KATOLJŠK CERKVEN LIST.
„Daniea" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za eetert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica dan poprej
Te6aj XLI.
V Ljubljani, 20. mal. travna 1888.
List 16.
Za Tretjo nedeljo po Veliki noči.
Praznik varstva sv. Jožefa.
Sveti Jožef! slavo Tvojo Zviševati hrepenim;
Sprejmi toraj pesem mojo, Tebi v dar jo posvetim.
Cerkev sveta dans praznuje, Tvojga varstva svet' spomin;
Svojim vernim oznanuje, Kak' časti Te Božji Sin.
Milost Božja ie spoznala Te za naj bolj vrednega:
V varstvo Ti Marijo dala, Dala Sina Njenega.
Še za varha si postavljen
Vse katoljške Cerkve zdaj; —
Brani jo, Svetnik preslavljen, — Ji preti peklenski zmaj!
Sveti Jcžef! varh naš mili, Vari slednjega zmed nas;
Stoj na strani v vsaki sili, Zlasti britke smerti čas! —
Jos. Levičnik.
Sveti Jožef.
K svet mu Jožefu tecimo, V varstvo*) se mu izročimo; On mogočen je svetnik, In v nadlogah pomočnik.
On visok je v nčba slavi, Ne pozabi nas v težavi; Sveti Jožef, prds' za nas Tam pri Bogu slednji čas!
*) Prihodnjo nedeljo »e obhaja „varstvo svetega Jožefa, zavetnika vesoljne kat. Cerkve.
Sveti Jožef, varh naš mili. Rad pomaga v slednji sili; Je na zemlji skusil sam, Kaj greni življeuje nam.
Sveti Jožef je poskusil In na zemlji kdaj okusil, Kak naš kelih je grenak, In za večnost boj težak!
Kaj prestal si za Gospoda, Branil Jezusa — Heroda, Ko iskal ga je trinog; Kaj prestal takrat nadlog!
V	daljni tje Egipt pobegneš, Da Herodu se odtegneš; Noč in dan živiš v skerbeh,
V	revi tam na tujih tleh!
Ti rednik si Jezu-Krista, Smili se ti Mati čista; Gledaš nje ubožni stan,
V	žalosti si noč in dan!
Ti si Jezusa, Marijo Sam preživil s tesarijo; Marsiktero noč budiš
V	revi ti za nju živiš.
Tebe je Gospod proslavil, Pomočnika nam postavil; K tebi vsi naj pribeže, Ki nadloge jih teže!
Pomočnik si v smertni uri, Vsem odpro se neba duri, Ki te tukaj prav časte, Zgledom tvojim ti sledč.
K svet'mu Jožefu tecimo,
V	varstvo se mu izročimo; On nam sprosi srečno smert,
V	večne slave spremi vert!
Ivan Zarnik.
Don Bosko.
Opis njegovega življenja in delovanja.
(Dalje.)
VIII. Don Bosko v stanovi odgojilnico (internat).
Prostora mu je primanjkovalo, zato jih ni mogel veliko prenočevati. Ali skušal je kako drugač pomagati. Dajal je dečkom hrane, saj te tudi niso imeli. To je bilo ložje. Do 50 otrok se je vsako opoldne vsulo v njegovo stanovanje. Kakor kobilice so napolnili neute-goma vse stopnice, hodnike in dvorišča v Pinardijevi hiši.
Tedaj je bilo dokaj opravka v Boskovi kuhinji! Mati Marjeta se je sukala in kuhala, da je bilo kaj. Česar ni mogla sima, storil je Bosko. Nosil je vodo, cepil derva, pomival posode, šival raztergana oblačila svojim dečkom: nikdar se ni sramoval nobenega dela. Tudi za hrano ni bil izbirčen. Jedel je tisto, kar so jedli njegovi gojenci. Dasi je bil ta obed pri Bosku tako priprost, siromašen, — vendar ni bil nikdar brez smeha in živahnosti. Bosko je imel navado, da je vedno »dober tek" voščil pred kosilom. Tedaj so se včasih dečki nasmejali, saj »dober teku so imeli zmeraj; če bi jih bil kedo videl, kako hitre so izpraznili svoje lončke, rekel bi, da je njim še prenaglo »potekalo.4*
Tako se je obedovalo dan za dnevom v Boskovi Kuhinji; hranjenci so prihajali in odhajali, le nekaj jih je imelo ob enem stauovanje pri njem.
Čez nekaj časa pa je doletela Boska nenavadna sreča. Njegovemu domačemu zavodu se je obetala lepša prihodnjost. Kupil je namreč Pinardijevo hišo.
Pinardi je imel sicer vedno hišo na prodaj; ali zahteval je za-njo v eno — mer — 80.000 gld.
„Necega une pride k Bosku." Tako rekoč za šalo
reče:
»No, kako je? Ali Don Bosko res ne bo kupil moje hiše?"
»Don Bosko kupi hišo vsaki dan, — toda za pošteno ceno."
„Jaz pravim 80.000 fraukov."
„Se oe menimo."
„No, koliko pa daste?"
„Drugi pravijo, da je hiša vredna od 26—30 tisoč; jaz dam za njo 30 tisoč."
»Ej, če naredimo kupčijo, 500 gld. bote pa vendar še dali za šivanke moji ženi."
»Zato se kregali ne bomo!"
„Pa takoj plačati?"
„Berž bom plačal!"
»V štirnaj8tih dneh — in vse skupaj?"
»Dobro! kakor vi želite?"
„Ali če se skesate, 100,000 »are" nazaj!?'
»Če ni drugač — tudi prav!"
Pinardi in Bosko si sežeta v roko, v 5 minutah je bila pogodba sklenjena.
Bosko je hišo kupil — ali kedo jo bo plačal? Ko je sklenil pogodbo — in še tako nevarno pogodbo — s Pinardijem, ni imel niti novčiča v žepu. Sklenil je pogodbo zaupaje v pomoč božjo.
In ravno tu pokazala se je očitno roka božja. Vsakdo mora reči : kar je storil Bosko, je naravnost prederzno; ali vsakdo mora tudi reči: čudna je previdnost božja, ki je Bosku na tako nenavaden način pomagala iz zadrege.
Komaj Pinardi odide, glej! tu pride duhoven, ki izroči v imenu grofinje Rikardi (Rica di) 10000 frankov.
Takoj drugi dan zglasi se pri Bosku menih ros-minijanec. Nekdo mu je izročil 20.000 fr., da jih porabi
v dobre namene. Prinesel jih je Bosku. Nazadnje podari še bogat tergovec lepo darilo 3000 fr. — Tako je Bog priskerbel — denarje, hiša je bila plačana. — Spominja nas ta dogodba skoraj na ono ljubeznjivo in prijetno v v starem zagonu, ko Abraham pelje svojega sina na goro Morijo, da ga tamkaj daruje. —
»Glej oče! tukaj so derva in ogenj in meč, kje pa je jagnje za žgavno daritev?" — tako je vprašal zvedavi Izak. Io Abraham zaupajoč v pomoč božjo odgovori: »Gospod bo že vse priskerbel." In priskerbel je Bog v resnici žgavni dar na gori. Kakor se je tam skazala previdnost božja, tako je božja roka čula nad Boskom, ki ni odrekla pomoči svojemu služabniku.
