LIST ZA TELESNO KULTURO ■POLET Ljubljana - nedelja, 19. avgusta 1962 - Cena 30 din - Leto XVII Izdaja tiskovni svet »Polet*. — ureja uredniški odbor — Glavni urednik Franček Mirtič — Odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Ljudska pravic** v tjiibljanl — UredništvoLjubljana Cankarjeva #/lljt uprava Miklo-tičeva i-{Poljnl pro- dal 57? čokovnl račun 600 11-5-876 — Talelfonl: uredništvo 20-840, 20-170, 20-171, 20-172 20-175 — Uprava: 22-108 int 6, 21-281 - letna naročnina 1600 din, polletna 800 din. IT. ZVEZNA NOGOMETNA Tri točke - : .... in Maribor Zahodna skupina: Treš-njevka ; Rudar 5:0 (2:0), Proleter : Varteks 2:1 (1:0), Borovo : Split 4:0 (1:0), Ce-Hk : Famos 3:2 (1:1), Borac : Maribor 2:2 (1:0), BSK : Lokomotiva 0:0, Karlova? : Istra 1:1, Olimpija : Šibenik 2;0 (1:0). SVETOVNO PRVENSTVO V PADALSTVU Slabo vreme ORANGE, 19. avg. ~ Na svetov-nem prvenstvu v padalstvu v ame-Hski državi Massachussets so tekmovale ženske v skoku na določen ciM. Prvenstvo je motilo slabo vre-zato šo izvedli san*o 14 skokov. J^ajboljša je bila Američanka Os-lou. NEDELJSKI INTERVJU Olimpija bo prvak Najboljši strelec sobot- p nega srečanja med Olimpi- m jo in Radničkim je bil čr- jj nolasi Beograjčan Djurič. jf Prav malo je manjkalo, pa g bi kar sam opravil z Olim- jg Pijo. Ljubeznivo se je od- g zval, ko smo ga prosili za jj krajši razgovor. • Ste zadovoljni z da- g našnjo igro? — Sem in nisem! Olim- g Pija še ni v formi, zato g smo ji danes otežili delo. H Všeč mi je vitalni Bassin. jj Razumljivo, zmage nismo m Pričakovali • Kdo bo letošnji dr- jj žavni prvak? — S tem, da je Beograd jj Predal orožje Lokomotivi, jj le Olimpija spet na vrhu. jjj' 2e danes temu odličnemu jj kolektivu iskrene čestitke! g • Kaj mislite o repre- g zentanci in sploh o g jugoslovanski košarki? — Na svetovnem prven- g stvu v Manili bomo osvo- g mi 5. mesto in to bo za nas velik uspeh. V reprezentan- g fi morajo biti starejši in iz- | sušenejši, čeprav je morda g trenutna forma mlajših boljša. Sicer pa smo na naj- m boljši poti, da še naprej jj bbdržimo odlične položaje v košarkarskem svetu, ki 1 smo si jih tako hitro in od-bcno prisvojili. uina Spet dva svetovna rekorda Vzhodna skupina: Buduč-nost : Sobotica 2:3 ,(1:3^, Spartak : Rudar 3:1 (1:0), NADALJEVANJE NA 7. STR. I. ZVEZNA MOŠKA KOŠARKARSKA LIGA Slaba jesenska oveztura Olimpija precej razočarala - Zmaga Lokomotive še bolj zapletla položaj pri vrhu - Zadar in Olimpija v korak Danes se je pričela nogometna sezona OLIMPIJA : RADNICKI 75:71 (39:38) Ljubljana, 19. avgusta. — Ob muzeju NOB se je včeraj zvečer zbralo nekaj1 več kot 1500 gledalcev, ki z igro Olimpije niso bili zadovoljni. Prepričali so se, da je državni prvak še vedno počitniško razpoložen in nič presenetljivega bi ne bilo, če bi Djuričeva peterka odnesla iz Ljubljane obe točki. Sodnikoma Franjkoviču in Cindriču iz Zagreba sta trenerja inž. Kristančič in Žerjavica predstavila naslednje igralce: Olimpija: Jelnikar 4, Daneu 42, Miiller 2, Dermastia 5, Kapelj, Kandus 8, Logar 4, Potočnik, Bassin 10, Samaluk. NADALJEVANJE NA\8. STR. Mednarodne vesti Pariz — Znani francoski tekač Michel Jazy je postavil sinoči nov francoski rekord v teku na 800 m — 1:47.8. Drugi je bil Chatelet 1:49.0, tretji pa Peillez 1:49.5. Varšava — Po prvem dnevu tekmovanja najboljših atletov Poljske in SZ vodijo domačini s 63:41 'pri moških in 32:30 v ženski konkurenci. Najboljši rezultat je postavil svetovni rekorder v troskoku Schmidt (Polj) — 16.57 m. Ostali rezultati so povprečni. Hesleholm (Šved) —• Ameriški sprinter Robert Hayes je tekel na 100 m v odličnem času 10.1. To je najboljši rezultat letos na svetu. Drugi je bil Drayton (ZDA) — 10.2, tretji pa Šved Jonsson — 10.3. Dray-ton je zmagal tudi na 200 m z odličnim rezultatom 20.8. »Crria gazela« Wilma Rudolph je zmagala na 100 m v času 11.5. Helsinki — Ameriški boksar peresne kategorije Dave Moore je ubranil naslov prvaka sveta, potem ko je premagal Finca OUija Makija v drugi rundi s k. o. Gledalcev je bilo 25.000. MLADINSKO PRVENSTVO LRS V PLAVANJU Zadovoljiva udeležba Celje, 19. avgusti. Ljudsko kopališče v Celju je t>jlo tri dni prizorišče republiškega, prvenstva v plavanju za mladince in mladinke. Nastopilo je 150 tekmovalcev iz 10 klubov. Posebej bi omenili nov republiški rekord Bogatajeve (T) na 200 m mešano in' Vrbovška (N) ter Vodiškovo (R), ki sta z več osvojenimi naslovi postala najuspešnejša udeleženca prvenstva. Rezultati: mladinci 1390 m prosto: 1. Gorjanc (P) 21:48,2, 2. Lukač (R) 22:17,3, 3. Dolinšek (N) 22:40,3, 400 prosto: 1. Gorjanc (P) 5:22,0, 2. Dolinšek (N) 5:27,0, 3. Lukač (R) 5:29,0, 100 m hrbtno: 1. Vrbovšek (N) 1:08,3, 2. Toplak (N) 1:17,2, 3. Jenko (T) 1:20,4, 200 m prsno: L Kravos (C) 2:58,3, 2. Černe (P) 3:00,0, 3. Pogačnik (T) 3:04,0, 100 m prosto: NADALJEVANJE NA 8. str. s 5 I l \ AZJ: Kovač 1:0 H S £} 10 H h.. Moram priznati, da me je presenetila nedavna novica, da je Atletska zveza Jugoslavije črtala državnega rekorderja Vjanija Kovača iz naše reprezentance za PEA- Presenetila in razveselila. Presenetila zato, ker si je Djani kot eden naših najboljših atletov lahko privoščil stvari, ki jih nismo mogli razumeti, še manj pa smo razumeli popustljivost atletskih forumov. Dosedanja srečanja na relaciji Atletska zveza Jugoslavije : Kovač so se končala ali remi ali z zmago atleta. Prvič je bilo to pot drugače in to me je razveselilo, ker sem pristaš reda in pravilnih odnosov v športu. Djani Kovač je »-enfant terrible* jugoslovanske atletike. Atlet neverjetnih sposobnosti in neverjetne nediscipliniranosti. Danes nas razveseli z novim rekordom svetovne vrednosti, jutri ne pride na tekmovanje, pojutrišnjem pa se pred ciljem prime za nogo, pogleda po nasprotnikih in se sprehodi skozi cilj, naslednji dan da čudno izjavo, dan nato... Takole se nadaljuje ta začarani krog, v katerem se vrti en človek s celo atletsko organizacijo — zveznim in republiškim forumom, klubom, trenerji, sodniki. AZJ je torej udarila po mizi. Prav. Toda po mojem občutku nekoliko prepozno. Kovaču kot človeku bi napravili mnogo večjo uslugo, če bi ga na primeren način pravočasno poskušali popeljati na pravi tir. Iz njega pa smo napravili zvezdo, tudi mi — novinarji — lahko prevzamemo nekaj krivde, ki si je lahko privoščila marsikaj, najbrž več kot večina ostalih jugoslovanskih športnikov, vključno vrhunske. Sedaj pa smo ga udarili. Njega in sebe. Ne vem kako se Djani počuti po tej kazni: Morda sploh ni imel prevelike želje nastopiti na PEA. Vem pa, da je nam žal, da ne bomo imeli v Beogradu na tekališču atleta, ki bi se lahko morda meril z najboljšimi Evrope. Ne bomo ga imeli, ker nismo znali iz njega napraviti pravega športnika, ker ga nismo znali kaznovati pravočasno. Kaznovali smo ga takrat ko smo vanj investirali že nekaj milijonov denarja skupnosti, ki v tem primeru ne bo obrestovan. Izgubljena investicija za katero pa odgovarja atletska organizacija vsaj toliko kot Djani Kovač Na tekališčih Jugoslavije še želimo videti Kovača Želimo pa, da bi to bil drugačen športnik. Tak namreč, ki bi ga gledalci toplo sprejeli v dneh rekordov in porazov, ki mv ne bi žvižgali, čeprav zmaguje. Upamo, da smo se ali pa se bomo iz -primera Diani Kovač-« vendar kaj naučili! MARKO ROZMAN IRSiiš. Mehika: Jugoslavij a 3:0 Zategnjene poteze Daneua zgovorno pričajo, da zmaga Olimpije n> bila lahka. Na desni je Miiller, v ozadju pa reprezentant Djurič Ciudad Mexiko, 19. avg. — V petek se je pričelo finalno srečanje ameriške cone za Davisov pokal med Mehiko in Jugoslavijo. 