Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1M 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in vcija po pošti za <*elo leto 3 g:ld.. za pol leta 1 cld. 611 kr.. % tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 cld 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide D.ni.a dan poprej. Tečaj XVIII. V Ljubljani 20. svečana IK(>5. List 0. Spomini s potovanju r Mtim. Spisuje Dr. Janez Zlatoust Pogačar. 7. Praznik sv. Karola lforomejeveg;a v Rimu. V Kimu sc neprenehoma cerkvene slovesnosti obhajajo, god se versti za godom, tla ostane resničen pregovor: „Rim zmiraj slavuje-' - vHoma semper friumphat* V časopisu .,Giortiale romaiiou je poseben odstavek z napisom „Diario- — ..Dnevnik", kteri vselej sproti naznantije. ktere cerkve prihodnji dan ali spomin posvečenja, ali god kakega svetnika ali kako drugo slovesnost praznujejo. Da ne more drugače biti. vsak lahko ume. Kje se najde mesto ua svetu, kjer bi se toliko blažen h spominov stekalo, kakor v središu kersanstva? Pac bi čudno bilo, ko bi ne bil tu vsak dau posveten s kako prigodbo, ki jc ali korenina ali sati novega krepkega razodetja tistega Duha. ki skoz \>c veke Cerkev oživlja in picživlja. Kakor po nar znameri-tejših mestnih tergib občudovani obeliski stegujejo svoje verhuncc v višavo, tako sc posebno tukaj visoko nad zemeljsko nižavo vzdigujejo tisti blagi vrniki obojega spola, ki so s prijetnimi dišavami svojih čednost ves svet napolnili iu Cerkev povelieali do zadnjih pokrajin. V nebo kipeče kuple velikanskih spominkov, ki jim jih ic postavila hvaležnost osrečenega človeštva, o/.nauujejo iu slavijo njih vse zemeljsko presežno dušno velikost. Takti tri častitljive cerkve hranujejo in posvečujejo spomin velikega Karola Boromtjevega Ali ni bil ravno on kakor svetla luč na svečnjaku v lazsvetljcnje duhovstva in svetstva'* Duševne stvaritve gerškega in rimskega starinstva. brez dvoinbe občutlovanja vredne iii izobrazivne, so ravno v njegovem času s čarovno močjo prevzemale serca. da so tutli v sve-tišu Gospodovem variti svetega Siona pregloboko preti njimi pripogovali svoje kolena in jim je torej temnejše jela svetiti luč evangelija veličastva Kristusovega. V to vešasto razsvetljavo je Karol prinašal presunljiv svit svojih viteških krepost; bolj kakor veljavnost škerlatnc obleke jc meč njegovega zatajevavnega življenja imel zntagavno moč čez serca; zraven sc je bilo hrabrosti njegove ciste cvcteče mladosti težko ustavljati. Po pravici je tedaj blagoslovljen spomin blazega kardinala v večnem mestu. Papež sam njegov god 4. novembra kaj prazničn • obhaja. Je namreč ta dan velika slovesna vozarija iz Vatikana v ccrkev sv. Karola na Korsu (Cnrso). Napoveduje jo že poprejšnji večer rumeni pesek, s kterim je vselej navada ulice posipati, koder sc papež h kakšni znameniti slovesnosti pelje. Hiše ob teh ulicah sc oblečejo v mnogobarven kinč. z oken in z balkonov visijo rudeči ali živo pisani tapeti. Francoska in rimska vojna je na nogah, pešci iu konjiki s plemenitim telesno stražo papeževo v dragi opravi so postavljeni na obširnem prostoru pred cerkvijo, obojni glasbi ste tit pri- pravljeni serra povzdigovati in razveselovati. Ob desetih so se pripeljali sv. Oče na nar lepšem dvornem vozu rudeče barve, sicer prav drago pozlačenem. Sede v njem zadej precej visoko v iiaslonbinem stolu, tla verni lože vidijo njih obličte in njih roko hlagoslovav no ; Njim na-prot sedita dva kardinala, v dcležbo tč časti posebej povabljena. Vprcže-uili jc v voz šest čeniili drago opravljenih konj; strežaji iu voznik vsi v rudečebarvnem oblačilu, poslednji v obliki prošlega veka s kito iu trivoglatim klobukom. V spremstvu sv. Očeta je dolga versta vozov, v kterih sc peljajo kar-tlitiali iu prehiti iu udje visokega rimskega starašiustva v prav očitnih uniformah. Ni treba oiie-mti. da se pri taki priložnosti zbere mnogo radoglcdncga l,ud-tva. ki zastavlja prostor zunaj cerkve in v cerkvi. Sveti Oče pridši v cerkev -e v sedejo v st.d na pripravljenem odru. kterega vzdignejo potem čversti možje ua svoje ramena t« r nesejo spost-.,..»• vidnega namestnika Ki istusovega proti altarju. K«! >r-koi; v Kun pripotova. želi viditi papeževo obličje, kar izreče splošni pregovor: ..Hssere a Hotna e non mtere it Pa pa — ..V llimu biti. pa papeža ve vida: 11" Menim, da jc zato prišla ta nošnja v navado, da se una odpustljiva želja zam-rc vsaktei .iuu romarju spolniti. ki se tudi dolge in težavne poti ue ustraši, da sc poda k oldiajauju večnih skiivnost v središč keršanstva. Ne »• ie vsakemu do-voiiti .sict.a posameznega zaslišanja. V.-jk poioižni sv. Cerkve pa zan.ore o nar višjih slovesnostih viditi obličje ljubljenega očeta vesoljne keršanske diužinc. ko po cerkvi nad g'avutiii vernega ljudstva na vse kraji- z milim vcli-častvmii svoj blagoslov delijo. Ko sv. Oče d»jdejo k svojemu prestolu na evangelijev i strani altarja. sc začne pon-tifikalua maša. pri kteri se vse godi kakor v Sikslov i kapeli. Po maši sc vsa pričujoča nižja in višja duhovsina lepo zverstena po : lužbenih stopnjah napoti v zakristijo. Sledijo k koncu sV. Oce. neseni visoko iu zlivajc na svoje otroke blagoslov z višave, od ktere vsak dober dar pride. Oblečeni so v belem talarju in v rudečem niocetu. obšitem z belim bermelinom. Za njimi dva dvoruika po stari jutrovi segi deržita po koncu vetrila iz pavovih peres. V zakristii c domači tluhovšiui iu drugim osebam milostljivo dovoljeno svetemu Očetu s p olj ubij ciljem njihovih nog svoje globok, spoštovanje skazati. S tem je slovesnost končana. Sveti tiče in njih sprcmljevavci sc v ravuo tistem redu kakor so prišli, tudi odpeljejo. Stopivšega iz cerkve počastuje svojega gospodu vojaščina iu njena glasba in ljudstvo napol-n u je zrak z. veselimi glasnimi Kreira. Pri duhovnem opravilu je vselej mično gledati Pija IV obličje. Globoka pobožnost. ki se bliši iz njega, dovzetno serce vnema in podbuda. Velik del ljudstva se pa tudi ua svetem mestu Ic snida v razgledovanje, sc sprehaja tje in sem iu maiuj. ter zijalost .