Pridobivši hišo Pinardijevo vravnal je Bosko poslopje, kakor je menil, da bo služilo za njegove namene. Zavod se je zvikševal in širil čedalje bolj. Med drugimi načerti, ki so se rodili v Boskovi glavi, bil je najvažneji ta: v obližji sirotišnice zidati se mora nova cerkev.
Dosedanja kapelica bila je pretesna, revna. Ker je bilo pri božji službi vedno toliko otrok, spridil se je včasih zrak, da je dečkom kar slabo prihajalo.
Povsod, kjer se hoče kaj zidati, je zmeraj pervo: denar in zopet denar! Tega pa Bosko nikdar ni imel mnogo. Pa z božjo pomočjo se je vse storilo. Sam kralj Viktor Emanuel je poklonil za novo cerkev precejšno darilo, drugi so ga posnemali. Saj dobrih ljudi ni manjkalo, ki so iz serca radi podpirali Boskovo blago početje.
Leta 1852 (20. jan.) posvečen je bil novi hram Božji. Patron cerkvi je bil sv. Frančišek Šaleški.
O priliki te slovesnosti bilo je, seveda, zopet veliko veselja med mladimi oratorijanci. Spominjali so se tedaj nekih besedi Boskovih, ktere je še pred leti in leti govoril, a spolnile so se zdaj natanko.
Ko so izdelovali pervo kapelico, tedaj so nametali okoli nje cele kupe zemlje. Dečki skakali in plezali so po teh gričkih. *) To je bilo največje veselje. Bosko njim ni nikoli kratil te zabave. Sam je prihajal k njim in veselil se je ž njimi. Bosko je jako ljubil petje. Sploh je ravno s petjem skušal blažiti in odgojati nežna mlada serca. Naučil je dečke, da so popevali sv. pesmi. Sam Bosko je pesmim delal napeve.
Bilo je neko nedeljo. Bosko je pri otrocih na dvorišči. Vsi skupaj zapojejo navdušeni: Češčena vsaki čas. Bodita tu pri nas O, Jezus in Marija! Češčen Odrešenik, Naš ljubi učenik, In, mati ti, Marija!
Bosko reče na to: »Ljubi otročiči, mi danes tukaj popevamo — zunaj na prostem; ali tukaj na tem mestu bo stal enkrat lep altar, pred kterim bote poklekovali in prejemali sv. obhajilo in Bogu v cerkvi hvalo prepevali."
Čez pet let se je to spolnilo. V resnici stoji tam altar nove cerkve. Gojenci pa so se domislili o posve-čevanji onih besedi Boskovih.	(Dalje nasl.)
Kako protestanški deček resnice išče.
(Moč česčenamarije.)
V neki mešani šoli je protestanšk deček posebno ljubil katoliškega sošolca. To pripoveduje »Markisches
*) Zdi se, da se je veriilo vse ravno tako, kakor n. pr. sedaj ▼ našem Marijanišči. Pisat.
Kirchenblatt" v Berlinu. Slišal je od njega neki dan, kako se moli molitev »Češčena Marija," in povedal je to doma, kjer pa so mu protestanški domači rekli, da je to praznoverska molitev katoličanov, in da katoličani Marijo po božje časte, ko je vender le žena, kakor so druge žene. Zato deček potem ni več mislil na to molitev.
Nekaj dni pozneje sedel je v vozu, kteri je imel družino peljati v protestanško cerkev, in čakal je staršev. Za kratek čas je prebiral liste po biblijah, ki so ležale na sed&lih v vozu, kar mu neprevidoma šinejo v oči tiste verstice, kjer sv. evangelist Lukež naznjanja pozdrav angelja Gabriela do Marije Device. Vesel in začuden kar precej pripoveduje materi, ko je prišla v voz, kaj da je našel v sv. pismu. Mati pa mu berž vzame bukve iz rok in mu prepove še kterikrat o tej reči govoriti. (Je mar to protestanško svobodno preiskovanje — „freie Forschung"?)
Vendar pa dobri otrok ni pozabil besed: »Češčena Marija, milosti polna, Gospod je s taboj; blagoslovljena si med ženami!"
Deček prihaja stareji. Ljubil je v globočini svojega serca Mater Božjo, ktera njemu ni veljala za navadno ženo, kakor so vse druge, sej je bila vendar Mati Boga Sina, nad ktero je Bog izlil polnost svojih milost; sej njena hvala je v sv. pismu, ktero tudi protestantje spoznajo za besedo Božjo.
Pozneje je bral v bibliji tudi wMagnificat," v kterem presveta Marija Devica sama o sebi prerokuje: »Glej, odsihdob me bodo blagrovali vsi narodi."
Nekega večera je doma govor nanesel na Marijo, in zopet so po luteranski šegi terdili, da Marija ni več kot vsaka druga družinska mati; zdaj pa deček po konci, in zakliče: „To ni res; Devica Marija je več kot navadna družinska mati! Bog sam je pozdrav vikšemu angelju Gabrielu narekoval: „Ti si polna milosti." Ona je Mati Jezusa Kristusa in zato Mati Božja! Protestante, kakor je znati, nekaj tišči naj Svetejšo in naj boli zvišano med vsimi stvarmi obkladati s psovanjem in zaničevanjem. akoravno biblijo imajo za besedo Božjo; katoličani sami Mariji zasluženo ljubezen in čast darujejo in vresničujejo besede sv. pisma: „Glej, odsihmal me bodo blagrovali vsi narodi..
Grom in tresk bi družbe ne bil mogel huje prestrašiti, kakor te besede. »Veliki Bog," poslednjič eden vsklikne. „ta mladič nam bo gotovo postal katolik!"
Toda, kaj je mogel za to štirnajstletni mladeneč? Ostal je pri svojem prepričanji in molil je.
Tekla so leta. Čas je odpravil vse zaderžke, in ko je deček dospel do moške dobe, je postal iz njega goreč zavetnik resnice, dober katoličan s polnim prepričanjem.
O neki priliki obišče mlajšo sestro in ji pove, da ga serce boli, ker ona in vsi njegovi sorodovinci so ločeni od prave vere. Ona pa mu za odgovor prav ostudno in prevzetno psovko bersne zoper papeštvo in katoliško Cerkev, in ker so se ravno njeni otroci igrali njej pri nogah, se zagrozi in reče, da bi otrokom rajši sama nož v serce zabodla, kakor da bi imeli kdaj katoliški bitil
Toda — pri vsem tem je bila za-njo že zasvitala ura milosti, in eden pričujočih otrok te mlade žene je bil po božji previdnosti odmeujen za orodje, po kterem je Bog tudi iyo pripeljal v naročje prave Cerkve. Kako se je to zgodilo?
Otrok eden ji namreč nevarno zboli, — že se bori s smertjo, kar jo njegov stric (materin brat) nagovori, da naj moli »češčena-marijo" in naj Bogu obljubi, ako otrok po priprošnji presv. Marije Device ozdravi, da bode nauke katoliške Cerkve resno preiskovala m ako
se prepriča, da so resnični, da postane katoličanka, naj bi jo ta korak stal kakoršnih koli težav in žertev.
