiska v BSH Hišni aparati sta menila, daje bil zelo zanimiv, da pa so se v njihov občini odločili, da je primerjalna prednost turizem in nekaj poljedelstva, v zvezi s tem pa mesno predelovalna industrija. Ravno iz prej povedanih razlogov, imajo v Čajetini eno samo srednjo šolo into je turistično gostinska šola. Za ostale poklice se mladi šolajo v bližnjem Užicu ali v drugih večjih krajih. Oba sogovornika sta bila z gostovanjem pri nas izredno zadovoljna. Pohvalila sta gostoljubnost in odprtost naših ljudi in dejala, da pri tem jezik ni predstavljal nikakršne ovire. Marija Lebar PLANINSKO DRUŠTVO CELJE - MATICA 100 let Frischaufovega doma na Okrešlju Člani celjskega planinskega društva so pripravili slovesnost ob stoletnici doma na Okrešlju (foto: Jože Marovt) Sobota, 13. septembra, je bila na Okrešlju več kot praznična. Frischav-fov dom, ki spada pod okrilje Planinskega društva Celje - Matica, je namreč praznoval stoletnico delovanja, kar vsekakor spada med osrednje planinske dogodke vtem letu. Temu je dan kasneje sledila še ena pomembnejša obletnica in sicer 115-letnica prvenstvenega vzpona Frana Kocbeka na Koroško Rinko. Frischaufov dom na Okrešlju je zaradi svoje lege nadvse primerna izhodna točka za vzpon tako na Štajersko, Kranjsko in Koroško Rinko, kar pomeni, da se tu radi srečujejo številni slovenski planinci. To seje kljub neprijaznemu vremenu pokazalo tudi na praznovanju, ki so se ga udeležili številni ljubitelji gora. Zbranim je spregovoril predsednik celjskega planinskega društva Mirko Doberšek, kije izrazil veselje nad zgodovinsko zmago nekaterih izjemnih Slovencev nad Nemci, saj so uspeli ohraniti gore s slovenskimi imeni poti in pristopov kljub velikemu pritisku druge strani. Frischaufov dom sodi med najbolj obiskane gorske postojanke v Sloveniji, samo v lanskem letuje bilo tukaj zabeleženih kar 15 tisoč obiskovalcev. Za ureditev doma na Okreš- lju sta sicer najbolj zaslužna Johannes Frischauf in gornjegrajski nadučitelj Fran Kocbek. Koča je že na začetku premogla šest sob s petnajstimi posteljami, vse od avgusta 1908, koje dom prvič odprl svoja vrata, njegovi oskrbniki skrbijo za redno vzdrževanje in potrebna prenovitvena dela. Celjski planinci načrtujejo nadaljnja obnovitvena dela in ob tokratni visoki obletnici izdajo jubilejne publikacije Stoletje Frischaufovega doma na Okrešlju. Dan po osrednjem dogodku je Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev obeležil še 115-letnico prvenstvenega vzpona Frana Kocbeka na Koroško Rinko. Ob vstopu varovane plezalne poti na Križ - Koroško Rinko so odkrili ploščo v spomin na prvi Kocbekov vzpon v omenjeno smer. TG NOVA ŠTIFTA Poglabljanje prijateljstva tudi na župnijski ravni Občina Gornji Grad je v nedeljo, 21. septembra, gostila predstavnike Gospe Svete iz Avstrije. Ti so se udeležili medžupnijskega srečanja ki so ga pripravili v Novi Štifti. V cerkvi Marije Zvezde sta spregovorila župana Gospe Svete in Gornjega Grada, Richard Brachmaier in Stanko Ogradi. Ta je gostom poleg pozdravnih besed izrekel dobrodošlico in v spomin na srečanje izročil spominsko darilo. Ob besedah zahvale je Brach-maeir poudaril: »Zelo radi smo se odzvali povabilu na srečanje, saj na tak način ohranjamo stike in poglabljamo prijateljstvo. Srečanje pa je Župan Stanko Ogradi (desno) je gostujočemu županu Gospe Svete Richardu Brachmaierju izročil spominsko darilo tudi izvrsten doprinos k živemu sporazumevanju med ljudmi dveh različnih narodnostnih skupin.« Darilo gostov je izročil tudi predsednik cerkvenega zbora Gospe Svete dr. Martin Rupitz, ki se je zahvalil za gostoljubnost Novoštiftčanov. Srečanje vernikov iz obeh župnij se je nadaljevalo z mašo, ki stajo vodila v slovenskem in nemškem jeziku župnika Alojz Ternär in Josef Klaus Donko, ter druženjem faranov ob kulinaričnih dobrotah. Ob zaključku gostovanja so si gostje iz Avstrije ogledali tudi znamenitosti Gornjega Grada. Besedilo in foto: Marija Sukalo 21. septembra je Jan Praznik upihnil tri svečke, 27. septembra pa bo prvo upihnil Domen Bric Obema želimo veliko zdravja in obilo otroške razposajenosti. Vsi, ki vaju imamo radi Marjana RAKUN z Ljubnesa praznuje 2. oktobra 18. rojstni dan Marjana, ponosni smo j nate in to čisto zares, * ker učenje zate ni hec, kljub mladosti si pridna zelo, zato Ti vsi tvoji želimo, le naj ostane tako! Mama Martina, oče Marjan, brat Peter, stara mama Micka in fant Sergej jmanjša je štela šest in največja enajst pevcev - predstavila moderatorka Ivana Žvipelj. Nastopilo je šest vokalnih skupin - Fortuna iz Velenja, Vitis iz Rogaške Slatine, Orans iz Bistrice ob Sotli, Vrelec iz Rimskih Toplic, In špiritu iz Vojnika in Grič z Dobja pri Planini - od katerih je iz raznolikega repertoarja vsaka odpela tri pesmi. Slišali smo lahko ljudske in umetne pesmi slovenskih ter tujih skladateljev, afro-ameriško duhovno pesem in še kaj. Ubrano petje ženskih, moških in mešanih vokalnih skupin je poslušalstvo nagradilo z iskrenim aplavzom. Petra Knapič -- JruiircTi ka programa Nataša Bele. Marija Sukalo REGIJSKA REVIJA MALIH VOKALNIH SKUPIN pesmim, ki so nastale na podlagi čustev in izkušenj naših prednikov. Ljudska pesem je del nas in našega življenja. Da se tega šmarske ljudske pevke še kako zavedajo, je dokaz njihov program, prepleten s številnimi starimi že pozabljenimi napitnicami, zbadljivkami in drugimi ljudskimi napevi, ki so ga