- vojo nasituje. Vendar -c ue p» rznem r ko gar obsojevati; sodba je Gospodova, .v; -eicc »n .»b-ti preiskuje in dostikrat s -vojim usmiljenjem človekovo farizejsko lerdobo osramoti, ker nikdar ne pozabi, da je človeka i/, praha stvaril. Popoldne sem hotel obiskati slavno baziliko svetega Sebastijana zunaj mesta in dolžno čast skazati vitezu ker-šanskemu, cigar spomin je sklenjen s tolikimi slavitimi prigodbami. Moje serce je čutilo potrebo, biti čisto samemu o tem obi-kanju. Cesta, ktera pelje do imenovane bazilike. je imenitna Apijeva cesta. ki si je prilastila častivno ime ..kraljica cest"1 — Hnjina riarum. Narcjali so nekdanji Kimljani ceste s tako terdnostjo. da se v bran stavijo zjcdljivosti dolgih stoletij: se zdaj se vidijo njih o>tanki iz starih časov. Človeka neko posebuo čutilo prevzame. ko -e v.»/i ali stopa po ravno tistih širokih kam-nituih plošah Apijeve ceste, po kterih so med krikom in plo-kom veselega ljudstva prcmagavci daljnih narodov svoje zmagoslavne sprevode v mesto obhajali, po ravno tistih plošah. ki s.j j ud. le drage kervi brezštevilnih keršanskih spričevavcev . nosečih v rokah palmove veje veliko častitljiv sili iu zdatnisih zmag. Kako prečudno mora v razvitju človcsivino zgodovine vse služiti previdnosti lložji! Ves /liani svet >» rimski gospoilovavci z mrežo močnih cest prcpregli in s tem pripravili pot oznauovavcem mini v rešenje človeštva i/, žalostne pogreznjeiio.sti. Pridsi skoz mestne vrata, ki so bile kdaj Apijeve, zdaj pa si, >.u«eba-tijaiio\e imenovane. se nuj pred ustavim pri cerkvici, ki je znana po imenu: rhominr. ijuo vmlis?J r(aosp«id. kam greš '- IM jc sveti Peter žc več mescev /apert v Ma.iicrtovi jeci. in obsojen k smerti ni druzega pričakoval, kakor pi hoda cesarjevega, da bi bil peljali v posesi častite kione marleistva. Kristjani, ki so se bali svo,ega vodu ka in očeta zgubili, so se tresli zanj, njihova otročja ljubezen >i j«.- vse prizadela ga oteti. Ker sta jet-ntearja. Proces in Mariinijan. postala Petrova učenca iu b la \ ječi s k**istno v•m|.» hI,lita. jim ni bilo težko, ara iz temnic zaperfije izvleči. Ze se je znajdel Peter zunaj visokega zida. ki meslo opasuje. ter pLIio šetal po ravno tisti A,»ijevi cesti. ,!a bi sc silovitosti trinogov odtegnil, po kteri je pred 2."» leti piišel v središč tedanjega sveta, da bi ga odtod Kristu-u podjarmil do zadnjih pokrajin. Pač je vedil Peter, d a je kri iiiarternikov seme novih kristjan *v. je vedil, da mu je kri/, namenjen — liospod mu je bil to davno naznanil. - pa je utegnil mislili, da njegova ura ni ;>ris|a. in tako sc vda prošnjam in solzam ljubijocih o*r«»k. Ko dospe ,1. kraja, na kterem sem ravno jaz stal, ugleda .le/iisa mu priti naproti obloženega s križem. Z Hohokim zavzetjem ga Peter zapraša: ^liospod. kam greš 'u — ..Pridem vnovič zate na križ-*. mu odgovori Jezus. B«*rz se verne :ip .stelj na/.aj v me-to in pričakuje z vda-iiMti sercem kii/a. ki ga poenači Gospodu. V spričevaio svoje pticujo, nosti .11-/. ii s vtisne v kamnato plošo. na kteri jc stal, podobo si„,ih stopal. Xa tem mestu so pozneje pos jvdi Cikvieo. ki se ji pravi ..Ihnnoie. " ali ..a>/ /uissiis- — ..pri stopinjah" ali vfMfr t„o„tr- — ..pri stopalih". Ilevni kapelični vaih. k: je neizrečeno hvaležen, če se mu en pavel v loko stisie. m« je ka/.al teljnov si pripisovali posebno pravico do teh presvetih trupel iu -» torej naklep storili, jih llimljaiioiit skrivaj odnesti. Ze so imeli v posesti predragi zaklad, kar se vzdigne silen vihar, ki jim ni pustil več ca-a kakor toliko, da s,i neprecenljivi plen v blaženi jami puskriii. ki jc bila zdaj pred mojimi srečnimi očmi odperta. Solnce je bilo za goro iu večerni mrak |e pokrival važne spominke, ktere sem še želel pogledati ob cesti Apijevi. Nagnil sem svoje serce k slove-u iu sc zahvalil svetemu spričevavcu za bogato mero dušnega veselja, s kterim me je v oddaljeni preteklosti sred vernih sere živi popis obuaše njegove viteške navdajal, l.e ene iii tiute. iu nazaj grede spet pozdravljam kapelico ..pri stopinjah" in zdelo se mi je. da liospod pred menoj stoji vprašaje: Sin moj. kam greš? Mislec na pravi odgovor se v svitu plinov ib svetilnic priderdram pred Aiiiiuo. rekoč: ..V dedšini Gospodovi bom picbival'*. iBismo sv. Očrta Pija #.!'