wftimd aim pgrnibptgft n vin t kot zdravil, i rino, da so pripravljeni izdelovati Te regulacije je f;»kladniškemu pivo v bolniške svrhe. V par dneh tajniku /•• pred ve<*- meseci pred- i !•<» pripravljeno vs" /ti bolniško !«»/i! v jHwlpis nrad za notranjo | pivo bo na trgu. enrinu. oi^jdi j»- šele sedaj live- Prohibicijski ura ii so dobili j ji\ jI. To dolgo e:.kanje je bilo \ i bcestila glede te odločbe, (ilede posledica želje predsednika Hard- in»ra, ki je hotel počakati na tre-nutel.. ko ho kongres odobril novo zakonodajo, ki naj bi prepo-v-dala izdelovanje p»va in vina v /.liavilne f vrhe. Tozadevna predloga pa še do • lanes ni rešena, ker se je pojavila proti nji v senatu velika opo-zieijs. V svoji izjavi glede podpisali ja regulacij je rek» 1 Mellone, da M' postavne pravice interesov, ki pridejo pri tem vpoštev. jasne in da ne more department še nadalje zavlačevati izd.-!,je teh regulacij. Ohjava teh določil jr bila predložena ker v vlaJnih krogih domnevali, da bo sprejeta |>osta-va. ki bo sploh prepovedala izdelovanje piva in v-p* v zdravniške svrhe. V zadnjem času pa so i/ ve< tli pri *e prir.Moeti interesi velik priii*k na vlado, ki je kontno rekla, da nima nobene pravice š»* nadalje zavlačevati izdaje teh določil. Odkar je izdal prejšnji pene ralni prnvdnik Palmar svojo odločitev plede piva in vina kot rdravil. se j*- vnel boj proti izdaji (!oločil na temelju Palmerjevc t»il-h »e i t ve. >ganih pijač veljajo stara določila, da sme zdravnik predpisati vsakemu bolniku le en pint žga-nja vsakih deset dni. Wheeb-r. pravni zastopnik An-tisalon^ke litre, je n^H-nja, da se no- izdelovati zdravniško pivo le * devetih državah, namreč v Massachusetts, Rhode Island, • 'onnecticut„ New York, New .Vrsey, Pennsylvania, Maryland, Yiseonsin in Californiji. V teh državah se bodo suliači borili proti vsakemu posameznemu receptu. ki bo izdan. Wheeler in njegovi tovariši v kongresu so narav-i-ost besni vspričo te odločitve. Izjavljajo, da imajo v kongresu dosti glasov, da uv»-T javijo vsako protipivsko predlogo, ki bi bila piedložena. KAROL SE JE HOTEL OBESITI ^PREJŠNJI AVSTRIJSKI CESAR JE BAJE HOTEL IZVRŠITI SAMOMOR. — NJEGOVO NAKA NO JE PREPREČILA NJEGOVA ŽENA. — KAROL BO NAJBRŽE JETNIK ZAVEZNIKOV. — CI-TA GA JE BAJE NAPOTILA K NEPREMIŠLJENEMU KORAKU USODA KITAJSKE. V zadnjem, času je izgubljala Ki tajska kos za Kosom svojega obre £ja in zaledja. Da se zagotovi Kitajski narodno eksistenco, je skli cal predsednik Harding konferen co, ki se bo bavila z vprašanjem Pacifika in Daljnega Vzhoda. Za stopani bedo vsi naredi, ki imajo ozemlje oziroma koncesije na Kitajskem. To so Velika Britani ja, Francija, Japonska, Holands ka, Belgija, Portugalska in Združene države. JUŽNA KULTURA V NOVI LUČI POGREBNE SLAVNOSTI ZA KRALJEM LUDOVIKOM. NI HOTEL SKRBETI, — DOSE GEL STAROST 107 LET. Winsted. < "onn., 2."». oktobra. — V" delat: si skrbi, jc ena izmed ta iiiosl i dolgega in srečnega življenja je rekel ' 'liester Woodford iz Avona, ki bo uitri dosegel starost sto in sedmih let. On je , najstarejši živi nekdanji član po-i slanske zl»oro«ce v < 'onneet ieutu. i Njegova mati j«» dosepla starost S.'daj imajo z-lra nški pravico po j, t jn njegova stara mati *ta-; kron......% 4.10 400 kron......% 1.70 5,000 kron......$20.00 800 kron......$ 2.10 10,000 kron......$39.00 Italija m medeno ozemlje: lUzpoftilja m ttdnje prit« k Izplačuje "Jadranska banka" v Tratu. 50 lir ..... % 2.50 500 lir ... . $21.50 100 lir ..... $ 4.60 1000 lir ..... $42.50 300 lir ..... yl2.90 Nemška Avstrija: RaipaUUa kta tadnjj palte in Izplačuje "AJriatiaehe Bank" na Donajn. 1,000 nem.-avstr. kron f 1.30 10,000 nem -avitr. kron $11.00 5,000 nenL-avtr. kron $ 6.00 50,000 nem.-avatr. kron $50.00 Vrrfcut denarju sedaj nI dihu, menja m večkrat nepričakovano; Iz tega nukp nam ni mcoh padati natančne cene vnaprej. Mi računame pa canl isteca dne kot n«a poslani denar doape w rake. Kot centralni Ta^opnlk* "Jadranske Banke" In njenih podrnS-aie inani »sjsiffip izvanvedna ngsds> pogoje, ki bodo velike ka-rlstl xa ane, ki m t? aU se beda posluževali nate banke. Denar aaa jr paalatl najbolj pa P—crtk Money Order, all pa po Noor York Bank Drnlt. PRAKK SAK8EB STATE BANK, 82 Oortlandt St., New York -----a 'atwflnaiao Orange Va.. '24 oktobra. — Serif William Hond iz Orange okra ja in Julian llerier, pidieist. pri daljen tnka jšnj«Miiu s->diAču. sta bila na me-tu ubita v si>b mah jm» četrti uri popoldne «m1 stx-elo\ ■ lekega Walter Ware, mladega črnca, katerega sta skušala obji uradnika aretirati ]!l#i- uradnika, je izvršil včeraj ob enajstih zjutraj samo-;:ior v nekem >ktiliiju v Kiebmon lu. kjer stj je skii'. Celi »ikraj j«» bi! razburjen radi ?ejra dogodka, kajti š«-rif je bi' skrajno priljubljen v celem okraju Orange. V *oboto opoldne s*a si' šerif in njegov spremljevalec napotila v hišo. k jer je imel Ware svoj kote kuhanje ztraoja. Malo proč od hiše sta oba uradnika izstopila L •ivtomobila in re!;la šoferju, na; čaka. dokler se ne vrneta. Izginila sta v nekem !e--:u. ki le/.i na -proti posestva nekega Tavlorja. šofer je 7:m«iii čakal od štirih popoldne do devetih žveeer, nakar se je vrnil v Orange, kjer je sp<> ročil. da se je p < njegovem mnenju pripetilo reka j neobičajnega V nedeljo zjutraj jc c^lšlo več u .ndnikoT v «prenist vtt zdra\*niki v dotični gozd in kroližno p«»! milje od glavne eeste. Komisija je (Kišla nato v hi šo r-rnea Ware, a njegova žena je izdavila, da jra ji I doma in rekla, da ne ve 11 ;<"esar o celi zadevi. Posa i«- odšla nato na dom očeta mladega črnea. ki je istotako izjavil. da ne ve n»česar o eeli za-devi. Berlin, Nemčija, 2Z. oktobra. — Iz Monakova poročajo, da je bilo preveden je trupla prejšnjega kralja Ludovika z gradu Sarvar zapadni (Ogrski v Monakovo vspričo političnega položaja preloženo na nedoločen car,. Monakovo, Bavarska, 25. okt. Keilaleč o.I mesta v zapadni Ogrski. kjer je pristal v petek aero-plan, s katerim se jt pripeljal iz ^vice prejši.i avstrijski cesar Karol. leži rmplo prejšnjega ba-7arskega kralja Ludovika III., ki j p. umrl v torek ter čaka. da ga prev.'dejM v glavno mesto Bavarske. OBZIREN JETNIK. ANGLEŽE SKRBI IRSKO VPRAŠANJE Vsi z izjemo nespravljivih, upajo, da bo mogoče dobiti skupna tla za uspešna pogajanja. Frankfort, K v.. 2o. oktobra. — Z'*ke Anderson, neki hribovec iz bližine Klkhorn City v Pike okraju, ki jc t!M'l iz Roek Castle jet-:iiškega taborišča tekom pretekle spomladi, se je zopet ojrlasil v državni kaznilnici. Obsojen je bil na petnajst let ječe radi umora. Soglasno 7 njegovo lastno povestjo je šei Anderson domov, da pridela nekaj za svojo družino, da bi pozimi ne stradala. Nikdar ni skušal izogniti se uradnikom ter prišel tekom poletja s svojo družino v Frankfort, kjer je ostal uva ali tri dni v brezplodnem na poru, da govori z governerjem gledt pomiloščenja. London, Anglija. 24. oktobra. Haines je bilo opazili tukaj veliko skrb glede možnosti uspešnih pogajanj meti angleško vlado ter voditelji Sini;feineev. Konferenca med člani angleškega kabineta ter zastopniki irske-<_a republikanskega parlamenta je bila obnovljena, a povsem jasno je bilo opaziti razpoloženje, d. povzroča položaj, kot obstaja, veliko skrb za vse one, ki si žele konečne uravnave tega mučne«?; vprašanja. Miha Collins, finančni niiniste-v irskem republikansKem kabinetu. ki je odpotoval v Dublin v Eoboto, se je danes vrnil senika : Glasi seT da je stavil ministrski predsednik Lloyd Georgi irskim delegatom gotova vprašanja, ti kajoča se zvestobe Irccv do angleške krone in vsled tejja prevladuje splošno naziranje, da je odšel Collins v Dublinu v namenu, da se Budimpešta., Ogrsko. okt. — Prejšnji cesar Karol, kojega poskus, da se polasti madžarskega prestola, se jc že drugič tako žalostno izjalovil, je iiotel izvršiti samomor, potem, ko je bil včeraj aretiran v bližini Komorna. Njegova žena, bivša cesarica, pa je videla, da nekaj tuhia. ter preprečila izvršitev samomora. Prejšnji cesar in cesarica sta jetnika v nekem Esterhazijevem gradu in na lice mesta hiti angleški visoki komisar na Ogrskem v spremstvu zastopnikov ostalih velesil, da zagotovi obema varnost. Povelja, ki jih je poslal ogrski regent, admiral Hortv, odpadlim četam, ki so podpirale Karola, so bila vzrok, da se je poskus ponesrečil. Regent je spomnil vojake r;a prisego, ki so mu dali ter za hleval neomajno pokorščino. Rekel je nadalje, da bi uspeh nj; podetja pomenjal upropastenje domovine. To odločno stališče regenta je bile uspeh in rojalistične čete so se razpršile, kot da jih je požrla zemlja. Zadnja poročila Komorna in okolice pa javljajo, da vladne čete še vedno zasledujejo bežeče kraljeve pri.itaše in da so tudi vjele Rakovskega, Andrasija in druge. Sedaj, ko se je Karlov poskus vnovič ponesrečil, bo madžarska vlada najbrže čakala na zavezniški sklep «rb-de bodočega bivališča Karola. Znano j<% da mu noče viea nuditi več azila. Moral bo iti tja. kamor ira bodo poslali zavezniki in bo vsled tega takore-ker njih jetnik. ;iini ITabsburžanom, ki bo nato proklamiran madžarskim kraljem pomočjo njenega očeta. V evropskih listih je bilo že večkrat čita*i vesti o taki nameravani r.vezi. Misel, da bo lepa Pavla mesto nje nosila madžarsko krono, j»- bila gospe j ('iti naravnost neznosna in zato je vedno drezala v svojega moža, naj se polasti prestola potom drznega državnega preobrata. Vsled tega je tudi vprizoril svoje prvo pustolovstvo, ki se je tako žalostno koinčalo. Ko sta se vrnila v Švico, je Cita neprestano očitala Karolu, da s»* ni lotil stvari pravilno. Rekla mu je, da ga bo pri drugem poskusu sama spremljala in to je tudi storila. Izid zadnjega pustolovstva pa je bil še bolj klavern kot prvega. Vse kaže. da ni bil Karol posebno navdušen za take komedije, ker ni smatral čas ugodnim, a Cita «ja je neprestano drezala, ker se je bala, da bo nosila njena meščanska tekmovalka ?ie le Štefanovo, temveč tudi avstrijsko krono. Radi ljubega miru se je Karol končno vdal. JUŽNA IIULTXJRA. Allendale, S. C.. 2.">. oktobra. — Ed Kirklanda. črnea, ki je bil are-tiian. obdolžeu umora nekega belega človeka, je ljudska množi-«*a jmite^rnila jz ječo ter linčala. Po završenem linčanju so linear ji zažgali truplo. Črnec je ustrelil belega. k«> sta se prepirala radi najemnine. London, Anglija. 25. oktobra. Zanimiva poročila prihajajo iz |ZDRAVSTVENO STANJE WIL-Berlina. V njem je rečeno, da je 1 SONA. Cita napotila prejšnjega avstrij-1 --- skeira cesarja Karola, da je vpri- Washington, D. C.. 2">. oktobra. zoril svoj novi poskus i>olastiti .J,,s,-pii Daniels, prejšnji moniari-Jse prestola svojih ceeto\. Gospa ški tajnik, je izjavil, da se je Cita ^je namreč boji. da se bo J zdravstveno stanje prejšiije^a hč«*rka setlanjega odrskega regen- predsednika Woodrow Wils,»na ta. Pavla Hortv-ja, poročila s ka- [zelo izboljšalo. Daniels j*- obiskal ______Wilson a na njegovem tukajšnjem UMRLJIVOST V AMERIKI. U*anovanju. Izjavil je. tk bil _____I.Mr. Wilson zelo dobro razpoložen Washington, D. C., 25. oktobra.1" da ^ k'* v , ... , j ... .! prejšnjih časih, pred boleznijo. Letno poročilo glede umrljivosti;' 1 v Združenih državah, ki je bilo ravnokar izdano tukaj, kaže, da NORTHCLIFFE O FILIPINIH. je bila umrljivost tekom pretekle-posvetuje glede tega s svojimi to J ga leta večja kot pa v letu po- PREDSEDNIK ODPOTOVAL PROTI JUGU. Wasliingtor, D. C., 25. okt. — Predsednik i larding se je podal lanes ob devetih zjutraj s posebnim vlakom na štiri dni trajajoče potovanje po jugu. To je njegov prvi obisk v onem *elu dežele izza časa. ko je nastopil urad. variši v kabinetu. Domneva s«1, da je prinesel s I'seboj sporočilo de Vaiere in da je od tega odgovora odvisno stali-.šče, katero bodo zavzeli irski de-ieirati z ozirom na vršeča se pogajanja. Vsakdo, z izjemo nespravljivih, tipa, da se bodo konference uspešno vršile še naprej in da bo mogoče s pomočjo dobre volje najti pot iz zadrege, v katero je prišla cela zadeva vsled sporočila de prej. DRZEN ROPARSKI NAPAD V MEHIKI. Manila, Filipini, 25. oktobra.