predstavile tako doma kot na gostovanjih. Tudi Veseli večerje bil pripravljen tako, kot ga znajo pripraviti le Šmarčanke, v njem pa je vsak poslušalec lahko našel nekaj zase. Medse so pevke povabile različne glasbene prijatelje. Na odru so se zvrstile različne generacije Savinjčanov, ki prepevajo in igrajo v različnih pevskih ter instrumentalnih sestavih, in glasbenih ustvarjalcev, ki Zgornjo Savinjsko dolino obiščejo ob takšnih in podobnih dogodkih. V znak zahvale in spomin sojim Šmarčanke izročile lično izdelano darilca - prtičke, ki sojih same kvačkale. Da šmarske pevke niso le dobre vokalistke, temveč tudi odlične instrumentalistke, je dokazal tudi sestav Ansabai, ki je iz uporabnih predmetov vsakdanjega življenja uspel izvabiti prijetne melodije. Z mislimi in modrostmi o življenju ter ljubezni je dobro urico druženja obogatila moderator- V petek, 19. septembra, je v domu kulture v Nazarjah potekala revija malih vokalnih skupin, ki so bile letošnje leto na občinskih revijah celjske regije in medobmočja ovrednotene za najboljše. Organizatorji prireditve, ki je nosila ime Odmevz Menine, so bili Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje, Kulturno društvo Nazarje in Občina Nazarje. Pevci so pesmi posvetili občinskemu prazniku. Regijska revija malih vokalnih skupin seje pričela s pesmijo, ki govori o ljubezni do petja, l-zborček jo je odpel kot pozdrav in dobrodošlico vsem navzočim. Pevce in obiskovalce je nagovoril tudi predsednik sveta območne izpostave JS RS za kulturne dejavnosti Anton Venek. Voščil je Nazarčanom ob prazniku in poslušalcem zaželel veliko užitka pri poslušanju. Kratko, a izčrpno je delovanje in sestav malih vokalnih skupin - na- 'JjjhjjJjju ul) DTsil j'j djtjjyj aäyJmiJ.u/atfj 'jej yj< v U Dui u u yjjj Truju uripruvilu VuuuJl večer Ijj zujim ećeiežlie prve tetu rvujetju del u vučju. Skupino dvanajstih članic, ki jih vodi Marija Basti, združuje veselje do petja in ohranjanje ljudskega izročila ter velika življenjska energija. V letu, od kar delujejo, so v domačem kraju naletele na pozitiven odziv, saj ljudje še vedno radi prisluhnejo smer PVC okna in vrata ALU-LES ALU ' MODRA ŠTEVILKA (((»08010 27 ) www.simer.si F SIMER d.o.o.,Celje,info@simer.si PE Ljubljana, simer.lj@simer.si PE Koper, simer.kp@simer.si oljša okna in vrata na svetu! VESELI VEČER V ŠMARTNEM OB DRETI Začetek bojev za Koroško Piše: Aleksander Videčnik Vojna svetovnih obsežnosti je še divjala. Avstrija s svojo soldatesko je še vedno obvladovala oblast v naših krajih. V Mariboru je prišlo do odločnih ukrepov majorja Maistra, ki je odrekel pokorščino avstrijski komandi v mestu in razglasil Mariborza slovenski. Znano je, kako mu je uspelo zbrati kar močno skupi- C ; ~ ~ — ~ — ; n Boj za delavske pravice Ko prebiram stare beležke, najdem katerega izmed zanimivih sogovornikov, takje bil tudi Anton Miklavc iz Šmartnega ob Dreti. Med lesnimi delavci je veljal za odločnega borca v boju za delavske pravice v okviru sindikata Jugoslovanske strokovne zveze. Pripovedoval je o okoliščinah, v katerih so pred drugo svetovno vojno delali žagarji in sploh lesni delavci. Takrat se ni gledalo na človeka - delavca, teh je bilo posebno v Zadretju daleč preveč in toje omogočilo delodajalcem vseh vrst izsiljevanja v škodo delavcev. Koje postajalo izkoriščanje neznosno, so se delavci odzvali na poziv Franca Nareksa z Ljubnega, da se povežejo v sindikat. Miklavc se je skupaj z Ivanom Fedranom znašel med prvimi, ki so javno vabili delavce v sindikat. Poudaril je, da je velika zasluga za povezovanje delavcev prav v prizadevanjih Nareksa, kije bil razgledan in odločen. Večkrat so imeli sestanke pri Cigaletu v Šmartnem, toda kmalu so pokazali zobe delodajalci, ki so delavcem grozili z revščino (nezaposlitvijo), če se bodo povezovali v sindikat. Mnogi so tem grožnjam podlegli. Zgodilo seje nekaj nezaslišanega. Koje delodajalec Miklavca odpravil le z delom obljubljene plače, mu je Miklavc zagrozil s tožbo. JSZ je poslala delodajalcu ustrezno pravno utemeljeno pismo, na kar je Miklavca vendarle v celoti izplačal. Ta "zmaga" delavca napram delodajalcu je v dolini odmevala in delavci so pridobili zaupanje v sindikat ter se začeli množično vključevati v to povezavo. Pa še to! Ko so nekoč imeli sestanek sindikata na Četari, so nenadoma vdrli v sobo orožniki in zahtevali prekinitev sestanka. Nareks se je odločno uprl in dokazal, da je bil sestanek dovoljen s strani srezkega načelstva v Gornjem Gradu in sestanek seje nadaljeval. no vojakov, tudi nekaj bivših srbskih ujetnikov in zavzeti strateške točke v mestu ob Dravi. O tem smo že večkrat pisali. KAKO PA JE BILO V NAŠIH KRAJIH? Naše višinske kmetije so bile ogrožene od avstrijskih vojakov, ki so imeli v Črni močno postojanko. Nenehno so ropali po naših kmetijah, ki so zaradi vojnih rekvizicij bile domala revne in so bile brez vsake zaščite. Poleg tega so se avstrijski vojaki vedli do naših ljudi vzvišeno in brezobzirno nasilno. Posebno predel nad Ljubnim je bil zelo ogrožen. PRIHOD BORCEV ZA SEVERNO MEJO Dr. Ervin Mejak je bil v skupini borcev Celjske legije, kije prišla 11. maja 1918 na Ljubno. To so bili prostovoljci, večina dijaki in študenti. Legija ni bila tako številčna, kot so ob njeni ustanovilvi predvidevali. Legija je štela 35 mož, je pa kmalu sprejela v svoje vrste še 54 domačinov - Zgornjesav-inčanov. Toje bilo zelo pomembno, saj