• (konec.) Ce je pa zmiraj potrebno, častiti bratje, zdaj pri to-likošuih stiskah Cerkve iu človeške družbe, sredi tolikih zakleti) sovražnikov zoper katoliško vero in (a sveti Sedež iu sredi toliko nakopičenih zmot. je zdaj še čez vse nar bolj potrebno, da zaupljivo stopimo pred trou milosti, da dosežemo Usmiljenje in dobimo guado s primemo pomočjo. Zjtorej spodbudiijemo pobožnost vsili vernikov, da naj z Nami iu z Vami prepomžno in goreče molijo in prosijo predobrotljivega Očeta svillohe. ter naj s polnostjo vere pribeže k našemu Gospodu Jezusu Kristusu, ki nas je s svojo kcrvj.i z II »goni spravil. Iu naj goreče in stanovitno kličejo v njegovo presladko serce. ki je dar njegove naj gorecnisi ljubezni za nas. naj z vezmi svojo ljubezni vse nase potegne, iu da naj vsi ljudje, vneti z njegovo uaj svetejši ljubeznijo, živijo po njegovi volji, tako da v vsem Bogu dopadejo in rodijo sad vsakterih dobrih del. Vi pa dvoma, da so molitve ljudi Bogu prijetnimi, ako oni pred-nj pridejo s čistim sercem brez vsacega madeža; torej smo primerno spoznali z apostoljsko radodarnostjo odpreti nebeške zaklade sv. Cerkve, ki so nam v deljenje izročeni. Tako bodo verni kristjanje, z vero bolj goreče vneti in z zakramentom sv. pokore očišeni grešnih madežev, z večini zaupanjem svoje molitve Bogu darovali, in dosegali njegovo usmiljenje in njegovo milost. S tem pisanjem tedaj dovolimo po svoji apostoljski oblasti vsem vernikom obojega spola po vesoljnem keršanskem svetu popolnoma odpustek v podobi svetega leta samo za en mesec skoz cclo prihodnje leto 1 S*»5 in ne dalje, ki ga odločite Vi, častiti bratje, in drugi po posebnih krajih postavni višji, prav tako in v ravno tisti podobi in z vsimi Vam oudi podeljenimi poobiastenji, kakor smo bili v začetku našega papeštva dovolili s svojim apostoljskim pisanjem v podobi kratkega dopisa (brevc), danega 20. listop. |s4f», in odpravljenega do vsega Vašega škofovskega reda, ki se začenja: Arrano Dirinae 1'roridenliae consilio. — Hočemo, da vse naj sc spolni, kar jc v omenjenem pismu zapovedano, izloči pa naj se, kar smo bili zaznamnjali za izločeno. In to dovolimo vkljub vsemu, kar koli bi utegnilo temu nasprotvati, ko bi bilo tudi posebno in opovere vredno. In da se odpravi vsakteri dvom iu pritčžnost, smo zapovc-dali. du naj se Vam pošlje en odtis unega pisanja. Rličimo, častiti bratje. i/. globočine serca in iz vse duše v Božje usmiljenje, ker tudi sam je pristavil: misericor-ilitim anfem meum non dispergam ab eis (svojega usmiljenja pa ne bom od njih odtegnil J. Prosimo iu bomo prejeli; ako bi sc prejetje zakasiiovalo, ker smo hudo grešili, pu tcrkujiiio, zakaj kdor terku, sc mu bo odperlo. samo če na vrata terkajo naše prošnje, zdihljcji in solze, s kterimi moramo biti stanovitni in ne odjenljivi, in če jc molitev enega duha;... vsak naj k Bogu moli nc le zase. ampak za vse brate, kakor nas jc Gospod moliti učil.4* t Sv. Cipr. list 11.) In da bo Bog Naše, Vaše in vsih vernih molitve in vošila toliko ložcj uslišal. vzemimo si prav zaupljivo za srednico pred njim neouiadežaiio iu presveto Božjo porodnico Marijo Devico, ki je vse zmote pokončala po vesoljnem svetu, in ki je nas vsih preljubeznjiva Mati .,vsa dobrotna ... in polna usmiljenja,... ki se du vsim sprositi, sc vsim premila skazuje, se vsih z neko naj obširniši priserčnostjo usmilujc v njih potrebah" (sv. Bernard senu. »Ic 12 praerog. B. M. V. ex verb. Apocal.), iu ker kukor Kruljicu stoji ob desnici svojega edinorojenegu Sinu nušegu Gospodu Jezusa Kristusa v zlatem oblačilu, obdana z mnogoterim lepotičjem: torej aa i nič, kar bi od \jega sprositi nc mogla. Kličimo tudi v priprošnje sv. Petra, apostoljskega poglavarja in njegovega soaposteljna Pavla, in vsih svetih nebeških prebivavcev, ki so žc postali prijatli Božji iu prišli v nebeško kraljestvo, ter kronani imujo palmo v posestvu, iu varni svoje lastne neumerjočnosti skerbe za naše zveličanje. Poslednjič Vam od Boga obiluost vsih nebeških darov odkritoserčno prosimo, ter Vam samim, častitljivi bratje, in vsim duhovnim in neduhovnim vernikom, ki so vašemu pastirstvu zročeni, iz naj globokejšega serca in z naj veči ljubeznijo podelimo apostolski blagoslov, ki jc zastava naše posebne ljubezni do Vas. Pano v Rimu pri sv. Petru S. grudna 18G4, deseto leto odkar je bilo neomadežano spočetje Božje porudnicc Marije Device versko določeno, v devetnajstem letu Našega papeštva. JMašaili pri altarju. Dvojno darilcc. p a s t i r j c m & ) in k i i s tj a n s k i m o v č i c a m ob ene in. (Oalje.) II. Ko altar zdaj masmk kušne. >lašo brati gre na stran. Juda 'z lakomnost' nezdušne Jezusa izdat je gnan. Zdaj neusmiljeno zvezali. V lekli ga pred Anala, So tožili. zasranTtali Jezusa nedolžnega. Ko mašnik k sredi altarjevc mize pride, sc naklone nagne, sklenjene roke ua altar položi iu potihoma moli: „l'rosimo te Gospod po zas luže nji tvojih svetnikov, ki so njih svetinje tu (kušne altar) in po za služenj i rsih svetnikov, odpusti mi milostljivo vsi moje grehe. Amen. Kušujeujc altarja velju svetiujem uli ostankom svetnikov, ki so bili v altaruo mizo djani, kadar se je altar blagoslovil. To kušujeujc je znamenje našega češenja iu ljubezni do svetnikov, s leni ponovimo in polerdimo svoje občestvo z njimi, in pa ludi pri tej prit i Gospod Boga prosimo, dc bi vredni postali zaslužcnja svetnikov iu de bi nam on glede- nu to zasluži nje vse naše grehe odpustil. — Ko mašnik prejšnjo molitev konča, s sklenjenimi rokami gre ua levo stran altarju, stori križ in /aenc razločno lako imenovan rpristopJ brati, ki pu ui vselej enak. iu ki pomeni prav zu prav slovesni mašnikov pristop v Božji tempelj. Po pristopu se mašnik nazaj v sredo altarja verne in reče s strežnikom poredoma devetkrat: kirie elejson. kriste elejson. To ponižno klicanje domisli na »iste slepce, i še na druge nadložne svetega pisma, ki so Jezusa ua pomoč klicali, namreč: Iu ko jc Jezus od oudod šel, »♦ dva slepca za njim šla, iu sta vpila iu rekla: ..Csmili sc naju. Sili Davidov." (Mat. 9. 2T.) — Iii glej! kauauejska žeu jc prišla iz tistih krajev, in jc vpila za njim, rekoč: „('omiii sc me Gospod. Siu Davidov, moja hči veliko terpi ot: nudita."(Mat. 1."i. 22.)