— 3aron Northeliffe, znani anpleški publicist, je izjavil v nekem svojem govoru v tukajšnjem Rotary j klubu, da bosta stali Anglija in __i Amerika skupj v slučaju, ako bi prišlo do kakega boja na Daljneviv Mexico City, Mehika, 25. okt. !V(ihodu Tri milje severozapadno od tukaj,' ,, , - - , ...... , • . Povedal je dijakom vseucilisca, jm Aztlapocalo, je včeraj zvečer j,Ja jmajo otoki ppav toliko ^^ dvajset roparjev napadlo neki že-jHtojn&sti kot Avstralija ali Južna lezniski vlak. Sest ljudi je bilo, Afrika in (!a bi otokj prenehali ubitih, pet ranjenih m roparjem i Ostajati kot vlada, Če bi ne bilo i o padli v roke registrirani paketi Združenih držav, v vrednosti 200,000 peset. Roparji so pometali svoj plen v avtomo- \'alere na papeža. Ob istem času pa >e je trdilo, bile ter se odr>eljali v gore. da je prekinjenje podajanj skoro neizogibno, če bi delegati vstra- jali na stališču, katero je zavzel svojega sina, naj pride ven ter se) de Valera v svoji poslanici na pa-Med tem časom pa so že prebi-JmJa. Mladi črnec pa se ni hotel' peža. vahS, mesta Orange vprizorili po-judati, pač pa je zakričal: I Možnost, da se bo obrnila vla- gon na niNdeea črnca. Dva uslu-| — Nočem priti ven in nočem se'da na narod potom splošnih vo-žbenea sodišča v Orange, oba do- uda ti in če se ne izgubite, pa I>om Jiiev v slučaju, da b; se pogaja-bro oborožena, sta stopila v *ke- ustrelil tudi vas. (nji izjalovila, je nostala v zad- denj tamršnjega posestnrka Tay-t Takoj nato so zanetili požar, in njih par urah vedno veC.ja in šte. Iona. ne da bi vedela, da se mladi ko so se pričeli dvigati plameni, vilni ^ti razoravljajo še sedaj o Ware skriva tam. ( rriec je takoj je bilo ču4i v notranjosti skednja rašan u pričel streljati in oba sta bila ra- strel. Ko ie skedenj napol pogo- e!" \praffn."JU* . . njena. Streli so privabili tudi dru- «4, so našli truplo mladca Ware Dfl,ly Ma'1 imeruJe ta ge k skednju, ki je bil kmalu ob- obž^ano in z n&bito lobanjo, oči- < otrosko nemnnost ' in nobenega koljen. C'rnee je medtem nepre- vidno od strela, katerega je-spro- dvoma ne more bltI- da bl trSov" stano s-treljal in ranil več ljudi. žil v samomorilnem namenu. ski in indllstrijalni krogi spreje-Konečno je približno 300 ljudi j Približno dvajset mlad.ih ljudi, H skleP le 2 največjim odpo-obkolilo skedenj in oklenili so za- ki si» preje služili v armadi, je vo- rom sicer v jvezi s prizivom na žgati ga. ^e predno pa so storili dilo ljudsko tolpo, ki je obkrožila velilee. to, je oče mladega Ware pozval skedenj ter ga zažgala. / RUDARJA ŠTIRI DNI V GLOBOKEM ROVU. Rekel je: "Kljub par površnim teikočam veže skupna vez vse angleško govoreče narode sveta. Proces je mogoče počasen, a gotov ter bo v »-eliki meri pospešen od katerekoli sovražne akcije od strani narodov Daljnega vzhoda. Par ur, katere sem preživel v Vancouver, B. C., 25. oktobra. Že štiri dni delajo oddelki prosto- i voljcev neumorno, da oproste oba !MaTli,i- me Prepričale, da Ame- kanei pošteno po«?topajo s Fili- bogastvo neznano sve'u. Ali se zavedate dejstva, da so nekatere de- \UIJUI-S 1'ciuiioi iiu, n<* ujjiuaic uua rudarja, Craig in Panude, ki sta irikanci P°^eno P^W* FUi , -, . , , - * .i * junci. A i domne^-ate, da je vaš bila preteklega četrtka zasuta v : . Hrittania rovu v Brittania Beach, /i. fOba m^bža se nahajata v ne- ele tako prena7K4njene, da mo-kem rovu, ki se nahaja 2300 cev- «jo iti nekam? AU mislitet da bl Ijev no»! površino zemlje ter sejne pr^le ^nikaj, če bi ne vihrala domneva, da sta oba še živa. jtukaj ameriška zastava? Kako bi ~~ -ji?u>gli braniti to deželo s par mi- hraza svoji želji, da bi se irsko jjoni proti tisočera miljonov, ki niso daleč vstran? Prepričan sem, da se z nobenim svetu ne p°9topfc vprašanje konečno vendar rešilo ter pravi, da bi tudi izjalovljenje 4ronference še ne pomenjalo pre-List "Times" je ponovno dal kin jen ja vseh pogajanj. narodom na boljše kot z vašim." s??'"-'«--1 -S ' GLAS NARODA. 26. OKT. 1921 "GLAS NARODA!' •LOV EN IAU DAILY nmd and Published by ____I___ ■LOTIMO PCDLI8H1NG COMPANY £a **f»«r«Oon) VRAN K IAKIER, President LOUIS SENEDIK. Treasure* Place of BusIoms of M CortUndt Street, the Corporation and Addressee ef Above Offlclare: Dcvough of Manhattan, Nr.-» York City, P4. Y. "Qlu Naroda** Izr.ajA vaakl dan U/zemil nedelj In praznikov. Xa (Cio late vdja list i In Canada Xa pol teta Za tetrt let« (a Amerika Za New York ta celo lata NJI M pol Tsta fi.OOZs ;r.oxamstvo za c«lo late »1.50 xa pol leta 17.00 «7j00 jmwl a* • 1, A • N A R U P A (Volcr 9t Um Peociai ary Oaz fxew*. Suadays and Holldeya. •c^err fMan ."early UJC Alv^tlMMnti 9«! Atrtwntm. CsyM brwj pedplea Is lUati po M oner Order, todl preJtB)o M-. aciVacsd a* petabatjejo. £>enar aaj aa apearsaasM kraja naroCtrfkor pr rUUBm taSSBSiit 4a hitreje najdemo nsdkr ■ Cortlantft « GLAS NARO DA ^eat. Borough ef Manhattan, Maw York, N. Telephone: Cortlandt 287« Y. KAROL NI SAM. ime! v hiši dve stranki, kateri sta še pravočasno večinoma vse rešili, medtem ko je požar njemu u-pepelil obe poslopji, veliko drv. s^na in «lara*v Skoda je velika. Prekanjena goljufija. Marija Janežič iz Domžal je 30. septembra kupila pri Mayer ju v Ljubljani za *>7»» K »blaga. Ko je šla po ulici, se ji je pridriL/.ila neka ženska, ki jo je povabila k Zla-torogu. Ko je šla Janežičeva za hip iz gostilniške in ko se je vrnila, ženske ni bilo ve'- itam. kupi leno Itlauo in njeno površno jopico j<- pa (»j. Policija je v najkrajšem <"-asu ugo-tovila, <{a je Janežičevo »»kradla Ivana eretjna. katero že ob 6. uri zvečer zaprli. Pretep v Vevčah. Dne 2">. septembra so imeli Sokoli \ tovarniški restavraciji veselico. Zvečer sta sprla Karel {Klinik -s Predovi«"-evega ^ela in »Karel Kovni- i/. Ljubljane. V prepir je vmešal tudi T van Bizil. vs-letl i—i bila njegova stvar j izjalovljena. Ententa ni mogla mirno gledati tega karlistovske* ga napada na svojo evropsko nadvlado. Rada ali nerada se je morala vkloniti zahtevam "male entente" to je < eboslovaške, Jugoslavije in Ku-munske, ki ie bila zato, h. V danili razmerah Brdo danes najpn-prainejše mesto za kmetijsko šMo jikor bi moral tehtati. I ra s*-jjn Zi, radi t etra je prav. se vsi in je nato pri peku ugotovilo, da je j vzajemno pott^nij^iuo za to. da *o se zvezali socialni demokrati, narodni socialisti in klerikalci Ter izvolili iz *rvoje srede župana in pod-wialnili de- i , - - - i , • i 'j- i , - • , i Okradeni gosc. vladarja. <*», da brez njega ne bo niti reda niti nnru.| Pavln Trebarju a strežb je <'e hoče obraniti Avstrija svojo samostojnost, se mora|l|jlo ukradeno v De Sehiavovem( izj»remeniti v monarhijo. Zavezniki, se ne brigajo za!prenočišču v Ljubljani 900 K. ! habsburško vprašanje. Nasprotujejo le Čeboslovaki, Ju- i gos lova ni in Rumuni, vedoe, da bi Karlov povratek uni- Kaj je z gorenjsko kmetijsko , čil njihovo samostojnost." } ^ , , .. š<>lo? . : . . ... . i Nek kmetiiski strokovnjak pise \ tem ie bilo veliko resnice. ... , .. ^ , 7 |v "Kmetijskem listu : 1» ^ra- < linbolj predrzne so postajale madžarske bande v šanj> ni za?q>aio, kakor si morda Zapadni Madžarski, ki so se takoj pridružile Karlu,J^len ali drugi misli, ampak to tembolj visoko s<» dvigali dunajski karlisti svoje glave. (Vprašanje se sedaj rešuje pri mi-Xi šlo samo z i Madžarsk<» in za ubogo Avstrijo, ampakjnistrstvu v Beogradu. Tam leže šlo ja za dnhn»organizirano zaroto vsega srednjeevroi^i^1^ za1€"°.m žolo\Ikl , . . . i ^ liiiauio dobiti v Sloveniji. Mi- skega nazadlijastva. ^ J^trstvo nam je gorenjsko šolo I m nazadi!jnstvo .je spoznalo, da je napoeil tigoden' agcrt(>vii0 in j0 prejelo v svej de-trenut«*k Za protirevolueijo. [lovni program nele, ker se že ve€ Reakeiji»narno nemško časopisje slavi Karola kot kot "JO let zanjo potegujemo, am-velikega junaka ter ]>ovdarja, da sedanja doba potre-\P1^ poglavitno zaradi tega, ker jo buje viKliteljev, ne pa ljudi, ki bi mirno in vdano trpeli.jv resnlci l^t^bujemo. Pianmski ' t- | • m j• " del nase dežele ima svoje gospo- Kar»d je sel prvi v žerjavico po kostain. I udi, eel , , , .. , . . - . . , , • i i • , i t darske posebnosti, na katere se je lu imel kai uspeha, bi bil k malo pozabljen. Sedaj j«' pa najbrže njegova zvezda za vedno za-tonila. Karlova zmaga bi bila signal za monarliistično listajo jm» celi Srednji Evropi. Ni pa izdal signala pravi človek in ne ob pravem času. Iz Slovenije. treba ozirati i pri pouku v kmetijski šoli. kar je glavni povod, da se ustanovi tudi za gorenjsko stran, za naše planinske kraje, kmetijska šola. Važno je pri snovanju šole vprašanje, kje naj se šola ustanovi in kje naj se dobi pripravno posestvo zanjo. Kakor znano, -e za gorenjsko kmetijsko šolo potegujejo vsi okraji, radovljiški, kranjski in kamniški. To ijeprav in kaže vso našo zavednost. Potrebno pa je. da ne vlečemo vsaksebi in vsak na svojo stran, ampak da se vsi skupaj zavzemamo za en načrt, ki naj ga skupno zasledujemo. Danes bi radovljiški (»kraj imel najraje kmetijsko šolo v blejski okolici, k»*anj- Z vlaka je padel i jen i m rokom. Deželno sodwče je ielavec Anton Ambrož iz .Straži- obsodilo z:itn Moreta na 150 di- bliz»> postaje Kranj Ker jp bil darjev denarne globe, vlak prena{»olnien. je stal Ambrož na «*opnjicah. Nn srečo pri Na smrt obsojen morilec lastnega ]t.t«]<-it 11 i t<*žko {»oškodoval. otroka. .Mariborsko porotno sodišče je|ski okraj na Brdu pri Kranju. Neckusna sala. Klej>«r-iki moj Klilo na smrt obtoženca Žavea kamniški pc na Križu pri Kamniku. flotovo je resnica, da ima vsak izmed teh krajev svoje prednosti, na katere se lahko sklicujemo; ima pa tudi vsak kraj manj ugodno in neugodr? stvari, ki prihajava?" Ko pa je nadstrožnik op»- dne izbruhnil požar v Golobovi jjo pri taki šoli zelo na tehtnico, zoril. na i miruje in naj ga ne nad- kemični tvornici na Glineah. Go-icjru i*- mu je pa pri? »t očitati, da ret i je zabelo v delavnici, v kateri ga na'cesti napada in da naj ne >»• Izdelujeta krema in mast, kjer nivli, da j*- nodstraimk Bog v Si- j,, bil takrat delovodja Avguštin iki. Kazboriti kritik bo moral svo- Debevec. ki jf: pritekel ves opečen jo kritiko pri sodišču pojasniti. |nsi dvorišče. Debevca so prepeija- |li v brdnišiiieo. Gasilci iz L/jub-Samclaftno in namenoma je odtr- Ijane, tobačno tovarne in z Gline gal pečat dne 28 julija 1921 na aparatu za izdelovanje aodaviee-sodavičar K. More v Ljubljani. Finančni kontrolni organ Jakob Mesojednik je ugotovil, da j« More pričel izdelovati nodavieo 1 aro pred prijav- ili ker je mogoče šolo navsezad nje le v enem kraju dobiti, naj se vsi interesenti za ta kraj ogreje jo in naj se zanj skupno potegujejo, da se ne bo vprašanje gorenjske kmetijske šole po nepotrebnem razdvajalo m s tem zavleklo. Oddelek za kmetijstvo v I/jabljani je «rtavil predlog, naj bi se u«ta-da se eeni na 400,000 K- Jnovila gorenjska kmetijska šola V Št. Vidu nad Ljubljano je na grajščini Brdu pri Kranju. požar v delavnici zadušili. Sko- pričelo ob 3. uri zjutraj goreti goreti gospodarsko poslopje Valentina Jagrtf. Ogenj se je razširil na Prej pa je seveda pregledal in pretehtal tudi vsa druga posestva v enem in drugem okraju, ki bi zraven stoječo hišo št. 14. Jager je inogfa priti r poster. Slednjič se župana. Ker je bilo mokratov najmanj, dobili župana: narodnih socialistov je le (vm, torej jim gre podžupan; klerikalcev pa je največ. narjreč deset, ti -pa ne dobe ničesar. "To i»- vendar narobe", so dejali ljudje. Ko so pa videli, kako veselo se smejejo klerikalci, so pa ljudje razumeli. Ujranka se namreč razveže tako-le: Socialnih demokratov je najmanj in zato dobe največ časti in najmanj moči. narodni socialisti manj časti in malo več moči, klerikalci pa nič časti in vso moč. Preiskava soka grozdja. Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se je preiskoval pred glavno trgatvijo sok grozdja in sicer od raznih vrst in leg vinograda "Kal vari je". Pre- Peter Zgaga ŽALOSTNA PESEM zložena v narodnem duhu Korelnu in Citi na č&st. Poslušaj m*\ Korliček. ti", ie rekla Oita neki dan. '"ho treba nekaj sfiksati. bo treba škornje zbiksati ter iti v ojrrsko ravan, nikar ne bodi prezaspan. Tu v Švici n«.č več zame ni; suše se krave švicarske :n sir mi nič več v tek ne gre. Srce po guljažu gori in duša rada bi salam. Sem suha. da me je že sram. pa tudi ti nisi rejen. ves kisel si kot kisel hren". Oblizne Karol ustne in ji takole govori: "Prav rad bi šel. prav rad bi šel. če bi sigurno tja dospel. •le dol«ra pot. nevarna pot. na poti polno je nezgod. ob poti polno je n**rod: na severu je češki ^rrie. na vzhodu je rtiuiun»ki stric, na jutru je pa srbski stric. ki pije iz korea šljivovie in ne pusti nikogar \štric". "Kaj bi se hakaj bi se bal? £aj še takrat «e nisi bal *t» aisi prav nič trepetal, ko dvojčke ftem rodila ti. Še trojčke bi 7cdila ti. cc prišel pravočasno bi na vrsto mladi general. Vse dobro bo. vs»» dobro bo in vse bo prav posreči šlo. Kje je naš fjakar Snštaršič ? Pokliči ga. on fnral bo. Za drugo službo ni za nič. Spodreeaja se Cita jf. da vidi se ji pol noge namreč pet. in malo spodnje kikeljce in celo ped taljanskth hlač. Pa tudi Kor»d se oblač*. madžarske brke viha si n krive žnabl je gliha si. Pik-pok jk» kljusi tolče bič. Xa kozlu vlada Šuštcršič, >a kozlom sta pa osla dva : Korliček in pa Oitica. .Spusti se v voz temno noč; se dvakrat vstavi, da gredoč Korliček na potrebo gre si vroče ohladit src.-. Temna je noč, oh kje je dan? Oh kje je ogrska ravan ? Težko je šlo. No, šlo je le. iskovala se je vsebina sladkorja ;n ko so vsnule zvezdice, in kisline in sicer v^ak tretji dan. Preiskave so bile dne 24., 27. in .'10. septembra ter so pokazale, da se sladkor znatno pomnnžu je. ki-' r, . .. .' »Sprejem pa ni bil malo tak slina pa primerno zmanjkuje, ka- . . _ , , . , , , , i Kot si ira Karol korenjak Uor se je v sled ujrocinega vremena j . , , , *' moglo pričakovati. Prirastek na sladkorju znaša od enega odstotka do j>et odstotkov, kislina se je pa zmanjšaala za nekaj tlsočink v enem tednu. Na množini soka se ni nič izgubilo, preje <-elo pridobilo, tako da je narastla vrednost pride'ka povprečno za najmanj :> kron pri vsakem litru. ko se je delal beli dan, so prišli v ojrrsko ravan. je zaželel, kot Cita ga ie vsa nestrpna čakaL?. Sosedje so stopili v krog; "Ne boš je pihal kaše. nc! Dovolj imamo že n;id!og. premalo ki'll i a in mesa za taka-le dva cartclna kot ti in tvoja Cita sta". Besedam Karol ni verjel in jim verjela Cita ni. Avtomobilska nadlega. Poroča se: Po krasni koroški w_____m__________ cesti, polni klančkov in ovinkov, j Namesto, da bi mirno šel. pelje kmetski fant, nič hudegaf \v ,-akaI. kaj da se zgodi, sluteč, s svojimi volički. Kar pri-j divja za njim gosposki a/vtomobil|Teda• je pljunil stric. ler brez vsakega znamenja zdrk-jnimunski in pa srbsk; strie ne mimo voza. Voli se preplašijo pta refcla = madžari,ki §k m skocito v stran. Le slueaju se , , . . ' . . ... , ce ne bos sund ga cez gric, je zahvaltti, da se ni pripetila ka-!, . . , . , . , .. j bo zanj m zate lep nudic! ka nesreea. Naduti voditelj avto-1 J ^ mobila pa počne v blaženi nemsSči-J , Citatelj. zdaj zapri oči, da ti srce ne skrvavi... ni zmerjati prestrašenega mladeniča in mu obetati klofute. Pa jo izkupi sam. Po stranski ee'rti pride nk posestnik, ki se zavzame i Zapomni si besede to, Ittgofilrmanaka Ustanovljena 1. 1&98 SCulnL il^bturta | Inlconx>rirar-a L 1900 i GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PEBDaN, itL 185U» St, Cievc-l-mi, O. PotlpiedseUnik: LOUIS bAl.ANT. I5cx luti. k-carl Ave., Lt>rain. O. Tajnik: JOSEPli PISHLtii, Ely, ^iion. Biapalcik: GEO. L. BPOZICa, Ely, Mfc Blapijnik nelrplaCctlb rartoin: JOHN HOVF.HN, 524 P. :»nd Avol, W. Du!ath, Uho. Vrbovpt mJrrnvnCk: Dr. J C H. V. GRAnEK 84X E. Ohk> ^L, S. S.. Lllt*!>torali, Pa Na&tan* MAX KEItŽlf-NIK, Box 8~- Hork Sprlnsa Wyo. MOHOR MLADIČ, 2ti03 Sa Lagodalo ▲**», CHj<»«*. I1L FAANK SKRABBC. 482Ž WaBhin^^no St.. Deo*«-, Porotni odbor: LEONARD SI^ABODNIK, Box 430. Ely, Mio« GRE<;OR J. PORETITA. Bo^ 170, Blnrfc Diamond Wa«b. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Are.. CleveUnd, O Združevalni odbor: VALENTIN P1RC, 519 Meadow Ave., Rtxkdale, Joliet, III. PAUUNE ERMENC. K9 — 3rd Street. I.a Salle, 1U. JOSIi* STERLE, 404 E. Mesa Aveuue, Pm-blo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegaa. IU. - Jedaotino madiio glasilu: "Glaa ^aroda". ---- Vse stvari. tlkajoCe i?e uradnih zadev kakur tudi Je^am«4 po^ilja-tvo naj se ix»>iiljajo n* glavuega tajaika. Vse priro^be uaj se ix^ilja na iir.*dsediiikc. porutne^ll. odbor?. Prošnje /a sprejem noflj Cancr ln bolniška spričevala naj se i>cSilje rrboTiiegx zura-rnlka. Jugoslovanska Kato'iska Jednota »j priiK>ro»'a JugusluT'.noia za obilen nristep. Kd«r Seli postati /"-lan orcmnlxa<-lJe, naj se njrlasl tajniku bližjega društv« i. S. K. J, Za u-lauo.itcv novih druStev se pa obrnite ua gl. tajnika. Ncvo dntfitvo se lahko vstaneTi z 8 ?ian* ali čla-nioaAii. Jugoslavia irredenta. Ruska pisatelja j Miiksim (»orlri in Korolenko bosta j prišla za nekaj rasa v Nemeijo. - ! da se zdravila. Sovjetska vlada ji- Propadajoči Trst. „ a (1<,, anje v Nemčijo dovo- Na Tratil :i0.00t) prebi»*aleev proti protesta proglasili popobi štnijk. 18SO.OOO leta 1M10. Žensk je v Bu-ki tudi dosbthio izvaja. Trst j uimpešti 70.000 več kakor moških, se bliža svojemu po«*inu. i Židov je L'12.000. Tržne cene v Trstu. Krompir po M) eentisimov, pcl«*iv-nato zelje j>;» 2 lili, paradižniki | po 1. čebula po 1. radie po 2. jaj-!ca po G."> do To cent.. breskve po 3.20 do 4.4<>, hruške po 3.2»». fi«re po 1.60, jrrožilje jjo 2 liri za kilo-Jgram. Ker je lira »-naka približn « j devet i m jujioslifvanskini kronam, j so tržaške eeiie zeb» visoke. Saj i velja ktr l;rompirja 7.2t> K. J ja j-•ee pa r».4() do V,M<) K. Fašisti in socialisti ! se z novo vnenio pobijajo. Vlada napoveduje odredbo za »»dree ne zmeni za nj-ne •;esede. Naj se le pobijajo, siij nas to ne boli. samo da I>i pustili pri miru naše ljudi, ki <•> vaj«-ni reda in potetenega zaslužka. energično za nedolžnega voznika, ki trepetaje čaka s .svojim vozom v cestnem jarku. Ko visoka nemška gosipoda začuje par krepkih domkih kmetskih besedi o s\*oji domišljavosti in predrznosti *ui posebe o svoji veliki korajži nasproti nedorastlemu fantiču, jo jadrno odkuri proti SetnicL Ta slika s ceste iiaj služi merodajnim oblastvom kot opomin, da ipouče "avtlerje'*, zlasti one tuje naa-od-nosti, o dostojnosti in spoštovanju cestnega reda, sicer bo moralo prizadeto prebivalstvo za to poskrbeti samo. kajti avtomobilska nadlega postaja že kar neznosna. ki vlil Anglež jih je v srce Korličku in pa Citi» :: "Ti. Korel, če pri umu si. nazaj se vrni v rojstni kraj. ne hodi nikda. več nazaj! Ti, Cita, bodi pridnih rok, oklepaj svojih se otrok, pleničke peri jim lepo! To stvar je tvojega stanu, in da res dobra žen-i boš, da ljubil te bo ljubi mož, operi hlače Korelnu ... Avstrijsko javnost razburja v zadnjih dneh afera nekega holandskega valutnega špekulanta Duim;;. ki je ■/. Dunaja ne-j nadoma izginil potem, ko je par J velebank osleparil z-i kakih 50 m:-j li.ionov kron. Sumijo, da je pobegnil v Nemčijo, dokazano pa je. da se je preje še mudil v Budimpešti. kje/ je v neki banki naložil denarja za 6 2 milijona o-grskih kron. Ta denar je hudim-peštanska policija sedaj zaplenila. Da, da, podobne družabne razmere ustvarjajo podobne človeške lopove! Podganska vojna v Parizu je zahtevala ">40.111 žrtev. . . podgan. Vendar lahko rečemo, da so Parižani premagani, četudi so izdali nad 170.000 frankov. Stvar je taka, da se podgane množe po dvajsetkrat na leto in da je pred to vojno bilo v Parizu okrog 6 milijonov podgan, in da jih je sedaj po vojni istotako šest milijonov, ker je r ubitimi podiranami prenehalo toliko konkurentov v boju za življenje in se je radi tega toliko bolj lahko množil ostali rod. Silovit tajfun i v sredn ji Japonski povzročil ve-I likansko Škodo. Vihar je podrl •celo metso in potopu v« liku pami-jl-ov. Poročajo, da so doslej izkopal; nekoliko Motin mrtvecev. Smrtna obsodba v Rusiji. "Doma" javlja: Sovjetska vlada naznanja, da je oil obtoženec baron 1'nirer - Sternberg v javni razpravi v Novem N:kolajevsku obso jen na smrt. Smr'na obsodba je bila že izvršena. Baron I'ngcr-Sternberg je bil obtožen prvič, da je podpiral in izvršil roparske nn- Tajnik francoskega konzulata v Kuščnku je pred ned; vnim na nepojasnjen nae.n izginil. Sedaj so ;/a našli umorjenega \ nekem vodnjaku v bližini te-^-.j mesta. Zanimivo je. da je takrat, ko je tajnik izginil. /. njim izginilo tudi nekaj milijonov. ADVERTISEMENTS. IŠČEM GOSPODINJO 'samieo ali pa vdovo ne z več kot j enim otrokom v M-ednji starosti, j V službo se vzame precej. Plača dobra. Vsa pisma naj se pošilja iti: Anton (iolobieb. R. P. D. 2. Box 6, Bel la ire. Ohio. - ----- ^ FORGET ^America's Making a Exposition ' SEVPfPFnRST RECTMEMTi 34s" STNCIT ft 4-1 MCNUC. M€W TO«H CITT October 12»' i ** • I N fcrOctob POŠILJANJE DENARJA C £ K I MONEY ORDRI KABLI — DENARNE VREDNOSTI Naš« posebnost je hitro, točno fr> natančno pošiljanje »vot v Jugoslavijo, Cehoslovakijo, Avstrijo, Italijo in vse druge dele sveta. Zadovoljaost zagotoTljena. Vprašajte! The Progress Nationcd Bank of New York Hon. John Burke : predsednik Član Kartw A: Burke. New York Hi vsi ^aklminlčar Združ. driav. A. H. Walsh podpredsednik H. R. Naylor : : blagajnik 28th St. & 7th Ave., New York Član Federal Reserve Bank GLAS NARODA, 26. OKT. 3021 -t-- Ali se bodo narodi v resnici razorožili? Mnenja odličnih Evropejcev glede tega važnega vprašanja. PfiMrnov eelega sveta s«* obra-'ril«, Človeka obvladuje še sedaj >% — ,\li j. bila svetovna vojna zadnja in obenem tudi največja •»vetovna vojna ? 3. <*"e ne. kako j<» mogoče preprečiti nadaljno svetovno vrjno* ODGOVORI th vprašanja v> bili naslednji: po Yves Guyot, »leni sveitu znani liarrnlni eko- • bratstva, a- je gluho kot je bilo vedno gluho ter zavrača ideale Gautaine, Kri-ta in človečansrva. Henrik IV. je sklical skupaj vlade sveta, da razpravljajo skupaj o miru na temelju krščanstva. Njegov na'rt «e je izjavlovil. Sv. alianea je za počela svoje delo z isto idejo, ki pa s*- je prav tako izjalovila. nor« ter prejšnji franeoski finanč-j Sedaj vprizarjamo plašne poskuse. da uveljavimo milenij, naj-prvo potom tajnih mirovnih kon-Terene ter nato potom organizacije narodov. To ie pričetek. Bojim pa se, da se bodo narodi sveta vedno zopet vrnili k umorom okruto*»ti. divjaštvu in plenjenju. da dosežejo svoje napačne cilje. Antropologija nam razkriva vedno iste zaničevanja vredne poteze. — sledove tigra, hijene in ni minister: 1 Ne, kajti bodoča oboroževanja ne bodo take \rste da bi jih bih. mogoče zatreti 2. — t ela zgodovina nam ^a/.**, da so vojne posledica narodnih politik. Te politike se niso i'p»re-r.KTiile in volcd tega je tudi orfala nevarnost vojne. 3. — Razsodišč«- predstavlja edino pot, ki pii ve pogosto izjalovi. Ouglielmo Ferrero, .slavni italjanski zgodovinar: 1. — Washingtonsk* konferen-e.i bo gotovo pripomogla 1* t?-muj da ^.e predloži vprašanje ee'emu svetn ter pripravi njegovo rešitev. 7A pa se mi. da ne more ta kon-,'erenca določiti rešitve tega vprašanja I>an razoroženja ni še napori!. kajti cela Kvropa se nahaja v stanju kaosa ali zmede. 2. — Vedno bodo vojne, vendar pi« se m prepričan, da bo prišlo »kozi št cm I ne generacije !«• do majhnih vojn. Kvropa je preveč i/mučena in preveč izčrpana, da ni si mogla dovoliti lnksiis nadatj-ue velike vojne, — vsaj za enkrat. 