r r- m Največji slovenski dnevnik v Združenih državah | Vetfa xa vse leto - - - .$6.00 | Za pol leta.....$3.00 Q Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskihidelavcev v Ameriki. telefon: c0rtlandt 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, .N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. The largest Slovenian Daily in the United States. I»aed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. telefon: cortlandt 2876. no. 11. — štev. 11. new york. monday. january 14, 1924. — pondeljek, 14. januarja, 1924. volume xxxrr. letnik xxxti. v v RESKO PRISTANISCE -- LASKA LAST Italija je dobila Reko, dočim so se Jugoslovani z Barošem zadovoljili. — Belgrad je objavil, da je dolgi spor glede jadranskih pristanišč končan. — Nevarnost iz bruhov na Bližnjem Iztoku je vsled tega odstranjena. D'Annunzio triumfira. — Zveza med Jugoslayijo in * i Italijo. Rim, Italija, 12. januarja. — Iz Belgrada poročajo, da je reško vprašanje rešeno ter da je Jugoslavija odsto pila Italiji Reko. Nova italijanska meja bo vključevala Reko, Jugoslovani bodo pa obdržali Baroš. Berlin, Nemčija, 13. januarja. — Iz zanesljivega vira se je dognalo, da je bila takoj po rešitvi reškega vprašanja sklenjena zveza med Italijo in Jugoslavijo. Vse to ;e bilo zaključeno na konferenci poslanikov Male entente, ki se je te dni vršila v Belgradu.* Rim, Italija, 12. januarja. — Ničesar ni bilo objavljenega glede skupne administracije reškega pristanišča, a Italijani so zahtevali sklenitev dogovora, ki bi zagotovil mestu trgovski obsoj. Reka, edini izhod na Jadransko morje za Jugoslavijo ter druge države v zaledju, je bila po končani vojni predmet italijanskih aspiracij, čeprav ni predstavljala dela ozemlja, katero so zahtevali zase Italijani v takozvanem ondonskem dogovoru, ki je že vnaprej določil vojni plen Rima. Ameriška mirovna delegacija v Parizu je hotela, da postane Reka prosto pristanišče. Tekom pogajanj glede bodočega režima, ki bi bil pravičen vsem prizadetim strankam, so krajevni Slovani baje napadli Italijane, in nastal je precejšen nered. Sredi tegia zmedenega položaja je zbral italijanski fantast in pustolovec D'Annunzio krog sebe četo enako mislečih ljudi ter se polastil Reke v imenu Italije. D'Annunzio je dobil močno silo, s katero je držal Reko v času, ko je bilo nacijonalistično razpoloženje v Italiji na višku. Italijanska vlada pa je zavrnila njegova prizadevanja in na pritisk drugih sil je Italija blokirala Reko ter končno odposlala svoje čete, da zavzamejo mesto, D'Annunzio se je držal nekaj časa, a konečno se je umaknil ko je videl, da se ne moreust avl jati pritisku oficiielne Italije. Od onega časa naprej, več kot dve leti, sta se Italija in Jugoslavija pogajali glede uravnave reškega vprašanja. Reško vprašanje je bilo baje že skoro zaključeno, ko so se Ital ijani polastili otoka Krfa ter alarmirali vse balkanske države. Pogajanja pa niso bila prkinjena in pričakovalo se je. ua bo končna uravnava kmalu objavlje na petdeset oseb rešenih pri požaru. Včeraj je izbruhnil v hiši štv. 69 Willet Stret, Brooklyn, velik požar. Opcije {rase i so z veliko težavo rešili iz ognja petdeset oseb. fluenei. Privedli so ga v Pariz z ! njegovega doma na deželi. Apri-! la meseca bo dosegel starost osem- desetih let. AMERIŠKI SUHAČI ŠE NISO ZADOVOLJNI ZSVE milji dolga prošnja. * Kogrcsnik Kvale, naslednik slovi, tega Vclsteada, je rekel v kongresu, da ni Volsteadcva postava dosti radikalna. deset delavcev se je ponesrečilo. anatole france zbolel- je Bradford, Anglija. 10- januarja. Danes se je smrtno ponesrečilo --osem delavcev, ko se je udri strop Pariz, Francija. 12. januarja, v neki pletilnici na Wharf St. Auatole France, slavni francoski Štirideset drugih delavcev je bi-pisatelj. je resno zbolel na in-' lo hudo poškodovanih. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom nait bank« izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah: D«nee so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA RazpoSllja na sadnje poŠte in izplačuje "Pofitni Čekovni zavod" ln "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celju, Maribora, Dubrovnika, Splita« Sarajeva ali drugod, kjer je pač za hitro izplačilo najugodneje. 1000 Din. ...... $12.20 2000 Din.......$24.20 5000 Din....... $60.00 Pri nakazilih, ki zmiajo manj kot an tisoč dinarja« rafiunlmo poaabaj p» 10 canto* za poitnino In druga atroika. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: RazpoSllja na zadnje poŠte in izplačuje MJadranzka banka" ▼ Trato, Opatiji in Zadro. 200 lir ...... $ 9.90 300 lir ........ $14.55 500 lir ........ $23,75 1000 lir ........$46.50 Pri nakazilih, Id znaiajo manj kot M lir rattinlmo poaabaj P* II eentov pottnlno In druge atroika. Za poftiljatve, ki prisegajo znesek pet tiso« dinarjev ali po dva Oni Ur ^ feveljujemo po mogočnost! Se posebni popazi. Vrednost dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano ; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančna cena vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roka. Glede Izplačil v —crtarih delarjih glejte poseben sglas v Um Betn. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Hooey Order all pa New lock Bank Draft FBANK BAKflKR STATE BANS 11 Corflandt Street r*.i omm mm ' New York, V. T. Washington, D- C.. 12. Jan. -V svojem prvem govoru v ikon presu je napadel kougrcsnik Kvale. neodvisni it Minnesote ter naslednik kongresnik a Volstead a prohibieijsko postavo slednjega z izjavo, da ni ta postava še dosti suha. Kvale je zagovarjal predlog, naj se obdani pi;aeo. ki se še nahaja v rokah posameznikov, da hoče iznrememti Volsteadovo postavo tako, da Uo prohibicija ue n koval;« ne le za revne, temveč tvr-di za bogatine. Glo lo prohibieijsko enforeanent postave, ki dovoljuje posest pijače v rrivatnMi stanovanjih, je rekel kongresni k Kvale. da je to po njegovem mneniu eden glavnih vzrokov omalovaževanja 18. amendments k zvezni ustavi. — Nobene močnejše >«traže ni mogoče postaviti. — je rekel, — nobenega bolj nepredirnega zid« zgraditi krog žganjarskih kleti v Newportu in Atlantic City-ju kot ga je zgradila ta klavzula postave. Dostavil je. da ui bila Anti-sa Ion ska liga oče ali mati njegove predloge in da pričakuje od te strani nikake podpore. Preveč suha in preveč napredna je za to organizacijo, namreč za Anitisa-lonsko ligo ali m*)goče za voditelje te organizacije. — Enforement postava, — je nadaljeval, — je bila zmotoma ln na smešen način imenovana po človeku, ki ni povzročil salonom ter trgovini z opojnimi pijačami nikdar niti najmanjše skrbi in sestavili so jo odvetniki Antisa-lonske lige na tak način, da prepoveduje pijačo revnim slojem, dočim jo dovoljuje bogatinom. Izvedenje postave je pokazalo, kako lažnjive so bile prvotne obljube. — Potom načina, kalko izvršuje mo ali pravzaprav ne izvršujemo osemnajstega amendment a. vzgajamo narod hinavcev in Bog naj se usmili potomstva. To je največja tragedija, kar jih je kedaj videla civilizacija. — Vi ne ne morete dovoliti milijonarju, da bi imel vso pijačo, kar si jo poželi ter ob istem času prisiliti človeka v delavskem suknjiču, da se pokori amendment u. Tega ni mogoče storiti. Kongresnik Berger je nato vpra šal kongresnika Ktvale, če ni res, da je sedaj več pijanosti kot je bilo kedaj poprej. Kongresnik iz Minnesote je odgovoril, da to ni res. a Berger je odgovoril, da govori na temelju izkušenj. — Jaz nisem nikdar pijan. — je hitro dostavil. — Sploh n;seni bil še nikdar pijan v svojem življenju. Dejstvo pa je, da je pijača sedaj slaba- Pravi strup je. Kongresnik Blanton je stavil nato predlog, naj se zlije pijačo v kanale, mesto da se je obdači. Bogatini, — je rekel, — bodo komaj opazili obstoj davka na pijačo ter gotovo ne "bodo radi njega zmanjšali svojih zalog. — Tak davek bi ne stal toliko loot majhno potovanje preko ne. delje v Florido, — je rekel. Pred kratkim je bila poslana pro šnja, na kateri je podpisanih 345,516 farmarjev. Farmarji prosijo za znižanje davkov. Papir, ki vsebuje prošnjo in podpise, je dolg dve milji. Slika nam predstavlja speakerja v poslanska zbornici. Gilletta,. ter kongresnika Darrowa, ko