2e po prvem dnevu, ko sta bili na sporedu Igri posameznikov, so domači teniški igralci vodili z 2:0 in dali vedeti, da ostane Jugoslovanom le malo upanja. Palafox je prema- gal Jovanoviča s 6:4, 1:6, 6:3, 6:3, Osuna pa Piliča s ,6:4, 6:4, 6:2. Naš najboljši igralec Bora Jovanovič je po srečanju izjavil, da so mehiški igralci boljši. »Rekli so mi,« j^ dejal Jovanovič, »da je v Mehiki težko igrati. Sedaj pa sem še o tem sam pre-' pričal. Osuna in Palafox igrata škeChiCa®°’ 19‘ “ Na ameri' bil111 Prvenstvu v plavanju sta ?vet Sin0ti dosežena dva nova Nur°Vna re^orda. Avstralec Pro:^ ^ose je preplaval 400 m 1,4 Času 4:13'4- kar za ga Sekunde boljše od prejšnje- ■Sharlek0rda Jonna Konradsa. izboliT 1Finneran (ZDA) je tudi hin 3 3 svo-' rekord v plava-^a 400 m mešano — 5:25.4. bila dveh rekordov je ®Uenkei ^na 4ukef'.^e® i10* leden dni je pre-g0c, m 0 “Prvem problemu ju-,v'lnske atletike« ne duha e sluha. Ta“;anj'ka. tudi Stamejčičeva, bozn ■ Vsaj Povedala, da pride ki se bodo javili Uri, pnjY po 9- avgustu ob 16. briši0 ° }cm roku jih je nekj *- > drmr« pričakujejo. ko pri J kovača boste kaznovali t>olj,,h;p' Vraga, roko mu boste rešiti’, sSamo da j« 1« prišel kc.», J Jugoslovanske atleti- p Priiatelji pa taki Cev Ob no?S0s^0vanskih skakal-',1lšihaT,?!^iar.ieni. kolesar in morda eden naj- •m0, se nanaša moje vprašanje. Dobro n tekmlv,, , pred startom v Pulju ostal še edi-fr«,. *ovaleč moštva Slovenije I — Ukmar. ' i naj-da bo obleče že čisto ne morem kje je bilo S10« v°začev sploh, se je odločil, S,meno ma«« kraje Poizkusil vse, da ? *., jema^°- Ko je bil njegov cilj vS0*iti vvS.0?11 tronutek, ki si ga n ^stvo su,?,rašu:lem se namreč, kje jc i® Ukm!Venske reprezenetance, v trenutku, Vsak vT/frxpadel ln zlomil kolo? Ali tekmu- Vozač le z IjuO PomišuiJ , z emrn koh inS1vPč kakSen uspeh _ ____ n°štvo sin,,ak? odločno bi lahko rehabilitiral enim kolesom? Ali ni vod- bi lahko dosegel ....... ’ nnko PosrJ11? vprašanje. Prosil bi vas, čemi n^ometašev at3!?6 naslov znanega trenerja B15em v ^Maribora Simuniča in če mu lahko Or V Preitnunf41nl- L. Ajdovščina Bot1"11 ceitLŠt?,vllkl naš«sa lista smo kritično zauStav,nirk0v. »Po Jugoslaviji« in se še nO tem in °? nesrečnem primeru Uk-(W“oni , 0 kriv za njegovo nesrečo, kjn01! Jasno ®nk!‘at ponavljali. Menda je bilo r>ro„n°sl vso Spisano' koga zadene krivda in hlorehitn ^ovornost> da J® Ukmar klonil tik vsl?0 to, a, "o veliko zmago. Poudarimo naj »iiL ^roveč i.,V?,° a° takšne prireditve še vedno kot V tgodiu krt°ml,selni> sai se “0 bi smel° ‘ ^ bil n ’ da J® tako odlični tekmovalec, a tej dirki Ukmar, ostal brez re- zervnega kolesa! Sicer pa naj o tem premišljujejo oni, ki so dolžni skrbeti za razvoj in popularizacijo kolesarskega športa ... Na vaše drugo vprašanje vam posredujemo naslov trenerja nogometašev Maribora: tov. Simonič, trener NK Maribor, Maribor. Ker je tov. Simunič že več mesecev v Sloveniji, verjetno toliko razume naš jezik, da bo prebral vaše pismo v slovenščini in Vam tudi odgovoril. SVETOVAL VAM BO ATLETSKI STROKOVNJAK Z velikim zanimanjem preberem vsako številko vašega lista, še posebej pa me zanima rubrika »Rezervirano za bralce«. Zbral sem toliko poguma, da vam pišem in vas prosim za odgovor na svoje vprašanje. Pred odhodom v JLA sem se ukvarjal z atletiko in sicer s teki na srednje proge. Dosegel sem zelo skromne rezultate (1500 m 4:32.4 in 3000 m 9:49.7). Zaradi nerednega treniranja nisem mogel kaj več doseči. V armiji imam dovolj časa in tudi vse pogoje za redno vadDo. Dosegel bi rad malo boljše rezultate, zato vas prosim, da mi pošljete (ali ponatisnete v vasem listu nekoliko napotkov za trening) kakršenkoli priročnik, katerega bi se- mogel posiuzm vsaj na začetku treninga. Opozorim naj vas, oa sem lani pri vas nabavil »Priročnik za atletiko , v katerem pa žal ni nobenih strokovnih napoti za treniranje. ______ Malenšek Janez, V. p. 8496-13, Beograd Vaše pismo smo posredovali atletskim strokovnjakom iz Ljubljane. Zapisali s1°Iva*® S® in naslov ln v kratkem vam bo poslal navodila atletski ^funkcionar tov. Marjan Skušek, rr obširno bi bilo namreč ponatisniti napotke atletskega strokovnjaka, ki zanimajo samo vas. Upamo, da boste z nasvetom tov. Skuška zadovoljni. Ob priložnosti se še kaj oglasite. Želimo vam uspešno vadbo ln dobrih atletskih rezultatov! fotografijo boste prejeli V nedeljo, 5. avgusta ste na drugi strani vašega lista objavili fotografijo z državnega atletskega prvenstva v teku na 800 m. Prav lepo vas prosim za svet, na koga naj bi se obrnila za omenjeno fotografijo. Cvetka Štajner, Cinkarna Celje Omenjeno fotografijo j« za naš list pripravil naš fotoreporter. Prebral je vaše pismo in obljubil, da bo rade volje za vas napravil še eno fotografijo ln vam jo v najkrajšem času poslal. NASLOV NOGOMETAŠA SEKULARCA Zelo se zanimam za nogomet, zlasti za jugoslovanske Igralce. Veliko sem slišal o Sekularen, za katerega pravijo, da bo odšel igrat v Italijo. Z največjim zanimanjem sem prebiral vsa vaša poročila s svetovnega nogometnega prvenstva v Čilu in se veselil vsake jugoslovanske zmage. Najbolj me je navdušil Sekula-rac in zato vas prosim, če mi posredujete njegov naslov. Bratož Andrej, Portorož 117 Veseli nas, da ste bili z našimi poročili Iz Čila zadovoljni. Tudi ml smo se veselili vsakega uspeha jugoslovanske reprezentance. Pravi nogometni virtuoz pa je bil Dragoslav Sekula-rac, za katerega so se začeli zanimati mnogi tuji strokovnjaki 1* vsega sveta. Precej Je bilo govora in pisanja, zlasti v italijanskih časopisih, da bo Sekularac še letos nastopil v moštvu Juventusa Iz Torina. Pred kratkim pa so merodajni jugoslovanski nogometni forumi vse te vesti demantirali in Sekularac bo še naprej nastopal v moštvu Crvene zvezde. Ker je ta nogometaš zelo popularen. Je dovolj, če mu pišete na naslov: D. Sekularac, Crvena zvezda, Beograd. prednost, če misli, da