so domačini vse drugače poznali kraje okoli Ljubnega, kot pa prispeli Celjani. Legijo, ki je tako skupaj štela 89 možje vodil Celjan iz znane slovenske družine, podporočnik Maks Detiček. Štab so imeli v gostilni Benda. SODELOVANJE Z OBMEJNIM POVELJSTVOM V ŠOŠTANJU S tem poveljstvom borcev za severno mejo so že ob prihodu na Ljubno vzpostavili telefonsko zvezo. To je bilo poveljstvo Vzhodno koroškega odreda, kije potem oskrbovalo borce na Ljubnem. Poveljstvoje naložilo legiji na Ljubnem tele naloge: Varovanje koroško-štajerske meje, zadržati in braniti vsako prodiranje sovražnika na naše ozemlje in to v odseku med Staknečkim vrhom (13 km severno-zahodno od Šoštanja) do Slemena (1.320 m) nad Solčavo. Legija je držala zvezo na desnem krilu z ljubljanskim polkom na Belanskem vrhu, na levem krilu pa s skupino borcev podpolkovnika Naumoviča na Pavličevem sedlu. PRVE IZVIDNICE 12. maja opoldne je močna četa legionarjev z Ljubnega pričela z raziskovanjem terena, kije spadal v njihovo pristojnost. Ugotovili so, da Avstrijci preko Kramariče vdirajo in ropajo kmetije. Šlo je za posadko iz Črne. Tam je bilo kakih 200 sovražnikovih vojakov. Ena od patrulj je pod Hlipovcem naletela na avstrijsko skupino, ki pa seje takoj umaknila, ko je zagledala vojake s šajkačami (srbske vojaške kape). Legija je razpostavila močne straže po kmetijah ob meji. Dr. Mejakje bil nastanjen na kmetiji Prepadnik, ob njem pa je stražil mitraljezec Jaka Robnik iz Luč, ki ga Mejak opisuje kot hrabrega in pogumnega vojaka. Zraven je bil tudi Albin Breznik iz Luč. NAPAD NA ČRNO 21. maja se je skupina Celjske legije približevala Črni z namenom, dajo napade. Naletela je na močno predstražo sovražnika. Po kratkem boju so postojanko pri Cvelbarju uničili in porezali telefonske napeljave. Seveda je ta trušč povzročil v Črni velik preplah in kmalu so prišli Avstrijci svojim na pomoč. Enota Celjske legije seje pred premočjo previdno umaknila. Črna je dokončno padla v roke jugoslovanske vojske 28. maja 1919. KAKO OHRANJAMO SPOMIN NA KOROŠKE BORCE? Današnji rod ve o dogajanjih v zvezi s Koroško malo ali nič. Tedaj je šlo za zgodovinsko odločitev generala Maistra, da obrani slovensko govorno območje na Koroškem. Vemo za vse nakane v zvezi s poznejšim plebiscitom, negativnim vplivom ameriških članov mirovne komisije na prizadevanja Slovencev za ohranitev dela Koroške v Jugoslaviji (Država SHS). Tudi neodločnost ljubljanske deželne vlade je veliko pripomogla k izidu v dobro Avstrije. Pa vendar, na Ljubnem smo ob občinskem prazniku leta 1997 na občinski stavbi odkrili spominsko ploščo borcem za severno mejo. Septembra 2007 pa je bil odprt Park borcev za severno mejo ob Savinji na Ljubnem. V tem kraju deluje tudi Zgornjesavinjsko društvo generala Maistra. To skrbi za vsakoletno slovesnost vspomin na borce generala Maistra. Na ta način se ohranja spomin na usodne dogodke med boji za Koroško. General Maister (Rudolf Maister - Vojanov), kot ga naslikal slikar Franc Kramberger iz Mozirja. Sliko hrani Osrednja knjižnica Mozirje, domoznanska zbirka A. Videčnika. @ SUBKULTURA »EMO« w • Današnje emote so ustvarili mediji ERIKA JAMNIK profesorica razrednega pouka Sledeči članek je nastal iz izsledkov raziskave, ki sem jo opravila med pripadniki emo subkulture, in sicer sem izvedla nekaj intervjujev, na podlagi katerih sem poskušala predvsem razjasniti nekatere stereotipe, kijih tej subkulturi pripisujejo mediji. Tematika intervjujev seje nanašala na pomen besede emo, na to, kakšna je sploh emo oseba, spraševala sem jih o samem zunanjem izgledu, predvsem o frizuri in make upu. Dotaknili smo se tudi zloglasnih desetih »emo-zapovedi«, zaradi katerih ima ta subkultura v medijih negativni predznak, saj naj bi te zapovedi spodbujale rezanje, žalost, depresijo in celo samomor. Zanimalo me pa je tudi, kako jih sprejemajo v šoli in kako so se na njihovo pripadnost subkulturi odzvali starši ter ostala okolica. »Moji« emoti so vedeli, kaj pomeni beseda emo in odkod izvira. Nekateri menijo, da so današnje emote ustvarili mediji in da sedanja emo subkultura ni to, karje predstavljala v 80-ih letih v Ameriki, ampak večinoma pripadniki uporabljajo samo takšen zunanji stil ter poslušajo emo glasbo. Okol- ica pa besedo emo razlaga z negativnim prizvokom, in sicer kot Emocionalno Motena Oseba, kar emoti razumejo kot žalitev. Emoti menijo, da je emo oznaka v prvotnem smislu izgubila svoj pomen in da je ta subkultura trenutno vidna samo skozi stil. Na splošno pa se strinjajo, da je emo zelo čuslven in da so čustva zanj bolj pomembna od razuma. Ne podpirajo nasilja in imajo kritičen pogled na stanje, ki vlada v današnjem svetu, nikakor pa niso pesimistični. ( 14 K J Emo zunanji stil intervjuvanci opisujejo tako kot je ta predstavljen v medijih. Nosijo črne »tight pant-ske« (ozke hlače), »skejtice«, oprijete majice..., stil je zelo dekliški. Uporabljajo zelo opazen make up, predvsem okrog oči, mažejo se tudi fantje, nošenje piercingov pa je skoraj pravilo. Prevladuje črna barva, tako za obleke kot tudi za lase. Frizuro imajo čez oči, saj hočejo s tem poudariti, naj jih os- V šoli vprašane emote dokaj dobro sprejemajo, vendar sami menijo, da je odvisno, na katero šolo hodiš in v katerem kraju se šolaš ter živiš. Več težav s sprejetostjo pa imajo doma, v družinskem krogu. tali pustijo pri miru. Ravno zaradi dekliškega stila so v medijih