-In glej! »Iva slepca sedeta pri potu sta slišala, de Jezus iiicuio gre, iu sta vpila rekoč: ..I -min sc naju Gospod, Sin Davidov!" — Množica pu ji je svarila. dc naj molčita. Ona sta pu še bolj vpila, rekoč: ,,Csmili se naju. Gospod, Sin Davidov!" (Mat. 22. ,10 —M. | Timejev sin, slepi Bartimcj, jc pri poti sedel in vbogajme prosil. Ko je slišal, tle je Jezus Nazarctiski. jc začel vpiti iu je rekel: „Jezus Sin Davidov, usmili se mene:" Iu veliko jih ga jc svarilo, dc uaj molči. On pa je sc *) Caput II. De Introitu. Kvrie eh-ison ct tdoria in ezcrlsi>. I. Dieto Orrmu.s tone rt non priti« se erigit et junetis manibus ad medi>itn altaris ascendit sine yruper mensam manibus mo* oratio-nem Oramus te Ihnnim' sabmissa voc«- mcdiocriter in«-lin*tu> profert ct ad vcrba illa Ounrum rrlitfHUte htc *«mt poviti-nequalitcr liine indc manibus eitrnsis super mensam »-Ur* ror-pcralc. nisi lafum niniis csset. quod in pari cas« eon- secrationem semper excquitur. po>tea vero nec poIHcrs al-indieibus disjungit, nec mantis ejrtra srd intri corporale re-ponit; moi paululum a mensa retroccdens. cnputou«- reete in-clinans aram ipsam non antipendiiim. in riie.lio. »bi er«x dr-pieta reperitur corporalis, non aniem a Ut«'re deo*rul*iur. nullam ibidem designans orucem pollice vel o>,ti.u. * bolj \ pil: ..Siri Davidov, usmili se me!" (Mark. 10.46 — 49.) - Kuako tudi pri hv. Luku (18.33—30.) To ponižno klicanje jc tudi znamenje nase revuosti in okornosti, pa tudi »pričuje naše neizmerno upanje v našega milostivega nebeškega pomočnika. — Po kirie elejson začne mašnik z naravnim glasom sledečo angelsko pesem ali glorio: tast Hogu na risokem in mir ljudem na zemlji. ki so dobre rolje. Hvalimo te, častimo te. molimo te. povišujemo te. Xahralimo se zavoljo tvoje rasti, ti o spod Hog. neben ki kralj. Hog rsegamogorni Ore.' tiospod edinorojeni Sin Jezus hristus. tiospod Hog. Jagnje Hožje. Sin Hoga Očeta, ki grehe sreta od jemlje*. usmili se nas: ki grehe sv-ta odjemljem . vzemi nuno prošnjo: ki sedin na desniei Hoga Uvela. usmili se nas.' Zakaj sam li si svet. sam ti tiospod: ti sam si nar riši. Jezus Kristus s sret -n lluhom r rasti Hoga Očeta. Amen. To angelsko pc-em se vpeljal, kakor ia j i la mnogo sporočuje. v mašo sveti papež Telesfor v 2. stoletji in sicer za pol-nočnico na sveti večer, sčasoma so jo pa tudi v druge maše za žive vzeli. To petje, s kterim so trume nebeških duhov veličastni porod našega Zveličarja Jezusa Kristusa praznovali, se dandanašnji povzdiguie v čast trojn ic.linega Boga iz hvaležnih pi-rs pravovernih kristjanov. Bolj na tanko nam ni treba te pesmi razlagati, ker jo lahko ume vsak, ki jo le pazljivo premišljuje, ler prepričal se bo tudi. de tri dele /.:!us >vih ran, iu v prikazni je Vidil. da i»* - tioi tulijo ilii» n šil, «la so v nebesa letele, kakor i-kre iz g.ince peri. V la namen se moli po navadi b Orena-cv m .» Ce-ct na -i Marij, ali pa se kako dobro delo v ia iiaon-n oprjvi. \. klen ne pu>tč iz hiše iti znancem ali |iriia'lioii. ilokler ne poiegneio -rečke (ali loža) iu ne odmoiiio rn K •• o t e - c j o i in pace, ali: Bog jim daj v lil i i u poi-it ali za li-to ilo«oi, ki jo srečka ion-iiU|e. L Za «lo»e o Mjcga m • la mo e matere in mojih preddedov. 2. Za ilu*e mo|ih bratov in »esler. 3. Za diMe na-ih »•Hodnik v (naše žlahle f. L Zu du-c li-iih. ki ho v tej hiši umerli. 5. Za itu-e ma-nik'»\ 6. Za duš«- ii«iih. ki ni-o Lili ziilosti -kerbni. svojim ho vr azhi kotli oilpusliti. '■£ 0« uUio iltari «ri-i (|it maickn« junrliV anle (•< e«u> .»k-•».• uli t i r\rr■• uit « I i uri .««1 nimu K|Ostolae. u'>i »i.iu> Vfi-ii- .,Ii.tr.- rl pn>.li|.-,i,. h 11 oni r ••«* • o ~ si^inim rini« inrj.it inh-ifi.f,f,i>i v«.«-.- Iniio lun* iiii>>»e. <|iif.ii iu.le ni.uiit.u?-ju.i. i-- |oo«f«|u lor. Cam .l-rit tmtnrinn,.l.ri inrlin .lom. -ilutii. r.«|.itt- i-c prrsona alifpi oitisper »d «.un ruiifrf^.. r.f.1 ,ii.-ijur lo ulorioii elf«aliofi<-. K> prtiio Intioi u aerr.iit .«•! m tiiuu 4l1.tr - -iimliliT m.iniWu~ juiieii* dicit • j! m i«'rlli£il> Ii »..., kyrie ele>xoM. t'h rute eleuitn. ut in >li«»alr. alln n tlim i-.im mini»iro ii II . in tiliiiiin hyri>' eteinou (ni>i sint itunr tetuy«ra, dr ijiiil.ii» i' ti. ii.U.- Mini rui.rieae in >arn.l>.« „1 u,. snop r 41II1U1 r n iif.lio .ili«r*s < XI-nd>-n<. iii.tnti« rlei4H>iiii<' u>- a.l liuiiM-i < •*. <|••-•>! in .....m m miiu n cl.-t.iti-r......... ........ vo e j. 1. .|> t » M.l. lli.rikiii mr j.it IIy imu n n-ge>irnm l uni d «-it #1 o |m.i 11« w.n«v •• |>ut 1'm.i inrhn>t. ijiiu em-to «':»n». imirii- m.i.iku« .,m>- p.rlu» joo«. q i lur u»«ji|.- ad li»r r iiton.m H».%ht>H .1 II. II 11 Je.tu V'irixl»\ iii l'r>i 1 m iu,1 Ii, li,,,. x,. 4, ,tj.-ei,«: t'-tm j .S'i«r/.». d tir.m •itatti.m -t .t , rriiin »dnio a. a.l fionl m drl. rt. •um »r, II .'rs rum X #»•»'« [ , nriai ill.m *.| pt-rias; (.. • f.-r.«- »» j 1.1 .t. it lu r um. |.ii£ii »mi-lrum. rt m,I lh1 { /'.»I-1« d. ai.a.u, -c m.iiu« drnuo mnjungit ad Amen 7. Za duše tistih, ki niso dobro ravnali s časom. 9. Za duše mojih dobrotnikov. 9. Za duše tistih, ki so letos v vice prišli. 10. Za duše, ktere zamorejo biti rešene to uro. 11. Za tiste duše, ktere imajo biti najpred rešene. 12. Za tisle duše, ki so naj bolj zapušene. 13. Za duše tistih, ki niso molili zjutrej in zvečer, ali ki so bili razmišljeni (raztreseni) pri molitvi. 14. Za duše tistih, kteri niso pridno hodili k sv. maši in k pridigi 15. Za duše tistih. ki so dosti molili za ranjke. 16. Za tluše tistih. ki so z očmi grešili. 17. Za iluše , ki so bile nepoterpežljive. 18. Za iluše . ki so bile napuhu vdane. 19. Za duše tistih. ki so nas preganjali. 20. Za iluše , ki so se z jezikom pregrešile. 21. Za tiste iluše, kterim stno uaj bolj dolžni pomagati. 