ima le-ta možnost, da kljub prekršku lahko doseže gol. Manjših prekrškov je še tako mnogo, da če bi našteli vse, bi vas le zmedli in je zato bolje, da jih niti ne naštevamo. Omejili se bomo le še na nekaj tež- Med vaterpolisti premalo načrtnosti O slovenskem vaterpolu je v zadnjem času vedno več razprav, tako z organizacijskega kot tehničnega gledišča. Eni so takšnega mnenja, drugi drugačnega, čeprav vsi želimo, da bi slovenski vaterpolo dosegel kaj več kot samo nastop v II. zvezni ligi. Kdor ne pozna razmere v klubih In ne ve s kakšnimi težavami se borijo klubski funkcionarji, potem bo celotno problematiko te športne discipline teže razumel. Nekaj besed o težavah ln o problemih slovenskega vaterpola. V zadnjem času zavzeto spremljamo nastope slovenskih liga-šev v n. zvezni ligi, Triglava in Ljubljane. Oba kluba sta letos naredila precejšen korak navzgor, kar dokazuje, da se kvaliteta izboljšuje, čeprav smo še precej daleč od jugoslovanske kvalitetne ravni. O tem ne bi NAŠ TELEOBJEKTIV nil žogo tisti, ki jo je imel v roki. — Druga, težje razumljiva stvar pa je prednost, ki jo sodnik upošteva povsem po svoji presoji. Mnogokrat gledalci protestirajo, ko nasprotni branilec na vse mogoče načine drži domačega napadalca, ne vedo pa, da sodnik pri tem upošteva jih, ki jih vidite večkrat in so za potek igre bolj pomembni. — Eden najpogostejših težjih prekrškov je vlečenje nasprotnika, kar se pri vaterpolu kaznuje z izključitvijo iz igre. Vse izključitve trajajo do prvega doseženega gola, kateregakoli moštva. Težji prekršek je tudi prekršek v času, ko je igra prekinjena zaradi drugega prekrška. Tudi temu prekršku sledi izključitev iz igre. — Najtežji prekrški, kot so: nameren udarec nasprotnika ali vztrajno ugovarjanje sodniku, se kaznujejo z izključitvijo za celo tekmo. Izključenega igralca moštvo v nobenem primeru ne more zamenjati. — Veliko pozornost pa posvečajo sodniki tudi disciplini na igrišču. Zaradi kakršnegakoli ugovarjanja sodniku, preklinjanja ali psovanja nasprotnih pa tudi svojih soigralcev, sodnik krivca takoj izključi iz igre. — Zdaj pa še o tem, kdaj je sploh dosežen gol. Pri vaterpolu je dosežen gol takrat, ko je žoga z vsem svojim obsegom za linijo vrat. Ce je le majhen del žoge še na liniji, še ni gol! Upamo, da smo vam tako vsaj na kratko prikazali glavne značilnosti vaterpolo igre in da boste odslej sodnikove odločitve lažje razumeli in da bo na naših igriščih manj protestov in neupravičenih obrekovanj na račun sodnikov. Izrecno moramo poudariti še to, da lahko sodnik ob kakršnemkoli incidentu ali napadu na sodnika, tekmo zaključi, domačemu moštvu pa zaradi tega zaprejo igrišče. Zato neodgovorni gledalci svojim igralcem le škodujejo in verjemite, le-ti imajo zato vsekakor radi poštene in dosledne simpatizerje. tokrat razpravljali, obema slovenskima udeležencema želimo še naprej takšne in še večje uspehe. Za orientacijo trenutnega stanja v slovenskem vaterpolu si raje oglejmo razmere v ostalih slovenskih klubih, saj nas takšno stanje kot Je danes, ne more v nimemer zadovoljiti. Pred nedavnim smo zasledili obširen sestavek z zvenečim naslovom, da je Ilirija osvojila naslov republiškega prvaka v waterpolu. Vse lepo In prav, saj ji tudi mi k temu uspehu čestitamo. Toda. pri tem ne gre pretiravati v hvali in se ponašati s pavjim perjem. Cim vemo, da so na republiškem prvenstvu nastopili samo trije klubi, potem je vrednost prvenstva precej manjša in če poznamo še kvaliteto vseh treh udeležencev, potem tudi naslov prvaka ni kdo ve kako Izrednega pomena za Ilirijo. Ko pregledujemo vrste slovenskih tvetarpolistov, bomo videli, da je razen Triglava in Ljubljane le peščica klubov, ki se s to vodno disciplino ukvarjajo načrtno in zavzeto. Na seznamu so torej mimo zveznih ligašev tri članska moštva, pet mladinskih in tri pionirska. In to je tudi vse! Sedaj pa pre-štejmo vse bazene v naši republiki, in bomo videli, da je bera prav, prav skromna. Za boljše razumevanje in ocenjevanje tega položaja si oglejmo še klube, kjer se ukvarjajo z vaterpolom. Zanimivo Je, da Je Ljubljana edino moštvo, ki ima Člansko, mladinsko in pionirsko vrsto. Llgaš Triglav nastopa samo s članskim moštvom! Le kje je naraščaj in to pri zveznem Hga-šu, ki si želi nastope celo v prvi ligi7 Ilirija ima člane in mladince. Celjani imajo prvaka pri pionirjih in mladincih, članov nimajo. Celuloza ima člansko vrsto, a brez pionirjev in mladincev, Kamnik ima samo pionirje, Koper mladince, Par-tizan-Renče samo člane in Velenje samo mladince. To je tudi vse kor premore slovenski vaterpolo. V podrobnosti se ne bomo spuščali, ker se mi zdi, da je naloga republiške plavalne zveze in odbora za vaterpolo veliko večja kot smo pravkar govorili mi, v našem sestavku. Kaže, da je v tej športni disciplini vse premalo načrtnosti, da po večini prevladuje stihija in da ni dobrih trenerjev in pedagogov, ki bi znali in hoteli izboljšati kvaliteto slovenskega vaterpola! OBISK PRI TELESNO VZGOJNI H ORGANIZACIJAH Tesnejše sodelovanje naših in italijanskih športnikov V juliju so gostovali v Sloveniji na Jesenicah, v Kropi, Žirovnici, Kamniku in Kanalu italijanski odbojkarji in odigrali več zanimivih srečanj. Malokdo je vedel, da je bil to prvi korak k še širšert}u sodelovanju športnikov Jugoslavije in sosednje Italije. Letos bo namreč na sporedu še cela vrsta srečanj italijanskih in naših športnikov pri nas in v Italiji. 29. marca letos je bil v Beogradu sestanek italijanske delegacije. s predstavniki Jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo. Našo zvezo sta zastopala predsednik Mika Tri-palo in Dragomir Djakii. Že takrat so sestavili spored za sodelovanje med športniki »Unione italiano šport popolare« in jugoslovanskimi športniki. Sklenjeno je bilo, da bodo jugoslovanski atleti, košarkarji, nogometaši in odbojkarji nastopili v Italiji, italijanski pa pri nas. Tako bodo trije ali štirje jugoslovanski atleti in atletinje nastopili na »Mednarodnem atletskem mitingu prijateljstva«, ki bo 21. oktobra letos v Sieni. Naša nogometna enajstorica bo nastopila od 12. do 20. septembra v Pistoi in Modeni, italijanski nogometaši pa bodo odigrali pri nas dve tekmi od 22. do 30. septembra. Naši košarkarji bodo nastopili v Parmi in Modeni od 14. do 21, septembra. Italijanski odbojkarji so že nastopili pri nas, le naše odbojkarje še čaka povratno srečanje v Italiji. Na sestanku v Beogradu so se dogovorili tudi za izmenjavo funkcionarjev, ki bi si ogledali organizacijo telesne kulture pri nas, objekte in sistem dela v naših organizacijah. Seveda bodo tudi naši strokovnjaki odpotovali v Italijo. To so zaključki protokola, ki je bil podpisan marca v Beogradu. Jugoslovanska zveza organizacij za