čitata podpise. ANGLIJO OBROZfl SPLOSNfl STAVKA Voditelj železničarjev je izjavil, da je stavka 59,000 delavcev neizogibna po skrčenju plač. — Tudi premogarji bodo najbrž glasovali za stavko. — Delavska stranka mora skleniti kompromis. — Pogajanja med zastopniki delavske stranke in zastopniki delavskih unij. ŽALOSTEN KONEC PREROKOVANJE . BEDASTEGA ZAKONA; NEM. PROFESORJA Bogata deklica iz New Yorka, ki Znani nemški učenjak, ki je do- sedaj že marsikaj uganil, prerokuje, da se bodo Azijati dvignili proti belemu plemenu. se je poročila z laži-grofom, je izvršila z možem vred samomor. Pariz, Francija, 12. januarja. Berlin, Nemčija, 13. januarja. Ko je danes policija vzdrla v Bliža se velikanska kolonijalna majhno, umazano stanovanje v,vstaja proti ''belemu jarmu", se-bližini občinske hie. je našla pet j gajcea od Maroka pa do Kitaj-let starega otroka, ki se je igral ske. s trupli svoje ameriške matere Tako se glasi prorokovanje dr. ter svojega očeta. Bila sta mr- Maksa Kc-mmerieha iz Monako-tva že tri dni. Iz pisem, katera . va. ki je postal že v preteklosti so našli v stanovanju je policija1 slaven radi zanesljivih proroko-sestavila življensko dramo dveh i vanj, temelječih na njegovih mladih ljudi. j "Kavzalnih postavah v zgodovi- Ro vlija Goldenberg, o katerF ni". Kemmerieha imenujejo vxlert trdi policija, da izvira iz neke ter menjajočih Konečno pa sta oba sklenila iz-!se uspehov bo konečno zmagala vršiti samomor, rajše kot pa na- tehnična znanost belega plemena prositi njene stariše v New Yor-! nad velikanskimi masami menih, rjavih in črnih plemen. Res j nični boj za nadvlado sveta med i temnimi in belimi plemeni pa bo i prišel pozneje in takrat bo belo pleme poraženo. V tesni zvezi s svetovno koloni j al 110 vstajo bo prišla tudi vojna med Japonsko in Združenimi državami, — je rekel dr. Kemmerieh. On ni mnenja, da bi japon ski potres ali kaka druga naravna nesreča izvedla kak upliv ter preprečila ali zavlekla izbruh te vojne. Glede Nemčije pravi Kemmerieh. da bo še za nadaljno dobo desetih let v stanju revolucije, pomešane z državljanskimi boji. Plohenzollernska dinastija se bo vrinila, a izginila na dramatičen način, "skoro preko noči". London, Anglija, 11. januarja. V nekem sporočilu^ iz Wtymouth se glasi, da je kolidiral angleški podmorski čoln L.—23 včeraj ponoči z bojno ladjo "Resolution" in se potopil. Čobi leži nekako 11 milj južno od Portland Bill v globini tridesetih vozljev. Tri m štirideset mož posadke je najbrž pogrnilo- London, Anglija, 12. januarja.—Upanja delavskih voditeljev. «la ae !»o delavska stranka v kratkem polastila najvišje s?i<\ so bila zelo omajana vsled kateg jvi';rie izjave JoLii I>ro!jiIey.u, tajnika zveze lokomotiviiih strojnikov in k ur j a če v, da je stavka neizogibna. To pomenja, da bo zapustilo delo do sobote ali še preje 50000 strojnikov in kurjače v, to je dve tretini vseli takih delaveev v Angliji, razven če bi bila uspešna pogajanja glede plaee. Železničarji niso hoteli sprejeti odločitev National Wages Board, ki je skrčila plaee od dveh do pet dolarjev na teden. Odločitev se dejanski tiče le strojnikov in kurjačev, da je stavka neizogibna. To pomen ja, da bo zapustilo delo do sobote ali še preje 59,000 strojnikov in kurjačev, to je dve tretini vseh takih delavcev v Angliji, razven Če bi bila uspešna pogajanja glede plače. Železničarji niso hoteli sprejeti odločitve National Wages Board, ki je skrčila plače od dveh do pet dolarjev na teden. Odločitev se dejanski tiče le strojnikov in kurjačev, ki vozijo na dolge razdalje ali dveh odstotkov vseh delavcev v uniji. Politične posledice te stavke, če bo v resnici izbruhnila, bodo resne ter bodo eventualno celo preprečile nakano liberalcev, da strmoglavijo vlado Baldwina ter uveljavljen je delavske vlade, kajti celi narodni železniški sistem bi prišel v nered. Narodna unija železničarjev- koje predsednik je J. H. Thomas, ki bi imel v delavskem kabinetu mesto delavskega ministra, je sprejela odločitev mezdnega sveta ter ne bo vsled tega zastavkala, a ta unija vključuje le eno tretino strojnikov in km-jačev v deželi. C. T. Cramp, industrijalni tajnik te unije, je rekel danes: — "Čeprav bodo naši ljudje delali kot ponavadi, ne W do izvrševali dela, katero izvršujejo ponavadi člani Associated Society. To pomenja, da se bo vzdržalo na glavnih progah le takozvano skeletno službo." Iz tega pojava se bo najbrž izcimila tudi politična kriza. Ob času zadnje stavke železničarjev, leta 1019 je' vzdrževala vlada promet s pomočjo čet ter improvizirane službe z motornimi vozovi- ki so dobavljali velikim mestom mleko in druge potrebščine. Vsled tega je bila stavka zlomljena. Delavska vlada pa bi ne mogla vprizoriti nikake take akcije ne da bi s tem povzročila razkol v stranki sami, kajti strokovne unije, ki so organičen ter mogočen del organiziranega dela, bi gotovo prepovedale delavski vladi zdrobiti stavko. Vsled tega se je pričelo pogajanje med izvrševali! i mi uradniki delavske stranke ter generalnim svetom kongresa delavskih unij. Posredovanja pa so otežkočena že vsled tega. ker je Associated Society strojnikov in kurjačev glasovala s petimi glasovi proti enemu proti sprejemu mezdne odločitve, čeprav je izvrševalni svet unije priporočil članom, naj se udajo. Vsled tega je treba izvesti pritisk na splošne vrste železničarjev in ne na voditelje same. Možem se bo povedalo, da bi njih nameravana akcija ogrozila možnost delavske stranke, da se polasti vrhovne sile v državi. Tudi možnost premogarske stavke se bo razvila tekom preteklega tedna, ko bo končano glasovanje premolar jev glede predloga, da se obsodi mezdni dogovor, ki je končal stavko leta 1921. Glasovanje se bo brez dvoma izreklo za nov dogovor, ki naj bi stopil na mesto starega-vsled katerega so premogarji sprejeli veliko skrčenje plač, potem ko je bila njih stavka zlomljena. Lastniki premogovnikov izjavljajo, da ne morejo zaenkrat povišati plač. Stališče delavske stranke v pretečih dveh stavkah bo najbrž dovedlo do poraza v parlamentau ali do razkola v delavski stranki. SOVJETSKA VLADA KUPUJE AMERIŠKI BOMBAŽ. Philadelphia, Pa., 10. j an. — Novi policijski pasa, general Butler, ki pravi, ^da bo tekom štirinajstih dni osusil vso Philadel-phijo, je spodil iz službe osem po-" čer na sestanku New Orleans Dock liciatov, k« so pobirali graft- Boards. Sovjctf&a komisija., ob New Orleans, La.. 11. januarja. Dosti bombaža se je prodalo tukaj za rusko sovjetsko vlado, da pa uporabi v ruskih predilnicah. To je postailo znano včeraj zve- 8trašne razmere na saškem. stoječa iz treh članov ter enega tolmača, je dospela v ponedeljek senika j, jtec <~b a j e. nakupila 10,000 zavojev na tukajžnjftm bombažnem trgu.. . ^ J-^-^SL Draždani, Saška. 13. januarja. Birri saški ministrski predsednik Fellish je sprejel v avdijenci nekega francoskega eaetnikarskega poročevalca ter mu povedal, da sta Saška in Turinška pod absolutnim vojaškim režimom. Bežim je tako aster, da ni bil tak mogoč niti pod vlado bivšega kajzerja. Vojaki državne brambe postopa-, jo tako s civilnim prebivalstvom kot da bi se nahajali v sovražni deželi. Vso moč nad življenjem in smrtjo ter lastnino ima general Mueller. Saike uradnike odpušča ter nastavlja na njihova' mesta Berlinčane. Lokalno policijo je razpustil ter jo nadomestil s pristaši Hitlerja in Ehr-hardta. KOLEDAR za leto 1924 BT STANE SAMO 40c Naročite ga takoj, da na boste brez nJega "GLAS NAHODA" 82 Cortl&ndt St., New York rat: GLAS NAHODA, 14. JAN. 1924 Owned and Published by Blovenic flompasty (A Corporation) rftANK tAKSER, FHUdiot LOUIS BENEOIK, Truiur« Plac* of Busln««« of tho Corporation and Addroo— of Abovo Offloora: •2 Cortlandt tttroot. Borough of Manhattan, Now York City, N. Y. "QLAI N (Volco of A R O D A** the People) laauod Evary Day Excopt Sunday« and Holldaya. Za ooio lato valja Hat za Amarlko In Canada ............... |I.10 Za pol lata ...................... 13.00 Za Catrt lota .................. «1.50 Za New York za lalo lets .......... Za pol leta ........................ Za Inozemstvo za celo lete ....... Za pot leta ....•*•..••**.«**..