3. — l)a se prepreči bodoče vojne, je trdit korenito izčistiti duhove 6nih. ki vodijo dipl una-eijo narodov. Clovečanski faktor mora prit i pri ra'unih ambieijoz-nih politikov v večji meri vpo-šti-v. Splošna revščina in vzgoja pa bosta v veliki meri pripomogli k temu. da bodo pričeli ljudje misliti sami zase ter vzeli vsled tega. s v«jo usodo v lastne roke. Maurice Maeterlinck, tlavni belgijski pisatelj: Ob dvanajsti uri. Slika nam kaže ameriške bolniške -v^'. ki .so se ciosedaj mudi le v Varšavi. Ameriški Rdeči Križ jih je poslal v Rusije, kjer je nji hova pomoč veliko bolj potrebna. Solunska luka. gorile. ki pa so še tem bolj okruti vsled vzgoje duševnega razvoja in prc-lule civilizacije, ki je rodila umetnost rafiniranega uničevanja. Pa zakaj biti pesimist.' Kljub zelo vrjetnemu neuspehu wash-iugtonskc konference trdimo laii-ko da s<* vsaj pričelo z bojem proti živali v človeškem bitju. Proglašajmo edemu svetu vzvišeno sporočilo: "Slava Bogu na višavah iu mir ljudem na zemlji, ki so d< »bre volje!" Alexander Ribot, predsednik francoskega senata in prejšni francoski ministrski predsednik : Obžalujem, da ne morem odgovoriti na vaša vprašanja. Kdo more vedeti vnaprej kaj se bo zgodilo v Washuigtonu? Kdo ;jiore vedeti vnaprej, kdaj bo izbruhnila nadaljna vojna? Ali ni preprečen je nadaljnih vojn cilj te konference 1 Trdo delo. ne pa teorije, bo rešilo ta problem. Francisco de la Barra, prejšnji mehiški predsednik ter eden največjih juristov sveta: •■Jutro" piše: — Ni dolgo temu. ko smo eitali v italijanskih časopisih tožbe vsled propadanja ]>omorske trgovine Trsta in Reke. Naši listi so dali tem tožbam edino pravi komentar politična me ja. potegnjena med pristanišče in njegovo gospodarsko zaledje, u-bija pristanišče in škoduje zaledni. ker ga sili. da dirigira svoj pro met i>o drugih, veliko dražjih potih. V istotako slabem položaju se nahaja Zadar. Brez pomena leži Kulturna slika \l prejšnjih časov. Avstrijska slav«;" iz leta 191 G. V nekdanji "*«•. kr. založbi šolskih knjig" je izšla leta 1916. lepo ilustrirana knjižiea z naslovom: Avstrijska slava v prvih dneh svetovne vojne. Knjiga nosi na prvi strani sledeče posvetilo: Slovenski mladini! Zgodovina, ki i<» bodo p'sal i zgodovinarji o svtovni vojni let 1914 - 1"», bo pokazala \rv,h dni ™ Tebf čuje. Se najmanj smo pričakovali, da čaka 'sta usoda kakor Inke v Ja- Žatibog sem prepričan, da bo wa«hingto !ska konferenca prav tako brez koristi kot so bile osta-b , ki so se že \Tteile. Ne bo uničila, z vojaškega stališča, vira in kotišča vojn v F v ropi -- Nemčije. dede drugih vojn jih ni mogo-<"-♦■ prepreč:ti, dokler ne bo pi>sta- (*e vedo delegati, ki prihajajo v Washington, kaj hočejo, in če imajo toliko zdravega razuma, da iie bodo zahtevali nemogoče, obstaja po mojem mnenju veliko upanje, da bo Luela konferenci za posledico splošno omejitev oboroževanja. Celi svet stoka pod tejio veli-; kanskih davkov, katere je treba lo človeštvo ma(nj okrutno, manj, . . , .... . i ti i Ai ________'skrčit i, ker jih m mogoče prena- IrivoLno gle»orita I*reveč nasprotujočih si inteie-sov je med narodi, da bi mogla washingtonska konferenca uveljaviti resnično razoroženje. Vojna je izbruhnila ter divja še naprej v Mali Aziji, ker je v interesu Anglije, da src ta vojna še naprej. proti Marokaneem in Grška proti(Carisrrad bo lahko v turškim naeijonalistom. Nemčija p.utku povzročil nadc -\*sakem tre-povzroeii nadaljno s^*etov-hoče uvel javiti vojno stanje v ,i0 katastrofo. Vojna je vedno nio-• rornji šleziji in Madžarska se bo- j,(K-.a ter bo lahko inrvolvirala eeli ii .proti Avstriji. Polovica vzIukI- ^e!. če b<«lo diktirala tako inte-ne in severne Kvrope je »postav- resi finance*in politike. I jena gladu in kugam kot so pre-J Klasična pozor*ešea bojev se bo-vladovale v srednjem veku. In ne- do mogoče izp^ernenila. a narodi olj«e go- tre4>ni dve stvari: odprava tajne ■voriti o antropologiji Odkar se ^diplomacije ter starodavnega sije pojavilo Movfutvo na tem <|)la-tKtema defenzivnih in ofenzivnih netil, je neprestano plenilo in mo- zvez. Defet«i\T)a zveza je le toli- dranskem morju, tudi največjo maeedonsko luko — Solun. V i vojnih dogodkih : o začetku vojne, bojih, obiskih pri ranjenci!* iti ui» nikih itd. V tej pripovedi "itamu na strani 12: — Pri preiskavah glede umora i v Sarajevu , je prišlo na dan. da „v» pri njem soud'-'.-yena in zar.i odgovorna naša socedna di*žava Srbija. — Na strani 13: — Naj pride nad nas kar hoč.\ sree vsakega Av-sfrijea se ho zavedni«, resniee ki jo pravi cesarska pesem: Naša j vojska iz viharja pr .Šla še b' ez slave ni. — — Nehote sem nadaljeval: — Vso za dom in m-, cesarja, za cesarja blagn, kri'. — Prišlo mi je iz srca. — — Tako je prav. -Tanko! Vrl Avstrijec si! — Na strani 19.- . . . Cesar je klicai. sila je. pomoči je treba zdaj o-nemu, ki je oče vseh državljanov. — Na strani 23: — Ni sicer Turek proti nam. pa sovražnik našega cesarja je. in tega moramo namlatiti! — — Udariti je treba nanj. da bo pomnil in da bo mir* — Fantje! Soluna je Balkan, kateremu j" to mesto od nekdaj pripadalo, od katerega je odvisen njegov obstanek, ker ;e mesto njegov sestavni del. Solunu je na ta način odrezana arterija, ki mu je donašala življenje. Z mestom vred pa propada 350.000 našega naroda, ki živi v njegovi okolici in ki je navezan na mesto. Se pod turškim dominijem se je Solun mogel razvijati. Bil je v zvezi s svojim bogatim in prostranim Zagorjem, kateremu je pri-rodno izhodišče na morje in v — svet. Velikemu delu naše države ostane Solun najugodnejše pristanišče za našo izvozno in uvozno trgori-no. Vendar imamo v današnji državi tudi drugih potov in pristanišč za trgovinski promet s sve-lom. Z;-radi tega je čisto naravno, da išče trgovina drusra izhodišča in opušča solunsko luko. ker ji je pot pretrgana z državno mejo in <1 ežkočena z mnogimi neprilikami v grški državi. Na strani 2S Sen jem : naš prtswtli cesar! — 'se je stalo odkrito, vse je pelo s svetim navdu- Živi cesar, domovina večna bodi. Avstrija ! Na strani fi7 : . . . Pomnite tudi: Vse za našega presvetlega vladarja Franca Jožefa, /.u našo ljubljeno Avstrijo! — Na strani 83: — Edino upanje nam je naš presvetli vladar. On ljubi svoje otroke, svoje podanike, in ti ljubijo njega ter dajo zanj kri. premoženje, življenje. — Na strani S4: — V ljubezni in udanosti do presvetlega sivolasega vladarja, v trdnem zaupanju na našo edino Avstrijo smo se borili. In ta spomin ostane. — Nastrani 102: — ... A žrtev ;;e treba. Brez njih b: ne bilo dobrot. ki nam jih pri naš:* vojna Vsled nje smo postali vsi avstrijski narodi ena družina ... V ognju na bojišču se je rodilo bratstvo, ki mu bo doma en smoter: da se Virepi in raste v slogi naša Avstrija. — Razne vesti. Iz Jugoslavije prihajajo vedno žalostnejša poročila. Težke krize .?*.> pretresajo do mozga. So krize, ki nastopajo nenadno, prav tako hitro tudi izginejo, feh se ni treba bati. Nevarne so le one. ki že izza ujedir.jenja. bolje: ž" izza časov vojne gbijejo na narodovem mozgu, krize, k* jih na prvi pogled n' opaziti, pa razjedajo silo naroda na zn< t raj. v njegovem osrčju, v njegovi duši —, ki ga ogrožajo v njegovi ekzistenoi! Naša deea v domovini Je bolna". Ne toliko na telesu, kot na duši, na srcu. Na tisoče in "isočt je je, skvarjene in posii*o**cle: žalostna dedšeina svetovne nmrije. To j:* najnevarnejša kriza mlade Jugoslavije. Samo Mladinski domovi jo >e rešijo! Ameriški sorr*iaki. ali ste «e že odzvali bolestnemu kriku po pomoči teh revčkov ' To je krik tr.nečega v valovih -- krik nedolžne žrtve tuje zlobe! Ne odlašajte z v.°šim darom! Ker vsak dan čakanja peha v še večjo r .-srečo in skvar jenost to ubogo deo. Sorojaki, pričnite z zbirkami! Prirejajte Igre in prireditve za Mladinske domove! Zbirajte na svatbah, koncertih. . . . ob vsaki priliki! Priporočajte, agitirajte, prosile, nadlegujte, če tr-ba. dokler se :.i vsak rojak oddolžil z ve»"jo vsoto Druge narodnosti v A;»ieriki so vkratkem času nabrale milijone svojo deco v yiari domovini. Ali homo samo Slovenci pustili izliirati svoj mladi zarod v podivjanosti • ii zapuščenosti! Narod, ki hoče svj dobrobit, zna tudi žrtvovati. . . Z žrtvijo se pa vse doseže! S. Z. * Z gori o hvaležnostjo i« radostnim zadoščenjem, da je akcija 44za Mladinske domo\e** hitro nsišla pravega razumevanja in tudi že precej odmeva m^d sorojaki. objavljamo prvi izkaz dobrotnih darov, nabranih v New Vorku in Bridireportu. Conn. Seve : mnogo so-rojakov je še, posebno imovitejših. ki s«* še niso prav nič oddolžili, ker morda ni bilo prave prilike. Pa jih tem potom iskreno prosimo: Kar čim preje morett, sorojaki. ker ravno sedaj je valutno stanja najugodnejše. Z veseljem moramo tudi ugotovili, da doslej še noben rojak, na katerega smo se osebno obrnili, še ni odrekel naši prošnji. Marsikdo pa. ki je že dal. j«* obljubil še več je svote na zimo. ko b«» kaj več zaslužil. Sorojaki. posnemajte' Vsak teden par k vod rov na'stran ga Mladinske domove! V-a ko dobro delo, posebno pa še dobrodelnost i bogi mladini, rodi nov blagoslov eelemu našemu življenju. V imenu vseh •"domovcev" in v imenu društva r;i Mladinske domove najprisrčnejši: Bog plačaj! New York. 429 E. 12. š:. Dr. Sre«4;o Zamjen. tajnik. L Tggaz DAROV ZA MLADINSKE DOMOVE Prvi je daroval na pikniku 3. junija Mr. Starin Frank. South Brooklyn. N. Y. "kot aro večjega daru*' Nadalje so darovali: 1.) V New York Citv Na ljubeznivo priporočilo Rt. Rev. p. Benigen Snoja O. F M. župljani slovenske cerkve s posebno kolekto 17. julija I. Mrs. Mary Jazbec Mr. Jerman Agr ci.i s sestro Minko Mr. Habjan Jer"- j Mrs. Marv Va v polič Mr. in Mrs. Hribar Neimenovana dobrot niča Miss Mary Botiiev Neimenovana Mrs. Pavlic Antonija Neimenovana potom Rov. p Benigen Snoja Mr. in 31 rs. Staslč 31 iss Uučar Ivarka Miss Ranch Než-ka Mr.Kuss Mrs. Osolin Ana Mr.,Zupane Ferdinand Miss Mary Gost ič 2.) Iz Brooklyna in Ridgewooda: Mr. Statin Ignac z družino mesto venca tip trrob Antona Burgarja Mr. Valentin in Leni Vavpotic Mr. Kucler C. m. prednice nemške katoliške- šole na Catalpa ave Na prijazno priporočilo župnika Rev. P. Kornelij P»*-triea O. F. M. župljani slov. župnij* a- Brooklvnn s pos»bno cerkveno kolekto 23. X. t. !. Mrs. Burgar jeva Mrs. Starinova (B»-rich Mrs. Vavpotičeva 3). Iz Bridgepoita. Conn.: Na dobrotno priporočilo Rev. M. Goloba farani prekmurske župnije s cerkveno kolekto 31. jul. $ 51.83 Mr. Dominko Janoš $ 2.00 Mr. Ceh .ložef ' -t Mr. Korošec $ Mr. Ciput Anton $ Miss Lena Antolia $ Miss Kovačič Francka $ Mr. Horvat Martin $ Mrs. Vida Gosarjeva - $ Mr. Ferenčak Jurij $ Na svatbi Micike ni Štrfeka Markoje nabral Mr. Sebjan $ 12.86 4.1 Rev. Tomšič Josip. New Haven, Conn. $ 10.00 Rev. Saloven Fran, La Salle, ill. $ 10.00 1.00 70.66 ."i.OO 5.00 2.00 5.00 2.00 30.00 10.00 * 1.00 $ 5.00 .$ 10.00 -S 10.00 10.00 5.00 1.00 1.00 1.00 1.00 v zelo kritičnem položaj«. Mmi» strski predsednik namerava vsled tega odstopiti in izročiti vladne posle klerikalcem in voditelju u- Železniški promet med Reko in Jugoslavijo. Belgrajski i isti poročajo, da jc italijanski poslanik grof Manzoni posetil Pašiča in mu poleg zadev, pomikov, Friedrichu. ki se nanašajo na blokado Madžarske. sporočil udi željo italijanske vlade, naj se vzpostavi promet med Reko in Jugoslavijo. V informiranih krogih izjavljajo, da je Pašič izjavil Manzoni ju. da se mora prej evakuirati tretja cona. Preganjanje slovenskih radikalcev Pod mslovom 4"Obupen klic iz Slovenije" piše mitroviški radikal ni list 4i.Srbija" sledeče; — V predzadnji številki smo poročali, kako je ministrstvo prosvete pre-mesti'o Adelo Reven, učiteljico ^ ko časa defenzivna, dokler se prizadetim narodom ne izplača pričeti z ofenzivo. Washingtonska konferenca je bila očividuo sklicana v odkrito- j p<^»tem se bo šele moglo razpravija-srčni želji, da ^e dosože ideal j t i o vzpostavitvi direktnega pro- J Kočevju, samo za t", ker je'njen splošnega miru. Politiki, ki bodo; meta med Jugoslavijo in Reko. -adikalec. Sedaj dobivamo prišli v Washington, pa niso idealisti ter tudi niso usposobljeni, da govore o idealih. To so praktični "Ncne Zuericher Zeitung" pi-možje, vezani .