22. Za iluše , ki niso bile pravične. 23. Za iluše , ki so živele v sovraštvu. 24. Za tiste duše, kterim si bil ti vzrok, da so grešile. 25. Za duše , klere čakajo na tvojo pomoč. 26. Za duše tisiih, ki so umerli v cesarski službi. 27. Za iluše tistih, ki niso bili pokorni. 28. Za duše tistih, ki so krivično prisegli. 29. Za duše tistih , ki so bili umorjeni kot hudodelniki. 30. Za duše , klere morajo naj več terpeti. 31. Za iluše nečistih. 32. Za duše , ki so bile Materi Božji naj ljubši. 33. Za duše tistih, ki so pijančevali. 34. Za tluše tistih, ki niso govorili resnice. 35. Za iluše tistih, ki niso spolnovali dolžnosti svojega slanu. 36. Za duše listih, ki so sc ratli jezili. 37. Za duše, ki niso prav obljub deržalc. 38. Za duše tistih, ki so umerli v sužnosti. 39. Za tiste duše, ki so goreče želele Boga gledati. 10. Za duše, ktere zdaj ta trenutek pred sotlnji stol Božji grejo. 41. Za duše tistih, ki so bili zapisani v ravno tiste bratovščine. v ktere si ti zapisan. 42. Za duše vojakov, ki so umerli v vojski zoper sovražnike svete cerkve. 43. Za tiste duše, ktere imajo več zasluženja. kakor druge. 44. Za duše tistih, ki so se v cerkvi pogovarjali, s svojim slabim zaderžaujem v cerkvi druge pohujšali, io zavoljo tega zdaj strašno terpijo. 45. Za duše tistih, ki so s tem grešili, da so se prelepo oblačili. 46. Za iluše tistih, ki so radi plesali in na ples hodili, in morajo zato hudo terpeli. 47. Za iluše listih, ki terpijo v vicah za 10, ker so bili premalo usmiljeni. 48. Za duše tistih, ki niso posvečevali zapovedauih praznikov, iu tam grozno terpijo. 49. Za duše. ki so grešile s slabimi mislimi. 50. Za duše tistih . ki so naglo smert storili. 51. Za duše ti-tih, ki niso pokopani v posvečeni zemlji. 52. Za duše tistih, ki so bližnjega obrekovali. 53. Za I i-te iluše, ki morajo naj delj terpeli. al. Za du->e tistih, ki so preveč ta svet ljubili. 55. Za liste duše, ki so posebuo častile Jezusa. Marijo in sv. J žefa. 56. Za duše mojih spovednikov in dušnih pastirjev. 57. Za iluše. ki so veliko skerb imele za zveličauje duš. j**. Z 1 iluše tisiit.. ki niso nedelje posvečevali. 59. Za tluše ti»th, ki mso zadosti skerbeli svojih otrok, in podložnih učiti, da bi se Boga bali. 60. Z 1 iiiišo lioiiga. ki jc to spisal. bi. Za vse verne duše v vicah. Po g. J. F Ogled po Slovenskem In dopisi. Iz Ljubljane. Ljubljanska, vse hvale vredna hranilnica je v seji 16. I. m. na novo pokazala, kako silno dobrotna je ta naprava in kako dobro se zave svoje lepe naloge. Odločila je namreč iz svojega premoženja darovati: Ljubljanskim ubogim sploh 1000 gl.; ubožnici ljublj. 300 gl.; za cerkev v st. Lamprehtu 500 gl.; za ubožne gimn. učence 200 gl. (g. vodju Miteis-u v roke I; za zgodovinsko društvo 300 gl.; za slovensko matico pa 3,000 gld. (v 5° „ obligacijah ). Tudi bo ljubljanskemu rokod. društvu za denarno pripomoč na 6 mescev posodila 12.000 gld. po 4"„. Hvala iu poštenje tudi gg. uradnikom te postavne družbe, kteri prav priljudno iu postrežuo o vsaki priliki tudi naj manjši pri-neske radi sprejemajo in zopet izničujejo po slehernega okolišinah in potrebah. Iz Ljubljane. Nedavno so bile v ljubljanskem uršu-linskem samostanu preoblečene deklice: Alojzija IMe-ni č a r iz Teržiča ( Sestra ksaverija ). Marija S k v a r č e iz Idiije | S. Stanislava), iu Ana Zejneb iz Beuesuefa v Egiptu (S. Nikolaja). Poslednja, poprej mohamedanka, je izmed tistih treh, ki jih je bil ranjki misijonar Olivieri pripeljal in so jih dobrotne go-pe Cršulinarice milostno sprejele, nlikale iti podučile, ter kerstiti dale. Milostni kuez iu škof so imeli o tej priliki čverst ogovor o blagem samostanskem poklicu. Bog daj tudi tem novinkam stanovitnost in pa moč, da bi serčno posnemale blage gospe, svoje sta-reji sestre te redovne družbe, kterih je vse ljubljansko mesto veselo, ker neprenehoma toliko dobrega delajo, zlasti za odrejo mladosti iu za uboge. Iz Ljubljane. Iz Ma^ilije uaznanuje pismo g. mis. Veri-a od 12. t. m. naj priserčniši zahvalo gorečima dobrotnikoma. ki sta za njegov misijon darovala 100 i'50 gl. Pravi, da mu je ta dobrota veliko butaro odvzela, ker prihodnji mesec mora v vstav v kairi poslati tlo 200 gld. niesečnine za 21 zamurk, ki so odkupljene iu se ondi od-gojujcjo. O sadu tega misijona o diugi priliki kaj več. — Tc dni smo poslali 401 fJ uapoleoudora v Ameriko, veči del za g. mis. Pirca, iu nekaj za mi. škofa Baraga, in pa za g. Čebula. Tudi se odpravlja zaboj, v kterem je veliko slovenskih bukev za g. Tomaževica, in nekaj za g. Zuž<-ka in Trobca. Verh tega je v njem od neke dobrotnice tudi 9 steklenic maluiovca (lluiihcereuabguss) za g. mis. Pirca. Izliorict', 24. pros. ( zakasu. | Kevežev, ki po našem mestu in po okolici beračijo, je neverjetno veliko, in ni se čuditi, ker dela nimajo ali ga pa imeti nočejo, in brez tlela ui zaslužka. Mnogo delavcev si je še pred malo leti v Ritcr-jevi sladkornici svoj košček kruha pošteno služilo, ko je pa ta delati nehala, še pol oprosteuih delavcev ni druzega dela dobilo in tako morajo zdaj nekteri izmed nj:h brez dela po ulicah postopali, njih žene pa in otroci si iščejo vsakdanjega živeža terkaje po vratih premožnejših. Razun teh gostov je še druzih veliko, ki se niso v mladih letih nič prida naučili, ki v poletju svojega življenja na zimo mislili niso. Se druzih je, ki pridejo z dežele čez zimo v mesto lenobo past in svojo beraško srečo poskušat. Prav veliko in vsaki dan več se jih po ulicah potika. Goričanje. da bi se teh sitnežev hitro in lahko znebili, so jim