*«•••• •7.0 »3.8 87.0 IM Subscription Vearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glaa Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemii nedelj In praznikov. Doplal bres podpisa ln osbenosti ae ne •lUatl po Money Order. Pri spremembi tudi prej fin J o bllvallftCe naznani. priobCujejo. Denar naj ae blagovoli kraja naročnikov, prosimo, da ae da hitreje najdemo naslovnika. polkam "Q L A 8 NARODA" m Cortlandt Street, Borough of Manhatttan, Now York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2878 1MADES|pJlj ^COUNCjl^ ITALIJA JE DOBILA REKO Novice iz Slovenije. Senzacionalne aretacije v Ljub- dre. popoldne okoli 20 moških in ljani; razpečevalci ponarejenih žensk v Subračah kopalo pesek za 10- in lOOdinarskih bankovcev. Zadnje čase se podi v Ljubljani senzacija za senzacijo. Enkrat Orlovski dom. Hrib. zaraščen z drevesi, je bdi vsled neprestanega kopanja že tako i-zpddkopaii. aa bi vstaja iz teme senca od lastnega moralo biti vsakemu jasno, da se sina ubitega očeta, drugič zajoka j lahko zgodi velika nesreča. To bi novorojenček, zadušen pozneje od moral imeti pred očmi tudi šent-lastne matere. Naenkrat pričnejo' vitLski kaplan, ki je poslal svoje strašiti v nočeh mirno ljubljansko j farane na tlelo. Kljub temu, da je prebivalstvo razni Čepini hi kako bilo skoraj videti, kako se pogre-se že imenujejo, sedaj pa zopet' za zemlja, pa a j ljudje v skrajni stopajo v ospredje zanimanja jav- neprevidnosti kopali ipesek celo uosti novi kriminalni tipi — po- izpod drevesmih korenin. Nihče ni narejevalci in razp«čevalei denar- slutil, da je katastrofa neizbežna, ja. Njihov mojster, že skoro prav- Ob treh popoldne se je v resnici 1 j krni Preiesnik, je našel v pasled-' sesula nixhia plast zemlje m ponj t-m času na stotine pridnih učen-| kopala pod seboj 3 osebe. Učinek cev in posnemovalcev. Po Italiji j1* bil strašen. Ponesrečence so si-dela lepo število denarnih kovač-! eer kmalu potegnili na prosto, a nic, ki hočejo obogatiti svoje so- i-'i!o jc že prepozno. 24letni vulgo t rudnike na račun Jugoslavije Ju-' Praznikov iz Se!a in 2Sletna vulgo nafci raznih italijanskih zgodb in Dlaikovčeva iz Sv. Pavla sta bila njih živi predstavitelji pa so sedaj' že mrtva. Oba sta se zadušila pod v svoji slavi otemneli, ker so jih'zemljo in imela tudi več poškodb, postavili v kot jugoslovanski var- j Smrtno nevarno ranjeno so končnost™ i organ^ ki imajo zlasti zadnjem času nenavadno roko. {Sede spretnosti Jugoslovan- J razmesarjena in so se izvijali iz skih, v Italijo odposlanih detek-' njenih prs pretresu joči klici na tivov se je posrečilo, da so izko- pomoč. BiiBa je poina ran na glavi pali tamkaj iz teme kopača zlata| ^ lP<> vsem životu, v obliki ponarejevalcev jugoslov. | Peter Zgago] v. no potegnili še vulgo Muštarjevo srečno. iz Vidma. Reviea je bila strašno 4'kovačev in "metuljev", to je V znamenju posurovelosti. Alojzij Košir in Janez Šile iz s kolom in deželi razpečevali ponarejene' v roki v zasedi ter ira udaril z vso bankovce. V četrtek 27. decembra' silo po glavi, tako da je padel v okoli 7. zjutraj je prijel stražnik nezavest. Košir ima težko rano na na Miklošičevi eesti mladega, fan- glavi. ta. ki se mu je zdel sumljiv iz opisa v "Policijskem dnevniku". Neznanec se je spočetka branil, ko pa je vide!, da ni di-ugoga izhoda, je odšel Tu Dne 5. novembra je obavil 44Glas Naroda" pod naslovom "Prazno upanje" naslednji uredniški članek: — Uredništvo našega lista je dobilo zadnji čas precej pisetm, v katerih nas Postojneani in okoličani vprašujejo, če je resnično poročilo, da bo dobila Jugoslavija v za-j bankovcev po 100 dinarjev. Poči-nieno za Reko Idrijo, Postojno in precej ozemlja krog teh. vala pa medtem tudi ni ljubijan-' Jui'jevice sta se radi .malenkosti d veli mest. Razvoji zadnjih let SO nas nauičili, da je naj-, ska policija, ki je bila priu o na 'spi'la. Ko se je Košir vračal do-bolj škodljivo zaupanje v človeka ali narod, kateremu ^taisledi indivK*ujem' ki so P° mwtu,ninv' je krivica in zahrbtnost vsakdanja obrt. Dotično poročilo glede zamene Reke za Idrijo in Postojno so razbobnali v svet jugoslovanski listi. Najbrže mu niso niti sami verovali. Italijanska vlada je pač taka, da ničesar ne da zlepa Oeshr pa zlepa ne more vzeta, s silo vzame. Glede Reke krožijo najr!aziiovrstnejša nacifrana poročila. Da ji upravlja posebna komisija, da je pod zaščito Lige narodov, da ima na Reki jugoslovanska vlada isto besedo kot italijanska, itd. _ To so pa samo fraze. Reško pristanišče je italijansko izza časa, ko ga je "osvojil" Gabriele d'Annunzio z vednostjo italijanske vlade. In Reka bo toliko časa italijanska- dokler lieTbodt Italijanov pregnali jugoslovanski kanoni. Idr ija in Postojna bosta jugoslovanski, k* se bo nt/ borilo na idrijskem in postojnskem trgu jugoslovansko vojašt vo. Dolgih pet le že gulijo diplomati zelene mize, da so jim že vsi komolci oguljeni, pa niso dosedaj še ničesar do- segli. Narod je miren. Svojo usodo je poveril diplomatom. 3*ravična ureditev diplomatičnirn potom se bo pa vršila o svetem Nikoli. Italija je dolgo časa drezala v Jugoslavijo. Najprej je stavila svoje predloge. Jugoslavija jih je sprejela. Ojunačena vsled tega uspeha, je začela pogoje diktirati. Jugoslavija jih je sprejela. In če bi bila njene zahteve še nasramnejše — Jugoslavija bi jim najbrž ugodila. Italijani vedo, s kom imajo opravka. Samo da se ne dotaknejo srbske meje pri Albaniji, pa je vse dobro. Iz Belgrada do Krasa je pa precej daleč. Debele naočnike bi morali natakniti kratkovidni belgrajski državniki, da bi videli do tja. Mislijo pa, da jim zaenkrat tega ni treba. Italija je že razrešila primorsko vprašanje lastni prid. Dobila je Reko, Istro, Primorsko, Kras s Postojno in Idrijo vred. Jugoslavija bo pa pravično razrešila primorsko vprašanje tedaj- ko si bo zasigurala Reko, Primorsko, Kras z Idrijo in Postojno vred. Svet je mirno gledal, ko nam je sosed kradel najlepše kose, kos za kosom. Ali je svet res tako pokvarjen in kommpinan, da bo protestiral, če bi zahtevala Jugoslavija nazaj svoje ukradeno blago? Med tepežem v Medvodah je bil oklan v desno roko Josip Jurman, delavec iz Medvod. Vsled starega sovraštva je ustre-s stražnikom na policijo.1 lil v Kirižak pri Tržiču Alojzij ga preiskali in našli pri j "Mali čevljarskega pomočnika Ru-ujem več kosov deset dinarski h .lolfa Škrjanea z revolverjem v le-falsifikatov. Neznani mladenič je vo nogo. Rfmjenee se zdravi baje 241etni Fran Gabronja az P.ri-| ljubljanski bolnišnici, morja. Njegovo bivališče in drugi Med p rep i rum v neki gostilni v podatki se niso znani. Ni izključe- Kočevju je dosedaj še neznan sto-tudi to njegovo ione ni pra-1 rilec mmil rudniškega v V SVOJ Kavalirski pariški zločin ci- Pariaki zločinci so pred kratkim dokazali, da tudi ta poklic ni nasproten napredku. Ko je neki zločinec eital, da njegova žrtev ne žaluje toliko za ukradenimi fotografijami in spomini svojega podlega sina, ji je poslal fotografijo s prijaznimi besedami nazaj in izrazil pri tej priliki ok rad eni svoje največje spoštovanje. Ti novi običaji ^lomilcev dokazujejo uspehe izobrazbe l moralnega pouka. Oče nekega pa je prejel pismo gospod! Ko sem moral včeraj umoriti vašega sina, ker sem potreboval 10,563 frankov in 75 een-timov, da plačam neko fakturo, sem našel v njegovem žepu 35 frankov in 55 centimov več, nego sem potreboval. Kadi tega si vam nsojam poslati ček s to svo-to in prilagam v znak mojega posebnega spoštovanja samokres, *> katerim sem ubogega pokojnika ustnrtil. Naj vam bo dr&g spomin na vašega sina. S prošnjo, da mi ohranite vaše spoštovanje, o- no, da vo. Vendar pa kažejo vsa znamenja, da iraa polieija v rokah pravega tička. Čeprav aretirani mladenič ni hotel ničesar izpovedati; * kom je občeval v Ljubljani, je vendar pričela policija z naldaljni-mi preiskavami, katerih rezultat je bil nadvse presenetljiv. Dne iT. dec. zjutraj je bila namtreč aretirana cola družina Lenassi, ki stanuje na Cesti na Gorenjsko železnico v hiši štev. 7. Dognaio se je namreč, da je aretirani mladenke mnogo občeval s hčerkami Miro, Fusto in Jožico Lenassrijevo. Ena :zmed teh je uradnica v Ljubljan-ki kreditni banki in zagrizena tavljeiika inšpekcije