«1 številnih zvez. da se bo Horthv vsled nastalih $ 25.00 $ 5.00 * 1.00 $ 3.00 * 88.81 $ 20.00 $ 10.00 $ 5.00 5.00 1.00 5.00 0.50 1.00 2.00 5.00 1.50 Skupaj $450.16 silnem razmahu, se ho moralo tista viti. -•- M: smo mMtjnja, da t', vrstice t*i!:o mnogo govore, da ff-komentarji odveč. Gospodje poslanci radikalne stranke, vršite svojo dolžnost, dokler ne bo prepozno i Avtonomija podkarpatske Rusije. Predsednik češkoslovaške repub narodnih in mednarodnih, in igra, katero Kodo igrali v Washingto-riu. ne bo odkrita. Njih karte ne bodo na mizi in njih diplomacija bo vedno skušala doseči uveljavljen je svojih lastnih interesov, lie pa onih človeštva kot takega? Konferenca v Washing*onu se l»o izjalovila že Wed narave ljudi, ki se je bodo vdeležili Klerikalna vlada na Madžarskem. razmer vdal in ugodil noti antante Vendar se dvomi, če bo evakuaci-ir Burgenlanda izvršena mirnim potom, ker vlada tam Friedrich, ki razpolaga z dobro oboroženimi tolpami. Govori -se namreč, da so uporniki sklenili, da bodo branili Burgenland proti Jugoslovanom Ii tudi proti Italijanom do zad- vest iz Kočevja, da so "demokrati"' prestavili ravnatelja kočevske gimnazije Franca Vacla, na njegovo mesto pa imenovali demokrata Burgarja Vacel je član mestnega odbora radikalno stranke v Kočevju in eden najsposobnejših pedagogov v Sloveniji. Telegram, ki smo ga ob tej priliki prejeli i« Kočevja, končuje takole: — Če se bodo persekucije radikalcev na ta način nadaljevale, bo ljudstvo postalo preplašeno in gibanji* za drugače ne moreš, toda povedati sem ti morala. Konrad ni mogel ziniti ti iti besede. Konstanca je nekaj časa o-k le val a potem pa je vzplapolalo v njenih očeh. ker je njegov molk napačno razlagala. d.»vje veselje. Ovila je roke okrog njegovega vratu in rekla; — Tvoje srce se meči! Tvoje srce se meči! Ti me moreš, ti me hočeš ljubiti. O povej to. tla me hočeš ljubiti, moj ed:iii. moj oboževani Konrad! Konrad je glasno izdihnil. — Mrtvaška bledica je rr.lila njegov obraz in tresel se je kakor list na jelši. Potem je obupan pahnil deklico od sebe in vzkliknil: — Ti ne veš. kaj zahtevaš od mene! To je nemogoč", ža večnost nemogoče! — Nato je zbežal od-ondot kakor zločinec iu pustil tam prineezinjo otrplo ot! presenečenja. Potem se je razjokala in je-čala. dočim je plakal in vzdihoval Konrad v svoji sobi. Oba sta bila obupana. Oba sta zrla v režeči obraz pogub?. Po daljšem času je Konstanca počasi vstala in odšla rekoč; — Zasramoval je mojo ljubezen ravno v tem trenotku.. ko sem mislila. da bo otajala njegovo kruto ■srce! . . . Sovražim ga! Zavrgel me je. da. ta mož me je zavrgel kakor psa! Četrto poglavje. (Grozovito odkritje.) ('as je potekal. Zopet je poči-\ala globoka /alost ne obličju dobre vojvodove hčerke. Odslej je niso več videli skupaj s Konradom. To je bolelo vojvodo. Ko pa so minuli tedni za tedni, so se Kora-dova lica zopet pordečila in v njegove oči se je vrnila stara živah nost. Zopet je vodil državno krmi- i' v jasni, vedno zrelejši modrosti. Potem se j.- jelo širiti v bližini palače čudno šepetanje. Bilo je vedno glasneje in se je bolj in bel j razširjalo. Polastile so se ga mestne klepetulje. Razprostrlo se je po vsej voivodini. Vsebina tega šepetanja pa je bila nastopna; — Princezinja Konstanca je rodila dete.) Ko je čul gospod Modrinjski. je Triki fit zavihtel :vojo perjani-eo nad glavo in glasno vzkliknil: Dolgo naj živi vojvoda Konrad! Zakaj glejte, od tega dne s-Mi je krona zagotovi jena! Dentzin je svojo nalogo imenitno izvršil in vrli lopov bo poplačan. Na dolgo i-i široko je razširil to .est in oseminštiiideset ur ni bilo v vsej modrinjski vojvodini človeka, ki ne bi prepeval, vriskal in plesal, da proslavi veliki dogodek — iu vse to na stroške ponosnega in srečnega gospoda Modrin jskega. Peto poglavje.: 'Strašna katastrofa.) Dan sodbe je bližal. Vsi veliki gostje in baroni brandenburški so bili zbrani v sodni dvorani voj-vodske palače. Vsi prostorčki so bili zasedeni in ni bilo mesta za nikogar več. Konrad, oblečen v baržun in hermelin. je sedel na sedežu prvega ministra, nn obeh njegovih straneh pa so pojedli naj višji sodniki v državi. Stari vojvo-la je osfi-o za ukaza i. naj s izvede preiskava zoper njegovo hčer brezobzirno, ai je nato potrtega srca legel v postelj. Njegovi dnevi so bili šteti. Fbogl Konrad je prosil, kakor da bi šlo za njegovo lastno življenje, naj ga o p ros te nesrečnega posla, da bi mogel soditi o zločinu svoje sestrične, toda niso ga uslišali. Najtožnejše srce na vsej tej veliki skupščini je bilo v Konrado-Vih prsih. Najveselejš? pa v prsih njegovega očeta, zakaj brez vednosti Kvoje hčerke ' Konrada", je stari baron Modrinjski prišel v glavno mesto, in poln zmagoslavja nad rastočo srečo svojega t odu. je stal sredi plemiče v. Ko so glasniki na slovesen način naznanili začetek sodbe in so se izvršila uvodna dejanja, je dejal prečastiti vrhovni sodnik: — Obtoženka, stopite naprej! Vrhovni sodnik je nadaljeval: — Naj pres veti e jše princezinja. pred najvišje sodnik" te države ;c- došla obdolžitev in dokazala, da je njena svetlost izven zakona podarila življenje detetu. Star državni zakon določa za to smrtno kazen, razen edine izjeme, katero vam bo naznanil njegova svetlost j vladajoči knez, naš najmilostlivej-si vojvoda Konrad v svoji slove- izvolite po- >-iii razsodbi, katero zorno poslušati. Konrad je obotavlja je dvignil žezlo. V tem trenutku pa je zadrh-telo pod njegovo obleko žensko srce. vzbudilo se mu je sočutje za nesrečno ohtoženko in solze so mu -stopile v oči. Odprl je usta. da bi govoril, toda vrhovni sodnik ga je hitro prekinil; — Ne tam. vaša svetlost, ne tam! Obstoji zopet zakon, da se razsodba zoper člana vojvodske rodbine ne sme proglasiti drugače kakor z vojvodskega prestola. Oroza je stresla ubogega Kon-r:.da in tudi železna postava nje-govega očeta je vztrepetala. Konrad še ni bil kronan — ali je smel oskruniti prestol! Konrad se je obotavljal in je bil bled od strahu. Toda .moralo je biti. zakaj že so se obračale ran j začudene oči. Ako bi okleval še nadalje, bi se izpremenilo začudenje v nezaupanje. Stopil je na prestol, potem je zopet dvignil žezlo in dejal: — Obtoženka, v imenu našega najmilostivejšega gospoda, vojvo-le riiika Brandenburške^a, izvr-'■u i< m svečano dolžnost, ln mi je ! ila poverjena. Pazite na moje besede ! Po starem državnem zakonu morate brezpogojno umreti, ako ne ovadite sokrivca svojega zločina in ga ne izročite rablju. Uporabne priliko, rešite se. dokler je še čas! Imenujte očeta svojega otroka ! Slovesen molk j? legel na veliko sodišče, tako globok molk. da je bilo čuti utripanje lastnega srca. Potem se je.princezinja počasi obrnila, njene oči so zažarele v srdu in s prstom je pokazala na Konrada : — Ti si tisti mož! St rasna prepričanost neodvrnit-ve velike nevarnosti je prešinila Konrada kakor smrtni trepet. — Katera moč na zemlji bi ga mogla še rešiti! Da zavrže obtožbo, bi morala odkriti tajnost, da je ženska. toda sedeti na vojvodskem presfolu kot ženska, ki še ni bila kronana, zato je .bila zopet določena smrtna kazen ! V istem trenotku sta se zgrudila na tla Konrad in njegov stari r.ee. * • * Konca te strahovite, dogodkov polne zgodbe, ne najdete niti v tej niti v drugi obliki, niti sedaj, niti kdaj v bodočnosti. Stvar je tc. da sem privedel svojega junaka 0( .50 j Rajski glasovi: J v usnje vezan« .50 .30 1.75 2.00 5.0o .25 .25 M .30 .25 .tO .30 .30 .30 .25 .30 .30 .30 30 .30 .40 1.80 LJUDSKA KNJIŽICA — POVESTI. 1. zv. Znamenje štirih. Povest do tektiva Sherlock Holmes ..." .60 2. zv. Darovana. Zgodovinska popov est iz dobe slovanskih apostolov..........................60 j 3. zv.: Jemač Zmagovač, povest. — Med Plazovi, tirolska povest. .60 i v kost vezauo ............ ... 1.70 Sveta ura: v p.'itno vezano ........... ... 1.00 v usnje vezano .......... ... 2,00 v kori vezano ..J.......... ... 1.80 ZEMLJEVIDI. Združenih držav ............. ... .15 Kranjske dežela ............. ... .10 Zemljevid Evrope ........... ... .30 Velika stenska mapa ....... ... 2.50 Zemljevidi: New lork, Illinois, Co- Opomba: Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ve naročajte knjig, katerih nT? ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. lorado, Kansas, Motana, Minnesota. Wyoming. West Virginia in Alaska — vsaki po.........25 Pennslyvanla ..................59 Slovenic Publishing Co., 82 CoM St., New York - - -. vV - .r; ■ ■ r GLAS KARODAt 2C. OKT 19>f Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1906 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOBl JOHH FIDO, 4400 Waato. 81, Dwm, CM«. Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Bok 83, LoMk, Oda. Glavni tajnik: FRAMX SKBABBC, 4822 Waflb. St.. Denver, Zaplanlkar: ROBERT BOBLBCK. Sta. fi, Pueblo, Oelo. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ. 448ft, Logaa St, Denver, Zaupnik: THANK ZJLITZ, 114 W. Oeetnot Bt. iA-dnU, Oele. NADZORNI ODBOBl PrvdMxlnU:: JOHN GERM, 817 Eaet C. St. MIHAEL KAP8CH, 006 N. Spraoe 6U Colo. GBOBQB PAYLAXOVICH, «71T Grant Bt, Colo. m ANTOP; KOCHEVAR. 1200 Berwtnd Ava, Pueblo, Goto. JOHN KOC11AN, 12C3 Mabren Are., Pneblo, Colo. FRANK CAN JAR, «0-001 — 48 Ave., Denvei Cole. XLRCtitVALNI ODBOB: Predsednik: FRANK BOTTZ, RJL 2, Cox 132, Pueblo, FRANK MAKTLNJAK, Hox CO/, Jufaaston City, Ili. PBTER OBSHBtL, 44ft« Wua. 9C, Deever, Oo*a TSBOVNI ZDRAVNIK: Dr. R K BUlIVl'l. 4487 WaaUni cž C h V: 3 JC 72 l. $116.76 $108.00 $ 27.50 š 19.00 $ 270.56 H. *147.:i4 00 $154.95 $ 42.25 $ 345.74 4. * 22 94 sji 20.25 $ 5.40 $ 48.59 Ti. *i:u.io $124.50 $ 32.75 '% 292.41 6. * ia .:ii $ 17^5 % 3.80 $ 34.36 t. * 7f».6:» n oa $ 73.25 $ 18.85 $ 172.79 ♦ i6.7») $ 38.25 $ 9.60 $ 83.55 t- $ 59.30 $ 12.^0 -> 127.33 10. * 1.42 $ 1.50 $ 40 3.00 $ 6.32 11. * 27. 21 $ 31.50 * 7.40 •j; 55.50 $ 121.61 12. ^ 7.90 $ 12.00 $ 2.S0 -r 19.50 $ 42.20 i:». * 16.41 $ 18.00 * 4.60 $ 11.50 $ 50.51 14. * 28.07 $ 31.50 $ 7.20 $ 66.77 ir». $ C.91 $ 6.75 $ 1.80 $ 15.46 16. *111.00 $ 34.00 $ 252.63 17. $ 21.00 $ 5.60 $ 42.00 $ 88.49 H. $ 5.1*3 * 6.75 $ 1.80 $ 14.48 'JO. * 18.25 $1 00 % 10.25 * 5.65 > ;19.00 $ 84.15 21. * 47.09 <2 X * S - •Ol n n n n co 1. >148.00 $ 148.00 $ 60.00 $ 60.00 5. * 50.00 $ 50.00 6. 32.00 $ 32.00 i. «74.00 i-5000 $30.00 $ 354.00 il. $ 30.00 $ 30.00 13. $ 10.00 $ 10.00 14. $ 12.00 $ 12.00 !6. $ 69.00 $ 69.00 20. $10.00 $ 10.00 21. $10.00 $ 10.00 22. * 20.00 $ 20j00 $705.00 >50.00 $50.00 I'nited States Deposit, Surety <'o. of Maryland Tajniška plača za mesec september Frank Tanko, za rent pisarne "Glas Naroda" glasilo, za sedem mesecev F.ast and Echo, za popir in kuverte; skupaj »i . ... t : Skupaj dohodki za isti čas Preostanek za mesec september Preostanek dne 31. avgusta 1921 Skupaj. Suspendiran: Frank Pcenik, eort. 2152. Pristopila: Mary Zemljak. rojena 1899. ee-t. 2461. za $1000 in •ti.00 bol. podpore. K dr. št. 5: Pristopila: Frances Hren. rojena 1888 za $1000 in £1.00 bolniške pod po »e. K dr. št. 7: Pristopila: Marv Sile. rojena 1894 za £1000 in $1.00 bol. podpore. Trtane: Katy Tekavc, cert. 218; Lilian Predovieh. eert. 2106 in Mary Gregorich, cert. 2101. Kdr. št. 9: Pristopili: Frank Rozman, rojena 1905. za $1000 in $1.00 bol. podpore. Cbrales S&tterfield. roj. 1895. za $1000 in 1*1.00 bol. podpore. Od dr. št. 12: r*.tail: Frank Boksich. cert. 2118. Od dr. 16: Suspendirani: .loe Buh. eert. 1126; Martin Slabod-nik. cert. 1601. K dr. št. 21: Pristopili: Nick Ornich, cert. 2466 za £1000 in $1.00 bol. podpore; Matt Crnich. rojen 1878. za $1000 in $1.00 bolniške podpore. Črtan: Frank Korošec, cert. 2124. Suspendirani: J«hn Mohorčieh, cert. 2200: Frank Martiniak, eert. 1452. K dr. št. 23: Zon. t sprejeti: .losepli ^Žlindra. cert. 1783 in Jacob Lužnar. cert. 2097. Od dr. št. 24: Suspendiran: .Joseph Fiar, cert. 2372. Od dr. št. 24: Prestopil k d.