Leto ¥11, štev. 289 Ljubljana? eeMek !§. decembra 192S Poštnina pavialirana. Cena s CJšn a Uhaja ob 4. ijutraj. sss Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Kriaflova * ulica štev. 5fl. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev it. Dnevnik za gospodarstvo, pro sveto in politiko Opravnfštvo: Ljubljana, PreSernor« ulica št. 54 - Telefon št. Inseratiil oddelek. Ljubljana, Prešer-nova ulica št 4. - Telefon 6t «g» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. t. — Celie. Aleksandrova cesta Račun pri postnem ček.: iiivodu: Ljub-jana št. 11.842 - Praha čislo 78.180 Wien.Kr robidi Ljubljana, 15. decembra. G. Uzunovič je danes dobil zaupnico radikalskega kluba ter je popoldne pričel pogajanja z zastopniki stranke radi sestave nove vlade. Odločil se je pri tem za metodo, ki mora vzbuditi precejšnjo začudenje. Mandatar krone je razdelil svoje razgovore v dva dela. Po vrsti se razgovarja s. parlamentarnimi šofj o načelnih vprašanjih in šele po zaključku teii razgovorov namerava pristopili praktičnim pogajanjem. Predvsem je to postopanje pač prav malo v skladu z nujnostjo cele zadeve in javnost mora dobiti vtis, da hoče gospod Uzunovič rešitev krize zavleči. V resnici g. Uzunovič te namere morda nima, njegov «irua vremena •> postopek je le izraz njegove zadrege. Mandatar krone očividno nima jasne slike, s kom bi naj sestavil vlado, odnosno ne vidi čred seboj še nobene ustvarljive kombinacije. Zato vabi vse in poziva istočasno v vlado stranke, o katerih ve, da druga drugo izključujejo. G. Uzunovič ve seveda zakaj to dela. Njegova pozicija v radikalskem kiubu je navzlic zaupnici tako šibka; da so avtoritativne solucije, kakršne je lahko napravil pokojni Pašič zanj, izključene. Zato je otvoril igro na vseh poljih, računajoč, da se bodo posamezne stranke same izločile in da bo torej preostala kombinacija se predstavila radikalskemu klubu kot edina možnost, da radikali še nadalje ostanejo pri državnem krmilu. Načrt g. Užunoviča se je že v svojem začetku nekoliko ponesrečil. Noben izmed parlamentarnih šefov se ni defini-tivno izjavil in praktično je g. Uzunovič sedaj tam, kjer ic bil. Vendar ni prezreti, da so današnje Uzunovičeve konference pokazale, da ie menjava osnova, ki je bila od lanskega poletja merodajna za sestavo vlade. Uzunovič je danes povabil samostojne demokrate na sodelovanje v delovni vladi. To vabilo jc principijelnega značaja. Ono znači, da mandatar krone opušča lažnjivo frazo «sporazuma», ki je,bil le sentimentalen plašč za popolno nedelavnost režima ter je sprečava! vsako resno in uspešno delo za konsolidacijo naših notranjih prilik, za sanacijo naših gospodarskih ili socijalnih režkoč, za ureditev našega upravnega problema. Ponuditi SDS vstop v vlado, se pravi, izjaviti pripravljenost za revizijo dosedanjih nesrečnih režimskih metod ter povdariti. da je to-li zlorabljeno gesio o neobhodnosti koalicije* z' radičevci vsaj v principu premagana stvar. V tem smislu je smatral g. Pribičevič Uzunovičevo ponudbo za «no-vum» in je storil prav, da je končni odgovor pridržal posvetovanju vodstva SDS. Ni zelo verjetno, da bi današnji dogodek mogel roditi neposredne pozitivne posledice. Načela nič ne pomagajo, ako ni volje in sposobnosti za njihovo provajanje. Razmere v Narodni skupščini. odnošaji med parlamentarnimi strankami pa danes niso taki. da bi se dalo govoriti o možnosti plodonosnega sodelovanja v vladi in koristnega dela v Narodni skupščini. Zaio SDS zaenkrat nima povoda menjati svojih pogledov na celokupno situacijo ter revidirati mišljenje, ki ga je sporočila kroni preko svojega šefa. Ona ne vidi, da bi se mogla v sedanji Narodni skupščini sestaviti vlada, ki bi mogla izvesti neobhodne radikalne reforme na vseh poljih državnega življenja, zlasti pa na gospodarskem ter smatra nove volitve za najboljše sredstvo končne sanacije žalostnega stanja, v katero je strmoglavil režim RR narod in državo. Pri konzultacijah v dvoru so se vodilni politjki razdelili v dve grupi: eni so za oportunistične rešitve, za nove koalicijske poskuse, akoravno sami vedo, da je stvarni cilj nedosegljiv, druga skupina s Pribičevičem na čelu. z Davidovičem in Spahom je za volitve. Misija g .Užunoviča je začetek oportunistične solucije, ki se morda posreči njemu ali komu drugemu, a bo v stvari predstavljala zopet le provizgrij ter pokazala, da ni sposobna izvršiti nobene velike naloge. Tako se avtomatično približujemo drugi alternativi, ki jo v spoznanju pravega stanja stvari smatramo za edino zdravo. Kakor so predstavniki oportunističnega načrta nosi-telji poskusov za rešitev krize potom koalicijske delovne vlade, tako bodo po logiki političnega razvoja reprezen-tanti druge alternative nositelji solucije potom volilne vlade. Konferenca jugosl. mest Zegreb, 15. dec. n. Vsled Pašičevega po* greha odgodena konferenca jugoslovenskih mest je sklicana na 50. januarja 1927. Nerednosti pri zagrebški žel. aprovizaciji Zagreb, 15. dec. n. Prometnemu mini* strstvu je došla iz Zagreba prijava o ne* rednostih pri železniški aprovizaciji. Mi* nister je naročil državnemu podtajniku Košutiču. da stvar pregleda. Košutič je danes bil v Zagrebu in zbran! materijal ponesel s seboj v Beograd. G. Uzunovič vabi vse stranke v vlado Ponudil je včeraj sodelovanje Radiču, Davidoviču, Pribičevi-ču in Korošcu ter bo danes povabil še ostale. Razpravlja le o načelnih vprašanjih. Beograd, 14. decembra, p. Ko je danes dopoldne g. Uzunovič dobil od radi. kalnega kluba proste roke, da sestavi vlado, je pričel razgovore s političnimi voditelji. Tekom popoldneva iti večera jc Uzunovič zaslišal mnenje gg. Radiča. Davidoviča, Pribičeviča in Korošca. Vsem štirim je ponudil vstop v vlado, katero bi sestavil na temelju dobljenega mandata. Ob. 17. je prišel St. Radič in ostal pri njem tričetrt ure. O svojem sestanku je St. Radič novinarjem diktiral nastopni komunike v imenu svojega kluba: Naš sestanek je trajal 55 minut. Uzunovič mi je najprej obrazložil pravi smisel svojih izjav v klubu, t. j. pravi pomen svojega prvega in sedanjega mandata. Nato je naglasil, da bova tokrat govorila samo o načelnih in splošnih pogledih, na drugem sestanku pa bi reševala osebna vprašanja in podrobnosti. Jaz sem nato izjavil, da ostajam v celoti pri tem, kar sem povedal Nj. Vej. kralju in kakor se je to objavilo v poročilu, ki ga je izdala vlada 11. t. m Konsekvenca tega mojega stališča je,, da v viado ne morejo vstopiti one stranke, ki so proti narodnemu sporazumu in ki so za takojšnje volitve Dalje, da je treba storiti vse korake, da vstopijo tudi Slovenci v vlado, in sicer kot Slovenci, ne pa kot klerikalci. Nato sva ugotovila enakost pogledov 1 ozirom na brzo in plodno parlamentarno delo in na potrebo, da se kriza reši čimprej, ker ako se tej krizi nismo mogli izogniti. naj se vsaj hitro reši. Tako sem povdarjal, da za seljaško stranko pomeni sodelovanje v vladi v prvi vrsti sodelovanje v zakonodajstvu. torej sprejem onih zakGnov, glede katerih sta se radikalna in seljaška stranka pogodili, ali pa se po naravi stvari morata pogoditi. Naglasil sem svojo bojazen, da bo morda Demokratska zajednica zahtevala, da se davčni zakoni ua novo razpravljajo in da tako država ostane brez davčne reforme še dolgo časa v trenutku, ko je davčna reforma absolutno potrebna za sanacijo in za naš kretiit v inozemstvu. G. Uzunovič mi je povedal, da bo zaslišal .