koj naenkrat beraštvo gladko prepovedali. Ali so pa drugač za njih obstanek poskerbeli, tega mestna kronika ne pove. Slišati je bilo nekaj, da jim plačujejo po 80 novcev ua mesec. Ali je pa to zadosti osebi, ki je res revna, da si nikakor živeža pridobiti ue more, ki nič svojega nima, kakor pot, po kteri hodi? Iluda je za take reveže zdaj v tem zimskem mrazu. Druzega jim ue ostane, kakor zapustiti obilne drobtinice, ki od mize premožnih meščanov padajo in nadlegovali morajo uboge kmete po okolici, ki večkrat sami nič kaj v usta djati nimajo. Resnično je. da se najde med berači veliko miloščine nevrednih, ali da morajo terpeti zavoljo njih tudi drugi, ki so res potrebni po izgledu kristusa, ki ui imel svoje glave kam položiti, to se mi nič kaj spodobno ne zdi. Vsaj to bi se dalo napraviti. da bi vnauje na njih dom zagnali, domačim pa, ki so za delo sposobni, delo odločili, za delo nezmožnim pa denarno mošnjo nekoliko bolj široko odpcrli. Sicer beračenja nikdar čeloma zaterli ne bodo. naj še toliko prepovedi na mestne zidove prilepivajo. ker berači so bili in bodo: kako bi bil sicer mogel naš Odrešcnik uboštvo toliko čislati? Ali dokler bo gosposka vsacemu. ce ravno nič premoženja nima, dovoljenje k ženitvi dajala: dokler se nc bo za odrejo mestnih otrok bolj skerbelo. tistih otrok menim, za ktere slabi stariši nič ne marajo, da jih raji igrat, kakor v šolo, raji po ulicah razsajat. k:tkor k ker-šauskemu nauku, raji beračit, kakor d« lat po«il_,aio: toliko časa bo po mestu vkljub vsim prepovedim veliko iu preveč malopridnih, nemarnih in nevarnih beračev poštene ljudi nadlegovalo ne samo z beračenjem . ampak tudi s tatvino. Naši prededje so nam veliko naprav za take nesrečneže vstanovili in zapustili, pa kaj, ker se vender vsi vanje spraviti ne morejo iu marsikteri epikurcjcc toliko hrcz«kerb-neje svoje imetje zapravlja, uadiajc se. da bo na stare dni v zavodu preskerbljen. Pa se tudi mnogokrat ušteje. K—č. Iz Amerike. Iz št. Vincencija. 29. listop. piše gosp. Trobec. -Visokočast. gospod! Morebiti bi vtegnil sledeči spis mar-sikteremu v prid biti, ki misli v misijon priti, ali se to naseliti, tedaj prosim iz njega natisniti, kar jc primernega. Včeraj sem dobil 30. list Zgodnje Danice", do zdaj se še noben list ni zgubil. C pa m, da bo v prihodnjem listu ze uno pismo, ki sem ga domu pisal iu cer za ..Danico" namenil, pridjana je bila tudi pesmica ,,Angelj vaih". Po novem letu Vam bom pošiljal en časnik, pa še ne vem prav kterega, ker tu |e veliko izverstmh katol. listov, berž ko ne bom piesk»rbel ..Aurora" i lluf-falo ki ima veliko misijonskih novic.*- ) k« r se j h je tudi iz kranjskega že več sem v obširno Ameriko preselilo in jih še več drago domovje zapustili hoče kakor -li-im I kar hi zdaj o voj-knem času nikakor ne svetovali, hočem t ii nektere opombe večji del iz lasluc skušnje naznanili, ki bi znale morebiti takim, ki, bodi si iz kakoršn«-ga k»li namena svojo domovino zapustiti in se sem preseliti žele v piid in kor.st biti. — komu bi bilo pac svetovati se v daljni piuji svet podati? Pervi so duhovni ali bogoslovci. ki žele misijonarji postati, ter se popolnoma za du-ui pud iu pomoč darovati ubogim zapušenim. Tu se mu odpre nezmerna širjava še cisto neobdelanega zarašenega vinograda Gospodovega iu ker je bil že obdelan, počasi zopet /.ataše, ker delavcev manjka, da bi ga vedno trebili. Žetev je velika. delavcev pa malo. Tu ima lahko pravo apostoljsko delavnost po pot o vaje otl kraja do kraja: kamor pride, je veselo spreiet od zvestih katoličanov, ki so žejni iu lačni besede božje O kako pač v nekterih krajih hrepenijo po sladki pa-i in skerbuem pastirju! kar pa druge zadene, ki mislijo v Ameriki svoje sreče iskati, jim veha ravno to, kar v Evropi, namreč: prebrisana glava m piidue roke so boljši zakladi. ko zlate gore; kdor pridnih nik iu zdrave pameti saboj ne prinese, nc more pričakovati, da bi mu tu lepo »oluce prave sreče prisijalo. Amerika ni za lenuhe, potepine, pijance, igravce itd : tudi ne za lake. ki si do-mišljujejo. da bodo tu koj obdelani raj našli, da jim bodo ljudje naproti šli in jih na rokah v svojo deželo spiemili; Iii za take. ki si v domišljijah gradove v jiluiem -vetu unkraj morja zidajo, ki mislijo v kaliforuijo po zlata trr morebiti pozneje grozno bogati, zopet v svojo d-or.viuo. ni za take. ki mislijo tu koj sladke ure vživali brez vsiga tru ia v popolnoma zadovol|ii»sti z vsim. Tudi iu v. lja|o besede, ki jih je Bog Adamu govoril: ..V potu svojega *) Prav lep* hvala! Pervi list mm je došel pred II ali 12 d-o vi. list jc bil če v Dan., pesem čaka stavljena %r obraza bon kruh jedel." Xi potreba takim ljube domovine zapušati, ki se doma lahko pošteno prežive; ne rečem ravno, da ga lahko vsako nedeljo poliček serknejo, zakaj tukaj bi ga morebiti celo leto ne. Ne da se preceniti vse, kar ima človek doma: modre postave, ki ga krivic varujejo, izverstne službe Božje, prijatle, znance. Vsega tega mu tukaj veči tlel manjka. — Pripravna in vabljiva pa je Amerika za take. ki se trudijo in truilijo. si kaj prislužiti, pa jim le terdo gre. Taki najdejo srečo. ako pridno, uc— utrudljivo delajo. Priložuosti in dobiega plačila jim tu ne manjka; pridne roke si kiualo tuliko prislužijo, tla si v staiosti lahko počijejo. Vabljive so mnogotere reči in okol-šine: zemljo za majhen denar kupiš, v Minesoti in drugih severnih iu večernih krajih, kjer je še malo naselcev, jo skoraj celo zastonj dobiš od vlade, liovolj imaš obdelovati Hi O oralov; ako ti je pa lo premalo, si je lahko skoraj za nič prikupiš. Ni se ti treba tedaj bati. ali celo toževati. ako sosed kako brazdo čez mejo zaorje, ali kako drevesce iz tvojega gojzda izseka, oba imata na ostajanje dovolj. Davka ti jc treba Ic prav malo plačevati, kar prav čisto nič ne občutiš, ker Amcrikani so večidel vedno pri denarjih. kruha Iu ni treba stradati, ali rcvšiue terpeti: tu ga ni viditi levcza. k večjemu se morebiti kje znajde kaki tako imenovan gosposki ali .,uobel" berač, ki pri bolj bogatih poterka. Na piijaznos! in podporo amcrikaiiskih sosedov se ni zanašati, ti so či-to sami za-se iu se za druge nc menijo. Vse si moraš sam prcskcrbcti. povsod si sam pomagati, kakor veš in znaš. Pa kakor ti nihče lic pomaga. le ludi nihče ue zavira; delaš lahko celo po svoji volji. (Ilalje nad.) Večerni pogovor. Spi-al f Matevž l.otrič.