\ Št. 16: Anton Ivanšek. cert. 2176. Od dr. št. 26: Suspendiran: Vidrich Marko, eert. 2352. Z bratskim pozdravom Frank Škrabec, gl. tajnik. spel domov. £amegra sebe sera pričel preklinjati, da sem pustil tega neumneža od sebe. Toda glej: Petega dne navsezgodaj (bil je ravno praznik), zaškripljejo vrata. Emeljan vstop'! V obraz ves višnjev, z nepoč^nim;. umazanimi lasmi, kakor tla je spal na ulici, m mršav in medel kot trska. Odloži suknjico in culico, sede k meni na ko ve eg in me gleda. — No, — pravim, — Emeljanuška, veseli me, da s; zopet tu. Če bi bil prišel nekoliko pozneie. ne bi me bil dobil doma. ker sem se namenil, iskati te po beznicah in žganjarnah. Ali si kaj jedel ? — Da, Astafij Iva no vie. — Ali je pa tudi res? Tu, brat. je še nekoliko zeljne juhe od vče- — Prodajte suknjo, ko bom mrtev, me ne pokopijile v nji. Jaz lehko tudi lako ležim; stvar je predrajroeena. vam pa bo prav pri Šlo. Tedaj se mi je stisnilo srce v prsih, da vam ne morem uiti povedati. Vidim smrt. ki prihaja k njemu. — Zopet sva umolknila. Tako je pretekla ura. Spet ga j pogledam: on me gleda, komaj pa se srečata najina pogleda, povesi oči. — Ali želite morda vode. Emeljan Iljič ? — Da. Bo«r vam povrni. Astafij Ivanovič. Dal sem mu vode. On je pil. — Hvala. Astafij Ivanovič. — Ali želite še i.a.i. Emeljanu- ADVXRTISEMEHT8. Pošteni tat F. Lostojevaki--Za "Glas Naroda" prevel A. 8. 805.00 27.50 100.00 15.00 210j00 21.50 . .$ 1,179.00 $ 2,619.14 $ 1.440.14 $34,050.50 Skupaj v blagajni gotovine in na bankah Premcmbe med društvi in Z. 8. Z. $35,490.64 meaec september 1921. (Konec.) — Ze mogoee, Astafij Ivanovič. Jaz vstanem, prižgem luč ter se lotim dela. Predela val sem ravno telovnik za nekega uradnika. Sr-ee me je bolelo. Lažje bi mi bilo, če bi s hlačami v peči podkuril. Tudi Emeljan je čutil, kako se mi je srce v prsih stiskalo. Ako se komu nič dobrega ne obeta, čuti to že vnaprej, kakor ptica nevihto. — Astafij Ivanovič, — pravi zopet Emeljanuška (in njegov glas se .je tresel), — danes se je Anaip Prohorie oženil s kočijaževo vdovo; kočija ž, ki je nedavno umrl. . Kako sem ga pri tem pogledali Prav divje .?em ga pogledaL . . Emeljan je to dobro čutit. On vstane, gre k postelji ter prične po nje^ brskati. Jaz čakam — on išče in pri tem govori sam s sabo: — nikjer, nikjer, kje je neki ostala ta prokleta stvar! — Jaz čakam, kaj ima priti. Vidim, da se splazi E-meljanuška po vseh štirih pod posteljo. Tedaj se nisem mogel več vzdržati: — Emeljan Iljie, kaj se plazite pod posteljo i — ga vprašam. — Hočem pogledati, če niso hlače morda tu, Astafij Ivanovič. Morda so kje založene. — Ampak kaj vendar počenjate, gospod! (Vsled jeze, ki je kuhala v meni, sem pa pričel titulirati z gospodom). — Kaj se imate toliko brigati za priprostega ubožne-ga Človeka, kot sem jaz, gospod? Čemu drsate tu okrog po kolenih? — Ah, Astafij Ivanovič, nič, ni jih . . . Morda se pa vendar najdejo te hlače, če se dobro išče. — Hm, — pravim. — poslušaj Emeljan Iljič! — Kaj, Astafij Ivanovič ? — Ali si mi jih morda končno L'clo ukradel, kakor navaden tat in lopov, v zahvalo za mojo gostoljubnost i Strašno me je razjaril, milosti- vi gospod, ko se j"e tako-le pred mano plazil po tleh. In tako kakor je bil, tako je ostal na tleh, na trebuhu. Dolgo je tako ležal, nato se je priplazil ven. Jaz vidim, da je bled kakor rjuha. Vstane, sede poleg mene na ckno ter ostane tako deset minut. — Ne, Astafij Ivanovič, — pravi, — mahoma vstane ter gre proti meni, kakor živ greh. — Xe, Astafij Ivanovič, jaz ni-stm vzel vaših hlač. In ostane tako, kaže si s kazalcem na prsi, njegov slabotni glas pa se tako trese, da se je mene samega polastila groza in da sem obstal kakor pribit na mestu ob oknu. — No, — pravim, — Emeljan lljič, že mogoee. da sem vas brez vzroka sumil, — in hlače — naj ji vrag vzame; midva bova že bree njih izhajala! Saj imava roke. hvalabogu ter nama ne bo sile krasti. . . . Pa tudi drobim ne bova v nadlego, si bova že samo zaslužila svoj kruh! Emelja stoji pred ipano in me posluša; nato sede, in jaz sedem. Talv> je sedel ves večer ter se ni premaknil; jaz sem šel že spat, Emelja sedi še vedno na istem me- lečeno, prve dni sem ga naravnost zasovražil. Bilo mi je, kakor da me je okradel moj lastni sin. Emeljan pa je pil. milostivi gospod, štirinajst dni neprestano, pil kot blazen! Zgodaj zjutraj je odhajal, pozno zvečer je prihajal domov, in tekom vseh štirinajstih dni nisem čul od njega niti besedice. Najbrž ga je pekla vest. ali pa je sam sebi hotel napraviti kaj žalega. Toda nekega dne se je to končalo ! Pognano je bilo vse, in on .ie sel zopet na okno. Še sedaj se s-pominjam; sedel je tam tri dni. naenkrat pa a idim : on plaka. On menda sam ni opazil, kako mu lijejo solze. — Kaj pa imaš. Emeljan 1 — ga vprašam. On se zdrzne, se trese. .Te'5: sem namreč izza tistega dne prokrat njim spregovoril. — Nič, Astafij Ivanovič. — Bog s teboj, Emelja. nič si ne ženi k srcu! Bilo mi ga jc v resnici žal. — Oh. Astafij Ivanovič, i.; zato. .. . Jaz si bom poiskal dela, Astafij Ivanovič. — Kakšnega d-la. Emeljan lljiČ? — Kakršnegakoli. Morda najdem mesto kakor prej. Bil sem že pri Fedorju Ivanoviču, da ga prosim. . . . Astafij Ivanovič, ako dobim delo, vam povrnem vse in tudi hrano in stanovanje bom plačal. — Že dobro, Emelja. že dobro. In ee se je prav kaj zgodilo, kar hi se ne smelo, — kar je je! Naj vse skup vrajr vzame! Midva bova prijatelja, kakor sva bila prej. — Ne, Astafj Ivanovič, morda ri mislite o meni, da. . . Jaz nisem vzel vaših hlač. . . . — No, le piisti to, Emeljanuška. — Ne. ne, jaz izprevidim. da ne norem več ostati pri vas. ... Oprostite, Astafij Ivanovič. — Xdo pa ti želi zlo, Emeljan Iljič! Ali te kro podi morda iz hiše? raj, kuhana je z mesom, tu imaš ška? pa čebulo in kruh. j _ Ne. Astafij Ivanovič. jaz ne Dal sem mu juho in kruh. No, potrebujem ničesar, samo. . . \idel sem takoj, da ni morda že! — Kaj. Emeljanuška:' ♦ri dni ničesar užil. s takim tekom , — One. . . je jedel. Torej glad ga je prignal — Kaj pa. Emeljanuška? k meni. Zelo sem hi! ganjen, ko — One hla«V. . . veste. . . sem sem takole gledal ubožca. Skočit .'jaz takrat vzel. . . Astafij Ivano-sem v krčmo, da mu prinesem kaj.' vie. kar mu bo razveselilo srce, a po- —Bog ti bo odpustil. Emeljann-tem pa naj bo konec tega! Nobene ška. ti moj ubožček! — pravim, jeze ne občutim več do tebe, Eme- — Loči se v miru! — Sol*e se mi ljanuška ! Prinesel sem žganje. —'vlijejo iz oči i nobrnem se vstran. Tukaj — pravim. — Emeljanuška. — Astafij ivanovič' . . . pijva! Ali ne boš pil? Le pij. je Obrnem se in vidim: Emelja mi iobro 2a zdravje! hoče še nekaj povedati, vzravna Hlastno je sregm-i roko po ko-|se. prizadeva si obsedeti pokonen. zarcu, imel ga je že skoraj v rokah i premika ustne. . . naenkrat mu mahoma pa je z roko obstal, jo postane obraz rdeč. svoje oko zopet stegnil ter prijel za kozarec. > upre vame. . . . postane bled. mr-Dvigne ga k ustom, žganje se mu tvaško bled. omahne na blazino, zliva za rokav, nato pa postavi ea- vrže glavo nazaj, se mkrat zaso-šo zopet na mizo, ne da bi se do- 1 pe. in s svojim ledenim dihom teknil pijače. ! dahne vanj smrt.______ — Kaj pa je, Emeljanuška. kaj-- jaz. Astafij Ivano- ME mM MB Mš:> ADVERTISEMENTS imaš? — Nič; vič. . . . — Ali nočeš nekoliko pit ? — Astafij Ivanovič, ne bom, raj- SLUŽBO IŠČE. ši. . . . nič več pil. j pred nedolgo sem prišla iz sta- — Kaj si se popolnoma odpo-irega kraja in želim službo pri slo-vedal pijači. Emeljanuška. ali sa- !venski ali hrvatski družini; ali p:« mo danes? ;tudi v kakj Uampi pi5:te na na_ On molči ter nasloni glavo na Ulov: .To^hine Fjelč, P>ox 347. roko- [Davis. W. Va. (26-27—10) Ti si navsezadnje bolan. Eme-!------- VABILO. Društvo sv. Jožef«., št. 53 J. S. K. J. priredi dne 29. oktobra i*rro »!> veselico, na katero uljudno vabimo cenjene člane in članice vseh slovenskih društev, kakor tudi vse posamezne Slovence in Slovenke iz Little Falls in okolice, da se izvolite udeležiti te prireditve. Predstavljena bo iera z imenom 4'Dva Potepuha*'. Igra vsebuje polno romantičnih in šaljivih prizorov. in prepričani smo. da enakega še niste videli v naši naselbini. Igro je spisal naš znani rojak Anton Prijatelj. Njegove zmožnosti na }m>1 ju dramatike nam zagotavljajo. d.i bomo imeli na dan prireditve te igre dovolj prijetne zabave, ter da nam bo ostala ta predstava v trajnem spominu. Deležni h'»uio užitka, katerega za-inorejo nuditi le naši izborni igralci in igralke. Toraj ne pozabit * na imenovali dan. Pridite vsi in zabavajte se z nami. Začetek igre ob pol sedmi uri zvečer. Po igri prosta zabava in ples. K obilni udeležbi se priporoča Odbor. (3x—25, 26. 27.) Ija? — Da, tako. . . nie mi ni dobro, j Astafij Ivanovič! Spravil sem ga v postelj. Opazil sem takoj, da je v resnici slab. Glava mu je gorela, stresala ga .ie mrzlica. Ves dan sem sedel pri j lijem, ponoči je postal še slalki.; Zmešal sem kvas (ruska pijača) s surovim maslom in čebulo ter na-drobil kruha vanj. — Na, — pravim, — jej nekoliko vodne juhe. morda ti bo odleglo. On je zmajal z glavo : — Ne, — pravi, — Astafij Ivanovič. danes ne bom jedel. Skuhal sem mu čaj. Nič ni bolje-ga kot to. — Slabo je, — sem si mislil. — Tretjega dne grem k zdravniku. Poznal sem medicinca, Kostopra-vova, ki je stanoval v bližini. Seznanil sem se ž njim že prej, ko sem služil pri gospodi. On me je svojčas izlečil. Zdravnik je prišel da nam je nemila smrt vzela in j?a pogledal. — Da, — pravi._s našo ljubo hčerko oz. sestrieo KRISTINO H0DEY. Umrla nam je po 14dnevu i bolezni za davico dne 17. oktobra in 18. oktobra smo ju izročili k več- Kje je moj oče ŠTEFAN MED , VED ? Doma je i/. Čepovana pri' Gorici, star 68 let. Pred 20. letij je odpotoval v Ameriko in se najprvo naselil v lirooklvnu | N. Y.. in pozneje je bil tudi v Olevelandu. St. Loui^u. Wash j ingtonu in San Franeiseu. Letaj 1913. je bil baje v San Fran-eiflcu, t-al., in pozneje nisem nie, več čul a o njem. Prosim cen je- j ne rojake, če kdo kaj ve. da mi; poroča, ali naj sc pi sam oglasi < svoji hčeri: Štefanija Medved.I (Vpovan 59 pri Gorici, GoriziaJ Venezia Giulia, Italia. i (25-26—10) Rad bi izvedel, kje -e nahaja -1(1-ŽEF KOCJAN, p-.domače IV-ti«všeov iz L»*š na t loienjskem. Pred T>ar leti mi j«- pisal iz države I "tali ill veda.j mislim, da se nahaja nekje v Pennsvlva-uiji. Kdor cenjenih rojakov ve za n jegi v naslov, je pri .sen, da mi ga naznani, ako p;i slučajno :{. kartell, Minn. (26-27—10) Želim izvedeti za ANO Vt»DOp|-VEC, s katero s»va potovala »■kupaj Trsta s pumikom Columbia ie. sicer 24. maja. lš»V jo njen prijatelj: Joseph Tavčar, liox 1'57 Jame- City. Pa. i 26-27—10 ) Prijatelj delavca PAIN EXPELLER % TrorniAku lUKmkm, v p»t- ur. Z«lr. dr. Slaven že več kot 50 let. iilejte za trorni&ko znamko SIDRO. NAZNANILO IN ZAfiVALA. Tnžnim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem žalostno zelo slabo je! Ni m^ bilo niti potreba klicati. — Sicer mu pa prašek vseeno lahko zapišem. No. praška mu nisem dal, ker sem si mislil, da ga je zdravnik j^emii počitku materi zemlji. Sta-! zapisal kar tako. Medtem je napo-! ra J4* ^ta 11 let. Spadala je k1 SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Cešarek 70 — 9th AVE., NEW YORK, N.Y (med 16. in IB. cesto) pošilja denar v Jugoslavijo. Italijo Itd; — prodaja vozne listke za vse vainejše drte: — izvršuje notarske posle, kisovzvezi s starim krajem. — Cene vedno med najnižjimi. — Telefon Wat kins 752? /il peti dan. Ležal je pred mano. gospod, in umiral. .Taz arm aedel ob oknu, v toki sem imel svoje dele. Starka — Ne, ampak ne spodobi se več J je kurila, v peči. Vsi smo molčali, zame, da bi še nadalje stanoval) Meni se je srce trgalo, in to samo vsled njega, vsled tega lumpa; pri vas, Astafij Ivanovič. . . Zato 1 Od dr. št. 1: Suspendirani: John Predovieh, eert. 1(H; Marko t»tu. Zjutraj vidim, da leži v svojo Brozieh, eert. (?); U-.dislav Paiko. cert. 28. Črtani: John Sajevec; John Kerin; Anna Kerrin ; Matt Rogu-lieh; John Lah; Jakob Zugel j. K dr. fct. 3: Zopet sprejet: Siskar Joseph, cert. 1109. borno suknjico zavit na golih tleh: v svoji ponižnosti se ni hotel vleči na