še zvečer vse ostale šeie parlamentarnih skupin in da upa, da bo že jutri mogel končati svoj posel. Po Radiču je Uzunovič povabil g. Davidoviča,- ki je ostal pri njem v razgovoru pol ure. Pri odhodu je g. Davidovič izjavil novinarjem: Uzunovič me je samo vprašal a!i pristanem na to, da vstopim v širšo koncentracijsko, koalicijsko delavno vlado. Jaz sem rekel, da pristanem pod pegojent, da bo ta delovna vlada zares delovna vlada in da se intenzivno dela v Narodni skupščini. O detajlih nisva govorila, ker on hoče. da ve in vidi, katere skupine hočejo vstopiti v vlado, odnosno v delovno vlado. Šele potem bo pristopi! k podrobnostim. Zato ie tudi najin razgovor bil tako kratek. Davidovič jc naglasil, da se bo z Uzunovičem še enkrat sestal, vsekakor tekom jutrišnjega dne. Po Davidoviča je prišel v predsecl-ništvo vlade šef SDS Svetozar Pribičevič. Sestanek je trajal od 19. do 19.45. O svojem razgovoru z Uzunovičem je izjavil Pribičevič: G." Uzunovič me ie vprašal, a!i bi mi bili zato, da vstopimo v viado in ped kakimi pogoji. Reke! mi je, da bi bila to delovna vlada. Odgovoril sem g. Uzunoviču, da je to za nas nova stvar. To ponudbo vzamem ad referendum. Vpraša! bom prijatelje in potem mu bom odgovoril. Nato je prišel k Uzunoviču dr. Korošec. Bil je pri njem od 20. do 20.30 in je pri odhodu izjavil: G. Uzunovič mi je razložil potek krize in vsebino svojega mandata ter-me potem vprašal, ali .ie moja stranka .-v uačelu pripravljena, da vstopi v širšo koslicijsko v iado. O posameznosti bi se imelo govoriti šele pozneje. Jaz sem Uzunoviču obrazložil naše stališče, ki načelno sprejema sodelovanje v širši koalicijski vladi. Mislim, da se bo storiio vse, da bi sa v interesu države in naroda ta kriza končala čimprej in bi 00 mojem mnenju že jutri ia'">-ko imeli novo vlado. Pred sestankom s šefi parlamentarnih skupin je imel Uzunovič konferenco z radikalnimi ministri. Na tej konferenci je Uzunovič ministrom pojasnil, da bo tekom jutrišnjega dne ponudil vstop v vlado tndi zastopnikom ostalih skupin. Kaj namerava g. Uzunovič? Težavnost njegove- misije. Pet kombinacij, a nobena ž©!© verjet ep čelni, bomo videli, kako bo, kadar pre- Beograd, 15. decembra, p. Današnje konference g. Užunoviča s parlamentarnimi voditelji so izzvale živaline komentarje in politično javnost precej presenetile. Komentarji za g. Užunoviča niso optimistični in tudi navidezno nepričakovano dejstvo, da je dobil v lastnem klubu soglasno zaupnico, se nc tolmači kot odločilno za presojo situacije v samem radikalskem klubu. Radikalski klub se je vdal nasvetom svojih prvakov, ki so svarili, naj z nepremišljenimi koraki ne izziva vtisa, da nasprotuje mandatu krone, kar bi moglo radikalom situacijo izbiti iz rok in naj stori vse, da bo klub izgledal enoten. Tako je prišlo do današnjega sklepa, ki ga pa dogodki lahko jutri zopet prevrnejo. G. Uzunovič sam čuti, da je njegova pozicija še vedno jako težavna. Nocoj je izjavil novinarjem: Moj pose! je jako težak in moja odgovornost je velika. Današnji razgovori so bili na- idemo k detajlom. S tem, da je Uzunovič svoja pogajanja razdvojil v dva dela, si je očividno hotel ustvariti možnost čim več konkretnih kombinacij, ki bi jih gradil drugo poleg druge. Radikali so nocoj pripovedovali, da namerava g. Uzunovič preizkusiti sledečih pet kombinacij: Uzunovič — Davidovič, Uzunovič — Radič — Davidovič, Uzunovič — Radič — Korošec, Uzunovič — Pribičevič — Korošec. Uzunovič — Pribičevič — Davidovič. Kombinacijo Uzunovič — Radič radikali izključujejo, v opozicijonal-liili vrstah pa menijo, da je baš ta kombinacij.^ edina, s katero bi mogel Uzunovič svoj mandat izvršiti, ako bi uspel, da pridobi zanjo radikalski klub. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala, a po sedanjem poteku soditi, se bo kriza vlekla še nekaj dni. Zaupnica Uzunoviču v radikalskem klubu Po predhodnih konferencah radikalskih prvakov je včeraj ra-rskalski klub brez politične debate odobril Uzunovičevo misijo Baograd, 15. decembra p, V radikalskem klubu, kjer so se poslanci zbrali h klubski seji napovedani za 11. uro je bilo zjutraj še zelo napeto razpoloženje in pristaši raznih struj so vodili zelo živahne ter deloma ostre diskusije. Medtem so se vršile v predsedstvu vlade konference nekaterih prvakov in ob pol 11. jc predsednik kluba Mihajlovič odšel v dvor. Ko se je Mihajlovič vtnil, se je sestal z Aco Stanojevičem in Uzunovičem ter ž njima dalj časa konferi-ral. Seja kluba se je vsled tega zakasnila in jc pričela še ie proti 1-'. Bila je kratka ter je končala z zaupnico Uzunoviču. Sejo .ie otvoril in vodil podpredsednik Ili ja Mihajlovič, ki je takoj dal besedo Marku Trifkoviču. Ta ie poročal o razvoju krize o konzultacijah na dvoru, ter o mišljenjih, ki so jih podaii predstavniki parla-men tarnili skupin. Navedel je, kai je sam svetoval kralju: da je potrebna delovna vlada, ker zunanja iu notranja situacija za enkrat ne dovoljujeta volitev. Volitve ne smejo biti cilj, temveč šele skrajna eventualnost. Trifkovič je naglasil. da ie za voditeljico poslovne vlade predložil kroni radikalno stran ko, a za mandatorja Užunoviča, ker je ta že verziran in je torej najsposobnejši, da prevede potrebno delo. Uzunovič. ki je nato povzel besedo, je naglasil potrebo delovne vlade in obljubil, da bo sledil taktiki in navodilom pok. Pašiča. Nato ie znani pašičevec Miljutin Drago-vič povdarjal, da spomin na Pašiča zahteva disciplino v stranki. Pašič ie trasiral pot, po kateri je treba iti.; v prvi vrsti se mora očuvati enotnost stranke. Ako bi Uzunovič ne dobil mandata, bi nastala opašnost, da se situacija izmakne iz rok radikalske stran ke. Govoril je.nato še Alekša Žtrjevič, nakar je bila sprejeta zaupnica.g. Uzunoviču. O seji je bil izdan sledeči komunike: ■ Ker. je predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič obrazložil potek" svoje av-dijence pri Ni. Vel. kralju in izjavil, da je nasvetoval vladi, naj mandat za sestavo nove vlado poveri g. Nikoli Uzunoviču je poslanski klub Narodne radikalne stranke po -zaslišanju mnenja s■ Užunoviča o načinu kako namerava postopati pri sestavljanju nove vlade, soglasno.izrazil polno zaupanje S. Nikoli Uzunoviču, prepuščajoč mu proste roke, da se pogaja s posameznimi političnimi skupinami tako. kakor bo smatral za najbolje v interesu držav e.» Danes pokopljejo Pašiča Beograd, 15. decembra, p. Krsta s trup* lom pokojnega Nikole Pašiča bo ostala iz* postavljena v kapeli na novem pokopali* šču še do jutri 11. dopoldne, ko se bo vr* šila sedmina, in se bo ob tej priliki pre* nesla v dovršeno grobnico, zgrajeno po* leg grobnice pokojnega Milcnka Vesniča. Pokopu bodo prisostvovali radikalski mi* rastri in pcslanci. Kako presojajo položaj v radikalskem klubu Mišljenje uglednega pašičevca. Uzunovič je dobil zaupnico, ker radikali niso hoteli izzvati utiša, da nasprotujejo odločbi krone. deljeno zaupanje vsega kluba. G. Uzunovič je dobil danes-zaupnic.