fantje predstavljeni kot geji. Intervjuvanci pa menijo, da v subkulturi ni »popularna« homoseksualnost, ampak biseksualnost, ni pa pravilo. Emo zapovedi »mečejo slabo luč« na celotno subkulturo. Med emoti velja, da te zapovedi niso resnične in da se lahko reže tudi nekdo, ki ga srečaš na ulici, pa nikakor ni emo. Nekateri emoti se tudi režejo, ampak bolj zaradi tega, da s tem dokažejo pripadnostsubkulturi in so tako bolj »in«. Družba in okolica emotov ne sprejemata, jih marginalizirata. Moji intervjuvanci doživljajo, da za njimi kričijo »lejga emota« in jih s tem še dodatno stigmatizirajo. »Moji« emoti menijo, da so pri tem veliko krivi mediji, ravno zaradi negativne podobe, ki jo pripisujejo subkulturi. Največji problem poleg medijev intervjuvanci pripisujejo nepoznavanju subkulture emo v širši družbi. V šoli vprašane emote dokaj dobro sprejemajo, vendar sami menijo, daje odvisno, na katero šolo hodiš in v katerem kraju se šolaš ter živiš. Več težav s sprejetostjo pa imajo doma, v družinskem krogu. Starši jih ne sprejemajo zaradi zunanjega stila, predvsem make upa in piercingov, proti njihovi osebnosti pa bolj ali manj nimajo pripomb. En intervjuvanec pa je doma zelo lepo sprejet, saj mu pravijo, daje življenje njegovo in da naj počne stvari, ki ga osrečujejo. Tako nekako zgleda slovenska emo scena. Moji izsledki niso neka posplošitevza celotno subkulturo, so le realnost posameznih pripadnikov. Moje izkušnje z omenjeno subkulturo so pozitivne, opazila nisem nobenih depresivnih ali žalostnih emotov. So le običajni najstniki, ki se iščejo in s svojo pripadnostjo tej subkulturi opozarjajo na to, da obstajajo in da so člani neke »scene«. Menim, da bi celotna družba morala sprejemati drugačnost, saj nas le-ta bogati in izpopolnjuje. Mediji pa včasih kakšno stvar tudi preveč »napihnejo«, zato bi se morali večkrat prepričati o stvareh in ne slepo verjeti napisanemu. 40 /eto ... MONOGRAFIJA OBČINE NAZARJE OB 750 LETNICI VRBOVCA ObčinaNazarje je praznovanje občinskega praznika pričela s predstavitvijo monografije in otvoritvijo razstave Nazarje skozi čas. Monografijo občine Nazarje, ki je pred letom dni začela nastajati kot zbornik, je predstavil njen glavni urednik, Aleksander Videčnik. Vsebina je razdeljena na 21 poglavij, poudarek pa je seveda na gradu Vrbovec, saj je bil razvoj kraja v preteklosti tako ali drugače povezan prav z njim. VODE JE PRIMANJKOVALO V dolgotrajnem obdobju poletne vročine se je v nekaterih predelih Zgornje Savinjske doline pojavil problem pomanjkanja zdrave pitne vode. Oskrbo s pitno vodo so v mozirski občini v zadnjih letih zelo dobro rešili, problemi pa so seveda v višje ležečih predelih. Gasilci so na višinske domačije in kmetije zvozili 230.000 litrov pitne vode in tudi s tem upravičili svoje napore pri nabavljanju sodobnih gasilskih cistern. 3 O /e*d ... KMETIJE BI SPREMENILI V POČITNIŠKE HIŠKE Opozorjeni smo bili na vse večje želje raznih ljudi, da bi kupili kmetije, ki bi jih spremenili v počitniške hiške. Na območju Luč je prišlo celo do nedostojnega prepričevanja starejših lastnikov, ki so nasedli napačnemu tolmačenju takšnih iskalcev mirnih kotičkov češ, da bo posestva starih, za delo nesposobnih ljudi pobrala občina. Seveda je opisana trditev laž in sredstvo za poceni nakup. Zato je verjetno potrebno opozoriti naše občane, da ne nasedajo raznim ljudem, ki bi želeli tako priti do cenenih rešitev svojih želja do počitniških zatočišč. Tatiana Golob V_________________________________J V SPOMIN Janez PLESNIK 1951-2008 So novinarji in so »novinarji«. Prvi opravljajo svoj poklic, pravzaprav svoje poslanstvo z dušo in telesom in jim novinarstvo predstavlja način življenja, drugim je novinarstvo zbiranje informacij za plačilo. Janez Plesnik, novinarski kolega, od katerega smo se pred dnevi poslovili na rečiškem pokopališču, je sodil globoko v prvo kategorijo in bil zato v strokovnih krogih cenjen, med ljudmi pa priljubljen poročevalec o dogodkih v lokalnem okolju. Pisano slovensko besedo je vzljubil že kot otrok, ko so ga vase potegnile knjige. V srednješolskem času je v njem dozorela odločitev za študij novinarslva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Že kot študentje delal v športni redakciji časnika Delo in tako pridobil dragocene izkušnje za kasnejšo poklicno prakso. Po vrnitvi v domače okolje je delal kot novinar Našega časa in Radia Velenje ter Savinjskih novic. Vletih 1976-1978in 1990-1991 je bil tudi urednikzgornje-savinjskega časopisa. Ko smo pred desetimi leti, tik pred 30. obletnico začetka izhajanja Savinjskih novic vse dotedanje urednike zaprosili za nekaj misli ob tem jubileju, je Janez Plesnik med drugim zapisal: »Spremenili so se časi in mi z njimi, preveč spremeniti pa se ne smejo Novice. Še vedno morajo ostati naše, če želijo uspešno jadrati v razburkanem morju množice tiskanih in elektronskih medijev, ki brezobzirno posegajo v naše življenje in mišljenje. Dokaj brezskrben odpor lahko Novice nudijo s pisanjem o nas, naj prispevajo k preprečevanju gradnje različnih plotov med nami, ki smo se razdelili in se nemalokrat želimo zapirati vsak vase in v svoje okolje. O svetu in vesolju se bo že poučil vsak zase, žal pa se med sabo premalo in vse manj poznamo mi sami. In tu, v središču spirale je pravo mesto naših Novic, če želijo naše tudi ostati.