posteljo. Milostivi gospod, od tiatihdob rajši grem! Jaz ga gledam, on res vstane in obleče svojo &uknjico. — Ampak kam pa, Emeljan Iljie? Pridi k pameti: kaj delaš, kam hočeš ? — Zbogom. Astafij Ivanovič — (in spet zaplaka); — rajši grem i t kraja krivice, Astafij Ivanovič. Tudi vi niste vee taki, kakršni ste bili prej. — Kako to? Ti si kot nespameten otrok, Emeljan Iljič! — Ne, Astafij Ivanovič! Kadar greste sedaj iz hiše, itak len ete kov-veg, jaz to vidim in jokam. . . Pustite me raje, Astafij Ivanovič in ne očitajte mi zlega, kar sem vam ga učinil za časa najinega skupnega bivanja. Kaj boste rekli, gospod? Odšel je. En dan čakam in si mislim: zvečer pride — nič! Naslednjega dne, tretjega dne — nič. Mene se je lotil strah, nisem pil, ne jedel, ne spal. Četrtega dne se odpravi mter preiičem vse beznice. — Emelja-r.nške nikjer. — — Ako ni končno položil kam svojo nervmno glavo sem si mislil, — morda je poginil pijan za kakim plotom, kjer sedaj leži kot ga nisem mogel več trpeti, ali bolje gnila mrha ? — Komaj živ sem do- ka ko r bi bil moj lastni sin. Čutil sem. da me Emelja gleda, da hi mi rad nekaj povedal, a si ne upa. Končno ga pogledam. V očeh tega ubožca vidim neizmerno bol; svojih oči ne obrne od mene, čim pa opazi, da ga gledam, pobesi takoj svoj pogled. — Astafij Ivanovič. — Kaj, Emeljanuška ? — Če bi naprimer prodali mojo suknjo starinarju, ali bi dobili :nnogo zanjo, Astafij Ivanovič? — No. — pravim. — to se ne ve, koliko. Morda tri rublje, morda tudi več. V resnici pa ne bi dal nihče zanjo niti kopejke. »n idor bi jo prodajal, bi se samo osmeši). Rekel se mu le kar tako, ker sem poznal njegov značaj. — Jaz mislim, Astafij Ivanovič, da bi se tri rublje dobilo zanjo. Saj je vendar sukno, Astaflij Ivanovič; kako torej manj kakor tri rublje, če je sukno?! — Jaz ne vem, Emeljan Iljič, — pravim, — če jo hočeš že prodati, mislim, da bi se tri rublje lahko zahtevalo zanjo. On je molčal nekaj časa. nato pa me zopet poklical: — Astafij Ivanovič! — Kaj, EmcljflBuika ? mladinskemu oddelku društva Pomočnik št. 2 SDPZ., sedaj zdru-l ženo s SNPJ. Tem potom izrekamo najlepšo | hvalo vsem. ki so jo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Grevton, Pa., kakor tudi lepa hvala vsem, ki po darovali k rasno vence in sveže cvetlice. Iskrena hvala tudi onim, ki so nam šli na /pomoč ter nas tolažili ob žalostni uri smrti in b«Jezni na«e ljube hčerke. Ti. draga hčerka, pa počivaj v miru v hladni ameriški zemlji' Žalujoča rodbina: Vitos in Jnliana Hodey, sta riši. Prank. John, Herman in Kari, I bratje. Annie in Mary, sestri. Vsi v Moxihum, Johns*own, Pa. santal CAPS 'J L-ES MipY I «ht> m mm« — hitro ^ VNETJU | MEHURJA V-I« pOuU £Tdy m« im ar v-> Varojto —ponsrsdb Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 63S Peon Are. Pittsburgh, Pa. Or. Kol«r «• saj« ■ter«JU alorenakl ■drmvelk lp*cj»* Itet t Plttsbursba. ki Im 11-Mm prakao ▼ BdrsvU*-mja kolMnL «H- t. »drarl m«. u i. tmmi b-llch. C* tmsta mesofe« aH m«fcor-Hlmi. -9 pta. Ir-mAtuiJ« Im, ftoI*£tD« V kMitk, prtnsta ls lrtlatll wmm. bom krt N« lUtsjtu kxv ta ko-kmta Me. v»* fcnUsnl adr«TVa |>o o- TrmJfciL. *MoOL hitre cputto te wmm rrraafcojj aftavK m t«BT*č jtrldlt* kn operacij«. BotosEl n^hrrja, fed po-v«rot»'o Ni«no ▼ krtin m hr?bru ta rZarlA mi phHu.'d ToOft, tmiK ■rbACi««, fcrrfle la Aru s« fco-bmmnl. ki motamjo tiM m«. •to krrt oadraTtm ▼ kratkem a»m b nI pot^-ao NekaUrl dmft adr.raiM rab^o tal-■n&e*. da rmaamajo. Jm mamm V Is afeivsa krsja, wto vae lmJtJ« •dravfa. ker no runa« ^nm^i Vradm ure: 66 Jetaralklk u< I. «e L Ob nadelSak oŠ • «• S v SLOVENSKE - PIANO -R0LE UTBCA MOJA ........ $1.25 VSI SO PRIHAJALI .. S1.25 MLADI VOJAKI ...... $1.00 HOLZHAKER MARŠ .. $t,00 DONAVSKO VALOVI .. $L00 ČREZ VALOVE ........ $1.00 SE DOBIJO EDINOLE PRI: NAVMŠEK - P0T0KAR .CO., 331 Greeve St, Conemaugh, Pa. Pri naroČilu blagovolite poslati M centov a« poitnlno. OLASNARODA, 26 OKT. 1921 Vdova Leruz. ^E:Gaboriac Iz Koroške. Prevedel z« "Glas Naroda" G. P. Francoski detektivski roman. 47 (Nadaljevanje.) Ne da bi dal Dahuroni! časa za odgovor, mu je predložil dejstva. katera je dvanajst ur prej..- pripovedoval očetu Tabaret. Bila je ista po vet-1. polna prepričevalnih podiohnosi;. Ton pa je bil povsem drugačen. Pred starim detektivom j ' bil mladi odvetnik bučen in strasten. Se!r;j v uradu preiskovalnega sodnika, pa se je zadrževal. Človek bi skoro domneval, da je prilagodil svoji obnašanje značaju svojega poslušalca, da je /4elel proizvesti isti učinek ua oba in da s.- je jioslužil on*- .^iet »de. s pomočjo katere je upa! doseči največji učinek. Na prara očetu Tabaret, človeku navadnega duha, se je posluževal pretiravanj jez« Napram Faburonu. možu višjy inteligence, j pa te je poslužil pretiravanja zadrževanju svojih čustev. Čepfav >e je nje».-ov u ib upiral krivični nrodi, je vendar izgle-j dalo kot da se klanja H epi usodi, oborožen z resignacijo. S prMno zgovorn >stjo .n izbranimi izrazi j j naslikal svoj položaj na dan, !.: je sledil razkritju, — svojo žalost, svoje zadrege in svoje dvome. l)a |»odpre svoje moralno gotovost, je potreboval pozitivnih pričevanj. Aui je moirel upati. se zanikala, ker hoče na vsak način ohraniti svojemu sinu stališče, katero je zavzemal. Po mnenju odveti::ka so bili posledica tega nastop^ prvi napadi hole/ni, koje plen je konečno postala. Noel je nato opijal svoj pogovor z mladim grofom Commarin. V njegovo poveš* je zašlo pat majhnih nedoslednosti, a tako majhnih, da bi bilo ! /ko izvajati iz njih kake posebne zaključke. t da z v en tega [ki ni bi'o ničesar, kav bi bilo neugodno za Alberta. Odvetnik je več kot enkrat jKivdarjal izvrstni utis. katerega je napravil nanj ta mladi mož. Albert je sprejel -azkritje r. gotovim izzivanjem, U je res. a ob istem času n plemenito trdnostjo in kot pravi junak, je bil pripravljen ukloniti se u ve' j;i vljenju pravice. Da. Noel je nas] kal skoro olepšano sliko svojega tekmeca, katerega ni posvarila prospriteta. ki ga je zapustil brez sovražnega pogleda m ki je bil k ,neein koner. vendar njegov brat. Daburon je posl Noela z eliko pozornostjo in nobena beseda. nobena kretnja ni razodevata njegovih čustev Ko je Noel končal, je reke t sodnik: — Kako, gospod, ste mi mogii revi. da ni bil po vašem mnenju j ikdo interesiran pri smrti vdov»* Leruž? Odvetnik ni ničesar odgovor*«. — -Meni >e zdi da je postalr vsled te smrti pozicija mladega grofa Commarin narynosi nezavzetna. Madama Gerdy je blazna. Stari grof bo vse /ar.ikal. Vaša pisma ne dokazujejo ničesar. Oči-vidno je. da p ta zločin največje koristi za tega mladega moža in poznal, kajti pogosto jo je obiskal s starim grofom, ki jo je radodarno zakladal z denarjem, kot s» izvedel. - Ali se vam n — Ne. Ali mi morete pojasniti, zukaj ni bil mladi grri pripravljen >j»reruljati vas * ^ Gotovo. Keke> je. d., hoče predvsem zahtevati pojasnila od ojega očeta, ki je bi' odsoten, ki pa se je moral vrniti v teku par Prav od pričetka sem znal dobro zadrževati svoj jezo. Ko pa sem izvedel za smrt svoje pestunje, sem vrgi vsa svoja upanja v morje. — Vi nimate prav, gos?»od. - je rekel sodnik. — Svetujem vam. da še vedno upate. Mogoče boste >e vedno prišli v posest svojih pravic. Nočem vam prikriti de.stva. da je pravica prepričana, da je našla morilca vdove Len::". V tem trenutku je grof Alheii iirez. dvoma že aretiran. — Kaj .* — je vzkliknil Noel z. velikim presenečenjem. — Ali mote biti to res * Potem se nisem mo+il, gospod, glede pomena vaših be- sem v Nemško Avstrijo, kjer sed. Bilo me je strah razumeti iib iimam še 6:1 let staro mater. 9:1 let — Vi me niste napačno razumeli, gospod, — je reke! Daburon. — ' Pa staro staromater. Prva gospo- Hvala vam za vaše odkritosrčno m obsežno pojasnilo. To pojasnilo nov. — Boulogne SAXONIA 29 okt. — Hamburg • AMERICA 29 no\. Bremen ITA'.IA £9 okt. — Vrat j ADI IATIC 30 nov. — Cherbourg AMERICA t nov. — Cherbourg' Cherooure' MONGC LIA 1 dec. — Hamuburg ADRIATIC 2 nov. LAPLAND 3 dec. — Cherbourg PARIS 2. niv. — HavreCARMANIA 3 dec. — Cherbourg ARABIC P nov. — C--noa i PRES. WILSON ». t*c — fret CARMANIA 5 nov — Cherbourg | HUDSON 3 dec. — Bremen 7INL AND 5 nov. — Cnerbaurg j ijoorbam 3 dee. — Boulogne OLYMPIC & nov. — Cherbourg i ARABIC 6 dec. Genoa MINNEKAHDA i nov. — - Hamburg G. WASH TON 6 dec. — Bremen WASHINGTON s nov. — Ch*.-t>o'.."B ! SAXONIA 8 dec. — Hamburg ROC H AN. BEAU s /tov. — Have i FINLAND 10 dec. — Cherbourg 1 BELVEDERE 9 nov. — Trit PR. MATOIKA 10 d jc. — Bremen , ORBITA 12 ^ov. -— Mamourg OLYMPIC 10 •lec. — Cherbourg POTOMAC 12 nov. — Bremen rotterdam 10 dec. — Boulogne R£GINA 12 nov. — Genoa ORDUNA •-J dec. — Hamburg j ROTTERDAM <2 nov. — 3ou:iyne SAXONIA 13 <*ec, — Cnerbouig I LAFAYETTE 12 nov. — Havre aquitania 13 dec. — Cherbourg ' AQUITANIA 16 nov. — Cherbourg M-NNTKAHDA 15 dec. — Hamburg ; GOTHLAND 17 nov. — Genoa 7EELANO 24 dec. — Cherbourg | LA TOIJRAINE 19 nov. — M»vr» RYNDAM 24 dec. — Boulofra 1 ZEELAND it n»v. — Cherbourg ORBITA 24 dec. — Hamburg iPOlOMAC 19 nov. — Breman ADRIATIC 28 de'.. — Cherbourg ! RYNDAM 19 nov. — Boulogne N. AMf'ERDAM 31 dec. — Boulogne MANCHURiA 23 nov, — Hamburg POTOlVAC 31 dec. Bremen .PARIS 25 nov. — Cherbourg ARGENTINA 12 Jan. — Trat ga zastopnika v Ljubljani za vi-1 Glede eeu za vozne listke In vse drag*, pojasnili, obrnit« se ua tvrdko: V času, ko je albansko vprašanje na dnevnem redu ženevske zum ter dobil odgovor, da moram FRANK SAKSER STATE BANK, 81 C'ortlandl St., New York konference Zveze narodov, je albanska tiranska vlada organizirala pj-edložiti prmovljenje iz Celovca, nov napad na jugoslovansko ozemlje. Namen teh vpadov je popolno- m€KJtem so drugi dobili brez vsega ma prozoren, kdor je zasledoval dogodke zadnjih dni v Albaniji, ve, VLZum [n ^ potovali na Koroško, da stoji tiranska vlada pod vplivom Italije, ki si hoče ustvariti v Poiicij^j urad v Celovcu je neki Italiji operacijsko bazo proti jugoslovanski državi. stranki na tozadevno prošnjo od Naznanilo. JugoWovanski genernlni koszulat v New Yorku obvešča vse Na dondonski mirovni konferenci leta 1913. je dosegla v alban-' govopi]t potovanje naKoro-', prizadete' fla Postava ° taksah z dne L>7. junija tega leta stopila s k cm vprašanju takratna trozve/.a (Avstrija - Nemčija - Italija) Q ^ 23. julija 1921 prosto in se, velJavo meseca. f.voj uspeh v tem, da se je morala srbska vojska ki je v zmagonosnem ra})j sa~'10 vizum'pristojnega za- irza P"veoa ok'obra so take oziroma p.ietojbine sledeče: pohodu v novembru leta 1912 prešla preko Albanije iu dospela na stopstva Dotična stranka je'nato! Jadransko morje umakniti, mirovna konferenca je proglasila neod- <1obUa Uuii ibrez dovoljenje, visnost in samostojnost Albanije. Določila je meje med Srbijo m Al- deravilo je Aastopilik par dni po. banijo, ki so bile tako negotove >ti nenaravne, da so Albanci že v je- za prošnje 40 centov; za priloge, tikajoča s* presenj. vsaka 10 centov ; izdaj*tnj«», podaljšanje ali obnevitav potnega I^stu za šest mesecev 2 dolaija; za er.3 leto 4 dolarje • /a potuo knjižico 1 do,«ir. . . , . , prej zahteval dovoljenje iz Ce-, sem leta 1913. obnovili svoje napade, ki jih je morala srbska vojska lovea Našp oblasti naj ri različ. I streti s lcrvjo in ognjem. Na ponovni protest protektorjev Albani- ^ janjih skrb n llli ker E1 lijanskih in avstrijskih emharjih poskusili nov ^pad na desno obal e f^, ...a. 'I>0 nasi 1 . 