-), ker. m nismo hotel-, naprtiti odgovornosti, da .oviramo delo in Beograd, 15. decembra p. Današnji sklep radikalnega kluba, s katerim je dal Uzunoviču proste roke, je izzval raznovrstne komentarje. saj so Uzunoviču izrekii polno po-vereitje ljudje, ki so sc do samega sestanka kluba rotili, da ga je treba porušiti. Vaš dopisnik je glede tega dobil od zelo uglednega pašičevca sledeče pojasnilo: Marko Trifkovič ie v sporazumu z Aco Stanojevičem predlagal kroni Užunoviča za mandatarja, l a mandat Uzunoviču pomenja v stvari z-ogabnega srbskega svinjarja-, ^zverinsko rokovnjaško sodrgo, cjugosloven-ske šulte in spletkarje*, Skoraj istočasno, fco je Mussolinijeva uradna agenfura objavila skrajno žaljiv komunike proti časti in ugledu naše države, objavljajo fašistovski listi ogabne napade na pripadnike jugoslovanskega naroda v Italiji. V svojih člankih, ki so polni brutalnega sovraštva do Jugoslovenov, se poslužujejo izrazov, katerih bi se sramoval pri nas najbolj izprijen človek. Tak izbruh italijanske dvaiisocletne kulture priobčujejo pod naslovom cOgabni srbski STinjari tržaške cBattaglie Giuliane^, tednik, pisan v najčistejšem fašistovskem duhu, kateremu je bil do predkratkim urednik sedanji glavni urednik glavnega fašistov-skega glasila za Primorje. cPopola di Trie-stej. List se more smatrati za nekako osebno glasilo izrednega fašistovskega komisarja sa Trst, Barduzzija, ki je obenem tudi ravnatelj gah nove prefeklure v Gorici, tako - le: cVidem tekom petih let ni dorastel svoji nalogi. Ker ni poznal besiijalnosti (11) — torej zTerinske narave — Slovencev, ni znal •uporabljati proti njim -potrebne energije in brutalnosti. Zato se tudi naloga Gorice kale danes tem težavnejša. Ali mi ne dvomimo. Kova prefektura. podpirana in inspirirana po tamošnjih fašistih, bo lahko kos zvijačnim spletkam in nasiljem tistih, Id jih je usoda zanesla med nas in ki bi morda še mislili, da je njihova pravica, da bi delali brez nas. ali kar je še huje. brez nas. Prosie zmote se popravijo in potem pozabijo.> Xaš narod v Italiji se mora torej pripraviti na to. da mu bodo oblasti s pomočjo fašistov začele sedaj energično iu brutalno izganjati njegovo — -.zverinsko naravi! Julijska Krajina jc italijanska zemljepisno in politično. O tem se ne razpravlja! V;aka razprava bi bila odveč! In ravno tako se ne da "tajiti, da je nova meja stala Italijo neizmerne žrtve krvi in denarja. Po vsem tem j?, dasiravno ne tajimo, da v teh deželah živi med Italijani tudi živelj slovanske narodnosti, večinoma kmetski. pač gotovo, da bi Italija ne mogla trpeti zarot v ?vojo škodo s strani« tu jero-kev. Dejstvo je, da je slovanski živelj, kateremu smo morali dovoliti ča?t italijanskega državljanstva, doslej mogel tu svobodno živeli in uživati iste pravice, ki jih uživajo ostali italijanski državljani. Niti eaa država - zmagovalka ni upoštevala tujerodnih skupin z večjo prizanesljivo-».tjo in strpnostjo, kakor so delali doslej Italijani in italijanska država napram Slovanom v "julijski Krajini (s požigi, preganjanjem, aretacijami in prepovedjo slovenskega jrzi-ka!) Pravimo doslej, kajti v bodoče bi moglo biti drugače, če se ne prepričajo, da slabo varujejo svoje koristi. Kdor seje veter, zanje vihar! Res je, da gre za maloštevilne hujskače. ki predstavljajo inteligenčni sloj, dočim kmetje mislijo na delo. se ne brigajo za politiko in spoštujejo Italijo iu italijanske oblasti. Ali vendar je res, da imajo na manj izobražene ljudi laž in tpielke večji vpliv. Zato opozarjamo, da je fašizem znal zdrobi'.i ljudi, organizacije in stranke, pač močnejša in bolje izvežbane. kot pa je jcgos!ovcn«ka rokovnjaška »odrga. ki dela protiitaiijansko propagando. V ostalem pa naj ti šuliarski (našega izraza ni za to) spletkarski propa-gandisti mržnje proti Italiji ne pozabijo požiga .-Balkana--, bivšega legla jugoslovenskih agitatorjev! Tržaški fašizem bi. spominjajo; se lesa dogodka, znal zopet pričeti izčiščeva-nje- In v vsaki hiši!v S tem je povedano vse. Ker ne morejo čez mejo. se hočejo vreči z vso energijo in brutalnostjo na naš narod v Italiji, a predvsem aa izobraienstvo, torej ne na --ogabne srbske svinjarje>. pač pa na zverinske naravi iusoslcvensko rokovnjaško sodrgo-., na . Jugoslovanske šufte in spletkarje« v Italiji! Seveda z gorjačami, samokresi in požigen:' Res. lepa bodočnost se obeta našemu narodu v Italiji! Razveseljiv pojav v Bolga-nji V r-Prager Presse* z dne 6. decembra t. !. je priobčil znani bolgarski pisatelj Kiril Hristov na uvodnem mestu članek, ki zahteva pozornost in resno upoštevanje. Članek Kirila Hristova ima naslov .--Pesništvo in sporazum^ ter mu ie poglavitni smoter dati pobudo za sporazum med južnimi SlOveni, v prvi vrsti med Bolgari in Srbi Namen članka je tedaj tak, da moramo resno odgovoriti na pobudo, ki prihaja z bolgarske strani in ie naslovljena očividno na nas vse. V navedenem članku pripoveduje Hristov, kako sta imela s srbskim pesnikom Jovanom Dučičem. ki je bil takrat srbski poslanik v Sofiji, 1, 1912„ načrt, izdati skupno antologijo bolgarskega in srbskega pesništva. Angažiral je zato vrsto bolgarskih književnikov, ki jim je bil vsem načrt simpatičen, in priprave so bile povsem ugodne. Tedai pa je izbruhnila vojna s Turčijo, ki ji je sledila druga balkanska in nedolgo pozneje velika svetovna vojna. Hristov pravi, da po bolgarski katastrofi L 1913 ni bilo več uikake potrebe za take publikacije, kakor so io zasnovali književniki v 1. 1912. -Mnogo smo preživeli zadnjih trinajst let,i pravi dalje Kiril Hristov. r-Mnogo napak so napravili politiki. Mnogo sramotnih bratomorov so opevali pesniki, ki bi morali biti prvi, ki bi jih obsojali in jih skušali popraviti.