Sovražnik našega zveličanja je materi navdajal vsakterih bojazljivost in pritežnost; toda premagala je milost Božja in nada, da otrok ozdravi. Verže se na kolena in oba sta skupaj molila „Češčena si, Marija."
Naslednji dan je bil otrok zdrav. Potolažena v v sercu se je mati zahvalila presveti Mariji Devici, »Tolažnici žalostnih." Tri mesce pozneje so se — ona, njena stareja sestra in njeni otroci že prištevali k vernikom edino-prave, nezmotljive, katolišae Cerkve. —
Zopet so leta tekla in pretekala. Naš spreober-njenec —ime mu jeTuckerell — je bil 20 let doživel v angleški deržavni službi; tedaj se mu vname želja, da bi svojim bratom, ki žive v zmoti, oznanoval pravo vero. Pristopil je v duhovsko semenišče v mestu Aire na Francoskem, tam je 16- jul. 1884 mašnik bil posvečen in zdaj misijonari v Sidnej-u v Avstraliji. —
Poslednje delo pokojnega župnika Janeza
Volčiča.
(Konec.)
Naj k sklepu pridenem še njegovo jako lepo in podučljivo »poslednjo oporok", ki tako lepo razodeva njegovo blago serce in mišljenje. Glasi se tako:
V imenu presvete Trojice, pod varstvom Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca in sv. Jožeta sklenem pri zdravi pameti svoje poslednje sporočilo, katero naj tudi po moji smerti veljavo ima.
1.
Mojo preubogo dušo naj spremita preblažena Mati in Devica in ljubi sv. Jožef pred usmiljenega Jezusa, našega pravičnega sodnika, ter nai ga milosti prosita za-me, ki sem ga v svojem življenji tolikokrat hudo razžalil, da me sodi po svojem neskončnem usmiljenji in ne po mojih velikih hudobijah.
Truplo moje naj se spodobno pokoplje, v počer-njeni trugi, brez vsake nepotrebne olepšave.
2.
Svoje brate in sestre prosim:
a)	Naj molijo za naše pokojne starše in za vso ranjco žlahto. Tudi za-me naj molijo, ker moja uboga duša bo pričakovala njihove pobožne molitve.
b)	Naj za menoj ne žalujejo; temveč naj se med seboj zastopijo, eden drugemu pomagajoči. Naj skerbe za zveličanje svoje duše, da se enkrat tam v nebesih združeni veselimo. Nikakor naj se zastran moje zapuščine nič ne hudujejo ali kregajo. Nič nismo seboj prinesli, pa tudi nič pozemeljskega seboj ne ponesemo.
3.
Svojim faranom sporočim:
»Ljube duše! ker bom oster odgovor dajal svojemu sodniku za vas: Molite za me! Ne pozabite mojih naukov in živite po njih, da se vsi v nebesih enkrat vidimo pri Jezusu in naši ljubi Gospej in pri sv. Jožefu. Ko bote moj grob videli, zdihnite za mojo ubogo dušo in spomnite se, da bodete tudi vi prišli kmalo za menoj."
4.
Moj ljubi brat A... ima popolno pravico do vsega premoženja, kakor to stoji ali leži, in sicer deloma v povračilo za posojeni denar, deloma pa v
plačilo za njegovo službo; ker posodil mi je že 16. dec.
•
1875 dvesto goldinarjev, in ko sem 10. febr. 1884 brata Fr. . . popolno plačal iu odrajtal, mi je A . . . zopet posodil 400 gld. Od teh »>0U sem ma dolžan vse obresti. — In ker mi ljubeznjivo in zvesto služi že od leta 1*58, — če računim vsako leto le po 70 gld. (pa je zaslužil veliko več), bo vse moje imetje komaj toliko zneslo, da bo komaj poplačan on, ko bo še odrajtal, kar je v naslednih §§.
5.
Ubogim Šmarješke fare naj A . . . razdeli 10 gld., za obleko ubogim šolarjem 20 gld.
6.
Kar bo ostalo neopravljenih maš, naj A . . . od-rajta g. kaplanu.
7.
Vsako uružiuce. hlapec ali dekla, ki je o moji smerti v moji službi, naj dobi za dva meseca naprej pogodeuo plačo. Fo verhu uaj dobi še toliko gold., kolikor let mi je služil. — —
Tratna za rPodgrajsko cerkvijo," njiva na Reber" in mali vertec pred Podgrajskim farovžem naj ostane mojemu nasledniku Podgradom v poboljšek, ki se mu ne sme nikdar iu uikoli kaj vrajtati. Le davek naj plačuje in vsako leto nai opravi dve sv. maši za-me iu za mojo žlahto. Euo, ako mogoče, na obletnico moje smerti.
9.
Moj vinograd v „Mevci" in moj gozd — listni k — ua Brezovci, uaj vživa moj naslednik v Šmar-jeti. kar se mu nikdar iu uikoli kaj vra]tati ne sme. Zato naj zraveu davkov opravi vsako leto za me iu mojo žlahto vsaki petek v postnem času. to je šest petkov, navadni sv. križev pot in sv. mašo pri privilegiranem oltarju sv. križa. V obletuico moje smerti pa, ako moč. eno sv. rnašo za vžitek malega travnika pri malnu v „Zdravcih".
Opomba. Ako bi se ta malenkost kteremu župniku (Podgradom ali v Šmarje ti) v 8. 9. od katere koli gosposke vračuuiti hotela, ali bi pa kateri župnik tega ne hotel prevzeti, uaj dotični župnik to proda in skupščino za sv. maše po 1 giu. takoj oberne.
10.
Gojzd v „Dobrovcu" naj A... proda in čisti znesek med brata Fr. in Jak ... in sestro M . . .
razdeli.
11.
Ako bi kedo ne bil zadovoljen s tem, kar mu bo A . . . po sporočilu tem odrajtal, naj ne dobi čisto nič, ker nikomur drugemu, razun A . . . , nisem nič dolžan.
12.
Visokočastite gospode, ki bi na moj pogreb prišli, prosim, naj se v ljubezni spominjajo moje uboge duše. Bog naj poverne vsem meni sKazano ljubezen.
13.
Moj spominek naj bo mala kamnita plošča, brez vsake nepotrebne lepšave z napisom:
Milo kličem a temue jame : Moli, o prijatelj, zame!
Šmarjeta 14. prosinca 1887.
J. Volčič, 1. r.
Naj služi ta dodatek v to, da spoznavamo in umemo ceniti prave domoljube. Prizadevajmo si pa tudi, da jih posnemamo, vsak po svojem stanu in poklicu, svojemu narodu iu sebi na časuo blagostanje in večno izveličanje.	P. Florentin llrovat.
Ogled po SlovensKem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Slovstvo.) Vječno sveceničtvo. Sastavio kardiuai Jklauuiug. froveo Alihaj lo Terbojevič, djakou biskupije Križevačke. TroŠKom kaptola Vrhbosanskoga. Sarajevo 1888. Tisk Spiudier-Loschuerjev. — Knjiga je posvečena presvitl. gosp. Eliju Hraniiovič u, škofu Knževskemu in poterjeua od prevzviš. nadškofa Jos. Stadlerja.