11 : pravočasno vzet. Črnega Drima. Računali so, da je srbska vojska preveč aganžirana 1ai*skLh 1 l*bop ^LzJnib sT' te?a morajo: državljani pijjšnje kraljevine Srbije plača- na avstrijski fronti, da bi se mogla uspešno braniti.'Zaračunali so se. ^'kov1 V^s)°se ^^U ^ez t'Za nieseceT it::.a prihoda v Ameriko do danes po dvn V enem tednu je srbska vojska prešla Črni Drim, zasedla položaje J a^it^rat ' senika' ln ^va dolarja za bodočih še*»* mesecev. Državljani Južne nad cesto Drač - Tirana - Elbasan in postala gospodar vzhodne Alba- j' t.Pi!" jvn-odiio konr >ro Pla^aJ° t^^8« kot Stbijmci, toda ta taksa se jim rakuna od 1. nije. V istem času se je pridružila antanti Italija. Tako.i je zahteva-' aJO j?' " niiro orai>^' j januar ja 1913. Osebe iz vseh drugih pokrajh, katere dan«, tvorijo la. da se zaustavi prodiranje srbske vojske, ki bi lahko dospela v ne- ' 1 se'sestaTni del kraljevine Slo-encev, Sroov Hrvatov imajo plačati ,Uaj dnevih do obali Jadrana. . • ■ ' yliubiozadniemu od januarja 1919 pa do danes zn vukih šeat mesecev po dva do Po končam svetovni vojni je zavezniška vrhovna komanda do- P^ ew . . j . j in dva dolarja za prhodnjih šest mesecev. One osebe ki imajo ločila demarkacijsko črto med Albanijo in Jugoslavijo, ki poteka po »umskemu uradniku. lioba m J o.v:- n o ..... . ... . , - , m . , .. em 0Z1 .; • rr * - » > , • , - , ..... * . 1. ■ 1,1-i.nrin i v,, p I nnv in Hrvatov na um »»nlr nnro!r irmrnin nlnnnli nh TiTil 1 tri črto je priznal v januarju leta 1920 tudi pariški vrhovni svet. ,ru KaJ UKrene- Sedanji vpadi all«an. plemen, ki jih poskuša tiranska vlada na JlHflMt jugoslov. ozemlje, so samo nadaljevanje dolgoletne borbe med ob-J Vojaki so zastavkalL ,. . _ ... mejnim življem. značilno je. da se ti napadi ponavljajo in vprizarja- j U fviovea se'poroča - Ko bi mo-'1D dva dolarja Za P :hodnJlh sest meaeeev. Prostovoljcem se taksa jo dosledno v jeseni, ko je naše prebivalstvo pobralo vs^ poljske pri- ,ala iti v pondeljek 19. sept. ena:raCUIia °d dnevA vruitve v Ameriko. „ iz Celovca na madžarsko mejo, so začeli vojaki stavkati. Pometali drz»v-J^1 današnje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnjo kra- ein pozneje zdi t i velikodušnost čudna.' S dni. Kesn ca, kot j.- dobro znano celemu svetu, ima naglas, kate-rega ne more nikdo lapačuo razumeti. Doburon ni imel niti najmanjšega dvoma o dobri veri pr^če. Noel je nadaljeval a pristno odkritosrčnostjo, kot poš» eno srce. — Ideja, da govorim takoj s svojim očetom, mi je izvrstno ugajala. Mislim, da je veliko boljše, če se pere vse umazano perilo doma m nikdar si nise„, že!el drugega kot prijateljsko uravnavo. i eprav bi imel obe, roki polni dokazov, bi se vendar ne spustil v /aven proces. Torej bi ne u.'«dli »^dnijskega postopanja? — Nikdar, gospod, za Q o be no ceno. Ali bi mogel, — je nadaljeval jKinosno. _ oblatiti svoje pravo ime v trenutku, ko bi ga prevzel Daburon ni mogc! prikriti svojega odkritega občudovanja. — Zelo hvalevredno čustvo, gospod, — je rekel. — Jaz mislim. — je odvrnil Noel, __ da je le naravno čustvo. ( e bi prišlo do najhujšega sem sklenil pustiti svoj naslov AJbertu. line Com marino v je gotovo ugledno in slavno, vendar pa upam, da Ik> v deaetih letih tudi moje ime ugledno in slavno. Jaz bi enostavno zahteval veliko d-:-,rno odškodnino. Jaz nimam ničesar in pogosto si di bil oviran v svoji karijeri („J tega nesrečnega denarnega ' praiUtnja. To. kar jc imela madama Gerdy vsled velikodušnosti mojega očeta, je večinoma že porabljeno. Moja vzgoja je zahtevala velik del tega denarja zase • Trajalo pa je precej časa, predno je moja praksa krila moje stroške Madama Gerdy in ja/ sva živela relo mirno in skromno. Čeprav je bila priprostega okusa, pa ji je vendar manjkalo sistema in smisla za varčevanje. Nikdo si ne more misliti, kako veliki < . bili vsi cd tega naši stroški. Kljub temu pa ne morem jaz prav ničerar očitati samemu sebi in naj prid.? kar hoče. bov in Hrvatov, pa jim je rok potekal, morajo plačati ob priliki obnovitve ali predložitve potnih listov, od dnevn, ko je potni list izgubil veljavo, pa do danes, za vss'iih šest ^ieseci.v po dva dolarja } Pri iskanju potnega lista mora >aak plačat' razen takse za isda-vanje ali obnavljanja še t^kso za prošnjo, vizum in knjilico. Vpi oni delke. Arnavt prihaja kot v nekdanjih turških časih, rta pobere za 'stotnlja ( Marsehkompaignie zimo ves trud ljudi, ki so delali. ' Arnavtu ni do la .tne države, do urejenih razmer, on se ne bri ... pavati castniKe, ki so jih sum uu,a,Jt*' jouju iu ctmu^, ** vi^uxu oo cun'v in da organizira poti jesen albanske vpade, kot se je to zgodilo te dni. k Shodil. Isto se je zgodilo tudi ^so za knjižico en dolar. Vsega skupej torej štirinajst dolarjev. Ti albanski napadi so v bistvu samo pohodi roparskih tolp, ki priha- v LjVlbnu (Leoben) na"Zgornjem Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Ce kdo teli imeti jajo na naše ozemlje^ a .z teh roparskih pohodov hoče kovati tiran- §tajeMkem. .Aloštvo polka štev. 1 polni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni pot«ba pošiljati €a ska vlada odnosno svoj kap:tal. eeš, albanska obmejna pleme- w moralo 0(m na niaažarsko me-'vizum 60 centov. za za meje svoje države, po celoletnem lenarenju J hoče za zimo na- vse orožje stran in začeli p»v- ljevine Srbije, moraj«» plačati za potni list: takso za potni liat P baviti hrano, kot je to delai v Tmčiji. Zato ni težko albanski vladi,-it.pavari častnike, ki so jih silili dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takso za vij-um G0 ecatov ii jo, pa je začelo s stavko. ganizacija iz vlaobiih sredstev. Dalje stoji v tem poročilu, da s-" na se bore za neodv:s~;o in nedeljeno Albanijo. Vlogo, ki jo je igrala na londonski konferenci trozveza, nadalju je danes Italija. Italijansko časopisje, ki se zavzema za meje Italije'.,, . . . ' , . 10... ... ."Jugoslovansko ro varen je na Ko- iz leta 1913., v isti sapi zatajuje, da je zivljenskega pomena, da osta- I roškem" ne čisto albanski otok Saseno na vhodu valonskega zaliva v italijan- | ___ .. - _ . škili rokah, ker tvori bazo za "varstvo Jadranskega merja?\ Ta ista jp naslov poročilu v 20H. številki italijanska vlada je i>:i poskusila vse. da prepriča zaveznike, kako Klagenfurter Zeitung, v katerem nepravična je današnja demarkacijsk ačrta. poroča o neki organizaciji koro- Albanski vpadi. Vi so sc izvršili te dni na jugoslovansko ozem- ških Slovencev v kraljevini KHis. Ije in to ravno v onih krajih pri Prizrenn in Ljum-kuli, ki so naj- ki naj se peča poglavitno z irre-prikladnejša točka za albanske ekspedicije. je dokaz, da je skrajno dento. Pravi, da se podpira ta or upravičena zahteva naše vlade, da mora tvoriti mejo med Jugoslavijo in Albanijo sedanja demarkaei jska črta izboljšan ji in popravljena v kolenu Drima p-i Prizremu Ta meja je edino mogoča strate- j pripravlja ves slovenski narod na giška meja. Ako pade t? granica in se prenese na desno obalo Drima spomin obletnice 10. oktobra radi tedaj je jugoslovansko obmejno prebivalstvo v vedni nevarnosti, da'zgubljene Koroške. Pomenljiv je' ira vsako jesen albanski Kočaki zmasakrirajo in mu odneso ves plod -eloletnega dela. Ako hoče Zveza narodov mir na Balkanu, tedaj je njena sveta dolžnost, da zagotovi jugoslovanskemu obmejnemu prebivalstvu možnost mirnega dela, ako pa ne stori tega in upošteva intrigantske nasvete iz Rima. miru na meji ne bo. Naša država bo vsekakor znala braniti svoje državljane in si bo milom ali šilom morala pridobiti avtoriteto med Alban"'! Jugoslavija ne želi gospodstva nad drugimi narodi, zahteva pa zase .-.lir in varnost. Nevzdržno je sedanje stanje ob albanski meji. Naš narod je ogorčen, da morajo neprestano trpeti njegovi sinovi od privilegiranih evropskih banditov. Apeliral ismo na Zvezo narodov. V borbi za sigurnost naše dr-"ave pa ta apel ne more biti najvišji. Zveza narodov naj se odloči, ali hoče ščititi roparje ali pa mimo ljudstvo, ki v potu svojega obraza dela in obnavlja. Var je vojna porušila. ADVERTISEMENTS. ZASTAVE! VICTOR KAVM&K, 331 Green St., GOMEMJkUeH, Pi C 0 S U LIG H ČRTA Direktne potovanje ▼ Dubrovnik (Crav>sa) in Trst. BELVEDERE .. ARGENTINA .. PRES. WILSON 9. nuv. 26. i.ov. 3. dec. V odgovor. Ponovno Bumjiao vmi rojakom in rojakinjam, da prava Elgin garantirana mo&e In ženikim ure čisto zlat« pntana, verities, pvirakn in vso drugo ilatrnfrno ter demante; datye prav® flam sratovna COLUMBIA GEA-MO/ONE in SLOVXBTSKE FLOftČE prodaja in raspoii-Ija po oali Ameriki aui Val slovenski večletni trgorte IVAN PAJK, Main Conemaugh, Pft. rata mm po csnflc, pofljt (a Vam brmplačno. v tem sestavku ta-le stavek: Ko-rc«ka slovenska stranka, ki je po-1 slala dva poslanca v koroški de-' želni zbor, je poskusila sicer «ii!nej napore, da bi okrepila svojo mla-J do organizacijo. Prihodnje volitve pa. bodo podal«* dokaz o njenem počasnem, a neprestanem razpadanju. Končno pa pravi dopisnik, da se je v novejšem časui znpet pričelo s prirejanjem iger j in večernih zabav, ki jih okrajna-glavarstva redno dovoljujejo, a J na teh prireditvah se ne frčujei proti avstrijski državi. — Kakor, se vidi. se Slovenci vendar-le še j gibljejo. Vse ostalo je pa seveda j laž, kajti, kdo bo verjel bajko o šč u vanju proti A\*striji, in da bi to trpela koroška oblastva, ne glede na to, da skrbi že Heimats-j dienst sam, da se vsakemu, ki le J zine, za maše usta. Oči vidni namen' teh lansiranih vesti je le, prikriti ponemčevalno delovanje koroških] * Nemcev in lastne priprave za proslavo 10. oktobra. Za ta dan so že pričeli groziti Slovencem. i Cene zt T'it In Reko as. Pres. Wilson «115 In |9 davka. Aryntl:.a In Belvedere |U>3 In 95 davka. Potom listkov Isdanlh za. n^ krm- Je v Jugoslaviji In 8ri>Ul. Razkošne ugodnosU prvt^A. dru- ffega tn tretje** razredi. Potniki tretj^ra razreda dobivajo t rr-glavno vino. PHELPS BROTHERS A Co. P»«enoer Department 2 West Street New York JUGOSLAVIJA Zimska znižanja sedaj v veljavi t Hitre zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra in zadestna hrana. Zaprti prostori, Veiik prostor na krovu. Vse u-djbnosti modernega parnika. ¥ Rz& STASi iliME W YORK BOL' .'HG LAPLAND FINLAND ZEELAND PLYMOUTH, CHER-ANTVERPEN ........... 29. okt. ........... 5, nov. .......... 19. nov. KROONLAND ....... V HAMBURG, LIBAVA SAMLAND isamo Z. razred) 26. nov, i gdansk nov. V CHERBOURG, HAMBURGinGDANSK MANCHURIA ........ 23. nov. MONGOLIA ............ 1. dec, ! NEW YORK v HAMBURG in GDANSK MINNEKAHDA ........ 5. nov. VSE VOONE PROOE DO POLJSKE. fUHARD-AXaiOR ^wiimSTAi ^ ,\ * V CHERBOURG in SOUTHAMPTOf Najv«£jl, najlltrejftl parnlkl na ■vetu. (zborna oostrei jI p -t nI kom. V tfaicm mestu ali bllilnl l« lokal- ni aeanu V Jugoslavijo, Bolgai ako , Rumunsko in Madžarsko pr*k» Dubrovnika, Trsta in Reke ITALIA - - 29. okt. Šifkarte $103. — Save k $5. Preko Cherbourga In Southamptona: CA R M A NIA .......... 5. nov. AQL'ITAN IA ........ 15. nov. CARMANIA ........... 3. dec. CHERBOURG in SOUTHAMPTON ADRIATIC .............. 2. nov. OLYMPIC ............... 5. nov. NEW YORK in BOSTON — AZORI. GIBRALTAR. NAPOLJ in GENOVO • A RADIO .................. 29. oktobra CANOPIC ..................22. novambra CRETIC <.«u-mo iz :ona) 3. decembra • NaJvsCJI parnlk v redni* sluf-bl ■ )ut»u- « vTopsklml prlriar'^L NEW YORK V NAPOLJ in GENOVO GOTHLAND ............ 1«. nov. INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY 120 parni kov — 1.201. M« toa, 9 BROADWAY NEW YORK ali pri lokalnih aratitlh. HAMBURG naravnost do Cdantka in Variave z novimi parnlkl ORBITA ............ 12. nov. OROPESA ........ 26. nov. ORDUNA ........ 10. dec. , Zaprta kabin« =a ženske Iti otrok* , THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New Varfc 117 W. Washington Street, Chicago ail lokalni po tn liki agentL Kje je MATIJA KOVAČlC? Doma je iz Male Škrjanee, Novo mesto. Dolenjsko. Pred tremi je bival v Clevelandu, Ohio, sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Ako kdo izmed rojakov ve za njega, prosim, naj mi naznani njegov naslov, ali naj se - red »ob« u 2, i ln t —eb. Cena ta S rasred tz Now Torka «o Ljubljane «100, do Zagreba. $101 tor 9S vojnega davka. Ea pojasnila ln ceno vpralajto pri: HOLLAND-AMS&ICA LINK ti .M State Str*.* Now York Malo črno grSko grozdje, celo t f 1 sladko, boksa 90 fantov |7.—■ + PoiUIta ti. na račun vaaka boksa f ki naroČita tn poolall bomo takoj. 0 :: BALKAN IMPORTING CO. > «» »1-M Cherry New York. N. Y. ■«>M»»mt>MMMMM> »*»v