« Vemo. da je med temi književniki na bolgarski strani, -ki so odobravali v svojih delih bratomorno gonjo in io razpihovali, bil tudi Kiril Hrisrov, in sicer ne eden zadnjih. Pesnik v svojem članku tega ne prikriva, nasprotno: »Jaz sam. ki se bližam koncu svojega težkega življenja, se čutim zelo krivega in se odrekam skoro vsega, kar sem napisal medmetom 1913. in 1918« To je priznanje, iz katerega odseva tragedija naroda, ki so za ruji vplivi, deloma pa tudi lastna krivda, zavedli na napačna pota. Ali to je preteklost; ako se mož v svojih letih, o katerih sam pravi, da se bližajo koncu, pribori do tolike samoobtožbe, moramo to vzeti na znanje s spoštovanjem in krivdo prepustiti samo še — preteklosti. Zdi se mi,« pravi- Hristov dalje, »da danes samo ponolnoma zaslepljeni pristaš šovinistične organizacije še ne more uvideti kam vodi razvoj in rastoča zreiost južnih Slovanov, katerim pripadajo tudi Bolgari. Samo oni. ki služijo zavestno ali nezavestno nasprotnikom, morejo odklanjati sodelovanje in ceio zanikati, da se bo prej ali pozneje končal proces, ki bo zedinil zmučeno juž-noslovanstvo k raki organizaciji, da bo nehaco biti igrača v rokah te aii one sile in da se bo lahko m:rno wsvetilo svo jemu razvoju.« : Danes pod svetlimi perspektivami te bodočnosti je morda medsebojno spoznavanje najdragocene.š'h literarnih spomenikov južnih Slovanov bolj umestilo in potrebno, kakor kdajkoli doslej.« Nadalje še utemeljuje nujnost, da se vrši medsebojno spoznavanje v prvi vrsti potom spoznavanja književnosti, ki je najlepši izraz duševnega življenja naroda. s\"a osnovi teh razmotrivanj se stav-11 am na razpolago srbskim, hrvatskim in slovenskim umetnikom besede, ki so naziran.ia, da je mogoče pričeti nekaj v svrho, da se duše naših ljudstev pre-poje s svojimi najčistejšimi žarku Tako zaključuje Kiril Hristov svoj članek. Če bo imel navedeni poskus bolgarskega pisatelja že sedaj uspeh, je seveda vprašanje Za vsakogar pa ie dragocen dokument dobe in razpoloženja, sai priča, da je spoznan e. kake naloge čakajo južnoslovanski rod v najbliži-' bodočnosti, zelo živo tudi med Bolgari Sedaj je rudi naša dolžnost, da preidemo od pasivnega '"a^aiiia na pozitivno delo medsebojnega zbliževanja, ki naj bo pričete-k tio e boljše bodočnosti nas vseh. Važne raznrave v Berlinu Berili, 15. decembra (be.) Ministrski svet je na svoji dopoldanski seji vzel po» ročiio zunanjega ministra dr Stresemanna o pogajanjih v Ženevi na znanje in izre* kel ministru svojo zahvalo Razvila se je ikiiša debata, vsled česar se ie razprava o notranjepolitičnih dogodkih odgodila Berlin. 15 decembra (be.) Jutri st prič; ne v zbornici sploši.a debata o notranji in zunanji politiki Na konferenci načelni; kov strank so sklenili aa de! govornikov razpravlja o zunanji politiki, del pa o dr* žavni hrambi Doslej je pred zbornico le komunistična nezaupnica brambnemu mi» nistru. Ni še gobovo, ali bodo socijalni demokrati predlagali nezaupnico celokup; ni viadi Berlin. 5. decembra, (pr.) Ker gre dr* /avni zbor v petek na počitnice, splošno računajo, da se ta dan odloči usoda nem= bke vlade. Železničarska prometna konferenca v Trstu Trst, 15. decembra, z. Danes popoldne ob 5. uri se je končala prometna konferenca med jugoslovensko in italijansko železni-carsko delegacijo, ki se ie pričela v petek 10. t. m. v svrho postavitve račeia za obračun skupnih prometnih stroškov med Ju goslavijo in Italijo na vseh izhodih v Italijo. Na konferenci :e zmagalo načelo iugcsloven ske delegacije, kateri je predsedoval cen-traini inspek:. Preže!;. Ostali člani delegacije so bili viši: uradnik Furlan. namestnik odn načelnik 5u'g*i. viš:i nadzornik Škr-dla. načelni ods Muller-Pearič. inž. Fink višji uradnik Rud Oswa!d *e! delegat v Postojni Brnšek fralransV-- delegaciji je načeloval dr. Lalloni iz Rima. Turške obrambne priprave London, 15. decembra, (d) «\Vestmins ster Gazette» poroča iz Carigrada, da si= lijo sovražne namere Italije in Grčije Turčijo do tega, da misli na povečanje svoje obrambe. Zato bo jela graditi nove vojne ladje. Pripravila bo tudi mobilne obrežne baterije in uvedla avtomatsko puško. Neprijeten odmev italijanskega obiska v Bukarešti Bukarešta, 15. decembra, a. Ko se je vračaj italijanski delegat maršal Badoglio v Rim, je podaril za mestne uboge 50.000 lejev. V mestnem svetu bukareškem se je o tem daru govorilo. V imenu delavcev je izjavil mestni svetnik Christescu, da bo njegova stranka glasovala proti sprejemu tega zneska, ki ima le namen, prikriti javs nosti hudobije fašizma. Nadalje je rekel, da vlada danes v Italiji najhujši despoti; z-em, ki pritiska delavstvo z brutalno silo k tlom, ga mori na cesti in v .aporih, lastnino in hiše delavccv pa zažiga in jih uničuje. Po tej izjavi je nastal v zbornici strahovit krik Župan je zapretil, da bo dal Christesca in drugega socijalista, dr Gelehrterja. s silo odstraniti iz dvorane Značilno za darežljivost italijanskega mar* šal" je. da je votiral me"tni svet bukareški 300.000 lejev za sprejem msr"ala Badoglia Interesantna demisija v Vatikanu Rim, 15. decembra, o. Danes se je raz-jirila v vatikanskih krogi'i vest. da je ma-jordomus in prefekt pareških palač msgr. Lamper pod'l papežu ostavko. Ta vest. ki bo beje v najkrajšem času objavljena v ofi-cijelnem glasilu tOsservafore Romanom, je vzbudila v vatikanskih krogih veliko začudenje. Moreče sanje g. Zingareilija Milan, 15. decembra s. *Secolo« prinaša članek svojega dunajskega dopisnika hala Zmgarellija ki izvaja me-d drugim, da se mora smehljati, ko čiti v jugoslovenskih šolskih knjigah, da prebivajo v Parizu Francozi in Srbi (kje je to g. Zmgarelli čitai?), da je Italija zelo majhna in da so tudi vsi Italijani maihni, doc m so Jugosloveaii in njihovi zavezniki veliki V tem se vidi slabo prikrita ost proti Italiji. V jugoslovenski vojaški priročni knjižici stoji da mora vsak vojak vedeti, da je Jugoslavija obkoljena od sovražnikov, namreč It"'iianov, Nemcev, Madžarov in Bolgarov. Vojašk-o glasilo onstran Jadrana pravi, da ni Kobarid samo avstrijska ampak tudi jugoslovenska zmaga, ker so bile na tem delu fronte tudi hrvatske in slovenske čete, kar ie vsekakor po mnenju dopisnika najbolj iantastično. Jugoslovensko rnadino uče. da b; trajaia vojna z Italijo Se dva tedna ker b v tem času že prišla Jugoslavija z eno samo armijo v Rim Italijani so si prisvojili brez posebnih naporov ne samo Gor k. o, temveč tudi vse ostale kraje. Splošno je znano, tako govore v Jugoslaviji, da Italijani slabo ravnajo s papežem in da je cerkev v služb' države. V Jugoslaviji je najmočnejša nacionalistična organizacija ? Narodna odbrana . ki zahteva od Grčije Soiun, od Avstrije Celovec i n cd Rumuniie njen del Banata. Kaj bi morala izročiti Jugoslovenom Italija, je itak dovoli znano. Zingarelli pravi, da se med Srb; pač najde še nekaj prijateljev, da pa je s Hrvatsko in Slcenijo popoln: ma sklenjena Itaiiji sovražna fronta -.Narodna odbrana« ima tajne seje na katerih se večinoma bavijo z Italijo. Na poslednjem ira-mazonskem konzre«u (!) so nacionalistične organizacije sklenile naj ostanejo z Italijo dobri odnošaji, dokler ne bo končana