rada, ena pa je privatna nameščeaika. Polieija je izvrši/l a strogo preiskavo na njihovem stanovanju 27. dec. ob »i. zjutraj. Preiskavo je vodil policijski nadzornik Žajdela s štirimi detektivi ob asistenci uniformiranega redarja. Preobrnili so celo tanovanje in končni rezultat preiskave je bil, da .so brli aretirani vsi člani družine: ggspa Lenassi, okoli 60 let stara vdova, njene tri bče-re, Mira, J ust a in Jožica, ter ITleuni sin. ki je gojenec Ohristo-fovega trgovskega tečaja. Kolikor •e je moglo izvedeti, so Lenassi-jevi, čim so zaznali za aretacijo skrivnostnega Gabrenje, zažgali za približno 20.000 kron faLsifici-ranega denarja. Po izpovedbi hišnih sostanovalcev je bila Lenaftti-jeva rodbina v splošnem precej skrivnostna stranka. Živeli so sami zase in se izogibali vsakega stili a z ostalimi hišnimi prebivalci. Zlasti zadnje čase se je opažalo, -r<>-ti in jra tslxlrzi tudiofz noč. Te-l'*n dni pozneje pride km^-t < Nasradinu-hodži. ki jra zopet .'ljiKino sprejme in pogosti. Xe mine teden dni. ko pridejo "v Nasrswiinu-hndzi neki ir-'stje. jih ni poznal, ^vpraia : " Kdo ste. dragi moii??' P(»\-erlo mu, da s ► Rf»r»Hln;ki ^ne-ra kimMa. -<\ mu ji' prinesel zajca v dar. Nasradin-hodžii ne more Irugiiče. neijo da jiii p« .gosti. .Mine nekoliko dni, in zopet se pojavijo neki ljudje. Nasradin-lodža jih vpraša; "Kdo st»% dragi moji?'T A oni mu odgovorijo; "Sosedi smo onega človeka, ki Ti je prinesel zajca." Nasraclin-Jiodia se popraska za :š« »i 'n rc-če : "No, pa dobro, veseli me, da »te prišli, le sedite!" in pogosti tudi I'-^^z nekoliko dni se nah«*re polna liEŠa ijiidi. Xasradinu hodži je )ilo že kav odveč -n iih vpriiša: '*Kdo pa sfe, dragi moji?** Odgovorijo mu: 4* Kmetje sni<» iz iste vasi. odkoder ti ie {>! i nesel oni človek zajca v dar." "E. j>a dobr-xli^li'jim reče Xasradin-h'"dite'" Xat" ■ nlide. prinese polno skledo vode in žliee t^r i »os t a vi vse vkup prednje. "Kaj intj bo to, hod/.a?" ga vprašajo gostje. A Nasradin-hedža ;:ni >-lvrne: " Xo. da ve^.e. to 1" voda od one vode, ki je (»stala oil juhe tistega zajca, katerega je prinesel va.s se-1 ja k v dar!" Xekoe ukradeo Xasradin bodžii biwlieo, jo odpelje d<-niov t»-r j > zak<»lje. Nekaj mesa p'j«', ostalo spravi na z'mo in k« žo skrije. Ga-spodai* išee svojo bivo!ieo. pride tudi do hiše Nasradina-hodže ter •Ta ",-praša, ali nemara kje videl njegovo žival. Xasradin-hodza pa rei'e svoji ženi: ''Daj žena, stopi in prines" r»no kožo. da iiiu pokažem, kako je t rob a čuvati živino, da ko sem prišel s svojim zakričal doli, naj se pobere. Ni pismom 1Z polkovne pisarne. Gu mi bilo do neslanih šail. Jaz sploh nisem prejemal pisem* — Tu imaš pismo! — je za klical legijonar. — Tvoje ime, tvoja številka, vse v redu — pismo bom oddal korporalu. Alah naj te potolaži! Še pol ure sem moral čakati, da sem bil nadomeščen. Te minute so bile strašne. Pismo •— pismo! Kako je to le mogoče, ker ven-dan ni mogel nihče vedeti, kje s« nahajam? Kri mi je zaplala v burnem pričakovanju v glavo. In naenkrat sem si bil na jasnem, zboleli v +em strašnem smradu in svojem žalostnem stanju. Ko nji, deževnica je lila vanjo, po- da je samo en človek, ki me je dnevi pa je notri pripekalo vroče |mogel ^^ ^ m- pisatiy da veli_ afriško solnce. Jetniki so seveda ka ^uhezen ge ni umrla. Sekunde so se vlekle neznansko ... . , , počasi, jaz pa sem čakaL Soince so jih končno potegnili iz teh lukenj. niso mogli ne stati ne liodi- J & i pioscnaie m ti. Mnogokrat pa se jeprimerilo, vorde8imi ^niki Ispodaj da je jetnik ze luknji umrl. , .... . „ . , , . so dobili svojo večerjo ter se pre-- To strašno kazen je dal odpra- riyali med seboj. vil general de >iegrier. Pri neki: ...... 0 ... . . — Mir! — sem zakričal doli. inšpekciji v feaidi je videl pet- ^ . najst takih lijakov, v «« Kont?n<> ^ Prisel Corporal z na- je zašlo in zadnjikrat pobarvalo j ploščnate mestne strehe s krva-[ katerih so tičali legijonarji v svoji lastni nesnagi. Ko jih je dal potegniti ven so se reveži takoj zgrudili na tla. General je dal takoj zasuti te luknje ter zapovedal, da se te kazni v bodoče ne sme več izvajati Primitivnejša v svoji rafinira- domestnim legijonarjem. Dasi je bilo proti vsaki disciplini, vendar | se nisem mogel premagati, in vprašal sem legijonarja: — Ko^poral, vi imate pismo zame? — Da, — je odvrnil korporal, — takoj ga lahko dobite, kakor- nosti, toda skoraj še brutalnejša hit™ sem Sot°v s stražami. En pa je kazen crapaudine. Legijo- narja, ki je v to obsojen, enostavno zve žejo v sveženj ter ga vržejo v kot. Roke in noge mu zveže-jo na hrbtu skupaj, tako da tvori telo nekak polkrog. Tako je moral ležati ubogi siromak noč in dan, ne da bi se mogel ganiti. — Kvečjemu se mu je z neizmernim trudom posrečilo, da se je prevalil z ene strani na drugo- Po četrt ure na dan so ga razvezali ter mu dali košček kruha in vrč vode. En sam dan in ena noč take kazni sta zadostovala, da je bil najmočnejši mož za več dni nesposoben za vsako delo in pregibanje. Tudi ta kazen je sedaj odpravljena. Toda v nekoliko blažji obliki vendar še zdaj obstoja: na pohodih kaznujejo pregreške legijonarja s tem, da ga preko noči pri vežejo k dvema v zemljo zabitima koloma. Hoj beg. Dnevi so potekali in z vsakim dnem sem se počutil bolj zapuščenega in pozabljenega. Ril sem vedno žalosten. Nekega dne sem bil na straži v arabski jetnišnici, v grdem, neprijaznem poslopju sredi mesta Neki stari seržant je opravljal tamkaj službo jetničarja, in pomagala sta mu dva arabska žan-darja. Jetnišnlca je bila vedno prenapolnjena. Počasi sem korakal po širokem obzidju, ki se je raztezalo v širokem četverokotu okoli jetnišniee. Na rami sem imel puško z nasajenim bajonetom. Solnce je neusmiljeno pripekalo. Spodaj pod menoj, na jetnišnič-nem dvorišču, so čepeli v brezdelju zaprti Arabci ter sanjaH svoje sanje. V jetnišnici je bilo prepovedano »govoriti. To tišino je tuintam pretrgal le ostro povelje starega seržanta in moji odmevajoči koraki na obzidju. Z obzidja sem videl lahko da leč naokoli. Dva legijonarja, no-*eČa velifc kotel, sta ravnokar zarila na jwt proti jetnižnict- B3a ita vojaka naše atotnije, Id sta *** pri»®la jdbo. 1 . -v. ■' • - . v . • . . K&i - ''-rllf Tirv*f^'r •oM-rdrMfili v • evant — marche. Zopet nekaj minut čakanja, končno pride službujoči podčastnik, seže v svoj žep ter potegne ven belo pismo: _ _ — Voila! — • ^TT-WW Z belega ovitka so se mi smehljale nasproti črke meni nepozabne pisave. Tekel sem doli na dvorišče, ki se je bilo med tem izpraznilo, ker so zaprli jetnike v njihove celice, ter bral, bral. . . Velika ljubezen je prožila izgubljenemu legijonarju roko ter tinger je bil zelo začuden, ko je videl, da nočem jesti in da sem je pričel takoj oblačiti v uniformo, ki je predpisana za izprehod. Pričakovaje me je gledal, kot da bi nekaj slutil. jZelo rad bi bil rekel staremu bobnarja, tej zlati duši, zadnji zbogom, toda sedel je pri drugi mizi. Ko pa sem sa oblekel ter vzel s police skrivaj nekatere malenkosti ter jih vtaknil v žep, je Gutinger vstal te* kakor vedno legel vznak na svojo postelja. — Zbogom, Gutinger, — sem zašepetal. — Vedno si mi bil dober tovariš. Gutinger se ni ganil. Samo v njegovih o Čeh je zablisnilo. — Imaš denar? — je vprašal tiho. — Da! — Potem je vse dobro! Zbogom — zbogom! Ostali legijonarji v sobi so sedeli na 'klopeh, ko sem šel iz sobe. ter čistili jermenje. Nato sem odhitel po promena-m di. Velik del mojega denarja je obstojal iz belgijskih bankovcev; katerih v Alžiriji seveda ne sprejemajo. Končno se mi je vendar posrečilo v neki banki premenjati belgijske bankovce v francoske. Nato sem počasi šetal po svetlo razsvetljenih cestah, pozdravljajoč oficirje na desno in levo, proti židovskemu Ghettu. Že takoj v prvih uličicah sem srečal starega Žida, o katerem sem si mnogo obetal. Potrepljal sem ga po rami. — No, kako? Civilno obleko? Žid je dvignil kvišku prst ter svareče rekel: — Legijonarju ne smem ničesar prodati! Jaz sem se obrnil ter počasi odkorakal naprej. Toda v naslednjem trenutku je bil žid že za Diagnoza. mu govorila o bodoči sreči. O sre-!meno3' či, ki bo prišla po dolgih letih, ko legijonar ne bo več legijonar. In