Prevoditelj tega prelepega dela Mauuiugovega pravi v Pripomeniku: Pripravljajoč se za sv. djakousko posvečeuje, iskal sem duši svitlobe m brane v tej knjižici kardinala Manuiuga. Da v njen obseg bolje sežern in ga zapomnim, pričel sem kujižico prestavljati. Po-terdila me je in razveselila: „Vuzveselihsja o rekših mu je: v dom Gospoden poidem" (laetatus sum in nis, quae aicta suut uiihi, iu uouiuin Domini lounus.) — Ko je bilo pretolmačenje dodelano, rekli so mi prijatelji iu višji, da morem tudi drugim koristiti. Prevod sem zveršii ko kandidat sveceuištva, iu ue ko kandidat jezikoslovja. „Daj Bože, Pastiru uobn, da i ovakov prijevod drugima koristi — više uego tneui — sve na Tvoju slavu.-
Le malo jih umeva pri nas augleščiuo, da bi čitali omenjeno knjigo v izvirnem jeziku — augleščiui —, ložej pa v gladki hervaščini; torej smemo lepo delo toliko gorkeje priporočiti, zlasti mlajšim gg. duhovnom in bogoslovcem. G. prevoditelj je našel v Mauniugovein delu, luč iu hrauo; zanašati se smemo, da to isto najdejo v njej enako naši sloveuski čitatelji. —
Na prav lepem papirji in znatni osinerki ima 224 straui. V dvajsetenh razdeikin obravnava: „Narav, moč, trovrstau oduošaj svečuičtva, dužuost svetosti, pomočua sredstva za savršenost svečenika, svrha svedeuikova, pogibelji, pomagala, izvor uzdauju, dragocjeuost vremena, muke, svečenik pod krivom obtužbom, prijatelj svečenikov. sveceniK — propovijeduik, sloboda svečenikova, poslušnost, nagrada svečeuikova, kuča, život, smert svečeuikova.
K sklepu naj prideuem še močno koristno inoiitev za vsacega duhovna, namreč:
Orat i o
S. Gregom Magni, Anglorum apostoli.
Deus, qui nos pastores in populo vocare voluisti, praesta quaesumus, ut hoc quod humano ore uicimur, in tuis oculis esse valeamus, per Dominum uostrum Jesum Christum, qui vivit et reguat iu unitate Spiritus Sancti Deus, per omnia saecula saeculorum. Amen.
Imenik duhovnov svetovnega in redovnega stanu Ljubljanske škofije (šematizem) za leto 1888 je izšel tiskan v kat. tiskarni v Ljubljani ob koncu meseca marca, in se prodaja v kn. šk. pisarni, iztis po 80 kr. Pomnožen je. v mnogem oziru predelan; od tod zakasnjeuje.
Napervo sta naznanjena patrona, varha, in sicer: sv. Jožef kraujske vojvodine, in Ljubljanske škofije ss. mm. Hermagora iu Fortuuat. Začenja se pod naslovom: fSv. rimssa katoliška Cerkev* — z njenim poglavarjem: Sumtnus Poutifex. Leo XIII itd. Dalje je versta kardinalov škofov — njih 0; kardinalov mašni-
kov — njih 44. in kardinalov dijakonov — niih 13. Me-tropolit, nadškof Goriški dr. Alojzij Matija Zoro. Ljubljanska škofija. — Ordinarius : R. C. DD. Jakobus Missia, dr. itd., ki bodo letos 30. junija obhajali 501etnico svojega rojstva. Nasleduje versta škofov ljubljanskih, proštov ljubljanske katedrale, in novomeških proštov.
Potem je kapitelj stoljne cerkve sv. Nikolaja škofa, pri kterem so s proštijo izpraznjeni še 3 kanonikati.
Zatemi so častni korarji (6), knezoškofijski konzi-storijalni svetovalci (actuales) (11); kancelija kn. šk. ordinarijata, prosiuodalni sodniki (8) in prosiuod. eksa-minatorji (12». Na 20. strani so svetovalci škofijskega konzistorija 12) — in duhovni škofijski svetovalci (35, recte: 36, eden izpuščen). Na 22 strani so profesorji teologije, Knezoškofijsko semenišče, Alojzjevišče. Nasle-dujejo duhovui u^euiki verstva na srednjih in začetnih šolah v Ljubljani; na 24. in 25. strani so cerkveni šolski nadzorci (pro foro ecclesiastico) in c. kr. deržavni (pro foro civili).
Na 26. strani se začne razverstenje farit naše škofije, ki je razdeljena še po starem: Gorenjsko (Car-niolia superior) s 6 dekanijami. Dolenjsko (Carniolia iufe-rior) z 8 dekanijami; Notranjsko (Carniolia interior). Župnije, fare. so kaj lepo zverstene: posebnosti ali novosti so te-le: Imena duhovnov so zdaj natisnjena s kerstcim imenom in potem še le s priimkom, zraven je leto rojstva (u.), posvečeuja (o.) in nastopa duh. službe (c.). Pri kerstnih imenih Tanezov, Francetov. Antonov je po večein razločeuo, kteri patron je pravi, na priliko: Anton Erem., ali P. itd. Ali bi ue bilo bolje pisati: Franc. „Seraph.,w namesto ,A8sis.- (pag. 60)? Pred so bile podružne cerkve zraven farne cerkve, zdaj so za imeni duhovnih pastirjev.
Duhovnov naše škofije je po drugih škofijah 12. Umerlo je svetuih duhovnov leta 1887 v naši škofiji 18, ki so nam v posebni spomin pn sv. maši priporočeni. V duhovskem semenišču je semenišnikov 80. Zunaj semenišča jih je pa 9 in sicer 2 v Alojzjevišču, 5 zunanjih ali pravih ^eksternistov," in 2 v Rimu v kolegiju nemšhem iu ogerskem. Vseh skup tedaj 89.
II. oddelek: Clerus regularis. redovniki: 1. Trije konventi redovnikov sv. Frančiška Seraf. Reform., v kterih je frančiškanov 41; 2. dva konventa m. b. očetov kapucinov, v kterih je 6 mašuikov. 3. Rezideucija oo. družbe Jezusove v Ljubljani pri cerkvi sv. Florijana m., kjer je 5 očetov mašuikov in 2 brata. 4. Hiša misijonske kongregacije sv. Vincencija Pavijana v Ljubljani pri cerkvi uajsvetejšega Serca Jezusovega, kjer je 5 očetov misijonarjev z 9 laiki.
Redovnic sv. Uršule v Ljubljani je 45, in v Škofii Loki 37, ki oskerbujejo vnanjo in notranjo dekliško šolo.
Usmiljenih sester kongregacije sv. Vincencija Pavijana, Ki strežejo bolnikom v bolnišnicah, v norišnici pri Polju, in v zavetišču Lichtenturnovem, je 81 v Ljubljani; v Begunjah v jetnišnici zapertim oskerbljevalk je pa 42. Šolskih sestra je v Marijauišču na Poljanah 7, v Repnjah pri Vodicah 4, in v Šmihelu pri Novem mestu, ki uče gluhoneme deklice in imajo dekl. šolo, je 5.