telesno kulturo pa je izvedbo tega sporeda prepustila naši republiki. Strokovne zveze — atletska, nogometna, košarkarska in odbojkarska — so že pristale na ta srečanja in v kratkem bodo izbrane ekipe, ki se bodo srečale z italijanskimi športniki. Predsednik »Unione italiano šport populare« je te dni na dopustu v športnem centru v Seči in bo z našimi predstavniki pripravil dokončen načrt srečanj italijanskih in naših športnikov. Mimogrede lahko še omenimo, da je v športnem centru v Seči tudi vodja oddelka za mednarodne zveze poljske turistične športne zveze. Tudi ta obisk sodi v okvir tesnejšega sodelovanja in izmenjave športnikov ter športnih funkcionarjev Poljske in Jugoslavije. Vse to kaže, da smo tudi pri nas pristopili k načrtnejšemu delu in izmenjavi športnikov ter športnih funkcionarjev z drugimi deželami, kar odpira nove možnosti v telesni kulturi pri 19. avgusta 1962 Evropsko prvenstvo v plavanju Na papirju ne kaže slabo Teoretične možnosti, da bomo imeii štiri finaliste -Kuridja ima največ možnosti za finale - Brez večjih nastopov za evropsko prvenstvo Teden dni pred začetkom X. evropskega prvenstva v plavanju smp vzeli v roke svinčnik, prebrskali v tabelah režultate najboljših evropskih plavalcev in začeli računati, kaj pravzaprav lahko dosežejo naši plavalci v Leipzigu. Upoštevajoč samo tiste tekmovalce, ki bodo nastopili na evropskem prvenstvu, torej brez tekmovalcev Zahodne Nemčije ter po dva predstavnika na vsaki progi za vsako državo, nas je plasma naših tekmovalcev »na pipirju« kar prijetno presenetil. Vzeli smo najboljše letošnje dosežke naših tekmovalcev in jih »presadili« na leipciško plavališče. Poglejmo kako so se uvrstili: Veljko Rogušie — 18:23,5 na 1500 m prosto. S tem rezultatom je Veljko trenutno na 9. mestu. Pred njim so zvrščeni: Rosen dahi (S) 13.10, Katona (M) 18:14, 1, Torres (Sp) 18:14,1, Orlando (I) 18:16,0, Wiegand (Nem) 18:16,5. de Gregorio (I) 18:17,2, Kennedy (Angl). 18:19,2, Pika-lov (SZ) 18:20,2. Djordje Perišič — 2:42,5 na 200 m prsno. Perišič s svojim letošnjim najboljšim rezultatom zaseda 8. mesto med leip-ciškimi kandidati: Karentnikov (SZ) 2:32,8, Prokopenko (SZ) 2:33,0. Mensonides (Niz) 2:37,5, van Empel (Niz) 2:37,5, Hennin-ger (Nem) 2:37,6, Lenkei (M) 2:39,7, Thormann (Nem) 2:41,8. Nenad Kuridja — 2:19,4 na 200 m metuljček. Kuridja ima trenutno najboljši plasma med evropskimi plavalci. Samo četverica je dosegla boljše rezultate: Dennerlein (I) 2:16,2, Kuzmin (SZ) 2:16,6, Jenkins (Angl) 2:18,7, Suvanto (Fin) 2:19,3. Mihovi] Dorčič — 2:23,3 na 200 m hrbtno. Med vsemi našimi udeleženci ima Dorčič trenutno najslabši plasma, saj je na lo. mestu s svojil letošnjim rekordom. Pred njim so: Wa-gner (Nem) 2:17,4, Csikany (M) 2:18,3, Barbier (SZ) 2:19,6, RaiTy (Fr) 2:20,2, Christophe (F) 2:21,0, Mazanov (SZ) 2:21,1, Kunze (Nem) 2:22,1, Almstedt (S) a^Ž.l.-Srkes (Angl) 2:23,2. Hilda Zeier — 5:05,0 na 100 metrov prosto. Naša edina predstavnica na evropskem prvenstvu bi se prav tako po papirnatih prognozah morala uvrstiti v finaie. Pred njo so trenutno: Tigelaar (Niz) 4:55,7, Long (Angl) 4:57,5, Lasterie (Niz) 4:58,6, Ryla.nder (S) 4:58,3. So-per (Angl) 5:00,0. Ljungreen (S) 5:00,3, Vanacker (Fr) 5:04,6. Selektorji so sklenili, da bodo poleg tega sestavili še mešano moško štafeto, ki bo verjetno nastopila v postavi Dor-čič(l:06), Perišič (1:15), Kuridja (1:02), ter najbolj verjetno Nar-deli (58). S časi, ki smo jih navedli V oklepajih bi lahko dosegli rezultat okoli 4:21,0, kar bi bil sicer nov jugoslovanski rekord, vendar pa premalo za vstop v finale. Rezultate ped 4:20 so letos dosegle štafete Sovjetske zveze, Nemčije, Madžarske, Francije, Italije, Anglije, Nizozemske in Švedske. To so sicer papirnate prognoze, ki kot smo že uvodoma omenili ne kažejo tako slabo, kot smo s pesimizmom gledali sred) letošnje sezone. Toda pri vsem tem. pa moramo upoštevati tale dejstva. Vsi rezultati naših kadida-tov (razen Perišiča) so bili doseženi v morju. Priprave v sladki vodi so bile zelo kratkotrajne. Razen Zeierjeve, ki se je najdlje pripravljala v Celju, so ostali trenirali komaj štiri dni v sladki vodi! In končno čeprav so naši plavalci razmeroma starejši (razen Kuridje) z mednarodno rutino, vendar ne smemo prezreti dejstva, da letos niso imeli niti enega resnejšega starta v mednarodni konkurenci. Vse to so dejstva, ki lahko zelo negativno vplivajo na start naših kandidatov na evropskem prvenstvu. Prav gotovo bomo temu lahko pripisovali velik del krivde, če naši plavalci v Leipzigu ne bodo dosegli takega plasmaja, kot kažejo »papirnate prognoze«. Svetovno prvenstvo v veslanju Veslaški koledar popolnejši Od 6. do 9. septembra v Luzernu prvo svetovno prvenstvo v veslanju - Za drugo svetovno prvenstvo leta 1966 kandidat Jugoslavija - Ma- ckenzie tokrat spet v skiffu Lani so veslači starega kontinenta že petdesetič nastopili na evropskem prvenstvu in s tem dokazali, da sodijo njihova tekmovanja takorekoč med najstarejša. Obenem pa je bilo lansko evropsko prvenstvo v Pragi tudi zadnje te vrste. Doslej so bila namreč na sporedu od večjih tekmovanj le evropska prvenstva in olimpijske igre. Veslači pa so bili brez svetovnih prvenstev. Letos od 6, do 9. septembra pa bo jezero Rotsee pri Luzernu prizorišče prvega svetovnega prvenstva v veslanju. Ta tekmovanja bodo na sporedu vsaka štiri leta, vedno dve leti po olimpijskih igrah. Evropska prvenstva bodo postala s tem nekoliko manj številna, saj bodo na sporedu le, če bo svetovno prvenstvo na kakšnem drugem kontinentu, sicer pa vsaki dve leti. Mednarodna veslaška organizacija EISA je sprejela tudi sklep, da bo lahko svetovno prvenstvo le dvakrat zaporedoma na istem kontinentu. Svetovna prvenstva bodo samo za moške, ne pa tudi za ženske kot so evropska prvenstva. S tem, da bodo od letos dalje na sporedu tudi svetovna prvenstva, bo veslaški koledar še bolj izpopolnjen. Čeprav so doslej lahko tudi veslači ostalih kontinentov nastopali na evropskih prvenstvih, so bili neevropski veslači le nekoliko prikrajšani. Sedaj pa imajo tudi veslači ostalih kontinentov možnost, da bo svetovno prvenstvo pri njih in bo s tem udeležba na tem tekmovanju za njih precej dostopnejša. Mimogrede lahko še omenimo, da je eden kandidatov za naslednje svetovno prvenstvo, ki bo leta 1966, tudi Jugoslavija. Pri nas na Bledu je že bilo evropsko prvenstvo (1956), ki j» zares odlično uspelo. Ce bodo organizatorji lahko zagotovili dovolj finančnih sredstev, potem bo drugo svetovno prvenstvo v veslanju čez štiri leta pri as na Bledu. Prav te dni Je bila dokončno izbrana naša reprezentanca za Luzern. Dve posadki Mornarja — osmerec in četverec brez krmarja — bosta prvi jugoslovanski posadki, ki bosta nastopili na svetovnem prvenstvu. Naši strokovnjaki so mnenja, da sta posadki dobro pripravljeni in zato lahko upamo na najboljše. Podatkov o prijavah ostalih udeležencev za zdaj še nimamo. Kot zanimivost lahko omenimo le to, da bo Mackenzie, znani avstralski skiffist, tokrat spet nastopil v -svoji« disciplini — skiffu. V zadnjih lelili smo ga videli nastopati v angleških osmercih, tokrat pa se je, kot kaže, odločil spoprijeti se z enim najboljših skiffistov na svetu Rusom Ivanovom za naslov svetovnega prvaka. Prav lahko pa se zgodi, da jima bo račune prekrižal še kak tretji. Mackenzie že trenira na jezeru Rotsee, nastopil pa bo za barve Velike Britanije. SE 23 DNI DO PEA 4 X 100 m Svetovni rekord: 39.1 ZDA, evropski rekord: 39.4 Sovjetska zveza, jugoslovanski rekord:. 