med vrstami so bili sledovi solz." Bilo mi je, kot da si moram strgati uniformo, ta znak suženjstva in hlapčevstva, s svojega telesa, da bi laglje dihal. Tedaj pa se je pojavila v meni energija, ki me je poklicala v novo življenje. Že naslednjega dne je prišlo pismo od moje matere. Ljubeznivo pismo, v katerem ni bilo ne vprašanj, ne očitkov. Samo dobrota in ljubezen sta govorili iz pisma. Iz tega pisma sem tudi izvedel, kako so me našli. Po dolgih mesecih iskanja in povpraševanja, so prišli na misel, da sem šel morda v legijo tujcev. Moja mati je pisala na francosko vojno ministrstvo, in končno je po dolgem Času prišel odgovor, da sem v Sidi-bel-Abbes, — legijonar št. 17889. Z onim trenutkom, ko sem dobil ti pismi, so se pričeli zame težki trenutku Svojo službo sem opravljal kot stroj. Z nobenim človekom nisem več govoril, temveč delal dolge izprehode ter tu-htal. Končno me je ena sama misel popolnoma preobvladala: — beg! Teden za tednom so hodila pi-, sma semintja, in vsa so me prosila, naj imam potrpljenje. In res sem pričel misliti, če ne bi bilo boljše d oslu žit i svojih let, kakor pa tae postaviti na eno -samo karto. Nekega dne mi je prinesla vojaška pošta zopet pisrso. JKjo sem ga odprl, sem imel v svoji roki bankovce, ki so predstavljali ve Peter Demetcr je mnogo kaž-Ijal; čutil je v prsih lahko zbada-nje. Spočetka se za bolest ni brigal in je zmigaval z rameni. Kasneje pa mu je postalo neznosno in šel je k dr. Varghi, speeijalLstu za pljučne bolezni. Ta ga je pogledal s čudno bleščečimi se očmi. Nato je vprašal: "Ime?" 4 4 Peter De meter." "Starost?" ' fOsemindvajset.'' "Čutite?" "Zbadljaje v prsih." "SLecite se!" Dr. Vargha mu je pretrkal hrbet in prsi "Kašljajtc! Vzdihnfte! Kašljaj-te! Vzdihnite! — Dobro. — Oble-eite se!" Demeter je poslušal in obstal pred zdravnikom. Oči zdravnikove pa *o se svetile zopet kakor prej. "Vi ste mož, — kaj ne, močan mož? Z vami lahko odkrito govo- rim "Da", je dejal Demeter fcripa-vo :n je pobledel. "Suaico imate... NekoMko prepozno ste prišli k meni. Morda boste živeli še pol leta____ Daljšega roka vam no morem priznati. In zdravil ne potrebujete nikakih. Kupil si je dragih smodk, konjaka, sladkega likerja, celo steklenico šampanjca. Ženskam se je smejal v obraz. "Saj je vse eno!" si je dejal, ko je dospel domov. "Čisto vse eno!" In vrgel se je na zofo ter iztegnjen jokal kot otrok. *1 Ampak tako-le .. tako bedno! In tako naglo naj bo vsega konec!" Skočil je pokonci. Steklenice, ki jih je prinesel, je pometal ob tla. Sladk: liker, konjak, tudi šampanjec. In gledal je, kako so tekli narazen. Potem je stresel v lužo še drage smedke. "Saj je vse eno'" Kakor blazen je ponavljal vedno znova: "Saj je vse eno!" — P^tem je urno odprl predal svoje pi.saTne mize in vzel nabasan samokres. "Vse eno! Čemu vsak dan znova od jutra do večera vedeti ter se trpinčiti, da me bo čez pol leta konec. ..?!** Odprl je zaporo. Tedaj je zunaj potikalo.. Nezavedno, le z mehanično gesto je odprl. 4 Se eno minuto..." je mislil. Pi:nesli vo mu večerni list. Vzel Dinozavrova jajca na Kitajskem. Dop&snik londonskih "Times" popisuje v nekem svojem pismu iz j Pekinga, da ga je doletela nena-| vadna sreča, da je imel v rokah 14 } dinozavrovih jajc. katera so Ki-1 tajei našli na mongolskem ozem-l Iju in katera so prodali osrednje-1 mu muzeju kkrtajske države. Jai-i * ; ea so našli v dveh gnezdili. V pr-j vem je bilo 5. v drugem pa 9 ko-j madov. V prvem gnezdu se je na-; šlo tudi popo'no okostje dinozavra v stanju, ko ravnokar leže jajca. Po sodbi učenjakov so jajca stara 10 milijonov let. Ta najdba tvori! v vseh znatiželjnih krqgih Amen-' ke in Anglije veliko senzacijo. (Dinozaver je bil ogromna prazgodovinska žival.) Koristila bi vam itak nič več. j cra je v roke. V drugi roki je držal Drugi zdravniki bi vas sleparili.: browning. Njegov pogled je ne-Jaz ne. Jejte, pite, kar vam je ]10tA zdrsnil pr^ko novin Krkor všeč. liahko pušate, plešete, gojite, v kpčii mu je obvasd in strmel na '•.port, kar hočete. Tega pol leta iz-j ono samo točko. Bil je napis v ve-koristate dobro. V pol letu uživate likansfcilf črkah in dve vrsti: življenje lahko bolje, nego drugi v desetih letih... No, pa zdrav- HT VAŽNO! Ameriški konzulati v Evropi so dobili nalog od državnega oddelka v Wsshingtonu, D. C., da vizirajo potne liste samo onim potnikom, ki predložijo affidavit, ki še ni star nad leto dni. To naj vpoštevajo vsi oni, ki so poslali affidavi-te v stari kraj in bodo isti stari nad eno leto. Frank Sakser State Bank, S2 Cortlandt St., New York City. Telefon: Cortlandt 4GS7. Ka jo. Peter Demeter je omahovaje od-;el. Hi-poma ga je stresel krčevit kašelj. Še wikoli ni čutil v prsih rako ostrega zfoadanja. '"Da, to je že za«*c.tek konca. Je-t lka ! Gotovo konec", se je zgražal in moči so ga ostaivljale vedno bolj. Jedva se je vlekel dalje. Opotekal se je na vse strani. ""Vse mi je torej dovoljeno. Vse. Pušiti, popivati, gojiti sport. Zame je že vse eno!" je razmišljal trpko, da mu je šlo na jok. Hipoma ga je obšla trma. "Xapad blaznosti speci j al 1st a za pljučne bolezni. — Tragedija dr. Varghe." In nato je eital: "Danf^s popoldne je preplašil we bolnike z diagnozo, da so je-tieni in da bodo živeli le še pol leta. Nato je začel ibesneti... " Peter Demeter je buljil v plešoče črke pred svojimi očmi, na luže po tleh in na plavajoče sinod-ke. Potem se ie zakrolhotal. Celo solze ho ntu stopile v oči. Browning je zalučal v kot. Ve-je začel žvižgati. Še nikoli se ni čutil tako lahkega, tako zdra-vf.ga. Brepevaje je mencal po kaši "Pa ddbro. Če že moram izgi-' Pf;(l svojimi nogami, niti. tega pol leta hočem še užitH"; In potem je začel plesati po svo-se je odločil. j .ji sobi. Ključ za vijake. Iz zbirke "Prismuk" švedskega humorista Hasse Zetterstroma. — Koliko? — Dvajset frankov. — Petdeset! / — Trideset. — Petinštirideset! — Dobiš štirideset frankov, toda Če bo šla stvar hitro izpod rok. — Žid je obstal, me pogledal ter mi pomolil dlan. Zmisel te pantomime mi je bil jasen: pomiril sem ga s tean, da sem mu pokazal par zlatov. Izraelec je zadovoljno pokimal ter mi namignil, naj mu sledim. Stopil sem ž njim v njegov brlog. V sobi, kjer je dišalo po stari krami, je gorela zakajena svetilka. — Sara! — je zalclical moj spremljevalec. Iz druge sobe je prišla drsajo-čih korakov stara žena Ko je videla, za kaj gre, je prinesla kup obleke. Med temi cunjami je bila tudi obleka, ki se mi je videlb* še dokaj čedna in dostojna. Tudi pristojala mi je še precej dobro. Seveda sva pričela zopet mešeta riti, dokler mu je nisem iztrgal za petdeset frankov. Nato sem mu dal še zlat ter rekel: — Sedaj mi preskrbi še čevlje klobuk, ovratnik in ovratnico. Žid je sel ven ter se vrnil po dvajsetih minutah, toda praznih rok. Rekel mi je, da mi more "dobiti za nadaljnih dvajset frankov več ovratnikov, dober klobrdt in rokavice, za nadaljmh dvajset frankov pa izvrsten revolver. Zo- Direktor Aim je stanoval na le-igo!" se vtakne gospa Lundgreno-tm rščiL Vsak pondeljek pa se je va. "pa pri tom lepem vremenu se vozil v mosto, da pogleda za( res ni treba tako kisati." opravki. To pot je vzori s seboj tu- "Draga Berta", ji odvrne godi gonpo Alinovo. Hotela je videti,' j.pod Aim, "tvoje modrovanje je če j?e zares kaj dela. Njeno zim- prstno žensko. Če je žena pavrš-sko stanovanje v mestu so namreč na, je mož kriv, — se kisa!" obnavljali. | '"Kako more* trditi, da sem jaz Direktor Aim je izpil svojo ju- bila površna V' roji gospa Alrno-tranjo kavo in prečital svoje šved- va. "Samo zgago delaš, kadar je ko "Jutro", katero mu je dostav-( najmanj treba!" Ijalka že ob gsmiti zjutraj pustila "S^j nočem nič drugega, kot na kljuki. Ko konča svoje branje, da p'riznas dano obljubo, na ka-zapazi na nočni omarici ključ za tero si pozabila. Nanjo sem se za-vijake in ga vzame v roko. Če bi nasail!" bil vedel, kako usodppoln mu še j "Vedno se moraš prepirati radi postane ta ključ, bi ga bil Vrgel malenkosti! Vso ljudje tn naokrog kozi Toda okno ali pa skril v omaro.(slišijo, kako me šikaniraš! Saj direktor Aim nič ne ve o. sena bila neumna, da sem sploh šla c?voji neposredni usodi, zato pravi: "Odkod pa pride ključ za vijake z mojega motorja sem na nočno omarico? S seboj ga moram vzeti!" "Jaz ga zavijem k drugim rečem!