reorganizacija voiske V istem smislu kakor .Narodna odbrana deiuieta tudi »Jadranska Straža, n .Oriuna* V enakem smislu sta nacionalistično oriientirana v Jugoslaviji rudi časopisje in javno mnenje Lista napredne fronte v Ljubljani Včeraj sta dežili v Ljubljani skupno kandidatsko listo SDS in NSS. Nositelj te liste, ki je druga, je g. dr. Dinko Puc (SDS), drugi kandidat g. Ivan Tavčar (NSS). Kot reprezentanta gospodarskih krogov kandidira SDS g. Ivana Mohoriča, kot ne-strankar je Drevzel kandidaturo dr. Tone Jamar. Včeraj je vložila SDS kandidatsko listo tudi za Ktijski okraj Kandidatske liste se glasijo: jubljan. r. esio Kandidatna lista št. 2. Kandidati; dr. Dinko Puc, odvetnik, Knailjeva ulica 13; Ivan Tavčar, uradnik. Sv. Petra cesta 75; Ivaa Mohorič, tajnik Zbornice za trgovino. obrt in industrijo. Dalmatinova ulica 7; socUalcev v Ljubljani pod vodstvom dr. Stanovnika, ki je tudi predsednik vodstva SLS za Ljubljano, veliko ogorčenje in razburjenje. Na več sejah so si klerikalni voditelji prav ostro očitali drug drugemu samovoljnost in dikta-torstvo, nekateri pa so celo zagrozili z izstopom iz klerikalne stranke. V zadnjem času se ie pojavila med njimi kompromisna formula, po kateri naj bi bil nosilec kierikaine kandidatne liste v ' Lm™ fh.Br* dr? uradnik Ver- 'Ljubljani odvetnik dr. Adlešič. ki ga " ' ' " " c- m n ^rl 'n r" ^ -/r,—ti Upril-alH kot npv-fral- stovškova ulica 16; dr. Joža Bohinjec, ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Trnovska ulica 29. Namestniki: dr. Tone Jamar, zdravnik, Prešernova ul. 6: Miroslav Urbas. trgovec in posestnik Slomškova ulica 13; Anton Boh, noštni poduradnik Coj-zova c. 9; Ivan Hiter, uradnik. Aljaževa cesta 30; Rudolf Geyer. ključavničarski mojster in posestnik. Vošniakova ulica 10. S '.it?'' Kandidatna lista št. 3 (SDS). Kandidati: Fran Lajovic, trgovec. Litija; M>rko VVeinberger. industrijec. Zagorje ob Savi; Fran Mohorič, posestnik. Na Šoli 40; Luka Bizjak, skladiščnik, Gradec pri Litiji 48. Namestniki: Vinko Sedlar, rudn ški delavec. Zagorje; Voiko Sribar. posestnik. Gradec: Ivan Fregar. posestnik in gostilničar. Izlake 4; Jernej Peč«k, lesni trgovec in posestnik. Višnja gora. •k Socialistične kandidature v ljubljanski oblasti Včeraj. 15. t. m., sta bili pri deželnem sodišču v Ljubljani vloženi prvi dve kandidatni listi za oblastne volitve v mestu Ljubljani. Dopoldne je bila vložena lista Zveze delavskih (marksističnih) strank, popoldne pa so pooblaščenci ljubljanskih organizacij S i") S vložili napredno listo za Ljubljano. Klerikalna stranka svoje liste še ni vložila, ker se med klerikalnimi voditelji vrši hud boj za kandidatna mesta in doslej še ni došlo do končnega sporazuma. Ljubljanski zaupniki SLS so prvotno določili koi nositelja klerikalne liste odvetnika dr. Stanovnika. na drugem mestu naj bi kandidiral urednik Terseglav. na tretjem pa industrijec Anton Rojina. To listo pa je osrednje vodstvo SLS odklonilo ter je zahtevalo, nai bo nosilec liste bančni ravnatelj Avsenek. kandidat na drugem mestu Ani. Rojina. na tretjem mestu pa šele urednik Terseglav. Seveda je postopanje osrednjega vodstva SLS zbudilo v vrstah iakozvanih kršč. smatrajo razprti klerikalci kot nevtralnega. ker se je doslej le prav malo ali pa sploh nič uveljavljal v političnem življenju ter je v tem pogledu še popoln novinec. Vendar pa do včeraj tudi glede njegove osebe še ni padla odločitev v merodajnih klerikalnih krogih. Socijalistična kandidatna lista za mesto Ljubljano je sledeča. Kandidati: AL Sedej. zasebni uradnik. Dunajska cesta 62; Leopold Ogrin, ključavničar. Dolenjska cesta 96; Ivan Mlinar, zasebni uradnik. Krakovski nasip 10: Ladislav Slesar, mizar. Aljaževa c. 195; Teodor Mravlje, vlakovodja Celovška cesta 62. Namestniki: Ivan Vuk zasebni uradnik. Bežigrad I: Ivan Marja-šič, kurjač. Aijaževa c. 169; Jakob Osternian. mizar Sv. Petra c. 52; Ant. Susteršič. mizar, Aleševčeva ulica 18; Vinko Vrankar. livar. Kavškova c. 255. Nadalje so bile vložene sledeče soci-ialistične liste: z,a srez Kamnik: Kandidati: A. Bešter ključavničar, Kamnik; Fr. Ručiga\ ključavničar, Mengeš: Val. štebe. del. Vir. Namestniki: Rudoli Puncer. ključavničar, Kamnik: Fr. Gornik, tov. de!.. Mengeš; Lovro Simon, de!.. Žeiodnik. Za srez Logatec: Kandidati: Jo.'. Zupančič, pos.. Dol. Logatec: Ivan Jerina, žel. voz. preglednik. Dol. Logatec; Ivan Zigon, železničar. Dol. Logatec. Namestniki: Štefan Samsa. železničar. Logatec; Teodor Mravlje, vlakovodja, Ljubljana; Al. Sedei, zasebni uradnik, Ljubljana. Za srez Radovljica: Kandidati: Lan Mulej, tov. del, Jesenice-Sava: Ivan Arih, prog. del., Kranjska gora: Fr. Do-linar, tov. del„ Koroška Bela. Namestniki: Jos. Ažman, del., Nomenj: Ant. Dežman, tov. del.. Lesce; Jurij Jeram. tov. del, Javornik. Za srez Kranj: Kandidati; Ivan Kosmač. deL Tržič; Ignac Mlinar, del. Bistrica; Ivan Košir, del., Bistrica; Janko Mlakar, del., Šenčur; Fr. Štefe. del., Mlaka. Namestniki: Jos. Svetelj. ključavničar, Šenčur: Prekop Krišfofek. tovarniški delavec, Bistrica; Lovro Cvirn, del.. Sv. Ana; Jakob Mežek. čevljar. Tržič; Jos. Kopač, uradnik, Ljubljana. Politične beležke P. '.ahtfc. o odstrani' Radica iz vod? .va HSS Včerajšnje --Vreme« ugotavlja v rarmo-trivaniu se dan i e vladne krize, da ;e o:;a tragedija koalicije RR v tem, ker načeluje HSS človek, ki je popolnoma nesposoben za trajno lojalno in korektno skupno delo, ki je roien demazog brez vsakih skrupuiov in ki nima ničesar državniškega Ves čas radikalsko-radičevske koalicije se ie v njem neprestan- vršil boj med državnikom in demagogom. rt:aga- pa je bila vedno na strani drugega. Po njegovih pojmih ie bilo popolnoma naravno, da napada cas: posameznikov. potem pa se jim ?rbiiž2 in cb-čuje ž njimi, kakor d? bi se ničesar ne zgodilo Dasi ie bil šef vladne stranke, ki mora brezpogojno nositi odgovornost za celokupno državno administracijo, ni niti malo pomišljal zavzeti r.a shodih ekstremno opozicijsko stališče ter vso krivdo za pomanjkljivost državne uprave zvračati na zaveznike Vendar bi pa še ne o la resna ovira za sodelovanje dveh velikih političnih skupn, pravi »Vreme«, ako bi HSS imela dov • moralne moči, da bi se oprostila fatalnega vpliva svojega šefa. 5 tem da so se ostali zastopniki HSS solidaririrai; s svojim šeiom, četudi molče, pa se ie HSS sama onemogočila za kooperacijo z ostalimi političnimi skupinami Stvar je došia tako daleč, da HSS samo zato ni mogla služiti javnim interesom, ker ni imela potresne samostojnosti r.a svojem stališča ter je posiala poslužno orodie človeka, pri katerem sta nestalnost in izpremer.ijivost giav-no obeležje »Vreme* pravi nadalje, da se dosedanja kombinaciia RR samo zato ni mogla in ne more več vzdržati, ker se ne more dopustiti, da bi šef kake vladne skupine de'al, kar «i ie