41.5 reprezentanca FLRJ, slovenski rekord: 42.0 reprezentanca LRS. evropski prvak 1958: Nemčija 40.2 (tudi rekord prvenstva), rekord stadiona JLA: 40.7 Francija. Norme IAAF za štafete ni, norma AZJ: 41.2, spored na PEA: pred-tek 14. ‘še^tembra ob 20.05, finale 16. septembra ob 17.30. Najboljše štafete 1961/1962: 39.4 Sovjetska zveza, 39.9 Francija, 40.1 Nemčija, Velika Britanija in Poljska, 40.2 Italija, 40.9' Švica, CSSR. Madžarska iru Švedska. Favoriti: Nemčija (Gamper, He-bauf, Schumann, Ulonska), objektivno najhitrejša štafeta, vprašanje predaj, teoretični rezultat štafete 39.4, Sovjetska zveza (Ozolin, Tuja-kov. Politiko, Prohorovski), verjetno bolje uvežbana štafeta od nemške, tekači kot posamezniki slabši, čeprav imajo teoretični čas isti kot Nemci, Francija (Delecour, Pique-mal, Genevay), lani odlično uvežbana štafeta, teoretični čas 39.8, Velika Britanija (Jones, Jones, Rad-ford, Meakin), teoretično že n~eko-liko slabša od prejšnjih štafet, Poljska (Zielinski, Foik, Juskondak, Badenski), štafeta, ki lahko napravi veliko presenečenje, Italija (Berruti, Sardž, Ottolina, Nobili), z dobrimi oredajami lahko tudi ta štafeta po- seže v odločilno borbo, njen teore- tični čas 39.9. Jugoslovani ne bodo udeleženi v tej panogi, kar je ob neverjetno slabih sprinterjih in še slabših štafetah popolnoma na mestu 4 X 400 m Svetovni rekord: 3:02.2, ZDA ev-rovski rekord: 3:02.7 Nemčija, jugoslovanski rekord: 3:10.2 reprezen- tanca FLRJ, slovenski rekord: 3:20.4 Olimpija — Svoboda, evropski prvak 1958: Velika Britanija 3:07.9 (tudi rekdrd prvenstva),rekord stadiona JLA: 3:12.0 Francija. Brez norme IAAF, norma AZJ: 3:12.0, spored na PEA: predtek 15. septembra ob 15.55. finale 16. septembra ob 18.35. ' Najboljše štafete 1961/1962: 3:01.9 Velika Britanija, 3:05.3 Nemčija, 3:07.8 Švica, 3:08.6 Italija, 3:09.2 Madžarska, 3:09.4 Sovjetska zveza, 3:09.8 Finska, 3:09.9 Švedska, 3:19.2 CSSR, 3:10.6 Francija. Favoriti: Nemčija (Kinder, Re- ške, Kaiser, Schmitt), dovolj izenačena štafeta, ki bi bila pb rezultatih posameznih tekačev tudi lahko favorit številka ena, skupni čas (upoštevani letošnji rezultati tekačev brez odbitka zaradi letečih startov) 3:03.4, Velika Britanija (Bright-\vell, Metcalf, Yardley, VVilcock), z Metcalfom v polni formi, bi bili Angleži glavni fovoriti, tako pa so tisti, ki morajo prvenstvo šele odvzeti Nemcem, skupni čas 3:06.1, Švica (Laeng, Bruder, Galliker, Thciler), dovolj nevaren outsider, skupni čas 3:08.5, Italija (Fraschini, Barberis, Bello, Morale), skoraj zanesljiva© finalist, skupni čas 2:09.3, Poljska (Ko\valski, Kluczek, Badenski, Makowski), skupni čas 3:07.9, Francija (Nelzy, Boccardo, Bertozzi, Martin), mlada štafeta, skupni čas 3:08.8, Jugoslavija bo nastopila s štafeto, ki ne bo mnogo spremenjena v primerjavi s tisto, ki je dosegla na olimpijskih igrah v Rimu državni rekord in se uvrstila v polfinale. Francoska štafeta 4 X 100 m je bila lani odlična BORZA PEA Trenutno stanje na evropskih lestvicah, upoštevaje pogoje PEA. je za Jugoslovane naslednje: -5. mesto Gerejeva — višina — 173 cm 7. mesto Špan — 3000 m zapreke — 8:39.0 8. mesto Brodnik — deseteroboj — 7455 9. mesto Stamejčičeva — peteroboj — 4492 10 mesto Kovač — 400 m ovire — 51.5 10. do 11. mesto Majtan — višina — ?09 cm 11. mesto Kolnik — deseteroboj — 7087 11. mesto štaieta 4 X 400 m — 3:11.6 11. do 12. mesto Luncerjeva — 200 m — 24.2 15. mesto Kačičeva — kopje — 48.75 m 17. mesto Halner — 3000 m zapreke — 8:45.6 17. do 18. mesto Simičeva — 400 m — 56.4 18. mesto Ivanovič — 10.000 m — 29:34.3 18. mesto Jocovič — krogla — 17.83 m 18. mesto Lorger — 110 m ovire — 14.3 19. mesto Cervan — 10.000 m — 29:35.5 19. mesto Bezjak — kladivo — 63.36 m 20. mesto Miletič — kopje — 76.60 m 21. mesto Rojko — palica — 4.47 m 21. mesto Rajkova ~ 800 m — 2:11.6 22. do 24. mesto Galič — kopje — 76.38 m 22. do 24. mesto Lešek — palica — 4.45 m 23. mesto Tomasovič — krogla — 17.55 m 23. mesto Munjič — daljina — 7.49 m 25. do 26. mesto Bosnar — 400 m — 47.4 25. do 29. mesto Petrušlč — 110 m ovire — 14.5 26. mesto Radoševič — disk — 54.31 m 26. mesto Joeič — troskok —15.48 m 27. do 30. mesto Grujič — 400 m — 47.5 28. mesto Važlč — 1500 m — 3:45.8 28. do 34. mesto Arapovič — palica — 4.40 m 28. do 34. mesto Lukman — palica — 4.40 m 28. do 34. mesto Kuzmanovič — palica — 4.40 m 30. mesto Rakič — disk — 53.13 m 34. do 35. mesto Sarič — 200 m — 21.5 Imamo pet kandadatov: Kovač (47.2), Bosnar (47.4), Grujič (47.5), snajder (48.2) in Savič (48.7) V zadnjem času je bil Snajder tako slab, da je najbrž on peti človek se pravi rezerva. Ostali štirje imajo skupni čas 3:10.8, kar je preslabo za uvrstitev v finale in najbrž niti za polfinale ne zadošča. Pomeni, da se morajo vsi štirje tekači na p E -\ krepko potruditi in v štafeti teči bolje od svojega letošnjega rezultata posamezno, če hočemo doseči polfinale, kar je cilj naše štafete. 4 X 100 m ženske Svetovni rekord: 44.3 ZDA, evropski rekord: 44.5 Sovjetska zveza, jugoslovanski rekord: 47.4 reprezentanca FLRJ. slovenski rekord: 48.7 reprezentanca LRS, evropski prvak 1958: Sovjetska zveza 46.2. rekord prvenstva: 45.8 Sovjetska zveza 1954. rekord stadiona JLA: 46.5 Francija. Norme IAAF, ni, norma AŽ.f: 47.0, spored na PEA: predtek 15. september 17.45. finale 16. september ob 17.10. Najboljše štafete 1961/1962: 44.5 Sovjetska zveza, 45.3 Nemčija in Poljska, 45.5 Velika Britanija in Madžarska, 46.7 Italija, 47.0 Nizozemska, 47.3 CSSR in Francija. 