^ odgovori gospa Almova. Storija se nadaljuje. Direktor Aim in gospa se z opoldanskim parnikom vračata iz me- ; teboj v mesto!" Direktor Aim vstane, pogleda svojo ženo in pravi; "Sfdaj takoj priznaj, da si pozabila na svojo obljubo, da boš ključ 'zavila k drugim rečem. Če tega ne priznaš — pa skočim v morje?" Gospa Almova odgovori: "Pa bi se bil sam brigal za svo- ta na deželo. Na levem zadnjem je reči!" koncu ladjinega krova sta našla •ijajen prostorček, tik pod zapo-%'ednskim mostovžem. Gospa Al-nova je tam našla tudi svojo nekdanjo prijateljico, Berto Lundgre-novo. Dami sta vezli svoje vezenje, direktor pa je 'jninnui/ w..'*' Direktor A1m stopi k želez rti ograji, se zaviliti čez njo in skoči, vrtinec ga potegne v globino, mož utone. Po pogrebu sedi gospa Almova v svojem sedaj že renoviranem mestnem stanovanju. Prijateljica Kvoje švedsko "-Jutro", roman.J Berta Lundgreova ji prinaša ute-Naenkrar pa se spomni, prekine .ho v tej veliki nesreči. Gospa Al-svoje ib Jin jp m vpraša ženo? I m ova je bleda in objokana, kajlii "Čuj c .j si vzela kiju« za vi- .žalost za ranjkim je pristna in jake s seboj?" "Ne, nisem ga!" pravi gospa Almova. 4'Zakaj ne?" "Saj bi ga bil prav tako laihko vzel tudi ti sam!" "Saj bi ga bil, pa si rekla, da digrenova drži za roko -prijateljice. Obe molče sedita. Potem vstane gospa Almova in rtopi v spalnico. Prijateljica jej sledi. Naenkrat se skloni in pobere neki predmet, na katerega je stopila. Bil je usodni ključ za vijake. Vdova ga pobere, se naikrenzži in pravi: "Glej no, to je pa tisti kljttč, ki ga je Adtff pozabil, predno sva ae «4pe2aala na zadnjo pot * par-nifcam!" "Vsem rojakom, prijateljem in znancem želimo vso srečo k Novem letu 1924." WHITE STAR LINE LJUBLJANA Kolodvorska ulica 41 A, na dvorišču. IVAN KRAKAR, ml. Pozor čitatel ji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljiti, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" [ZPLAČnivAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji —, ■e more Izplačati dolarje le potnikom ▼ Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne reč kot protivrednost od 3-OOu. — frankov, to Jo približno $200.— ta enega potnika. V slučaju, da naalovljenec ca plaOlo dolarjev nebi mogel predlo-fiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nanj ali aam pa na novo narod izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam sdl umestno pri« pomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jagoclavl-Jo. Splogno mnenje vlada, da m Sekt, ki ae glase na dolarje, tudi v dolarjih izpUČajo, kar pa ni res, ker, kot ie zgoraj omenjeno, je v Jogo* slavij! od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripravni za ljndi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke ▼ dinarjih Sele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na dežeU in ne potujejo v Ameriko, je najbolj« po-511 j a ti denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji poŠt* 9»res neprillk. Tudi sa nabavo potnega lista i— (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula ne more potnik dvigniti dolarjev Stroške za razne listine in potni li*t se pa lahko pltča tudi z dinarji. V Italiji in zased anen oiemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsa komur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Ia-plačati le. ako naslovnik potuje. Vsled naraščujočfh stroškov smo se morali odločiti prevredit! pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. račun m mo po 75 centov; od $25. naprej po 8%, to je po t cente od vsakega dolarja. Na aakazald saj be tUm «zi Ceae: Izplačati v dolarjih. Ta pristojbina je veljavna as dolarska Izplačila v Jugoslaviji in Italiji FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York City ROJAKI, NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V 'GLAS NARODA', NAJVEČJI j ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal Spisal Jakob Alešovee, Povest slovenskega trpina V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih sLovenskih stanov, ima 263 strani, .71 Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detel*. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slikm ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predocuje ljudstva resnično tako, kakršno je. J£mjiga vsebuje 157 strani, Je Jttan Miseria. Spisal P. K Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, .M He v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem t pouk. Po resničnih dogod-peetavijen. Vsebuje 239 strani, .SI Darovana. Spisal Alojzij DostaL Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, .41 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po fivo in resnično slikanih domačih značajih. «—i Vsebuje 231 strani, M Jemač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni poresti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .41 Eadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisu-je, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki jnnaki borili zoper prevzetne graščake in jima-Kko umirali mučeniške smrti. 878 strani, - H POtTNlNA moCTA "GLAS INARODA" 88 Cortlandt St, JNew York GLAS NARODA, 14. JAN. 1924 GOSPICA MALA : & , J .h^M---J- —4-. II l 2 ' Spisal JEAN RAMTiAU. i . ^ .....# . i J J.;*.« Za "Glas Naroda" priredil J. T. ? Slučaj Reynolds - Kennedy. (K o n e c.) Za govorništvo zapriseženo izjavo nekega instalaterja, Danijela Melwille s Sta- K 4 v i \ . (Nadaljevanje.) * 1 , \ Drugo poglavje, J » Ko je kočijaž odrezal vrv, je zdrsnilo truplo na tla. Medtem se je bila tudi Angležinja .vsa preplašena stisnila k_Mariji. — Še je korak — je nekel kočijaž, ko je držal obešenčevo roko v svoji. — Morda je pa še živ? A _ — Kes? — je vprašala Angležinja. ± j i i — Da, zdi se mi da se giblje. * Ko je za.slišala Katarinca te besede, je odprla oči Njena radovednost je bila močnejša kot pa njen strah. — Giblje se? — je vprašala s tresočim glasom. — Zdi se mi, gospodična- — Hudiča, da ni nobenega zdravnika tukaj! Zdravnik bi mu pomagal k sapi. Ni visel dolgo. DVe ali tri minute, včc ne. Tedaj se je zadrgnil, ko smo bili za ovinkom. Jean je začel tresti obešeuea ter mu precej ostro prigovarjal: — Hej, vi! Ali me slišite? Mignite vendar malo, da- bomo videli, če vas že ni zlodej pokopal. — Ali se giblje? — je vprašala Kalarinca. i — Ne . . . toda . . . Jean je bil svoje dni mornar in je vedel, kako je treba utopljencem pomagati. Ta sicer ni bil utopljenec, pa nič za to. Odpel mu j^ obnošeno suknjo, mu položil glavo na debelo korenino tei ga skušal oživeti z umetnim dihanjem. Katarinca je gledala zdaleč ter se strahoma oklepala svoje spremljevalke* — Bog ve, kdo bi bil? — je vprašala polglasno. — Ali ga poznate, Jean? f £ j, _ _ — Ne, jaz ga ne poznam. — Zdi se mi, da je mlad človek. — Ne more biti več star kot dvajst't let. Mah mu je komaj začel poganjati pod nosom. Katarinca ni Angležinja sta stopili -bližje. In Angležinja je rekla svoji gospodinji: — Saj ni grd. s — Ne, grd za res ni — je priznala Kaltarinca. — Celo lep je, kaj ne? — Ali se vam ne zdi, gospodična? — Da . . . Obešenec je bil rej» mirnega in nežnega obraza ter pravilnih potez. Njegovi lasje so bili kostanjevi, istotako brke, roke je imel fine, in njegov vitek vrat je bil tako bel kot obraz malega otroka. Gospica Mala se ga ni več bala. — Jean — je rekla kočijažu — storite vse, kar morete in rešite fanta. &koda. da ni nobenega zdravnika v bližini- Kje je zdravnik? — V Saint Seriacu je eden — je odvrnil kočijaž — toda pred-no ta pride, je ta fantina lahko že zdavnja na onem svetu. Bomo videli, če bo mogoče kaj opraviti . . . Iz žepa mu je potegnil robec ter ion začel ribati prsi. — Ali dilia. Jean? — je vprašala Kat^rmea ter stopila bliže — Zdi se mi, da ne. — Ali mislite, da ga boste spravili k življenju? —,Zdi se mi, da ga bom. Oživel sem že človeka, ki je bil žv dvajset minut v vodi. Seveda voda. to je druga stvar. Kvečjem pel minut je visel Če bi visel dalj časa, bi bil bolj mrzel kot je. Ne Licih obešeuea se je pojavila rahla rdečica. Hlapec je ri bal in delal, da mu je pot