dovoljeval Si Radič in kar ie i-reln z3 ne-zoeibno posledico demo-raliziranie našega javnega življenja in raz- kroj državne administracije. Ako bi HSS imela dovolj moči. da s? osvobodi vodstva in vpliva tega človeka, potem bi obnova dosedanje koalicije predstavljala najboljšo solucijo, če pa to tli mogoče, s-e pač mora iskati drug, zdravejši izhod. oroti 'litvam Današnje -Vreme < objavlja razgovor svojega sotrudnika s St. Radičem. ki je včeraj dospel v Beograd Na opombo, da smatrajo nekateri volitve za edini izhod iz sedanjega položaja, jf St. Radič odgovori!, da se v nove skupščinske volitve ne more ir-ker b se morau preklicati oblastne volitve (?) Medtem, k" se je nedavno izrekel prof oblastnim volitvam, udi sedaj Radič v strahu pred voiin ami v Narodno skupščino, da bodo že oblastne voiitve prinesle nekakšno korekturo Z ozirom na včerajšnjo vest beograjskih listov, da so radičevej v Žrnovi pri Splitu izobesili hrvatske zastave v znak veselja nad Pašičevo smrtjo, je St Radič izjavil, da je to bržkone intriga. Siccr pa ie mogoče, da so se ljudje nekoliko razveselili .Mladina se je tamkaj izpo-zabiia, pa je nekoliko poveseliia. Ko pa so jo opomnili je takoi prenehala. S:. Radič je tudi omenil govor ki ga je govoril v nedeijo v spomin pokojnemu Pašiču v Saborni cerkvi predsednik skupščine Murko Tritkovič Dejal je, da Trifkovičev govor potrjuje mnenje radičevcev, da Pašič nikdar ni hotel frondirati proti Hrvatom in edinstvu. Tako je St Radič zopet demami-ra! samega sebe. <-Dk * vo"*~*t oeriem ...» ■ Slovenec-- se v svrho volilne agitacije za oblastne skupščine kaj pogosto sklicuje : »na junaško dobo naše zgodovine . ki jo je predstavljal bivši deželni zbor in odbor kranjski pa poziva voiiice, naj polože usodo bodočih slovenskih samouprav ^zopet v preiskušene roke SLS=. Mi s:no že neštetokrat zapisali, da so današnji voditelj, SLS pravi pritlikavci v primeri z dr. Su-steršičem. Lampetom in dr. Krekom, katerim gre zasluga za »junaško dobi- SLS. Kaj vse so stori:' bivši voditelji SLS v petih letih in kaj vse so zagrešili nesposobni voditelji sedanje SLS v zadnjih osmih letih! 5e v ljubljanski mestni samoupravi, k; je sorazmerno majhna, so docela skrahiraii in niso mogli ustvariti ničesar trajnega iu pametnega Ako se sedaj t: slabotni epigo-nj velikih mož SLS sklicujejo r.a zasluge svojih predhodnikov, je prav tako. kakor če bi Rade jemai v zakup zasluge Nlkole Pašiča. Sedanji klerikalci bodo morali sami pokazati, če kaj znajo Veliko — po sedanjih izkušnjah — od njih ni pričakovati. Dr. ?usteršič. na česar dela se sklicujejo sedanji voditelji SLS jim je v svoii brošuri -Moj odgovor« zapisai: »Med vami ;n nami ni bilo nikdar niti najmanjšega notranje- ga sorodstva. Kar smo mi delali, je naše delo in ne vaše. Pokažite ljudstvu, kaj •:2 vi naredili, pokažite uspehe vašega ecia za ljudski blagor, dičite se s svojim perjem in spoštujte tujo lastnino! = Župnik II -li žrtev klerikalne nec \___ V ljubljanski škofiji niso redki sluč-vi. da so klerikalci preganjali tudi duhov- :;e. '-.i se niso hoteli popolnoma udinjati klerikalni strankarski politiki, pač pa so smatrali n svojo prvo dolžnost izvrševanje duhovniškega poklica po načelih prave krščanska Ijubezcii do bližnjega. Kdor se n: pokoril diktaturi vodstva škofove stranke, je občuti! vso pezo klerikalne zavratnosti, di*: je bil morebiti najboljši duhervnik. Zagrenili si mu življenje, obrekovai: p:: škofu, posla!: v kako slabo gorsko župnijo i: ga prega:.ai: 6 j smrti. Za razmere v ljubljanski škofi;i i-j za moralo, ki prevladuje v klerikalni sira: -ki, je v tem pogledu nadvse značilen do?:«, ki ga je objavila zadnja 'Domovina r iz R--domelj, kjer se je zadnjo nedeljo posi-r.-.l od svojih župljanov tamošnii žnpntk K «;r, ki se je naveličal nevzdržnih razmer in sedaj odhaja v Split, približno takole:» V z-.- -ntku je plapolala zastava, pokali s- moi-narji, prihajale so depatacije. ko sem prtd tremi leti prihajal kot namestnik bežji v vašo sredo, izgnan od laških ta.-istov E>a-nes odhajam nfeopažen in brez slovesa kot preganjalec cd vseli, k: so me isti i i t. pozdravljali. Preganiali me niso liberalci — njim bi ne zameril — blatili, preganjali, tožili in črnili so me pri ljubljanskem škofu vsi. ki imajo v ustih med in mleko, ki hodijo med vami v ovčji koži. Ičil sea: iih ljubezni, razkladal sem jim Kristusove nauke. oni ra so me v sovraštvu kamenjali.«: Dopisnik -Domovine-; pripominja, da je župnik Košir, kr.t drug- duhovniki, stal v vrstah SLS. da pa ie ket poštenjak obsval netenje sovraštva med vaš-ča-::, ki so : a-sprotnih političnih nazorov. Ker ni hote! 1-premeniti cerkve v politično beznico, so uporabili vsa razpoložljiva sredstva, da s'j ga pregnali. Fašistični občinski načelniki Rim, 15. decembra, o. Mussolini jc d'-« poidne določil občinske načelnike za prvih 46 glavnih mest pokrajin. Tc načelnike bo predlagal kralju v menovanjt. Za občin* skega načelnika v Goric-i je predlagan sc--cator Bombic, v Pul pa dr. Antor. Meri/= 74. Za Trst in Reko nc navaja seznam imen. Raz ave. r oti generalu Gaj Praga. 15. decembra, (pr.) Pred voji> škim disciplinarnim odborom se je pričela včeraj razprava proti generalu Gajdi. Raz* prava bo trajala več dni. Naši Kraji in ljudje Savski prehodi na Gorenjskem Na Gorenjskem bodo dolgo ostale v spominu letošnje velike povodnji, z njimi pa tudi mnogi šaljivi prizori, katerim }e bil v mnogih slučajih povod suhoparen birokra-tteem in ljudska samovoljnost: »Ce boste vi, pa mi ne bomo!« Tako je prišlo, kdo bo postavil »Blejski most«? Cestni odbor se ni mogel odloČiti, da pridne z delom, Biejcl pa so delali projekt, da postavijo velik betoniran most, ki bo vreden paradiža Slovenije in bo segal od Lesc do Bleda. Praktični Leščani pa so se zavedali velike škode, ki so jo imeli, ko so bili odrezani od Bleda in pričeli so sami z delom. Sestavili so poseben odbor, in sicer večino iz Lesc in nekaj malega z Bleda. t m. slavnostno otvorili promet. Sedaj pobirajo mostnino, in sicer od voza po 5 Din, od avtomobila pa 10 Din: potniki plačajo po 1 Din od prehoda. Pravijo, da precej grdo gledajo Blejce, ld se niso hoteli zadostno udeležiti in da bi jim radi prepovedali uporabo, ako bi jim smeli. Pa upajmo, da bo bmalu podpisana med Leščani in Blejci mirovna pogodba in da stvar ne pride pred Društvo narodov. Srezko poglavarstvo v Radovljici je tudi doprineslo velikodušen dar; iizvedlo je namreč brezplačen pregled. Edina pogreška je ta, da je novi most precej olžji kot je bil stari. Pa kaj pomaga, v sili vrag zoblje muhe! , ..Ud Jl3 J*rvo, kar so vpeljali za vzdirževanje pro- I meta in kar bi lahko ostalo kot spomin na J tiste tragično-komične čase ter bi kratkočasilo marsikakega letoviščarja. je bila originalna viseča žična prevažafaica. Napeli so čez Savo