Skupni pregled škofije Ljubljanske v začetku leta 1888 kaže: 20 dekanij; kanonikatov 17, prazui 4; fara ter župnij 273 — praznih 50 — ua teh farah ni župnika kanonično umestenega, so pa administratorji, ali kapelaoi itd.; 6 fara je, na kterih ui postavljenega nobenega duhovna, 2 lokaliji, obe prazni, 3 vikarijati; starih kapelanij je 11, ena je prazna; ekspozitur 20 (9 praznih); kapelanij je 225 (pra/.nih 89); manemisa-rijatov 6 (vsi prazni); in drugih beneficij 45 (praznih 19)
Cerkva župnijskih je 310, podružnic 1005, konven-tualnih ali klošterskin 8, in 181 kapelic.
Duhovnov kanonikov je 13; duhovnov dušnih pastirjev 417, v drugih službah 26, v poboju 54, iz ptujih škofij 14.
Duhovnov redovnikov je 52; gospa reda sv. Uršule 82; usmiljenic 123, šolskih sestra 16.
Rimskih katoličanov je 572.389, katoličanov ger-škega obreda 150; nezedinjenih gerkov 288; protestantov 354, judov 74.
Novo, razun tega, da je pri župuiiah praznih (va-kantnih) naznanjeno, ktere župnije župnik jo oskerbljuje, je raz verste n je duhovnov po kanonični starosti, 8 čimur je mnogim, ali vsim vstrežen. Zapisnik duhovnov po abecedi je sprejel tudi imena redovnikov, česar ni bilo dozdaj. Zadnji »becedni oddelek župnij iu kuracij je taiio, kakor v prešnjem imeniku. Nazadnje so še tisKani gimnaz. dijaki, ki bivajo v Alojznici.
Kakor je imenik zdaj napredoval, tako bo gotovo prihodnjega leta še popolniši in natančniši. Svojim tovaršem, ko vidimo, da je naraščaj katoličanov vedno večji (1. 1887 bilo je katoličauov 569.813 — 1. 18*58 pa: 572.389J, priporočam, nuj bi posebno o kvaternih nedeljah vernikom prav posebno priporočali: Iiogate Domi-num messis, ut mittat operaios in messem. — Messis quidein multa, operarii vero non solum pauci, sed pau-ciores et debilinre«.	M. ./.
Z Vinice 11/4. (Poterdilo. Požar.) S priserčno hvalezuustja poterju^m , ua sem prejel svoto zbirk 75 gld., ki ste mi jo, prečastiti gospod olagovolili poslati za siromake pogorelce.
Rad bi bil Vam koj odgovoril, ali ui mi mogoče bilo zarad obilnega posla Tudi danes me stiska iu ue vem, kdaj bom imel kaj bolj prilike za pisanje; zatoraj vsaj uanes, kolikor moč, o požaru.
Po 8 zj. 28/3. t. 1. peljal sem se memo hiše št. 45, kjer je kesneje ogenj nastal, ua sv. obhajilo v vas Učakovice. Potrebujem navadno s konjem, da vse vpravim iz doma do doma, nekaj čez eno uro. Ko sein se vračal od imenovane vasi proti domu, začel se je dim valiti iz št 45. in predeni sem prišel ure od Vinice ua Sečje *elo. bilo je že vse v ognji Vinica, Podklauec in Golek. Ljudje su bili \ečiuuma iz doma; ali tudi doma ni se dalo kaj opraviti, ker se je ogeni tako hitro razširjeval; če so kje kaj venkaj odnesli, zgorelo je zunaj. Sploh so rešili ljudje komaj to, kar so imeli na sebi. Živež, obleka, vino itd., to je vse zgorelo. Blaga (živine) je tudi več živiučet zgorelo. Ko sem prišel iz Sečjega sela (ajer sem konja pustil) peš na farovšKi vert, bila so vsa farovška poslopja v ognji. Blago je bilo še vse v hlevih, iz farovža je bila nesla kuharica enkrat nekoliko svoje, moje, in njenega brata obleko, dekli pa svojo, drugo je bilo vse notri. Noben človek si ui več upal v farovž. Poskušal sem tedaj jest, da bi vsaj naj bolj važne stvari rešil, — večkrat zastonj; ljudje so kričali in mi hrauili, da naj ue grem, da me ne podsuje. Jest se za vse to nisem brigal, in slednjič se mi je posrečilo, da sem prišel v farovž in pobral najprej nar potrebniše reči. Za menoj so jo potem vbrali drugi ljuuje iu smo rešili farne reči, pisma itd., kolikor je bilo mogoče, in tudi moje 8tvari, kar jih do takrat še ni bil ogenj končal. Ogenj smo potem vendar ustavili, tako, da ste vsaj še dve sobi v farovži, kjer moremo stanovati. Naj lepši 4 sobe so pa pokončane, tako tudi vinski hram z viuom iu posodo. Druga farovška poslopja so do tal zgorela.
Zopet imam muogo opravil iu ni mi mogoče več pisati.
Bode kar 2e vzrok požaru, potreba je dokaj velika, zlaati ker je velika dragina.
Prav dobro bi bilo, da bi ae še kaki dobrotniki naa apominjali, posebno da bi ae apomiojali tudi pod-družniške cerkve sv. Jožefa, ki ie popolnoma zgorela in je ne bomo mogli več postaviti, ako ne ho dobrotnikov.	Juri Konig,
župnik.
Teržaški duhovski imenik za 1. 1888 ima v začetku versto škofov teržaškib čveterih, zdaj zediujenih škofij, ter v vsem skupaj v 16 dekanijah 328.146 duš. Za te ima 93 fara, med temi 17 izpraznjenih; 2 vika-rijata; 19 kuracij (2 spraznjeni); 52 kapelanij pri podružnicah (24 spraznjenih); 102 farni kooperaturi (48 praznih); 5 moških samostanov, 1 ženski; 2 hospica. — Mornarski duhovni so trije: Prečast. g. J. Račič, nadžupnik, in čč. gg.: Jož. Buszi in Fr. Hrovat; 15 pa je vojnih kapelanov 2. reda. Bogoslovcev je 50; v mla-denškem semenišču 36 mladenčev. Umerlo je 1. 1887 duhovnov 7, in že letos 1. R. I. P.