curkoma lil po čelu. — Bo, bo! — je vzkliknil nato — saj sem vedel, da bo. Mladenič je namreč za spoznanje odprl ustnice. — Ali hočete malo kolinske vode? — je vprašala Katarinca- — Dobro bi bilo, da. Stopila je še par korakov bližje ter ponudila kočijažu kristal no steklenico. Iztegnila je svojo ročico, da bi ne biLa preblizu obe šenca. in ko jo je kočijaž vzel, se je zopet umaknila par korakov Jean je zlil par kapljic tekočine neznancu v nos. Koža pri nos nicah se mu je nekoliko zgenila. / Zopet mu je začel gne^ti in ribati prsa. Lepo enakomerno kot je dihanje človeka. Nenadoma je presenečeno vzkliknil, kajti čutil je, da se j< prsni koš znižal pod njegovih pritiskom in da se je zopet dvignil — Živi — je izjavil ter mu položil roko na srce. — Živi. Tu di srce mu bije. — Res? — je vprašala Katarinca — Jaz vem, kar govorim. — Hvala vam. Jean — vi ste dober človek. — Ali dovolite, gospodična, da ga prenesemo v grad? — Nikar ne vprašujte tako neumno. Odpeljite ga v grad tei mu dajte dobro posteljo. — To bom storil, gospodična. — Nesite ga v voz ter ga odpeljite naprej. — Kaj bo pa z vama, gospodični? — Medve greva peš. Dober četrt ure zatem je bila Katarinca doma. Jean je bi" spravil samomorilnega kandidata v svojo posteljo, ki je bila v ma li hišici poleg hleva. — Kako mu je? — je vprašala Katarinca. — Boljše. — Ali diha ? — Seveda diha. In gleda tudi. Stopila je v malo sobico, kjer je že stalo par radovednežev — Torej je rešen? — Upam, da je rešen. — Ali ste poklicali zdravnika? — Da, gospodična. V Saint Seriac sem poslal ponj. — Ali že veste, kdo je ta ubogi človek? — Ne, jaz ne vem, toda oskrbnik, ki živi že petindvajset let tukaj, bo najbrž vedel. Stari Bluden ni bil plašen človek. Kljub temu je pa imel ve lik rešpekt pred nežno in elegantno Parižanko. Ni bil tako domač vpričo nje kot pa vspričo svojih dveh prejšrrih gospodinj, slikarje ve žene gospe G or gin el in gospe Plesan, kateri je petnajst let zvesto služil. — Stopite sem, Bluden, — je ponovila Katarinca. — Ta mož se je bil obesil na hrastovo vejo in ne vemo, kdo je. Ali veste vi Bluden je pristopil ter si zasenčil z roko oči. — Torej obesiti se je hotel fant t — je vprašal. — Kje pa? - —velikem hrastu tam zgoraj. Saj menda veste, kje? je predvsem predložilo alibi ali dokaz, da ten Wailda- Soelasn<> s ^i*™ se ... , . „ , , sta prišla kmalu po umoru Dollv je mudil obtoženec ob kritičnem _ 1 ., 1 ... , ,, t Reynolds ter aretaciji dr. Keime- casu na nekem drugem mestu. * _ . , . „ . , Priče Kennedy-ja so trdile, da je' dy:J.a C njfmu ^^ bil ob zgodnji jutranji uri do-'^ekl lruf ^dmk iz prevzeti odgovornosti.sled tega ■ v/ n r -i* - ■ zijanče Mendham in Moore ga je pošteno prijel in izjavil, da je i-mel Mendham kot ljubimec dekline tehtnejši motiv za umor kot pa katerikoli drugi. V ostalem pa ni prišlo na dan ničesar novega ali posebnega in zadeva se je končala zopet s tem, da se niso porotniki zedinili. I)ržava je že izdala nad .$150. 000 v svojih prizadevanjih, da izposluje obsodbo majhnega z*>-bozdravnika in jasno je bilo, da tudi četrta porota ne bo hotela Kretanje parnikov - Shipping News i - --i x i - New Yorka ter mu stavila več ma in ker je trajala takrat voz- „ vprašanj glede zeleznih drogov, nja iz Grand hotela pa do New Dorpa več kot dve uri, bi ga ko- . w i- -ij-j.- „ 4.-4.- i. 4. i spajanje- Ko sta odšla, je zana- maj mogli videti zapustiti hotel 1 J J ' J 1 svinčenih cevi in materijala za ob dveh zjutraj. Nadaljne priče so izpovedale, da so videle Ken-nedy-ja na prevoznem čolnu na Staten Island, ki je odšel iz New Yorka nekako ob pol ene zjutraj, torej natančno ob času, ko je bila Dolly Reynolds umorjena. — Zagovorništvo je izvajalo nadalje, da je bil Kennedy na večer pred umorom v nekem gledališču, da je nato nekaj zavžil, se odpeljal domov, prespal noč doma. zajuftrkoval naisljednjega dn!e s svojo družino ter prišel ob običajni uri V svoj ateljej na 22. cesti v New Yorku. Zagovornik je ostro napadel identificiranje hotelskih uslužbencev, zavrnil izjave izvedencev glede pisav ter rekel, da ni čeka izstavil Kennedy in da jflb indo-siranje na zadnji strani čeka oči^ vidna potvara. Osmešil je izpo-redi policije glede moralnega o- rodja ter trdil, da so detektivi dokK\nejse" Pa se Je lotil -, ♦ i i- - i i _ napada z veliko euerzno. Svoio zil Melville, da mu je zmanjkal kos svinčene cevi ter nekaj spa-jalnega materijala. V glavnem na temelju te izpovedi je odredil prizivni sodnik nov proces in — Kennedy-ja so prevedli" iz Sing Sin ga nazaj v Tombs. * * * Drugi proces se je pričel v prvem tednu meseca februarja. — Mclnrtvre je zopet zastopal obtožbo, a zagovorništvo je prevzela nova tvrdka, Moore & Catwell. — Robert Moore je bil takrat še nepoznan zagovornik, ki je prišel iz gorenjega dela države. Bil je po poklicu kovač, a je v večernih urali študiral pravo. S pomočjo tega procesa pa je postal slaven mož. Dokazilni materijal obtožbe se je gibal približno^* mejah prvega procesa, čeprav se je predložilo par dvomljivih faz jasnejše in rikrat zaman iskali železne dro-= ge in cevi v hiši obtoženega in da so jih našli šele pri četrtem iskanju. Namignil je, da so bili dokazi proti Kennedyju fabrici-rani ter naslikal zobozdravnika kot poštenega, mirnega moža, dobrega sina in soproga, ki ni imel atbenih slabih lastnosti in navad. Javni obtožitelj se je še enkrat oglasil ter izjavil, da je dobil Kennedy od umorjene različne svote denarja, medtem enkrat $500, da je bil udan pijači in o-mamljivim sredstvom, in da ni predstavljalo $500 niikakega plačila za zobozdravniško delo. Porotniki so se dolgo časa po-vetovali, a spoznali končno Ken-nedvja krivim. Bil je obsojen na smrt v električnem stolu in odvedli so ga v mrtvaško hišo v Sing Singu. Dne 22. maja, par tednov po obsodbi, bi moral biti ismreen. a zagovornik je vložil priziv ter /zahteval nov proces, in s tem je avtomatično nastopila preložitev smrtne obsodbe. (Dalje prihodnjič.) IV Medtem pa je postal slučaj znan po celem svetu in javno mnenje je bilo razdeljeno glede vprašanja krivde ali nekrivde zobozdravnika. Številni njegovi so-sedie na Staten Islandu so bili odločni pristaši in zagovorniki Kennedy-ja ter trdili, da je bila napravljena velika justicna zmota. Škof Potter je osebno prispe^ val k Obrambnemu skladu, ko so bila izčrpana denarna sredstva Kennedy-ja in njegovega ostarelega očeta. Končno je poslal neki v Wormwood Scrubs jetnišni-ci v Angliji internirani kaznjenec po imenu Richards Nicholson svojemu wardenu pismeno priznanje, soglasno s katerim je on, ne pa dr. Kennedy umoril Dolly Reynolds, Nicholson, ki je bil v Londonu radi nekega prestopka obsojen na osemnajst mesecev ječe, je l?il Amerikanec ter se je mudil ob času umora v New Yorku. Njegov® priznanje so srna trali za resno in njegov warden ga je poslal angleškemu ministr- i skemu predsedniku, lord Salisbury, ki ga je nato poslal angleškemu poslaniku v Washington, iz kojega rok je prišlo v roke državnega tajnika Hav-a. Ta ga je poslal takratnemu governerju — Rooseveltu. Kmalu nato pa je prišla resnica na dan. Razkrili so namreč, da je Nicholson večkrat trdil, da je "ustrelil" Dolly Reynolds. v * * • Ko je bil Kennedy že osemnajst mesecev v hiši smrti v Sing Singu ter je bilo •Mjmgttvo - činrlj— ja po-novno rešeno-^ g' H^tžrai j stičnimi manevri, je predložilo zagovorništvo prmvaemu sodišču - pada z veliko euerzijo. svojo prvo zmago je izvojeval, ko je napotil sodnika k odločitvi, da ni spoznanje pisav nikaka določena znanost in da vsled tega ni mogoče pripustiti izpovedi izvedencev glede pisav. S tem ni bilo mogoče dokazati odgovornosti Kennedy-ja za ček in pod minirana je bila cela teorija obtožbe gle de motiva za umor. Nadalje je predstavil Moore več novih prič. ki so baje videle Kennedv-ja na večer umora na prevoznem čolnu ter s tem ojačil bistveno alibi obtoženega. Glavni udarec pa je izvedei zagovornik proti morilnemu orodju, kot pričakovano. Melville se je napotil ob času umora v Florido in detektivski seržant Carey, isti mož. kojega izpovedi so postale dvomljive Vsled izpovedi Mel villa, je bil odposlan, da ga privede nazaj. A tudi brez izpovedi inštaleterja je Moore omajal slučaj obtožbe, ko je dobil od lastnih izvedencev obtožitelja pri znanje, da ni kos svinčene cevi, katero so baje našli v kleti Kennedv-ja, iste velikosti in vrste kot na moriinem orodju in da tudi ne soglaša železni drog natančno z železnim drogom v merilnem orodju. Porotniki so se posvetovali cel dan ter nato sporočili, da se ne more jo zed mit L Tako se je končal drugi proces brez pravoreka-Enajst porotnikov je glasovalo ustrajno za oprostitev in le načelnik porote je bil za to, da se obtoženega spozna krivim. so izpustili Kennedy-ja iz Tomb- 16. januarja: Pres. Wilson. Trat; Paris, Havre; Pre®. Van Buren. Cherbourg. 