-) Zakaj zapuš**, luna ti nezvesta! Zvezdi«-«- m.le, v nočeh nevarnih? Al hodila -i |,<> ni. -iili, kji r p« noči rajajo, Al' h'..!il t si po k<>č.tli. kjer presiadko spavajo; Al' hodila -i |oi cm,iii. kjer strahovi lazijo. Al' hodila si po poljih, kjer ljudje se da\ijo — Al' vodiš tj«- rez morje. bistre ladjice; Zakaj, zakaj zaju-a> »vitle zvezdi«-«-'{ — ll"«lil* sem po mestih, kjer po noči rajaj«; Svarila jih, -«» rekli. d.t za dan ne marajo; — llodil.t lud po kočah, kj« r prav sladko spavajo; Pa vidila tudi koče. kjei premilo plakajo. Sem tolažila r«ve. da na svelu n.ine vse. Da Bog jim *l>i i-al enkrat grenke lo« solze. — Hodila hri tu«l po £«irah. strahov se ne hoji m. Bojim pa r- bojišč kervavih. od teli pa preč bežim. K»-r vidila sem kaj na. d.t ubil je \belna.— Ne mine mi i/ spomina vrč podoba žalostna. — \odil.» sem če/ inorj" tudi orne ladije. So sprrmljev.tle jih |>o morji mile zvezdice. So angelri n«krški meni z.ijo>vedali, D.t kažem n ij jim pot zvesto tje prot" Ameriki. Tovarši tvoji Migi**) v ladij i so -pa vali. Od lepe domovine iu od vas Miijauli; l'o vihrah prav nevarnih so dosegli varni kraj; — Mudi. m u «11 se ni i — zadremlji - jest pa grem naprej. *) Vsrecilo se n.i j«- na veliko veselje moje in gotovo tudi na rado-i mar-ik.tk< m i prijatla rajnega rojaka l.otrič-a. najti še nekoliko po./ij ...I gibčnegi. pač veliko veliko prezgodaj zastalega pere-a njegovega. Ilorem jih tedaj nekoliko priobčiti I'" ..Danici" in ..Noticah n. koliko pa poslati jili tudi ..Drobtinicam" in knjigam ..družbe >v. Mohora". da se tako spomin na slovečrga lojak i b«.|j vlerdi. Rodoljub Podralitovski. ••) t uliti je. da je bila pr-npca le-ta zložena v času, ko lo hn-kega leta pojtolvali sluvtn-ki bogoslovci čex morje v dalj oo Ameriko. pjg> Smert posvetnega dekleta. (IMcsavkam in norivkani za predpust.) Oh! v pitne prebritkosti Sem nesrečnu zdaj prišla: Kdo bi mislil, de v mladosti Bom ločila se s sveta? Nadjala sem se vesela. De bom starost včakala. Se bom mlada prav znorela. Stara pa poboljšala. Bos: razžaljen v 6voj' svetosti \ dari me z boleznijo. Dc v cvcteči šc mladosti Smert me pokosila bo. Moja mati so mi djali. Dc prot' večnosti hitim. Po goepoda so poslali. Naj popotnico dobim. Spovednik mc je pohvalil, Dc sem se spovedala; Pa se kamni ni odvalil, Teža grehov od serca. Bes sem Kristusa prejela. Sem maziljena za smert; Pa le nisem kaj vesela. Vest me žge ko živi čert. Oh. nar lepši del življenja Sem dar'vala satanu! V boga sem brez zasluženja. Torej v sercu ni miril! Mojih grehov hudobija Hi je vedno pred očmi; Dobrih del pa zgolj praznija. To mc peče. to mc skli. Bli nedolžnost sem zgubila. Stara Ic še malo let. Oli. presilno sem grešila. k sem spoznala grešni svet: \ svetnem lišpu hrepenela Sem pajdastvu le dopust', \ razuzdanosti norela, Ponoč vanje b lo mi čast. Toljkokrat sem v slabi družbi Bila vsa pohujšana; Oh. šc clo pri Božji službi Druge sem pohujšala! Po vsih shodih. božjih potih Sem se grešno obnašala; Po gostiših. po vsih kotih Razuzdano rajala. 0 za prid gc, za nauke Pi av nič nisem marala, Spnvdi so mi bile muke. Ni nobena čista b'la! Moja mati. botre moje Sn nic kdaj pokregale; Svete pa dolžnosti svoje Niso prav spolnilc ne. Zdaj vas vidim, ljuba mati,. Dc nad mano jokate; Eno moram pa spoznati: Vi prepozno stokate! Ste premalo strahovali Hčerko svojo posvetno; Oh. sc bote kdaj kcsali! Le prepozno naj nc bo. Tovaršice ve nezveste. Kod pa zdaj ve hodite? Zdaj le malo za-me veste: Zdaj. oh zdaj poglejte me! \ sa trepečem ubog i srota. Kmalo pojdem pred sodb«• za papeža potegnila? Polivala pri«l«- nnvičarjem v roke. in na dan. Ogenj j«' v strehi. Napoleonov ..Monitenr** kriči, dn so žaljene diplomatiške pravice: iskre fercc, da poročnik Cliigi (Kidži) mora i/. Pariza: ludi nv-strijanski časniki sn žvekali zoper njega, dasiravno bi ne bil nič napčnega storil, ko bil ludi sam imenovani pismi razglasil: nikar ko ji ni . . . N«' papežev poročnik jc žalil mednarodno pravo, ko se i«' zahvalil papeževema zngov ornikoma. ampak tNti. k; papeža psujejo, plenijo, kamujajo, čc tudi skrivajo očeto-morsko roko, pravi ..