« Janez Plesnik je bil mož z izrazitim čutom za človeka in pravico. Čeje videl krivico, gaje zabolelo, inje to tudi zapisal, vendar nikoli na žaljiv način. Njegov slog izražanja je bil lep, razumljiv in bogat, a kljub temu informativen in natančen. Znal se je tudi pošaliti, najbolj pa je užival v poročanju o športnih dogodkih, s katerimi je tudi začel svojo novinarsko kariero. Zadnja leta se je bojeval z boleznijo, ki ga je oropala življenjske in delovne energije. Kljub temu nismo niti pomislili, da se bo poslovil tako hitro. Upali smo, da se bomo z njim, če ne prej, znova srečali prihodnje leto, ko bodo Savinjske novice praznovale 40-letnico izhajanja, vendar nas je na žalost prehitela smrt. Janeza Plesnika bomo ohranili vtrajnem spominu kot prijatelja in stanovskega kolega, njegova topla beseda pa bo za vedno ohranjena v časopisnih in radijskih arhivih. Franci Kotnik UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE Tudi letos precej novosti v ponudbi krožkov Na prireditvi Soustvarjamo univerzo tretjega življenjskega obdobja je predsednica društva Univerza za tretje življenjsko obdobje (Uni) Marija Vrtačnik predstavila letošnji program in omenila nekatere novosti. Zbranim je nato spregovoril predsednik Društva upokojencev Gorenje Ivan Atelšek. Kot je uvodoma dejala Vrtačnikova, je velenjska univerza, ki letos stopa v svoje 23. leto, po uspešnosti in številčnosti na drugem mestu v državi takoj za ljubljansko. Poudarila je potrebo, da ljudje po upokojitvi ostanejo aktivni, saj tako prispevajo tudi k uspešni družbi in ustreznemu medgeneracijskemu sobivanju. Predstavila je letošnji bilten Zmagovalci, v katerem so zbrane vse potrebne informacije o začetku novega »šolskega« leta, prireditvah in možnostih vključevanja v številne krožke in izobraževanja. Urnik za prihajajoče šolsko leto vsebuje poleg ustaljenega učnega programa veliko novosti. Nekatere nove in začetne krožke uvajajo tudi v Mozirju. Ivan Atelšekje letos praznoval 80. življenjski jubilej, vendarje še vedno izredno aktiven. Poudaril je, da mora družba starejšim ljudem zagotoviti jetij. Eno takih je Gorenje, ki ima približno 2.500 upokojencev, od tega pa se jih kar okoli 700 aktivno vključuje v lastno društvo upokojencev. Atelšek seje spomnil tudi svojega otroštva na Prihovi, šolanja in začetkov Gorenja, katerega dolgoletni direktorje bil, ter nastajanja sodobnega Velenja. Pri tem je omenil tudi Gorenjevo tovarno malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah, kjer sedaj deluje BSH. Številno poslušalstvo mu je z zanimanjem prisluhnilo, saj je večina tudi sama sodelovala vteh Ivan Atelšek se je v pogovoru z Marijo Vrtačnik spomnil tudi dogodkih, svojega otroštva in mladosti na Prihovi (foto: Marija Lebar) Marija Lebar ne samo možnost materialnega preživetja, temveč dostojno življenje vtretjem življenjskem obdobju, da bodo tako lahko ostali ustvarjalni. K temu prispeva velik delež tudi Uni. Starejši oziroma upokojenci namreč še vedno razpolagajo z velikimi potenciali, kijih naša družba premalo izkoristi v svoj prid. Na splošno odnos do starejših v današnjem času ni dovolj kakovosten. Izjeme so nekatera podjetja, ki tudi po upokojitvi vzdržujejo vezi z bivšimi sodelavci v zavesti, da so ti veliko prispevali k uspešnosti pod- KOMU ZAUPATI ROKO ZA PLES? V Mozirju smo pričeli z vpisom v začetne in nadaljevalne TEČAJE DRUŽABNIH PLESOV ZA ODRASLE. n v • PLESNA ŠOLA Vpis in informacije na tel. 041 - 649 - 816 ČEBELAR JOŽE GOLTNIK IZ MOZIRJA Ljubezen do čebel se ne da privzgojiti, z njo se rodiš vodovoda v domačem Šmihelu (foto: Marija Šukalo) Jože Goltnik iz Mozirja se rad spominja časov, koje kot mlad fant pomagal pri gradnji vodovoda v domačem Šmihelu. Delo je potekalo, pravi Jože, ročno in je bilo zelo naporno. A danes, po več kot petih desetletjih od takrat, živita le še dva udeleženca. Zato si Goltnik želi, da bi se lahko sešli na družabnem srečanju še tisti kmetje, ki so na različne načine pripomogli, da je skozi vas pod Goltmi pritekla voda do pip na domačijah. Vodovod so šmihelski kmetje sprejeli z olajšanjem, sajjimje prihranil marsikatero pot do življenjsko prepotrebne tekočine tako za živino kot za gospodinjstvo. »Tisti čas tekoče vode ni imela niti šola. Otroci so vodo dobili ob zbiralniku za živino. Oblasti so se za gradnjo sprva pogajale s tujimi delavci, ki so za tisti čas postavili zelo visoko ceno. Zato sem sam zbral nekaj Šmihelčanov in delo smo opravili z bistveno nižjimi stroški. Kopali smo vse ročno in v kanale polagali azbestne cevi prevlečene z asfaltno prevleko,«je 75-letni Jože obudil spomin na čas, ko je delo botrovalo druženju in prijateljskemu pogovoru. Tega je Goltnik našel tudi med svojimi čebelarji v Mozirju. Prijateljevanje in ljubezen do čebel sta mu bila namreč vodilo pri ustanovnemu občnemu zboru mozirske čebelarske družine pred več kot pol stoletja. V njej je do sedaj opravljal različne naloge v upravnem odboru. Nekoč seje na njegovo roko obesil cel roj čebel. »Bilje čuden občutek, nekaj pikov, a to sem hitro pozabil,« je povedal Goltnik in hkrati omenil, da nikdar ni imel problemov s čebeljimi piki. Kot zaprisežen čebelarje vrsto let vodil tudi krožek na mozirski osnovni šoli. Daje znanje znal dobro prenesti na mladi rod, so bila dokaz številna priznanja, ki sojih šolarji tisti čas prejemali na različnih tekmovanjih. »Danesje med mladimi vse manj zanimanja za vzgojo čebel in pridobivanje medu. To