47.7 Boj-, garija in Jugoslavija. Favoriti: Nemčija (Heine, Collin, Pensberger, Fisch), • samo tekačice Zahodne Nemčije, čeprav bi imela kombinirana štafeta z Rapkejevo veliko večje možnosti, računajo na medlajo. morda celo zlato, teoi-etič-ni čas 45.0, Sovjetska zveza (Itkina, Popova, Maslovskaja, Press), favorit številka ena po letošnjih rezultatih, vendar ti niso potrjeni in bodo zmagale le z zelo dobrimi predajami, teoretični čas 44.6. Velika Britanija (Hyman, Arden, Smart, Freeman), dobra štafeta, teoretični čas 45.0, Poljska (Sobota, Ciepla, Piatkotvska, Szyroka), odlična štafeta. najboljša kar jih je Poljska imela, celo lahko zmaga, teoretični čas 44.6. Jugoslavija v tej panogi ne bo zastopana. Velike škode ob tem ni, ker naše sprinterke letos res ne ustrezajo. SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU Brescia v velikem pričakovanju Na tekmovanju pričakujejo 150.000 gledalcev -Največji favoriti so domačini - Med amaterji bodo sodelovali tudi Jugoslovani Letošnje svetovno prvenstvo v kolesarstvu za amaterje in profesionalce bo v Italiji zadnje dneve avgusta in v začetku sep~ tembra. Organizatorji, ki jih vodi spretni funkcionar Nino Gioio, so poskrbeli, da je proga tako za amaterje, kot za poklicne kolesarje že danes dobro pripravljena. Sam predsednik organizacij' skega odbora trdi, da takšne kolesarske prireditve razen »Čira* v Italiji že zlepa ni bilo. Poskrbeli so za vse: za udobje funkcionarjev, za ažurno poročanj6 novinarjev in seveda za števiin6 ljubitelje tega športa, ki jih * * * * v času prvenstva pričakujejo v največjem številu. V mesteci1 Salo blizu Brescie, kjer se bodo spoprijeli na cestni dirki naj' boljši kolesarji vsega sveta, pri' čakujejo okrog 150.000 gledalcev. Največjo skrb so posvetili izbranim cestam in seveda tudi dirkališču, za kar so potreboval1 precej finančnih sredstev. Finančne vire so črpali iz športne stave, na pomoč pa je priskočil tudi olimpijski odbor, ki ima na voljo za takšne namene večje vsote denarja. Za novinarje s° še posebej poskrbeli. Zgradili s0 posebno tribuno, na kateri se zbralo okrog 150 novinarjev /2 vsega sveta. Za zdaj se jih ie. prijavilo okrog 130, prepričani pa so, da bo to število še naraslo. Za prvenstvo je po svetu ve' liko zanimanje. Ze danes se J6 prijavilo več tisoč ljubiteljev ^e'^ ga športa, ki zahtevajo od organizatorja vse udobjf in vse možnosti čim lepšega pregleda na' tekmovanjem. Še največ interesentov je iz Nemčije, prijam1 pa so se tudi številni Danci. An gleži. Francozi. Belgijci, ŠvicarF in drugi. Pripravili so okra" 60.000 vstopnic in upajo, da ji"1}, bo vstopnina navrgla okrog 60 milijonov lir. Kaj pa udeležba? V zadnji času lahko zasledimo v tuj6fr‘ časopisju imena udeležencev 'e tošnjega prvenstva. Prijavili ? se najboljši amaterji (zaslea1 ^ smo povsem druga imena kot n naši dirki »Po Jugoslaviji-') * seveda profesionalci, vendar v mnoge države še zdaj Ijubosum no molčijo in ne izdajo svojih udeležencev. h. V četrtek, 30. avgusta _ ekipno prvenstvo za amaterje ’ , progi v dolžini 100 km. Dva “ kasneje, 1. septembra, bo ce .L vožnja za amaterje posamezm v dolžini 180 km. Profesiona1^ posamezniki bodo nastopili gega septembra na dobro P pravljeni cesti v dolžini 220 ^ Seveda so strokovnjaki d0. pretehtali možnosti amaterje1' ^ profesionalcev in temu prifl! Cmikovič, Teskera Su Lokomotiva: Cmikovič, Pašič, Sta!!ar' Rede, Vardžič. Sobočan, I^«nan (Jurkovič), Piki, Blažič, Hmedina. Čelik Famos 3:2 a:l) penica, 19. avg. — Gledalcev 4000. “?anik Aničič (Split). Srair?lc*: Adjič iz 11-metrovke, ■inl in Relič za Zenico in Dra- Bcfcer začetek obeh slovenskih drugoligašev - 1 beni!k presenetljivo močan nasprotnik - Maribo prinesel dragoceno točko iz Banja Luke - Najvišjo zmago je dosegla Trešnjevka Karlovac Istra 1:1 (0:1) Karlovac, 19. avgusta — Gledalcev 2000. Sodnik Jakše iz Ljubljane. Strelci: Drozina za Istro in Vid-jak iz 11-metrovke za Karlovac. Karlovac: Brkljaj čič, Zegarac, Gec, Davidovič, Klarič, Vidjak, Gošnjak. Pejovič, Vučkov, Martin-ko, ZlopaŠa. Istra: Radoševič, Stipičič, Gilja-novič, Makljukovič, Antonelič. Valenčič, Bezjak, Stefanovič, Stojanovič. Drozina, Cernjul. Trešnjevka Rudar 5:0 (2:0) Trešnjevka Zagreb, 19. 4000. : Rudar 5:0 (2:0) avg. — Gledalcev Strelci: Stamfelj 2, Djukič, Bradač 1. Sodnik: Rukavina (Var.). Trešnjevka: Nežmah. Prelčec, Mladovič, Gračanin, Radonjič, Kovač, Bradač, Jovanovič, Stamfelj, Djukič, Božovič. Rudar: Djafič, Kuknjak, Hrtaš, Simunac, Merdanovič, Petrakovič, (Paradžina), Sirčo, Daplid, Milino-vi£, Andrijevič. Slavonija Varteks 2:1 (2:1) Osijek, 19. avgusta. Idealni pogoji — okoli 2000 gledalcev. Strelci — Kasač v 5., Reti v 42. za Slavonijo in Letica v 19. za Varteks. Sodnik: Strmečki (Zagreb), izredno slab, odpeljala LM. Slavonija: Kadovič, Crnkovič, Rukavina, Detovič, Culin, Gucmir-tel, Stolič (Birger), Karapanza (do izključitve), Kasač (do izključitve), Verver, Reti. Varteks: Jurec, Vincek, Čuhalj, Mrak, Rotik, Markovič, Paskutini, Letica, Borovec. Pintarič, Polanec (Roinik). Borac : Maribor 2:2 (1:0) ^8°rnji ^kem zvezne **Se je privabil na igrišča mnogo gledalcev — tako tudi v ujubijani. prikazuje prvi gol, ki ga je dosegel Mladenovič, na spodnji sliki pa vidimo napad Corna, ki sc je končal s strelom tik mimo vratnice tovtI -Q ki i«™-Neta u* stike z upravo ^ dprav V®Ščamo’ da poslu-Š'čevi poleta na Miklo- ^dstiwtlr§t- 4’ v Prvem od rat*nc ure vsak ®°Poldn« , 44 'n v sredo lt»ne od 17 do 19. Uprava Poleta LJUBLJANA, 19. avg. Kakih 7000 gledalcev je prišlo danes popoldne na centralni stadion ob Titovi cesti na otvoritveno tekmo II. zvezne lige. Nova imena v moštvu Olimpije in dobri obeti pred tekmovanjem, vse to je večalo zanimanje pri nogometa željnih gledalcih v Ljubljani. Kako smo torej zadovoljni s prvim nastopom ljubljanskega drugoligaša? Nasprotnik je bil boljši kot smo pričakovali in je zato zmaga uspeh, s katerim smo lahko zadovoljni. Olimpija ima sedaj dokaj dobro moštvo, v katerem pa sta bili danes dve ve- • liki vrzeli. Rojina še posebno pa Runjajič, sta igrala precej slabše od svojih soigralcev in tako zapravila vrsto dobro zamišljenih akcij in priložnosti. Napad je, če izvzamemo omenjena dva igralca, igral dokaj hitro in predvsem mnogo so streljali. Ne bo odveč, če napišem pripombo enega izmed gledalcev, češ da je Olimpija v današnji tekmi poslala na gol Šibenika več strelov kot v tisti sezoni, ko se je morala posloviti od II. zvezne lige. Brezigar je danes dobro uspeval s hitrimi pobegi po krilu, kar pa je najbrž pripisati tudi slabemu in počasnemu branilcu Šibenika. Mnogo več težav je imel na nasprotni strani Com, ki je imel sebi na- sproti dobrega branilca, razen tega pa je igral nekoliko slabše kot v prejšnjih tekmah. Gonilna sila napada Olimpije je bil brez dvoma Mladenovič, ki je bil tudi zanesljiv strelec obeh golov. Prijetno presenečenje je tudi obramba. Sem skoraj he more- 6 Strelec obeh je bil, kot smo že omenili, Mladenovič. Prvega je dosegel v 16. min. z nizkim strelom v kot z razdalje 15 m z razmeroma težkega položaja. 