('nita°°. V llimil se je bil 0. u. m. pod predni-tvom sv. Oeeta zbral zbor ss. obredov v kterem je bilo med drugim določeno. da sc more brez pomi«|jka prestopili k slovesnemu posvečevanju blaženega .losafal-a . v ikšega škofa v Poloez-i iu inučeiica. Illaženi .losafat Kuncev ič je z apoi dru-gač iu jo vsak na svoj mlin obrača, kakor mu kaže. t.'clo „Tagespost" ima to ..uiajningo", «la bi utegnila kardinala o tej reči majčkeno in maličko podučili. Ker sc pa s te- urijo svet ne da rad preverili, je dostikrat bolje, mu v zgledih lite prižigali. ..Patriota latt." v Bolonji iia/.uanuje strašno dogodlio. ki kaže, da narodnost utegne res naj hujši malik človeku postati, ako mu ni vera pena luč in naj višji dobro na zemlji. Sedanji laški rogovileži so pripravljeni izdati Boga. vero, cerkev in papeža, samo da bi papežu Rim ugrabili iu s tem, kakor si domišljujejo, Italii edinost dosegli. Zato tudi mnogi naj boljšega Pija IX sinertiu čerlijo. .Neki mlad termoglavec iu uapuhnež se je grozil: ..Storil kom. da bo papež kri bruhal, kadar v Rim pridem". Zastonj ga jc svarila dobra sestra za toliko pre-derznost. Ko je te besede ponovil, se njemu samemu udere kri iz ust. in pa s lako silo. da je v nekterih dneh bil incrlič. Nagon ali um. Pod tem napisom pripovedujejo ..lllaMer aus Kraiit" iz zverinoslovca Vogt-a to-le opazovanje: Njegovemu (Vogtovemu) prijatlu so mravlje obje-dale češnje z drevesa. Da bi jih odvernil, potnaže deblo na okrog za palec širjave z gosto tabakovo grampo. Mravlje, ki so kviško šle. so se od slabodušečega kolobara nazaj vračale, odzgornjc pa se niso doli upale, temveč so nazaj lezle iu se z vej na tla spušale. Kmali pa pleza velika množica imavelj kvisko po deblu. Vsaka nese kosec persti v čeljusti in / naj veči previdnostjo zaporedoma pokladajo bremence zraven bremcnca na žlindro, ter napravijo pravo uatlakano. pol palca široko cesto čez grampasti obroček .. . ..K j e je po tacih opazovanji h in e j a m e d nag o-ii o ur in u m o m." smemo po pravici vprašati? pristavlja učeni Vogt. — Kar je učenemu Voglu gordiški vozel, je pa vsakdanjemu umu jasno kakor ribje oko. Polno sobo možakov sem imel te dni pred seboj in sem jim nalaš pravil to važno in vlažno dogudbo. pa nobenemu se še sanjalo ni, da bi zavoljo tega imavljega mostu ne bilo meje med človeškim umom in mravljim nagonom. Sicer pa, kar znajo mravlji , muhe in ščurki zdaj. to so znali zu pred šesi tisoč leti ravno »ako: nikjer se ne sliši, da bi bili ti prizemeljski narodi tudi le za betvico uapredvali. Kadar pa bodo n. pi. rniavljicc začele vsako zimo druge podobe ku-comajke nosili; ka iar levi toliko nupredvajo z duhom časa. da bodo nove -ege kazine imeli; kadar se bodo kosmatiui medvedi v ..namnabiudili'* predpuslni čas radovali; kadar bodo že jeleni v sokolskih družbah narodne prepevali, in se čebelice po cilavnicah zbirale; ali ko bodo pajki jeli časnike vrčdovati: kadar bodo kozli včasi obriti, včasi pa bradati hodili, kakor bo ..moda": kadar seršeni ne bodo zruiraj ravno listih dolgočasnih kvartetov peli; kadar bodo čmcrli nove baz* trobente iznašli; kadar se bodo ose olikale iu od svoje suvražljivosti pojcnjevalc: takrat naj bi V.»gt iz groba vstal in tehtno poprašal: ..\Vo is t nun. diirfen vvir vvohl gegenuber solehen Bcobachtungen fragen. die Grcuze zvvisthen Instinct und Verstand?" — Drugim v posnemo naj sme ..Danica" iz ravno prejetega pisma te-le besede posneti: ..Prečastiii gospod! Prepričan o bogatih, podučljivih in tolikanj zj časni in večni blagor koristnih naukih . kteri sc v ..Zgodnji Danici" neprenehoma nahajajo, sem letos nekterim bo^o-lu/nim med drugim ludi enkrat Danico okusiti ponudil, iu kar jc slepi kuri šenično zerno. je bil brav-kam okus ..Zg. Danice". Imenuje se ..Zgodnja Danica", p a imenovali bi st> dala tudi ..dušna medica", reče ena dekličev. in odšteje ♦> gld. na mizo ter poprosi, da hitro, ko jc mogoče. iuj jim dve ..Zgd. Danici" oskerbiru na njdi roko « | M. K. v N. ") >• r.-n.i hvala 7.1 l.ik<> lepo prizaih-ljc. ki /elitno. i obilno «tu-ne£.» s.,.tu rtolib*: nam pa .-o laki primerljeji .»poilhmlek -e k v••»•jr marljivosti ita llaairinem vertu. \ r. Telesni in peresni ponočnjak, njune enakosti in razlike. — Oba sta prismojena in terčena. Oba vsak govor z meseno ljubeznijo končata, naj si je začetek od Eve ali Adama, od Golovca ali Kleka, od Miškota ali Jaukota Oba sta pohujšljivca sedanjikov in naslednikov, vendar s tem razločkom, da telesni ponočnjak le samo mladost oše-muje, peresni pa mladost in starost ; telesni peklenščku služi po eni vasi, srenji ali kraju, peresni pa v-e na okrog ua dolgo in široko, dokler pisanje seže iu se jezik razume; pa večkrat se traparije še tudi v druge jezike prestavljajo. Oba rada od „rožic" govorita in pojeta, toda njih lepote ne terpita, sama jih teptata in diuge k temu dražita. Telesni ponočnjak se boji in sramuje zasačen biti; peresni je sramožljivost in boječnost premagal, ker ima preveč hva-livcev in malo kaznovavcev. Oba govorita iu pojeta rada od bele lunice, vender pa le v mraku tavata. Oba pesmi pojeta, toda telesni največ une, ki jih je peresni spisal. Oba menita, da pesem ni lepa, če ni mesena. Oba podirata, kar duhovni in dobri zgledi in spisi zidajo. Oba ljubeznjivo govorita od lepote, pa sta vendar njena dušmana. Iz Ljubljane. Te dni je bil v Ljubljani preč. gosp. Frančišk Košar, poprejšnji špiritval v Mariboru, in je od tod naravnost odšel na svojo novo službo za dekana iu fajmoštra v Kozje. Veliko spomina in posnemanja vrednega jc pripovedoval v vodbi mladega duhovstva po mnogih sc-meniših, ki jih je obiskoval, in tudi iz lavantinskega. Njegov naslednik je vis. č. g. Krištof Kandut. — Deržavui zbornik blagorod. gosp. Lovr o Toman pride iz Radolicc v Ljubljano za advokata. — V nedeljo, to jc, 2ti. t. in bo vstavno opravilo v šenklavški cerkvi. Pastirski postni li*t ml. škofa prcčastilljivcga gospoda Jerneja Vidmarja jc ravno prišel ua svitlo iu obravnava post, zatajevanje itd. — Da srno zadnjič zastran ..Narrenabenda" pravo žilico zadeli, je gotovo znamnje to, ker „Laibacherco" toliko skli, da o vsaki priliki v novo zacvili. Da ji pa ..propagande" za