17. januarja: SufCren, Havre; Thurlngla, Hamburg, Mongolia, Cherbourg; Ifuenchen, Bremen. 19. januarja: Antonla. Cherbourg; Pres. Roosevelt Cherbourg, Bremen; Conte Verde, Genoa. 22. januarja: Derffllnger, Bremen. 23. januarja: Pres. Polk, Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg. 24. januarja: Deutschland, Hamburg. ■ 28. januarja: sa. Vrnil se je na Staten Island, J AQUltanla, Cherbourg: Pres. kjer je živel nekaj časa, a nato izginil. Umor Dolly Reynolds pa je o-stal nekaznovan. H&rdtng, Velika avtomobilska nesreča se je pripetila na francoski Rivieri. Avtobus se je prevrnil v reko. Sest oseb je bilo mrtvih, trinajst pa ranjenih. Cherbourg, Bremen; Veendam, Boulogne; Torek, Bremen. 29. januarja: Colombo, Genoa. 39. januarja: Chicago, Havre; Stuttgart, Bremen. 31. januarja: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 2. februarja: La Savoie. Havre; Majestic, Cherbourg. 5. februarja: Canopic. Cherbourg in Hamburg. 6. februarja: Paris, Havre; Orduna, Cherbourg In Hamburg; I "res. Monroe, Cherbourg. 7. februarja: America. Cherbourg In Bremen; Cleveland, Cherbourg in Hamburg. 9 februarja: New Amsterdam. Boulogne. 14. februarja: Minnekahda. Cherbourg in Hamburg. 16. februarja: Berenparia. Cherbourg: Andanla, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg; Duilo, Genoa. 20. februarja: Rochambeau, Havre; Ohio, Cherbourg ln Hamburg; Pres. Van Buren, Cherbourg. 21. februarja: Albert Ballin, Cherbourg in Hamburg. 23. februarja: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Mongolia. Cherbourg; Conte Rosso, Genoa. 27, februarja: Suffren, Havre; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg. 28. februarja: _ t America, Genoa. 1. marca: Olympic. Cherbourg: Antonla, Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. VABILO K IGRI "BELK VRTNICE", katero priredi društvo sv. Frančiška v New Yorku v nedeljo dne 20. januarja t. L "^tt v dvorani na 62 St, ^hqfk^s Place. Ker bo ta zabava goro^o nudila najboljši užitek vsem ljubiteljem pravih slovenskih dcigodb, zatorej naj nikdo ne zamudi porabiti pi-i-liko in na* posetiti z obiskom zgoraj omenjeni dan. Za posebne vrste pijačo in dober prigrizek bo tu'li preskrbljeno. Torej vsi rojaki in rojakinje k predstavi 20. jan. popoldne v dvorano na 62 St. Mark's Plaee v New Yorku! Odbor dr. sv. Frančiška. (14-16—1) Tri mesece pozneje, maja meseca, se je pričel tretji proces in tudi v tem slučaju je zagovarjal Kennedy-ja Moore, dočim je zastopal obtožbo slavni obtožitielj Osborne. Pri tej obravnavi je bil spravljen v celo zadevo tudi bor- Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. T^ DOB Je namenjat potovati t stari kraj. Je potrebno, da Je natančno poučen o potnin listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam Jih samoremo dati vsled naSe dolgoletne iskuSnje, Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v 1U. razredu. Tudi oni ki Be niso amerlikl državljani, morejo potovati ▼ stari kraj na obisk, toda potrebno Je, da se povrnejo tekom šestih mesecev in so pripu3čeni brea vsake neprillke v to detelo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor iell dobiti sorodnika aH pa svojca U starega kraja, naj nam piše za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota anafia 0420 novih priselje»>cev. Za potne stroške izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortland! Street New York Glavno zastopstvo Jadranske banke. V Jugoslavijo v 9 dneh. Vsako soboto odplaje tJa smkik vetikaso* ALI NAMERAVATE DOBITI ROJAKE V AMERIKO? «426 AQUITANIA............. 45,674 ton M AU RET AN IA .......... 30,70« tons BE REN G ARI A .......... 52,022 ton RazkoSne kabine S. razreda z 2-4-1 posteljami. Prekrasne Jedilnice, kadil nice ln počivališča. Pokrit krov za fte-NaJ Cunard proga pomaga \ aflim ^jg Domača kuhinja. DomaČa udob-rojakom, da dobijo liste, viziranja ter noat Brezskrbnost. jim da potrebna navodila, ki so po- Nal{azn|Ce denarja potom Cunard. Is- jUGOSLOVANOV BO LET08 PRIŠLO V DEŽELO. trebna za potovanje v Ameriko. plačljive Jugoslaviji hitro, sigurno Vse potnike spremljajo do pamika zaupno. Za karte ln nasvete vpra- družblnl uradniki brez kakega poseb- ftajte pri najbližjem agentu v svojem nega doplačila. Potnikom, ki Imajo kraju. Cunardove vozne listke, nikdar nI Iv treba čakati, ker odpluje iz Evrope CUNARD ANCHOR | večkrat v tednu kak parnik te črte. LINE Vozni listki Cunard proge so ve-ljavni za najhitrejše parnike na svetu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na naSega mestnega agenta. UNITED STATES LINES Redna ekspresna in poštna parobrodna družba. Iz New Yorka v Cherbourg in Bremen. NARAVNOSTNE CENE IN NAKAVNOSTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO. Razkošne ugodnosti II. in III. razreda. Najboljša hraaa t jedilni-rah. Kadilnice, prostori za ženske, separatne kabine. Promenadni krov. Godbeni koncerti. Pišite za vse informacije UNITED STATES LINES 45 Broadway New York Canadian Office: T*. Queen Str. W. — Toronto LOKALNI AGEXTJE v VSEH MESTIH. upravitelji za UNITED STATES SHIPPING BOARD RAVNOKAR JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGI Najnovejša ilostrovana izdaja. Vsebuje 308 strani Cen* s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO 82 Cortlandt St. Hew York City, H. Y. ^TOnen-Jlne Ccmotm cžtijhj^' ■f/ oflSfW) i % mMlv i ___ Now York. Plrmouth. Havre. Parb PARIS ................... 16. januarja New York. Havre. ParU SUFFREN .............. 17. januarja CHICAGO ............... 30. januarja LA SAVOIE ............ 2.. februarja ROCHAMBEAU ........ 20. februarja New York. VI*o [Spain], Bordeaux LA BOURDONNAIS ----22. Januarja PiSt* cm nnfia bhlw wall al> »• fUmi Brad: 19 STATE STREET. NEW YORK Izšel je "Slovensko - Amerikanski Koledar" za leto 1924. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mn bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.. SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : NAROČITE GA fiS DAHH. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street "T~*if0W York. Iff. Y. ROLE za PIANO slov. IN hrvatske: dobite edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Greere St. Conanuufh, Pa. PIŠITE PO CENIK. Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdo« k«] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek — mali oglasi "Glas Naroda M i MA "GLAS HARODA" MAJ-VXdJI SLOVJUUUJ Ml?. SIK ▼ SDK. DftlAVAK Kje j'- moj sm ANDREJ HRIB-I>TAN? Stiir je 33 let. Zadnji i-as se ne oglasi več svojim i>o-«starfuiirn st-arišem v donuwini. Kdf>r ka.i ve. naj sporoči, ali naj sam oglasi. — Janez Hrib-i jan. vas Ravni št. ID, i>ošta Sv. Vid pri Cerknici, Slovenia, Ju-troslavia. (14-15—1) NAPRODAJ V LJUBLJANI enonadstropna hwa z vrtom. dc»bro vpeljano g<*»tilno in vsem inventarjem. stanovanje v hiši. sredi mesta. Cena samo 1 milijon in pol kron. Pojasnila daje Mary Mum, 2040 Rubin St.. Lakewood, Ohio. (12-14—1) Vsak pevec bi moural imeti novo izdajo "pesmarica gtiazbkkm matice" Za itiri moške glasove Uredil Matej Hubai Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših m najnovejiii pesmi s notami Cena i poHnino $3.00. "GLAS NABODA" 82 Cortlandt St, Hew York, H. T. A I K ZA DOLGE VEČERE. Vas razveseli pravi glasni garanti ran Victor gramofon in- slovensk. poskočniee in petje isto Victor is delka kateri so najboljši in najglas nejši kar jih svet iadela. IVAI PAJK, 24 Main St., Conemaugfa, Pa jih ima r zalogi, on je edini sloren ski trgovec r celi Ameriki sa Victor hlagn. Pišite mn po brezplačni cenik