Terst. ((Juaestiones in tentamine prosijnodali 21. Febr nar i i et seq.)
a)	E theologia dogmatica. I. Deinonatretur. Roma-num Pontificem, cum ex cathedra loquitur, in definienda doctrina de fide vel moribus eadem infallibilitate pollere, qua divinus Redemptor Ecclesiam suam instructam esse voluit. — 2. Probetur, Spiritum Sanctum Deum verum eaae, Patri et Filio consubstantialem, Personam ab utroque tamquam uno principio, procedentem. — 3. Quid docet revelatio divina de sorte iustorum in caeli8?
b)	E theologia morali. — Quid est lex humana et quibus proprietatibus pollere debeat. Quibus argumentia probatur Ecclesiam esse instructam potestate legislativa, t. e. directiva et coercitiva independenter a civili potestate? — 2. Quid requiritur ut actio humana imputabilis sit ad ineritum vel demeritum. Proponatur exemplum. Quid requiritur ut omissio alicuius praescriptae actionia imputabilis sit ad culpam. Adiungatur exemplum practi-cum. Quid requiritur ut efTectus actionis vel omissionis imputari possit ad meritum vel demeritum. Propositio illustretur exemplis. — 3. Ad quid obligat praeceptum sanctificandi festa. Quomodo impleri debeat praeceptum audiendi Missam et quae sint causae excusantes ab hoc praecepto. Quaenam opera servilia diebus featia prohi-bentur.
c)	E iure canonico. Eiponantur distincte obliga-tiones parochorum tam eae, quae apectant ad curam animarum stricto sensu (munus pastorale), quam eae, quae respiciunt gestionem officii parochialis in negotiis curialibus et in conscriptione librorum parochialium. — 2. Enumerentur omnes causae canonicae, quae adduci possunt pro impetranda dispensatione super impedimentia matrimonium dirimentibus. Quomodo parochus obvenit .te času se gerat oportet? Super quibua impedimentia (sint iam dirimentia, vel impedientia tantum) diapenaatio petenda eat etiam ab auctoritate politica? — 3. Demon-atretur Ecclesiam habere iua bona temporalia cibi ac-quirendi eaque administrandi. Quaenam obligationea parocho incumbunt in adminiatratione bonorum Ecclesiae.
d)	Ex homiletica. Exaretur paraenesis seu allocutio ad iuventutem ad primam Communionem accedentem, qua excitetur in ea affectus, cum debita reverentia, devotione ac amore suscipiendi hoc admirabile venera-bileque Sacramentum.
RR. DD. Antoniua Kjuder et Joa?phus Kompare aemet examini aubiecere, atque ambo ad aexennium ad-probati aunt.
Iz Rima, 12. sušca. V torek zjutraj smo srečno prišli v Loreto. Maše so bile do petih popoldne. Potem laška pridiga (govoril g. Alpi), nemška (govoril g. Wihs), slovenska (govoril g. Križanič). V večno mesto smo došli včeraj, obiskali cerkev sv. Petra, in terg nekdanjih Rimljanov, danes maša sv. Očeta Leona XIII, ki so bili sprejeti z vsim navdušenjem od Francozov, Avstrijanov, Bavarcev, Dalmatincev, Bošnjakov. Potem oddajanje darov.
Iz Rima, 14. apr. (Naši romarji.) Včeraj (13. mal. travna) smo obiskali katakombe sv. Kaiista, in maše-vala 8ta pod zemljo (pod cerkvijo sv. Boštjana) ljubljanski in sekovski škof. Poslednji so tudi svoje verne ogovorili in rekli, da na tem mestu, kjer sta bila pokopana ss. Peter in Pavel, se bode danes daritev sv. maše darovala nebeškemu Očetu, ravno tako kakor ao jo nekdaj v teh prostorih pod zemljo opravljali. Sveti Julijan mašnik je bil tu na tla z nogami priklenjen; kristijani mu prineso kruha in vina, Julijan oboje posveti, sam zavžije in tudi vernim da zavžiti Jezusa Kristusa, in z nebeško jedjo poterjeni prestanejo mučeniško smert. Tudi podertijo cerkve sv. Domitile. ki je bila tam pokopana, smo obiskali io srečo imeli v teh podzemeljskih nekdanjih grobeh sv. mašo slišati. Popoldne je bilo obiskanje nar lepši cerkve Matere Božje (Marije Snež-nice) in pa lavretanske cerkve; pa tudi cerkve sv. Križa in svete stopnjice. Verni Nemci, Slovenci in Lahi, iz Avatrije so v resnici romarji, ki so po vseh teh svetiščih z vso pobožnostjo molili za odpuatke.
Danes (14) je govoril kardinal Hergenroether, Goriški vikši škof ao pa opravili veliko slovesno mašo v cerkvi „dell Anima." Francozi in Jugoslovani so pa imeli zaslišanje pri av. Očetu, in tudi drugi Slovani, ki ao se jim hotli danes pridružiti.
Zaslišanje druzih Avstrijancev bode v ponedeljek (16. mal. travna*.
Čedalje bolj se vidi, da bi bilo nar lepše in koristnejše, ko bi bili Slovenci /ase posebno romanje napravili. Z Bogom!	Z.
Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. (Dalje.) Oatali smo zadnjič v Benedkah. Omenjeni verli pevci v jezuitovski cerkvi so bili mladenči stari po 16 let in dalje — iz meščanskega, rokodelskega, ter-govakega. delavskega, gosposkega, tudi plemeniškega stanu. Vprašam mladenča ki je poleg mene, je li to kakova družba ali bratovščina? Da: to je družba Device Marije, po vodilu jezuitovskem; danes imamo skupščino, pa tudi vsaki večji praznik D. Marije tako slovesno; navadno pa vaaki mesec.
Sedaj došel je duhoven pred oltar. Zagrinjala se na oknih zagernejo, postala je nočna temina, le nekaj ■več je svetilo. Iakreno je govornik govoril. Milo, vroče in ginljivo je razlagal veliko - pomenljivi dan rojatva blažene Device, Božje Matere; vsakega je veleučeni govornik peljal k zibiki neomadežane Izvoljene, vsim lju-beznjivo kazal: kedo je to dete... Kaj bo iz te devi-čice, — kako se ji bo godilo na zemlji, — kako po amerti v slavi nebeški. — Vsakemu je podal od zibike brezmadežnega deteta primernih in lepih naukov. Naposled je pa blagi govornik tako priserčno, v imenu V8ih, preav. Devico, malo dete v zibiki, častil in proail, da ao solze iz oči ronile.
Sedaj so vae mnogobrojne sveče prižgane. Trije duhovni pristopijo k oltarju. Izpoatavi ae Najsvetejše. Družbeniki vsi izpojo „Pange lingua" do poalednjih dveh kitic. Zapojo dalje v dva kora razdeljeni lavr. litanije; pervi nježno-milo jedno versto, drugi močno in veličastno drugo versto, in tako naprej. Potem so zapel
▼si »Tantum ergo in Geoitori.* Sedaj požvenklja. Svečenik vzdignejo v rokah Najsvetejše. Resnobna tibota nastane. Delijo počasi in precej časa blagoslov. Požvenklja v znamenje, da je blagoslov že podeljen. Zapoje se: »Kruh iz nebes si jim dodelil" i. t. d. z molitvijo: »Bog, ki si nam v prečudnem Zakramentu" i. t. d. Najsvetejše se odmakne.
Sedaj družbeniki zapojo »kompletorij," sklep duhovnih cerkvenih ur bi. D. Marije. Potem pa »Salve Regina" tako nebeško-milo in vzvišeno-slovesno in pomenljivo, da se mora serce topiti; svetih čuti in veselja sem jokal, kakor dete. V takovi družbi, tako ganljivo, pobožno in slovesno še uisem nikoli obhajal rojstva D. Marije, vse svoje žive dni ne, kakor tu v Benedkah, v družbi mladenčev Marije Device.