delo terja veliko časa in potrpežljivosti, kar pa današnji mladini primanjkuje,« pravi Goltnik, ki sam dela s petdesetimi čebeljimi panji in je prepričan, da se ljubezen do čebel ne da privzgojiti, z njo se rodiš. Tudi vjeseni življenja ne more brez svojih čebel. Te vsak dan obiskuje na dveh lokacijah v Mozirju. Kadar pa mu ostane kaj prostega časa, pa splete tudi kakšno košaro. Tovrstne dejavnosti, ki mu pomeni le sprostitev, seje naučil v otroštvu. Izdelke ne prodaja, temveč z njimi obdaruje prijatelje. Ti so deležni tudi medu, medice in propolisa ter cvetnega prahu Jožetovih čebel. Marija Šukalo Leta nazaj se je na Jožeta Goltnika obesil cel roj čebel ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MOZIRJE, KO NAZARJE Dolgoletnim aktivnim «lanom podelili priznanja V avli nazorske osnovne šole so se 13. septembra srečali člani nazorskega krajevnega odbora ZB za vrednote NOB. Na družabnem srečanju, ki je sodilo v sklop prireditev ob občinskem prazniku, so podelili priznanja najzaslužnejšim, medse pa sprejeli 19 novih članov. Prisotne je pozdravila predsednica krajevne organizacije Majda Kra-jner. Izrazila je svoje veselje ob veliki udeležbi, ki je posledica dobrega dela članstva. Izpostavila je njihov trud pri ohranjanju vrednot NOB in grajala hotenja nekaterih, ki jim pripisujejo drugačen pomen. »Ljudje v Nazarjah so bili vedno narodno zavedni, kar kaže tudi 49 imen na spomeniku padlim borcem,« je dejala Krajnerjeva. Naloga njihovega Majda Krajner in Jože Zakrajšek, eden izmed prejemnikov priznanja (foto: Benjamin Kanjir) združenjaje zavoljo tega spoštovan- Najzaslužnejšim članom, ki so v je preteklosti in imeti odprt ter opti- preteklosti v organizaciji pustili neiz-mističen pogled v prihodnost. brisen pečat z marljivim delom in brezštevilnimi prostovoljnimi urami, so podelili simbolična priznanja. Prejeli sojih Jožica Pečovnik, Jože Zakrajšek, Rudi Krajner, OŠ Nazarje in posthumno Vlado Košir. Podelitvi priznanj je sledil sprejem 19 novih članov. To govori v prid dejstvu, da ljudem ni vseeno, kaj seje dogajalo v polpretekli zgodovini slovenskega naroda in da je spomin na krvave dogodke druge svetovne vojne še vedno živ. Srečanje sta podprli nazorska občina in podjetje BSH Hišni aparati. Kulturni program so pripravili domači osnovnošolci, ki so zaplesali in zaigrali ter s tem udeležencem polepšali družaben popoldan. Slovenska popevka 2008, ki , se je odvijala v ljubljanskih a W Križankah, je minila v zna-» \ ) menju Anžeja Dežana. V Mladi pevec je povsem zasenčil ostalih enajst interpretov, saj je pobral nagrade za najboljše besedilo, najboljšo interpretacijo, postal pa je tudi zmagovalec po mnenju žirije. Svojo veliko zmago sije pridobil s skladbo Šopek maka na besedilo Milana Dekleve ter glasbo in aranžma Patrika Grebla. Nagrado po mnenju občinstva je dobil Marko Vozelj, Tina Gačnik - Tiana pa je po mnenju žirije postala najboljša debitantka. Vse izvajalce je spremljal revijski orkester RTV Slovenija. Med telefonskim glas- GRAFIČNE STORITVE ..% . k ovanjem so poslušalce v Križankah in pred televizijskimi zasloni kratkočasili Irena Vrčkovnik, Aleksander Mežek, Alenka Pinterič, Tomaž Domicelj, Tinkara Kovač in New Swing Quartet. Prireditev sta povezovala Tajda Lekše in Jure Ivanušič. Alenka Ludviku Tominšku za 80. rojstni dan Čas hiti, hitro, prehitro. Dotaknimo se sa z željami; zdravje, sreča, veselje... Pavličevi iz Luč uninrai Na trgu 51, Mozirje Ohranite spomine na čudovit dopust! O in www. fotokopiranje in tiskanje grafično oblikovanje \_SzS vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske naloce...) izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) plastificiranje Tel.: 839-50-80 termotehnikci toplotne črpalke hladilni sistemi Termo-tehnika, d.o.o., Braslovče Orla vas 27/a 3314 Braslovče informacije: 041 605 951 RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. MONTER (SERVISER) TOPLOTNIH ČRPALK, HLADILNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV Pogoji - izobrazba: IV. ali V. stopnja elektrotehnike ali strojništva (energetik) - delovne izkušnje iz montaže klimatskih, hladilnih in ogrevalnih naprav in sistemov. 2. REFERENT V PRODAJI IN NABAVI Pogoji - izobrazba: V. stopnja ekonomsko komercialni tehnik - delovne izkušnje iz področja tehnike oziroma ogrevalnih sistemov in naprav. 3. SESTAVLJALEC V PROIZVODNJI Pogoji - izobrazba: osnovna šola - drugo: ročne spretnosti, dober vid - delovne izkušnje so zaželjene iz področja elektrotehnike, ključavničarstva, itd. Tone Gluk 30. septembra tvojih 60 let slavimo, mnogo zdravja, sreče in veselja ti želimo, kličemo ti še na mnoga leta, naj se v življenju tvojem še veliko lepega obeta. Vsi tvoji NUDIMO: - zaposlitev za nedoločen čas po poteku 6 mesečne preizkusne dobe, - delo na perspektivnem področju (obnovljivi viri energije) in v mladem kolektivu, - stimulativna plača - enoizmensko delo. Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov: TERMO-TEHNIKA, d.0.0., BRASLOVČE Orla vas 27a 3314 BRASLOVČE Dodatne informacije na telefonski številki 03/703 16 20 ali 041 605 951 SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE NAZARJE Šolarji in varnost v prometu Člani nazarskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbijo za varnost šolarjev in dijakov (foto: Rozalija Tkavc) Prvi šolski dnevi so uspešno minili, kar zadevo varnost v prometu. Zato so poskrbeli policisti in člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline, ki so istočasno tudi člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Skrbijo za varnost šolarjev in dijakov vse leto pri vseh vrstah zunanjih športnih aktivnostih, kolesarskih izpitih, predavanjih všolah o varnosti cestnega prometa. Nudijo jim tudi pismena gradiva, prirejena za vse starosti in izvajajo tekmovanja Kaj veš o prometu? Rezultati so presenetljivo dobri. Mladina vrača skrb že s tem, da upošteva napotke, kar se zaznava pri dobrih rezultatih osveščanja in previdnosti. Še naprej naj velja pravilo: Bodite previdni in vidni! Rozalija Tkavc Nenavadne buče Fotografijo nevsakdanje buče in njene zravnane kolegice nam je v uredništvo prinesla Vera Kumprej s Tera. Desna buča je takšne oblike, kerje rasla prek ograje. Na tehtnici je pokazala devet kilogramov. ŠE VEDNO VOZIM - t VENDAR NE HODIM r DRUŠTVO PARAPLEGIKOV JZ-ŠTAJERSKE ZA VEČJO PROMETNO VARNOST IN NJIHOVO MOBILNOST POŠLJITE SMS S KLJUČNO BESEDO VOZIM NA ŠTEVILKO 1919 # • in prispevajte 1 eur za novo kombinirano vozilo. jß ff 4 \ www.vozim.si J j :;|Z: L' /7VH eaEscui jääRS " - gs. + €% f l iaBOni MtiNT-asvisioH 41. MT'S 4?* pf«"»"* A ® <* ODVETNIŠKA DRUŽBA KEKEC - MIHELČIČ o.p.,d.n.o. Gregorčičeva 02, 1 240 Kamnik odpira dne 1. oktobra 2008 podružnico na naslovu Šmihelska cesta 2, v Mozirju (upravna zgradba). Sprejem strank: vsako sredo med 8. in 12. ter od 14. do 18. ure. Tel: 03 58 32 658, internet: www.odv.druzba-kekec, e-pošta: info@odv-druzba-kekec.(om Pionirji s svojimi spremljevalci iz Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Dreti (foto: Zdenko Štrukelj) PIKIN FESTIVAL Pika na obisku le še jutri Minuli teden je Velenje že 19. leto zapored obiskala najmočnejša deklica na svetu. Pika Nogavička. Prijezdila je na svojem pikastem konju in otroke ves teden razveseljevala na prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru. Na obisku bo še do jutri, ko pripravlja bučno in razposajeno poslovilno zabavo. Pika je spet prijezdila na svojem pikastem konju (foto: TG) Piko letos zanimajo predvsem časi naših babic in dedkov, zato si mali obiskovalci njenega festivala že ves teden z zanimanjem ogledujejo številne goste, ki prikazujejo stare obrti, čudna orodja in nasploh opravila, kijih naši malčki doma ne vidijo več. Ker seveda otroci takoj radi poprimejo za vsako zanimivo delo, pa naj zgleda še tako težko, jih tudi letos Pikini prijatelji razveseljujejo s številnimi ustvarjalnimi delavnicami, plesom in pesmijo. Novost letošnjega festivala je tudi nova hiša - vila Čira-čara, kjer Pika preživlja del svojega obiska v Velenju in kamor so prisrčno vabljeni vsi otroci, obiskovalci festivala. Častna pokroviteljica Pikinega festivala je letošnje leto soproga predsednika države Barbara Miklič Türk, ki bo jutri na zaključku festivala prejela naziv in plaketo Pikine ambasadorke. Za obisk dobre zabave torej še ni prepozno, Pika in njen prijatelj gusar Boštjan za jutri obljubljata zabavo polno glasbe, plesa, pouličnega gledališča, žonglerstva in še bi se našlo kaj zanimivega. TG / \ 19 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Državno gasilsko tekmovanje v orientaciji Na prvo septembrsko soboto je v Jakobskem dolu v okviru Gasilske zveze Slovenske Gorice potekalo državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Na to tekmovanje so se uvrstile tudi tri ekipe iz Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, in sicer vse tri iz PGD Šmartno ob Dreti. Naši mladi gasilci so zasedli odlična mesta, saj so bile mlajše pionirke od 37 ekip enajste, prav tako starejše pionirke, starejši pionirji pa so zasedli 17. mesto. Vsi skupaj smo prišli domov zadovoljni z upanjem, da nas v naslednjem letu čaka še kakšen podoben uspeh. Saša Bric MOZIRSKA KOČA Izpopolnjevanje markacistov Drugo septembrsko soboto je na Mozirski koči potekalo licenčno izpopolnjevanje markacistov Planinske zveze Slovenije, ki gaje pripravil Savinjski meddruštevni odbor. Tovrstna izobraževanja pri slovenski planinski zvezi pripravljajo vsakih pet let. Na njih markacisti dobijo informacije o spremembah z različnih področij in potrdijo licenco o delovanju na svojih planinskih poteh. Letošnjega tečaja, ki naj bi bil regijskega značaja, seje udeležilo več kot štirideset udeležencev iz vse Slovenije. Ti so v teoretičnem delu prisluhnili vodji izobraževanja pri komisiji za planinska pota, podpredsedniku Planinske zveze Slovenije Stanku Gašpariču in načelniku komisije za planinska pota Tonetu Tomšetu. Tomše je predstavil spremembe zakona o planinskih poteh, spregovorili pa so tudi o zaščiti Krofličeve markacije -označbe poti in katastru planinskih poti. V praktičnem delu bi se morali podati tudi na teren, kjer bi si ogledali del poti in njeno urejenost, označbe in kakšne so pomanjkljivosti določene poti. A žal to zaradi slabih vremenskih razmer ni bilo mogoče. Marija Sukalo Vodja izobraževanja pri komisiji za planinska pota, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Stanko Gašparič (foto: Ciril M. Sem) GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Na obisku gasilke iz Šaleške doline Ob koncu šolskih počitnic so se na potepanju po Zgornji Savinjski dolini mudile članice gasilskih društev Gasilske zveze Šaleške doline. Pridružile so se jim zgomje-savinjske kolegice, pozdravil in pospremil pa jih je tudi predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žunfer. Ta je dejal, da so takšna in podobna srečanja gasilk in gasilcev potrebna, saj neformalna druženja ter poznanstva pripomorejo k uspešnemu sodelovanju na strokovnem področju, Njegovim besedam je pritegnila predsednica GZ Šaleške doline Helena Brglez, kije izpostavila dolgoletno odlično sodelovanje obeh zvez tako na tekmovalnem, preventivnem, izobraževalnem kot na ostalih področjih. Ogleda znamenitosti naše doline se je udeležilo 60 članic, od tega 15 Zgornjesavinjčank. Z nihalko so se povzpele na Golte, kjer so si ob vodstvu Zlatka Rošerja ogledale Alpski vrt, s sedežnico pa so se odpeljale še na Medvedjak. Čeprav je bil dan na Golteh zelo meglen,jim to ni pok- bilo druženje šaleških in zgornjesavinjskih gasilk prijetno in veselo (foto: arhiv GZ Šaleške doline) Kljub meglenemu vremenu je varilo dobre volje. Popoldne so si obiskovalke ogledale Fašunovo hišo na Ljubnem ob Savinji in radmirsko zakladnico mašnih plaščev. Dan so zaključile na pikniku na kmetiji Žuntarjevih na Pobrežjah. Pod kozolcem seje raz- vil vesel klepet, vmes pa so za boljše razpoloženje tudi zapele. »Zahvaliti se moramo Mestni občini Velenje, ki namje priskrbela avtobus in Občini Ljubno za pomoč pri ogledu Flosarske zbirke. Zahvala gre tudi Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline in predsedniku Janku Žuntar-ju ter njegovi družini, pa tudi vsem, ki so kot gostitelji pripomogli, da nam bo ta obisk ostal v lepem spominu,« je ob zaključku dejala predsednica Helena Brglez. Marija Lebar GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINSKE DOLINE Rečiranom skoraj vsa prva mesta Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim drušlvom Rečica ob Savinji in rečiškim občinskim gasilskim poveljstvom pripravila tekmovanje za pionirje in pionirke ter mladince in mladinke. Na Rečici je tako svoje znanje o gasilstvu predstavilo pet ekip pionirk in enajst ekip pionirjevterosem ekip mladink in šest mladincev iz enajstih prostovoljnih gasilskih društev naše doline. Tokrat svojih predstavnikov med najmlajšimi gasilci niso imeli PGD Bočna, Luče in Solčava ter Gorica ob Dreti. Tekmovanje na Rečici, ki ga je v drugem delu otežilo slabo vreme, je dokazalo, da rečiški gasilci niso samo dobri organizatorji, temveč imajo v svojih vrstah tudi podmladek, na katerega gre v prihodnosti še kako računati. Tako pionirke kot mladinci in mladinke so namreč osvojili prva mesta, pionirji pa so se Na Rečici so svoje znanje o gasilstvu predstavili pionirji in mladinci (foto: Marija Šukalo) pristali na tretjem. Kanček manj mladinci. Gornjegrajci imajo na-sreče so imeli Mozirjani, ki so osvo- jboljše pionirje na prvem in pionirke jili drugo mesto, in sicer v kategoriji na tretjem mestu. Pobrežani so na pionirke (Mozirje II), mladinke in tokratnem tekmovanju v kategoriji pionirji pristali na drugem mestu. Tretja mesta so med mladinkami osvojili Šmarčanke, v kategoriji mladinci pa ekipa Nove Štifte. Tekmovanje na Rečici pa je bilo hkrati tudi predzadnje v nizu pokalnih tekmovanj pionirjev in mladincev Savinjsko-šaieške regije. V ligi so tekmovale pionirske in mladinske desetine Gasilskih zvez Prebold, Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter Žalca. V vaji z vedrovko in vaji štafeta s prenosom vode se je pomerilo 18 pionirskih ekip, v vaji z ovirami in vaji štafeta 400 metrov z ovirami pa deset mladinskih ekip. Zgornjesavinjsko gasilsko zvezo so zastopali pobreški pionirji, ki so osvojili drugo mesto ter rečiški mladinci, ki so bili v svoji starostni kategoriji najboljši, mladinke Rečice in Mozirja pa so osvojile drugo in tretje mesto. Marija Šukalo OBMOČNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V ODBOJKI NA MIVKI Kar štirje zgornjesavinjski polfinalisti Začetek septembra je po urniku športnih aktivnosti v osnovnih šolah rezerviran za območna prvenstva v odbojki na mivki. Deklice in dečki Savinjsko-šaleške regije so imeli svoj turnir v Velenju, kjer sta si prvouvrščeni ekipi v posamezni kategoriji zagotovili nastop v polfinalu državnega prvenstva. Izreden uspeh in popoln izkupiček je tokrat uspel Zgornjesavinjčanom, saj so se prav vse štiri sodelujoče ekipe uvrstile v nadaljnjo tekmovanje. Pri fantih so dominirali mladi Rečičani, ki so imeli v velikem finalu kar dve ekipi, v tekmi prestiža pa je zmagala ekipa OŠ Rečica 1 pred Rečico 2, pri deklicah pa sta se vfinale uvrstili ekipi OŠ Nazarje in Blaža Arniča iz Luč. Po odigranem finalu je bilo čutiti zadovoljstvo v obeh taborih, saj so se tako zmagovalke iz Luč kot drugouvrščene Nazar-čanke uvrstile v polfinale državnega prvenstva. To se bo odvijalo v Zrkovcih pri Mariboru, kjer se bodo ekipam iz naše doline pridružili še igralci in igralke iz koroškega, mariborskega, celjskega, prekmurskega in podravskega območja. Glede na to, da imajo v ognju kar štiri ekipe, se športni pedagogi Rajko Rudnik, Andrej Stefanovič in Primož Jelšnik potihoma le nadejajo kakšnega presenečenja v režiji njihovih varovancevali varovank. Vsaj ena uvrstitev v finalni del tekmovanja pa bi že bila pika na i njihovih pričakovanj in še en velik uspeh zgornjesavinjskega šolskega športa. Franjo Pukart Vsem štirim ekipam iz Zgornje Savinjske doline se je uspelo uvrstiti v polfinalno državno prvenstvo v odbojki na mivki (foto: Franjo Pukart) ROKOMETNI TURNIR V NAZARJAH Največ zmag Gornjegraj