2ogo mu je pripravil Srbu, vendar je bil obkrožen z mnogimi nasprotnimi branilci, žoga pa je kljub temu našla pot v mrežo. OLIMPIJA: Erič, Eltrin, Klančišar (Jovičevic), Jalševec, Kulenovič, Srbu, Brezigar, Rojina, Runjajič, Mladenovič, Corn. ŠIBENIK: Rančič, Orošnjak, Iljadica, Perasovič, Geič, Marenci, Stosič, Žaja, Nadoveza, Aralica, Rora. STRELEC: Mladenovič v 16. in 57. minuti. GLAVNI SODNIK dr. Gugič, STRANSKA SODNIKA brata Božič, vsi iz Beograda. mo prišteti oba stranska krilca, ki sta bila danes močno ofenzivna —■, predvsem Srbu, ki je bil med drugim tudi najboljši igralec današnje tekme. Moči obrambe nismo poznali, ker sta Kolenovič in Jovičevič novinca, vendar sta oba odlično opravila svoji nalogi in ju lahko uvrstimo med tiste, ki imajo največ zaslug za današnjo dragoceno zmago. Konec koncev ne moremo še mimo nekaj odličnih intervencij vratarja Friča, ki je spet dokazal, da se ne bo pustil zlahka ukrotiti, čeprav je bil to njegov prvi nastop v zvezni konkurenci. • V 57. min. je Com, podal ostro žogo pred vrata Šibenika, kjer jo je branilec prestregel z roko in sodnik dr. Gubic je brez pomišljanja dosodil enajstmetrovko. Le-to je Mladenovič zanesljivo izvedel. Z rezultatom smo sicer lahko zadovoljni, vendar je treba pripisati, da je Olimpija v prvih desetih minutah zapravila nekaj izredno lepih priložnosti, ko je bilo res treba samo postaviti piko na i... O sodniški trojki lahko povemo le to, da take in podobne še želimo gledati na naših igriščih. BADNICKI ZELfeZNlCAR 1:1 (0:1) Niš, 19. avgusta. — V današnji tekmi sta oba novinca v 1. zvezni ligi razočarala ljubitelje nogometa v Nišu. Začetek je mnogo obetal. 2e v prvih npinutah so gostje uprizorili nekaj nevarnih napadov in so enega od iz teh napadov dosegli gol, ki pa ga je sodnik razveljavil. Po tem so domačini le prevzeli igro v svoje roke in začeli nevarno napadati. V 12. minuti je sodnik spregledal enajstmetrovko v korist domačinov, kar je le te zelo pobilo. V vodstvo so prišli v. 41. minuti, ko je Smajlovič preigral domačo obrambo in iz kakšnih 20 m neubranljivo zadel v levi kot. Po tem golu so domačini na presenečenje vseh začeli igro celo zavlačevati. V začetku drugega dela igre pa je domačinom preko Sovroviča le uspelo izenačiti. Do konsa igre so se vrstili neuspešni napadi enih in drugih. Radnički: Knežervič, Timovski, Cvetkovič, Nikolič, Grbič, Jocič, Valov. Ostojič, Cekič, Sovrovič, Je-remič. Železničar: Radovič, Staka, Kranjc, Kapačič, Kulovič, Matič, Duspar, Gašič, Smajlovič, Osim, Azabakovič. Strelci: Smajlovič v 41. minuti za Železničar in Sovrovič v 46. minuti za Radnički. Sodniki: Nedeljkovskl iz Skopja. SARAJEVO : RIJEKA 1:0 (1:0) Sarajevo, 19. avgusta. — Domačini so takoj po začetnem sodnikovem žvižgu napadli z vsemi silami in si hoteli že takoj v začetku zagotoviti dve potrebni točki. To jim je tudi uspelo v 7. minuti, ko je Falak neubrnaljlvo potresel Janto-Ijakovo mrežo. Za tem so se vrstili do konca tekme nevarni napadi obeh moštev, napadle! so ustvarili nešteto ugodnih priložnosti za dosego gola, vendar do spremembe rezultata ni črišlo. Sarajevo: Bilič, Fazlagič, Bio-gradlič. Mijoč, Crnogorac, Marku-ševič, Radičevič, Petkovič, Ferhato-vič, Falak, Arslanagič. Rijeka: Jantoljak. Vrankovič. Lulič, Radakovič, MihovHovič, Brn-čič, Blaževič (Vukoje), Zadel. Lu-karič, Naumovič, Medle. Strelec: Falak v 7. minuti za Sarajevo. Sodnik: Zečevič iz Beograda. DINAMO : PARTIZAN 3:3 (2:1) Zagreb, 19. avg. Začetek tekme je pripadal beograjskim nogometašem in Mihailovič je že v tretji minuti prodrl po sredini igrišča in močno streljal. Vratar Dinama je žogo odbil na noge Kovačeviču, kateremu ni bilo težko zadeti mreže. Toda — zgodil se je skoraj čudež. Ko je bila žoga morda milimeter od gol črte, je branilec Dinama izbil žogo v igrišče. Kljub temu pa je Partizan nadaljeval z napadi in v 8. min. je Peruš!č nerodno podal Kovačeviču, ki ni prav nič okleval in z ostrim strelom pod prečko dosegel prvi gol. Nekoliko krivice je nrioisati vratarin. šoškičn. Bolj ko so se pomikale minute, bolj se je tehtnica pomikala v korist Dinama! Jerkovič je nekajkrat slabos treljal, v 35. min. pa mu je le uspelo premagati Soškiča 1:1. V 41. min. je Kobeščak dosegel vodilni gol za Dinamo in tako se je končal prvi polčas. V drugem polčasu se je na stadionu v Maksimiru razvila ogorčena borba za zmago. Obe enajstorici sta se menjavali v vodstvu, igra je bila napeta prav do zadnjega trenutka in tako lahko rečemo, da je rezultat 3:3 in razdeljeni točki pravičen izid te lepe in dinamične tekme, ki pomeni optimističen začetek za kvaliteten jugoslovanski nogomet. CRVENA ZVEZDA : SLOBODA 2:1 (1:0) Beograd, 19. avgusta. Pred, 15.000 gledalci je danes Crvena zvezda z veliko težavo odpravila novega 11-gaša Slobodo iz Tuzle. Moštvo Crvene zvezde je igralo V popolni sestavi, vendar igra Beograjčanov ni zadovoljila gledalce. Najboljši pri moštvu Slobode je bil vratar Haj-rovič, ki je z odličnim posredovanjem preprečil napadalcem Crvene zvezde doseči višjo zmago. Crvena zvezda: Stojanovič, Dur-kovič, Tomič, Skrbič, Cop, Popovič, Stipič, Maravič, Miloševič, Sekula-rac, Melič. Sloboda: Hajrovič, Jovanovič, Radovič, Anovič, Šehič, Stipič, Ača-movič, Ivoš, Sijački, Duvandežič, Mesaroš. Sodnik: Ristič iz Skopja. HAJDUK : VELEŽ 2:0 (0:0) NOVI SAD : VOJVODINA 1:0 (0:0) II. KOLO ZVEZNE ATLETSKE LIGE ^ESUjk Moštvo Ljubljane najbolj izenačeno DRZ. PRVENSTVO V MOTOCIKLIZMU »Nagrada Loke« ing. Šnajderju Škofja Loka, 19. avgusta. — Na prenovljeni krožni asfaltni progi v Škofji Loki (4.5 km) so bile danes — pred 15.000 gledalci — tretje in obenem zadnje dirke za letošnje pr- . venstvo Jugoslavije v motociklizmu, hkrati pa je bila tudi na' sporedu Četrta vožnja za republiški šampionat LRS. Po zelo zanimivem sporedu so naslove novih državnih prvakov osvojili Stefe (50 ccm, Kamnik), Bučalo (125 ccm), NuhiC (175 ccm, BiH) in Marčan (do 250 kubičnih centimetrov, Hrvatska). Gledalce je nedvomno najbolj ogrela zadnja točka sporeda,, kjer je večkratni jugoslovanski prvak, pnkoličar inž. Boško Snajder s sovoznikom Roganom (Zgb) dosegel največjo hitrost na današnjih dirkah, in. sicer 115.714 km/h za krog. S tem odličnim povprečkom je razen prvega mesta osvojil tudi »Nagrado Loke*. 