Hvala Bogu! Zdrava Marija. Živi Jezus in Marija v sercih vseh ljudi!
Predragi! Odkrito rečem, da mi smo v cerkvenem življenju, znanju, praznovanju in več drugem komaj abecedarju jednaki. Dajmo napredovati v tem! Marsi-kteri Slovenec je bil že v Benedkah; javaljne kedo je pa bil v tej čudalepi jezuitski cerkvi? Stoji blizo vzhodnjega konca mesta, v ulici blizo preliva med mestom in mirodvorom; skoraj blizo kraja, ki se imenuje »Nuovi fondamenti." Poleg cerkve je velikanski samostan očetov jezuitov, sedaj vojašnica. Ako, kedo kedaj dojde v Benedke, naj obišče to cerkev; potem pa ono karmelsko cerkev blizo kolodvora, ravno pred železnim mostom čez veliki kanal. Ne bode mu žal, kaj lepšega iz marmorja bode težko kje kdaj vidil; zraven pa še tako vkusno in umetniško.
(Dalje n&sl.)
Razgled po svetu.
Na Dunaju bo v spomin 401etnega vladanja Nj. Veličanstva Frančiška Jožefa velika razstava. Cesar sam io prične 14. maja.
Na Dunaju se je 10. t. m. zopet pričel deržavni zbor. Med drugim pride na versto tudi Lichtenstei-nov predlog za versko šolo.
Kranjski poslanci so se velikonočni ponedeljek v posebnem shodu v Ljubljani zedinili, kako bodo postopali v deržavnem zboru. Posebej se baje hočejo poganjati, da bi se Kranjska gimnazija zopat vstanovila.
Za versko šolo prihajajo na Dunaj ogromna števila prošenj iz vsega cesarstva. Že 14. t. m. je naznanjal zapisnikar J. Heindl, da je do takrat dospelo iz 4.907 farnih srenj že 638.576 podpisov. In pristavil je: »Katoliško ljudstvo je govorilo!" Od takrat pa je prihajalo zopet veliko število novih, ter uoben pametni človek ne more dvomiti, kaj da žele katoliški narodi.
Rim. Sv. Oče so 12. aprila maševali v cerkvi sv. Petra za avstrijske in francoske romarje. — Na večer je dekan J. Sterbenec (v shodu AH' Aniina) prav verlo govoril slovenski. Nadškof Zorn so mu čestitali in ljubljanski knezoškof se mu zahvalili. — Tako se je tele-grafovalo »Slovencu."
Zaslišanje pri sv. Očetu je bilo napovedano za ponedeljek (16. t. m.). V torek (17. apr.) je bila zahvalna pesem v cerkvi »del Campo Santc," in s tem bi bilo doveršeno skupno potovanje pervega oddelka naših romarjev.
13. t. m. so imeli Francozi zaslišanje pri sv. Očetu; 14. t. m. pa Hervati pod vodstvom škofa Strosmajera.
Ta dan je bilo več Slovencev na veliki kupoli cerkve sv. Petra. Ta dan je tudi kardinal Hergenrother pridigal, nadškof Goriški pa imel slovesno mašo v avstrijanskem
hospicu »air Anima." Tudi je bila ta dan popoldne spoved in v nedeljo sv. obhajilc za romarje.
V torek, 17. t. m., je bil velik del romarjev od-menjen v Neapol.
Ta dan so sprejeli sv. Oče vse v Rimu pričujoče škofe. —
Avstrijske romarje, njih 6000, so sprejeli sv. Oče 16. aprila. O poli ene so se prikazali Leon XIII, spremljani od 15 kardinalov. Grof Pergen je bral adreso. Sv. Oče so se v priserčnem govoru zahvalili romarjem za njih ljubezen in vdanost in omenili so tesne zveze, ki je med avstrijsko cesarsko hišo in med sv. Stolom, priporočili so romarjem verno zvestobo in ljubezen do presvitlega cesarja, ter jih opominjali, da naj se stanovitno poganjajo za versko podučevanje in odgojo mladine itd.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Ve8oljninamen za mesec mali traven (april.) a) Glavui namen: Pogosto obhajilo. b) Posebni nameni:
26 Marija dobrega sveta. Kat. knezi in njih svetovalci. Dve marijanski kongregaciji. Nevarna operacija.
27.	S. Peter Kanizij. Dobra vzgoja otrokom. Društvo sv. Kanizija. Več potnikov. 2 bogoslovca.
28.	S. Pavel od Križa. Vse priporočene važne dušne zadeve. Premnogi posli kerščanske gospode, posebno eden iz njih.
29.	S. Peter Kr. »Duhovni in obhajanci." Več birmancev. Nekteri prav mlačni. Nekdo, ki je na telesu in na duši v nevarnosti.
30.	S. Katarina Sienska. Pospešovatelji molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščiue. Vse poslane, pa še ne uslišane zadeve. Meseca aprila zamerli in udje molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine, kteri bodo umerli meseca maja.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Neko prav hudobno, do Sodome spačeno gnjezdo posebno priporočeno za spreobernjenje. — Več razuzdanih in tatinskih otrok. — Naši romarji. — Dve bolni osebi. — Sirota, v nevarnosti pogled zgubiti, za pomoč.
Zahvale.
Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca sem se priporočila v svoji hudi dolgi bolezni, ktera mi je že veliko skerbi delala, da bi kdaj ozdravela. Namenila sem v čast Njej, ki je »Zdravje bolnikov," devetdnevnico opraviti, in tudi po »Danici" razglasiti, ako mi pomaga. Res sem ob koncu devetdnevnico ozdravela ter si zopet zamorem z delom svojih rok vsakdanjega kruha zaslužiti. Preserčna zahvala toraj naznanjam za dobljeno pomoč Njej, mogočni Pomočnici, ktero vsim bolnikom, dušnim in telesnim, serčno priporočam!
Gorenje Vreme, 8. aprila 1888.
Marija Hrešrak.
Deklina, v bolezni zmešana, se je na priporoče-vanje prijateljic k N. lj. G. in sv Jožefu, ter po začeti 9dnevnici zopet zavedila. da je prejela ss. zakramente in se ji je tudi na bolje obernilo. Bodi priserčna zahvala N. lj. G. iu sv. Jožefu!	A. J.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. V bratovščino N. lj. G. presv. Serca Jezusovega pristopilo je v teku tega četert-letji. in sicer, od 1. januvarija do 18. aprila pri ljubljanski podružnici za slovenske dežele 2674 novih udov. Vseh udov šteje zdaj ta bratovščina med Slovenci 135.590. Res, lepo število, katero pa vedno vidno raste, ter kaže pobožnost vernih Slovencev.
Meseca majnika upa bratovščina v Ljubljani dobiti svojo društveno zastavo. Mnogo so že darovali nekateri dobrotniki v ta namen, a še žuga primanjkljej kakih 2—300 gld. Močno bi ustregli, kteri bi v ta lepi namen kaj pripomogli.
Ljubliana, 18. aprila 18*8.	M. Kolar
tajuik.
Iz dijaške kuhinje zopet kaj. Pretekle mesce so bile vzrok koze in velikonočne počitnice, da se je financ minister nekoliko poživil. Mesec sušeč (marcij) pa je zopet pobral samo za ljudsko kuhinjo 141 gld. 51 kr. od 93 mladenčev. Precejšno število druzih in tudi mnogi izmed onih 93 pobere vsak mesec zopet precej lep znesek za šolske potrebe, k obleki, k stanovanju itd., česar pa minister nima do vinarja soštetega Čisto natanko pa Bog ve, ki bode tudi blagim dobrotnikom tisuč- in tisučkrat povernil vse, kar dobrega store mnogokrat hudo terpeči šolski mladini. Še najbolj mučno pa je, ako po soparnem potu skoz polovico leta kdo večkrat zarad skaze v eni sami tvarini mora svoto 20 gld. plačati, ali še celo leto zgubiti. Ali naj mar vsak ponesrečeni šolo na kol obesi? . . Vsim je dobro znano, da mnogi, si so bili kterikrat zašli med ternje „ubogih trojkarjev," so pozneje vender še postali prav koristni delavci na vednostni ledini in ne redkokrat tudi celo veliki g o s po d je. Ali ni res?.. Ni tedaj še dokaz, da kdo nima poklica za kaj višega, ako mu številski drobci, poljski hrošči, jezični pikci in pregibci enkrat noge spodmaknejo. Kdo ni videl in skusil da za vsa premnoga orodja in tvarine odperte glave ne rastejo na vsakem teršu, iz kterega se pa vender da kai postavnega narediti!
Djanje sv. Detinstva — v poduk malim in odra-Ščenim. Teh koristnih knjižic je ravnokar prišel na svitlo osmi zvezek, ki ga dobivajo brezplačno vsi udje „sv. Detinstva.M Knjižica s 112 stranmi je polna prijetnega in koristnega branja.—
f C. g. Mat. Sevelj, župnik v pokoj i, umeri je, previden s ss. zakramenti, po dolgem bolehanji pa kratki bolezni, danes 17. apr. blažene smerti. R. I. P.
Stari Log, 17. apr. 1888.	P. B. »dm.
Slovstvo. Molitev, velik pripomoček k zveličanju. Spisal sv. Alfons Marija Liguori. Izdal a pridjanimi molitvami pri dopoldanski in popoldanski službi Božji
dr. Anton Jare.
Dobiva ae v „ Katol. tiskarni."
O tej knjižici pisatelj av. Alions Lig. sam pravi: „Izmed vseh duhovnih apiaov, ktere sem izdal, je ta razprava o molitvi vernim gotovo naj koriatnejša, ker je molitev neogibljiv in gotov pripomoček, da dosežemo večno življenje in milosti, ki nas tje vodijo. Želim, da
bi se tiskalo od teh bukvic toliko iztisov, kolikor je kristjanov ua zemlji, da bi vsakemu dal po eu iztis, ter bi vsi brez razločka spoznali: kako potrebno za zveličanje je moliti." To se kaj lepo zlaga z mislimi sv. Očeta Leona XIII, ki toliko goreče priporočajo molitev in gotovo tudi z njo dosegajo tolike vspehe. — Cena bukvic lično v platno vezanih, )e 50 kr.
-J- Gospa 3Iarta Gerberjeva, rojena Potočinova, je po dolgi mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče. 16. t. m. umerla in bila slovesno pokopana 1,8. t. m. Bog ji da) večni mir!
Človek ne ve ne dneva in ne ure! ... V torek dopoldne, 17. t. m., je v Radomljah mladi mojster France Osolin, posestnik v Dobski fari, spodkopaval star zid neke štale, ker hočejo novo zidati; Kar neutegoma se zid zverne nanj in ga v trenutku do smerti zmlinči. Bog mu dai večni mir.
Deželni zbor je za pogorelce na Vinici odločil iz deželnega zaklada 1200 gld.
Duhovske spremembe.
V Lavantinski škofiji: Čast. gosp. Martin Gaberc, kaplan pri sv. Magdaleni v Mariboru, pride za kapi. na Vransko; čast. g. Jak. Kavčič, kapi. v Ribnici, k sv. Magdaleni v Maribor; čast. g. Anton Pernat, kapi. v Brežicah, postane provizor ekspoziture v Planini; č. g. J. Dekorti, kapi. v Soštanji, gre za kapi. v Brežice; č. g. Val. Mikuš, kapi v Celji, za II. v Konjice; č. g. Mat. Stoklas, kapi. v Konjicah, za kapi. v Majšperk; čast. g. Martin Stole, kapi. v Čadramu, za kapi. k sv. Rupertu v slov. gor.; č. g. Ivan 6tanjko. kapi. v Majš-perku, za kapi. v Čadram; č. g. Fr. Arnuš, kapi. pri sv. Rupertu v slov. gor., za kapi. na Pribovo in č. g. Anton Petek, kapi. pri sv. Martinu pri Slov. gradci, za kapi. v Ribnico. C. g. Franc Zdolšek, kapi. na Vranskem. gre začasno v pokoj.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Preč. g. dekan Anton Aleš 5 gld.
—	Č. e. župn. J. Kapuz 2 gld. — Nektere dobrotnice
1	gld. — Čast g. župnik Al. Stare 5 gld. — Čast. g. župnik Anton Hočevar 2 gld. 50 kr.
Za sv. Detinstvo: Iz Borovnice čast. g. kapi. Fr. Dolinar 32 gld. — Fara Rova 3 gld. Za sv. Očeta: Fara Rova 3 gld. Za pogorelce na Vinici: Čast. g. župnik Al. Starš 15 gld. — Zbirke na Št. Urški gori po čast. g. duh. pastirju Šim. Robiču 6 gld. — Č. g. Andr. Stritar 5 gld.
—	Fara Št. Lovrenška pri Trebnji 9 gld. 93 kr. — G. Fr. Ka. G. 10 gld. — Č. g. župn. Mih. Horvat 10 gld.
—	Čast. g. župnik J. Kapuz 2 gld. — Gospa Josipina
Stare 15 gld.
Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Fara Rova 3 gld. — Fara Št. Lovrenška pri Trebnji 2 gld. 27 kr.
—	Zbirka faranov v Mošnjah 5 gld. 30 kr. — Ziri po č. g. župniku 6 gld. — 2alina 2 gld.
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Zalina 22 gld. Za hišo kat. družbe rokodelskih pomočnikov: C. g. župnik Jan. Kapuz 2 gld. „Viv. seq.tt
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Fara Rova 4 gld. Za afrikanski misijon: Fara Rova 2 gld. 50 kr. Za amerikanski misijon: Fara Rova 2 gld. 50 kr. Za Marijanišče: Fara Rova 3 gld. Za cerkev v Želi nljah: Čast. g. župnik A. StarO
2	gld.
Za dr. Jegličeve naprave: Čast. g. župnik A. Stari 2 gld.
Odgovorni vrodnik: Lika Jono. — Tiakarji in založniki: Joiet Blainikovi nasledniki v Ljubljani.