50.000 dinarjev. Posebno privlačna je bila še tekma motoristov do 250 ccm, kjer »o se kar štirje tekmeci potegovali z enakimi možnostmi za državno prvenstvo. Poznejši zmagovalec, elan AMD Murske Sobote- Aleš Mrzel je s starta krenil med zadnjimi, vendar je v nadaljnjem prehitel prav vse tekmece in zasedel prvo mesto, kar pa mu sicer ni zadostovalo za osvojitev, državnega prvenstva. Ta čast je doletela drugopla-siranega Marčana (Hrv,), medtem ko je današnji zmagovalec skupaj z J. Pintarjem na drugem oziroma na tretjem mestu. ■ Izidi: 50 ccm: Bernetič (Koper) — najhitrejši krog 90.8, Stefe (Kamnik) 86.9. Mladovan (N Gorica) 76.3. Teran (Tržič) 73.0, Seljak (Domž- 86.8; do 175 ccm: Bučalo [BiH) ' 7. Nuhič (BiH) 105.5. Jovanovič /Srb.) 95,4. Prstec (Mrb) 95.9, RoguPč (Hrv.) 96,0: do 125 ccm: oblak /r 1 ) 103.2, Bučalo (BiH) 101.3, Breznu- (Lj.) 98.5, Kovačič (Hrv.) 90,3, Sandor (Srb.), 98,0; do 250 ccm: Mrzel (M. Sobota) 110,1, Marčan. (Hrv.) 105,6, J. Pintar (Kranj) 105,1, Nuhič (BiH) 105,5 Pigac (Hrv.) 101,6) nad 250 ccm: Mrzel Končno stanje; Kladivar 16.58*< Olimpija-Svoboda 15.358. DRUGO KOLO II. ZVEZNE ZENSKE ATLETSKE LIGE Kačičev! nagajal veter Maribor, 19. avgusta. Na stadij nu v Ljudskem vrtu je v II. koUJ ženske zvezne lige Branik premagaj Maribor s 14.312:13.769. Včerajšnji dež je* slabo vplival na naprave, tako da so bili večinoma doseženi slabi r?' zultati. Reprezentantka Kačičeva danes metala kar več metrov man! kot običajno, čemur je bil krivec močan veter. Izkazala pa se je v metu krogle z novim 'mariborskih rekordom. Rezultati: 80 m OstroušK8 (B) 12.0, Rajnik (M) 13.1. — 100 h Haulas (M) 13.2, Lubej (M) 13.3, višina: Stipetič (B) 140. Rajnik W 140/ krogla: Kačič (B) 12.68, Jenu* (M) 11.32, 400 m: Hrobat (B) 64.2, P18 ninc (M) 64.5, 200 m: Ostrouška 27.0-Kreže (M) 27.9, 800 m: PodmilščaK (B) 2:28:i, Rovšnik (B) 2:45.8, daljini Kreže (M) 483, Lubej (M) 469, disK* Jenuš (M) 39.66. Reikler (M) 31.80. kopje: Kačič (B) 44.50, Reikler 33.60. 4 X 100 m: Maribor 52.0, Br*' nik 53.2. EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU V predtekmovanju brez presenečenj Leipzig, 19. avg. — Na modernem plavalnem stadionu v Leipzigu, ki ima štiri bazene in prostora za 8000 gledalcev, je bila včeraj slovesna otvoritev X. evropskega prvenstva v plavanju, vaterpolu in skokih v vodo. V sedemdnevnem tekmovanju bo nastopilo več kot 750 plavalcev in plavalk iz 23 evropskih držav,-med njimi tudi 16 predstavnikov Jugoslavije. Največje zanimanje v Leipzigu je za turnir vaterpolistov. Enajst udeležencev tega turnirji je razdeljenih v štiri skupine. Jugoslavija je v B skupini skupaj’z Veliko Britanijo in Belgijo. Po dve najboljši moštvi iz vsake skupine se bosta uvrstili v naslednje kolo. V osmini finala bodo moštva nastopila v dveh skupinah, v polfinale pa se bosta uvrstili po dve najboljši moštvi iz vsake skupine. KURIDJA IN ROSIC . .IZPADLA NA 100 METROV PROSTO Jugoslovanska reprezentanta Nenad Kuridja in Vinko Rosič se nista uspela uvrstiti v pol* .finale na 100 m prosto, Kuridja je nastopil v tretji skupini in zasedel peto mesto s časom 58,0. V tej skupini je zmagal Francoz Gottvalles s časom 56,3. Rosič je v četrti skupini osvojil šesto mesto. Zmagal je Nizozemec Kroon z izirednim rezultatom 55,6. Po neuspehu naših predstavnikov, jugoslovanskega rekorderja Nenada Kuridje in vaterpolista Vinka Rosiča pa 100 m prosto, naš reprezentant Veljko Rogušič ni nastopil v kvalifikacijski tekmi na 400 m mešano. V tej disciplini so se v finale uvr- stili: Nizozemec Jiskoot (5:08.4), Nemca Pfeiffer (5:09,2) in Bach-mann (5:12,1), Finca Vaahtoran-ta (5:12,3) in Toivonen (5:19,1), Madžar Katona (5:14,1) in Rusa Androsov (5:13,1) in Gavrilov. Dopoldne so bile še kvalifikacijske tekme za ženske 100 m hrbtno. V finale so se uvrstile Nizozemki Van Velsen in Win-kel, Nemki Holetz in Schmidt, Angležinji Ludgrovve in Lewis, Danka Mihaelsen in Francozinja Piacentini. JUGOSLOVANSKI VATERPOLISTI DANES PROSTI Danes dopoldne so pričeli s svojim tekmovanjem tudi vaterpolisti. V A skupini je reprezentanca Madžarske premagala Švedsko z 9:2 (3:0, 2:0, 2:1, 2:1), v B skupini pa je Belgija premagala Veliko Britanijo s 6:4 (2:2, 2:0, 1:1, 1:1). Danes sta bili prosti reprezentanca Romunije v prvi in reprezentanca Jugoslavije v četrti skupini. Leipzig, 19. avg. — Naša plavalka Zeierjeva se ni uvrstila v finale na 100 m prosto na evropskem prvenstvu v plavanju. V tretji skupini je priplavala na cilj šesta s skromnim rezultatom 1:08,7. Najboljši rezultat v kvalifikacijah je dosegla Angležinja Wilkinsova 1:02,5. Drugi čas je dosegla Erika Terpstra (Niz) 1:03,8. tretja Pechstein (NDR) 1:03,9. V polfinalu za moške na 100 metrov prosto je dosegel najboljši rezultat Šved Lindberg s časom 55,7. Mimo njega so se v finale uvrstili še Gottvalles (Fr) 56,0, Dobay (Madž) 56,3, Gregor (NDR) 56,1, Buruhin (SZ) 56,5, Zvesti spremljevalec tranzistorski sprejemnik BLED McGregor (Ang) 56,1. Krcofl (Niz) 56,4, Wiegand (NDR) 56,5-V tekmovanju žensk v skoki/1 v vodo s 3-metrske deske is najboljši rezultat v polfinalu do" segla olimpijska zmagovalka In' grid Kramer (NDR) s 102,J točke. ZVEZNA ROKOMETNA LIGA MOŠKI: \i Prvomajska : Crvena zvezd8 18:10 (10:6) Borac : Zagreb 18:24 (10:12) Mlada Bosna : Bosna 16:14 0-'d\ Dubočica : Vulkan (Zr) 21:15 (9:^ Partizan : Sloboda (Var) 20:10 (10:5) ZENSKE: šlavija : Lokomotiva (Zgb) 2:14 (1:6) Beograd : Tekstilac (Panč) 8:4 (4:0) Proleter (Zr) : Spartak 7:13 (2:6) PRIJATELJSKI ROKOMET Branik : Beltinci 23:21 (10:91 Rudar : Mcdveščak (Zgb) 19:17 (9:7) Rudar (Vel.) : Slovenj Grad®15 30:27 (15:16) NOGOMET Sobota B : Šalovci 9:0 EVROPSKO PRVENSTVO V VESLANJU ZA ŽENSKE Berlin, 19. avg. — V Gruh0^ v vzhodnem Berlinu je bilo d nes zaključeno tridnevno evroP sko prvenstvo v veslanju ženske. Nastopile so tekmoval/^ desetih držav Prva mesta v Pv sameznih disciplinah šo dos®8 — skiff: ČSSR (Postlova), douo le scoull: SZ, četverec brez ^ marja: Sovjetska zveza, četver z krmarjem: Romunija, osU1 rec: Sovjetska zveza. Zadovoljiva udeležba NADALJEVANJE S 1. STK 1. Vrbovšek (N) 1:06,0, 2. Naji ^ (R) 1:06,7, 3. Jenko (T) 1:06,8, J. mešano: 1. Vrbovšek (N) Gorjanc (P) 2:55.0, 3. 2:57,6, 200 m metuljček: 1. smr' 3 (P) 3:05,4, 2. Vrbovšek (N) Gorjanc (P) 3:11,1, 4X100 m n18'j-J.*; l.j Neptun 5:16,8, 2. Prešeren 3. Triglav 5:21,1, 4X200 m KlJsJ 1. Neptun 10:27,0, 2. Triglav fi 3. Rudar 11:02,2. Mladinke — „ j<<>' prosto: 1. Vodišek (R) 6:05,0. z- ^ stanjšek (R) 6:12,8, 3. Kočar 6:16,9, 200 m prsno: 1. Jensterm t,e 3:24,6, 2. Kočar (R) 3:26.9, 3. N8 pr (N) 3:27,9, 100 m metuljček: rij gataj (T) 1:33.8, 2. Kočar (R) 3. Jensterle (P) 1:38.9, 100 Jh no: 1. Golob (R) 1:29,3, 2. vo jš (R) 1:33,1, 3. Dolenc (I) 1:33,9, * pr prosto: 1. Vodišek (R) 1:16.3, »-2l> lene (I) 1:21,2, 3. Mihelič (T> 200 m mešano: 1. Bogataj (£) 3;ilJ (mld. rek. LRS), 2! Kočar (fW1(,j F 3. Kostanjšek (R) 3:23.1, »'/ep1 . mešano: 1. Rudar 6:02,5. 2 r« 6:26,2. 3. Triglav 6:27,7, 4X100 n ^,1, sto: 1. Rudar 5:33,6, 2. Koper 3. Triglav 6:12,5. (Tr1” Ekipni vrstni red: 1. R'1ojf. ., 24.484. 2. Neptun (Celje) (jta8 ' Tri el a v 19.072, 4. Prešeren 'jjaH’ 18.597. 5. Knner 10.906, 6. Ll« 8138, 7. Iliri ja 7543. 8. R«?*, IV* 2416, 9. Bled 1970, 10. Celuloz