dolgo, močno, železno vrv, na njo obesili zaboj in ga vlačili na vrvi od desnega na levi in zopet nazaj na nasprotni breg. Popotnik je plačal dinar, sedel v zaboj in hajdi čez Savo, viseč nad deročimi savskimi valovi. Nesreč se hvalabogu ni nič dogodilo, pač pa so nekateri pasažirji s strahom zrli, ko je zaboj včasih obtičal na sredini, nad deročo reko in je precej dolgo trajalo, predno je zopet funkcijoniral primitivni mehanizem. Precej dolgo je trajalo, predno so prejeli dovoljenje za zgraditev novega mostu na lastne stroške, in sicer posebno radi tega, ker oblasti podjetnim Leščanom niso hotele dovoliti, da smejo pobirati mostnino za kritje stroškov, ki znašajo okrog 30.000 Din. Končno so tudi to dosegli, postavili most in v nedeljo 12. Še hujša borba kakor za blejski most, se je bila za lancovskega, kjer so koncem koncev zmagali seveda z velikimi stroški, proti okornemu brrokratizmu posestniki in lesni trgovci. Lancovčani in Radoveljčani so potrebovali nujno zvezi med desnim in levim savskim bregom Cbiast jim je obljubljala, ker pa ni bilo pare, nJ bilo delavcev. Nazadnje so se posestniki razjezili in postavili svoj most čez vso širino Save, ki znaša nad 100 metrov, dočim je pričel medtem popravljati cestni odbor stari most, kjer je bilo treba vezati le kakih 40 m, ki pa še danes ni postavljen Tako sta sedaj pod Radovljico kar dva mostova v razdalji dobrih 50 m in v doglednem času ko bo dograjen tudi stari most, si bodo potniki ali vozniki lahko jx>ljubno izbirali, pe katerem mostu bo bolj prijetno prihajati preko Save. Pripomniti moramo, da so bili stroški za novi most precej veliki Plaz na ptujsko-gorski cesti Pred dvema letoma je bila končana okrajna cesta v serpentinah čez ptujsko-gorski klanec. Vsled letošnjih nalivov se je na drugem delu ceste, zgoraj pri Ptujski gori, utrgal plaz in potegnil cesto s seboj tako, da je ostala samo polovica cestišča sposobna za promet. Okrajni zastop ptujski je takoj pričel s popravljalnimi deli. Cim so odkopali plaz, so ugotovili, da je nastal pod cesto močan izvirek, ki podmaka cesto. Zato so napravili odvodne kanale in drenažo za odvajanje vode. Delo pa še ni bilo gotovo, ko je nastalo sedaj zopet deževje, ki je povzročilo, da se je vsa cesta v tem delu potegnila globoko v grabo. Sedaj je cesta v drugem delu zaprta za promet. Nesreča na zavrčkem brodil V nedeljo, ob 9. zjutraj, se je hotelo sedem oseb prepeljati preko Drave na zavr-ško stran pri Ptuju ravno v trenotku, ko ni bilo na brodu nobenega brodarja. Večji brod sploh ne vozi, ker je vsled zadnje po-vodnji pokvarjen, pač pa je pri brodu ladja, s katero se prevažata brodarja in delavci, ki popravljajo brod. Ta ladja je bila privezana na gajevski strani poleg broda. Dva kmeta, neki posestnik in neki posestniški sin, sta ladjo brez dovoljenja odvezala in še drugim prigovarjala, naj se prepeljejo preko Drave, češ da je popolnoma varno in da znata tudi ravnati z ladjo. Res je končno vstopilo vseh sedem ljudi v čoln. Cim je čoln priplaval blizu zavrčke strani na desno stran Drave, so ga valovi zanesli pod dovozni most k brodu, nakar se je potopil. V Dravo so padli seveda tudi vsi potniki, šest se jih je moglo rešiti s plavanjem na dovozni most, neki kmečki fant od Zavrča, to' ni znal plavati, pa je izginil v valovih Njegovo truplo so potegnili iz vode pri Murkoviču v .Zavrču, kjer je obtičala tudi potopljena ladja. Proti storilcem je bila uvedena preiskava. V zmedenosti v smrt Iz Škofje Loke nam poročajo: Gospa P. se je pred nekaj dnevi vrnila iz Borovelj, kjer je bila na svojem domu na počitnicah, domov. Izstopila pa Je Iz vlaka že v Bitnju. češ da ima tam opraviti Našle so lo za Kamnitnikom ženske sedeti vso onemoglo na klopi in so jo hotele spraviti v mesto, a se je branila, češ naj jo puste pri miru umreti. Naložile so jo na voziček in peljale v škofjo Loko na občino, kjer je pa niso spoznali, ker ie bila že vsa zabuhla in črna v obraz Šele poklicani zdravnik jo je spoznal, a pomagati ji ni več mogel Gospa je po nekaj urah umrla, ker se je v duševni zmedenosti zastrupila in par dni tavala po polju, ne da bi jo bil kdo našel. Kulturno predavanje ZKD Ljubljana Ponovno podajamo občinstvu na znanje spored kulturnih prireditev ZKD za tekoči teden: V petek, dne 17. t nt, se ponovi na izrecno željo občinstva predavanje o Amundsenovem poletu na severni tečaj. Na ta način smo ustregli vsem onim, ki si v nedeljo radi razprodanih predstav niso mogli ogledati prekrasnega filma. Začetek predavanj ob 9.30 hi ob 11. dopoldne. V soboto, dne 18. t. m., se predvaja ob 14. uri za šolsko mladino in dijaštvo ob znižanih cenah z vstopnino 2 Din na vseh sedežih prekrasni potopisni kulturni vele-filrn Potovanje okoli sreta. V nedeljo, dne 19. t. m., se ponovi ta film za širšo publiko pri predstavah ob 9.15 in cb 11. dopoldne. Ker je film zelo poučen in zanimiv za vsakogar, pričakujemo zopet večji obisk. Glede na veliko zanimanje občinstva za kulturne prireditve ZKD smo preskrbeli, da se v bodoče vsak naval publike pri dohodih v dvorano prepreči. Na vseh vstopnicah so odslej sedeži ta prostori točno označeni. V Gorjancih zmrznil Kočar Franc Gosenac nad Cerovim v Št Jeraejskem okraju je šel te dni po opravkih čez Gorjance. Pot po globokem snegu ga je močno utrudila tako, da nI mogel več naprej. Šele tretji dan so našli moža zmrznjenega v snegu. Požar v Sp Jablanah V nedeljo, okoli 9. zvečer, je pogorelo v Sp. Jablanah, občina Clrkovce, v ptujskem okraju, dvoje kmečkih poslopij. Pogorelo je vse do tal, domačini so rešili le svoje golo življenje in živino. Najbolj je oškodovan posestnik Horvat. Splošno prevladuje prepričanje, da je ogenj zanetila zlobna roka. Samomorilec pod lokomotivo Na koroški progi pri studenškem gozdu so našli truplo 60letnega Martina Lipovni-ka, tesarja iz Studencev pri Mariboru, z zdrobljeno in od telesa odtrgano glavo. Revež je šel očividno v samomorilnem namenu pod vlak. Porote Požig Celje, 14. decembra Na zatožni klopi sta sedela danes tudi Ivan m Antonija Pšeničnik,, posestnika v Kapelah, zaradi goljufije, Matilda Potočnik, soproga železniškega uradnika, pa zaradi prigovarjanja k požigu in zaradi krivega pričevanja. fvan in Antonija Pšeničnik imata v Kapelah kmečko posestvo, na katerem stoje štiri ločene stavbe m sicer hiša, hlevi, kleti in svinjaki. Dne 26 avgusta 1925 je izbruhnil istočasno požar v hlevu in svinjaku, dasiravmo sta obe stavbi druga od druge najbolj oddaljeni Vmes stoječa hiša to klet sta ga ostali nepoškodovani. Ze ta okol-nost je zbudila sum, da je zanetil požar domačin. Obdolženi Ivan Pšeničnik, ki ima v Ljubljani svojo hišo, Je posta! tem bolj sumljiv, ker se več kot en mesec po po-žaru m pokazal v Kapelah, pač pa ie takoj obvesti! orožmištvo v Dobovi o požaru ln tudi zahteval od zavarovalne družbe »Var- IYA MARA HARRY LIEDTKE Logarjeva Krista n Fdrsterchristl" 8 dejanj po znani opereti. Divota in nežnost! Naravne lepote! Sijaj in razkošje na dvoru! Ljubav logarjeve Kriste in cesarja Josipa II. — To je »BALKAN« fihn, ki ga prinese samo KINO »DVOR«!! Kulturni pregled Gledališki reiw»rtoar ji IJuMiansfca drama Četrtek, 16.: Zaprto. Petek, 17.: «Triglavska bajka«. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. D. Sobota, 18.: ob 16.: "Slaba vest». Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 19.: »Triglavska bajkam. Izv. Ljubljanska opera. Četrtek, 16.: «Židinja». C. Petek. 17.: Zaprto. Sobota, 18.: «Tannhauser». E. Nedelja, 19.: ob 15.: «Carmen». Ljudska ska predstava pri' znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče. Četrtek, 16.: «Manon». Premijera. Sveča« na predstava v proslavo rojstnega dne Nj Vel. kralja Aleksandra I. Petek, 17.: Zaprto. Svečana prestava °pere «Manon» v Mariboru bo dne 16. t. m. Z njo se proslavi rojstni dan kralja Aleksandra. Ne le, da s to opero pride prvič na mariborskem odru do besede slavni francoski komponist Ju les Massenet. učenec Thomasov, ki je pri nas že znan po svoji operi «Mignon». Ta dan bodo prisostvovali predstavi vsi predstavniki kulturnih in drugih javnih korporacij. — Po njihovem prihodu, točno ob 8. se bo in-tonirala v gledališču državna himna. Potem bo sledila predstava. Z ozirom na njen pomen. se naproša občinstvo, da pride v gledališče v svečanih oblekah ter se drži navodil, ki jih bodo dali biljeterji za vstop na prostore. Vstop na balkon in na galerijo bo le z leve strani, na druge pa desno in levo, kakor je določeno na vstopnicah. Cenjeno občinstvo se naproša tudi, da zavzame prostore pred 8. uro, ker se po začetku preleta ve ne bo nihče puščal v gledališče. Konfiteor Artnrja Honeggerja: «Pola-gam veliko važnost na glasbeno arhitekturo, katere ne žrtvujem nikdar iz literarnih ali slikarskih ozirov. Pretirano morda nagiba.n k iskanju polifonske celote. Moj veliki vzor je Bach ... Ne iščem kakor nekateri pro-tiimnresiionistični glasbeniki poti nazaj v harmonično priprostost. N"spro*no eem mnenja. da se moramo posluževati harmoničnega materijala, ki ea je ustvarila šola naš'h prednikov, toda v drugačnem smislu, naim-reč kot podlage linijam in ritmom. Bach se poslužuje elementov ton^lne harmonije, kot bi si jaz želel posluževati zgradb moderne in mnogo tonalne harmoniie.-s> M. Paul Lan-dormv ie ob;avil predstoieči odlomek iz pisma avtorja Pastornl d' Rte. katero izvaja orkestralno društvo Glasbene Matice na koncertu v pondeljek, dne 20. t. m. v Unionu. Sporedi in vstopnice se dobijo v Matični knjigarni. Izidor Cankar: Uvod v nmevanje umetnosti. Narodna galerija v Ljubljani je izdala in založila Izidorja Cankarja knjigo je namreč med dopisi iz Tržiča objavil dopis, ki je vseboval neka neokusna namigavanja, kakor da bi gosp. župan od predilnice prejemal ^zlatnike v milu» in zato izkazoval predilnici kakšne ugodnosti, oziroma izpre--menil svoje prejšnje stališče napram njej. je to namigavanje preklical z dostavkom, da ga ne more vzdrževati in da je sploh le dopisnik hotel izreči šalo, katera je zašla v list po neprevidnosti začasnega urednika. Radi te izjave in lojalnega preklica. ki se je že tudi objavil, je tožitelj odpustil in od tožbe odstopil. Takoj nato bi se imela vršiti razprava v zadevi gosp. E. Gangla, dv svet pri prosvetni upravi, zoper učitelja gosp. Stefeta. Zadeva je odmev celjske pokrajinske skupščine UJU. Toženec je podal izjavo, glasom katere obžaluje in preklicuje inkriminirane besede. Na podlagi te izjave se je tudi v tem slučaju sklenila poravnava. Na okrajnem sodišču se je pa danes vršila razprava na tožbo več članov ljubljanskega poverjeništva UJU zoper podpisnike spomenice, katera se pritožuje izvršnemu odru UJU radi postopanja deklarašev. Tudi v tej stvari je prišlo do nc-avnave. glasom katere obdolženci sicer vztrajajo na svojem načelnem stališču, obžalujejo pa. da so se pri obrazloženju v spomenici rabili prehudi izrazi in izjavljajo, da razven stvarne kritike pač niso hoteli očitati ničesar nečastnega niti nepatrijotičnega, vse to ob varovanju načelnega stališča. omače vesti * Predsedniki glavnih volilnih odborov. Po členu 40. zakona o oblastni :'n sreski samoupravi predseduje glavnemu volilnemu odboru za poedine volilne edinice sodnik, ki ga imenuje upravno sodišče. Na podlagi tega. predpisa so bili na ozemlju za Slovenijo s Prekmurjem za predsednike glavnih volilnih odbore v imenovani: za mesto Ljub ljr-na podpredsc.i: ik deželnega sodišča Peter Keršič. za Brežice okrajni sodnik Voj-teii Hočevar za Črnomelj okrajni sodnik dr Friderik Fabiani, za Kamnik deželnosodni svetnik Ivan Hutter za Kastav dežel-nesodm svetnik Ivan Rajčič, za Kočevje okrajni sodnik Jakob Jerman, za Kram deželnosodni svetnik Jurij Gregorc, za Krško deželnosodni svetnik dr. Arnold Pernat, za Litijo okrajni sodnik Alojzij Žigon, za okolico Ljubljana višji deželnosodni svetnik Anton Mladič, za Logatec okrajni sodnik Kajetan Prcmerstein, za Novo mesto predsednik okrožnega sodišča dr. Jurij Polen-šek. za Radovljico deželnosodni svetnik dr. Rupert Celestina, za mesto Celje predsednik okrožnega sodišča dr. Josip Kotnik, za okolico Celje višji deželnosodni svetnik dr. Friderik Bračič, za Dobijo Lendavo okrajni sodnik dr. Riliard Tomšič, za Dravograd okrajni sodnik dr. Blaž Reiclimann, za Gor. grad deželnosodni svetnik dr. Andrej Novak, za Konjice deželnosodni svetnik Gvi-don Mihelič. za Ljutomer okrajni sodnik dr. Slavko Šumenjak, za mesto Maribor vi-, šj; deželnosodni svetnik Josip Stergcr, za okolico Maribor levi breg višji deželnosodni svetnik dr. Fran Peitler, za Maribor desni breg višji deželnosodni svetnik Janko Guzelj, za Mursko Soboto predsednik okrož liega sudišča v Mariboru dr. Fran Ziher. za Ptuj deželnosodni svetnik dr. Anton Stu-hec. za Slovenjgradec deželnosodni svetnik Ivan Romold in za Šmarje pri Jelšah okrajni sodnik dr. Josip Šašel * Izpreraembe v državni služb;. Finančni pristav dr. Ivau Kavec pri finančni proku-raiuri v Ljubljani je imenovan za finančnega tajnika v 7. skupini I. kategorije na dosedanjem službenem mestu. Trajno je upokojen Fran Drcbirič, arhivski uradnik pri davčni administraciji v Ljubljani. * Iz uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti objavlja, uredbo o pomorsko-zrakcplovni šoli ter uredbo o organizacij; in ureditvi pouka zasiln.h ljubljanski oblasti. * Hiperprodukcija zdravnikov v naši državi? Zdravniška zbornica za Bosno in Hercegovino je na svoji plenarni seii sklenila, tla bo koncem šol. leta naslovila apel na maturante, naj se ne posvete medicinskim študijam, ker so vse medicinske fakultete v naši državi prenapolnjene in grozi nevarnost hiperprodukcije zdravnikov v Jugoslaviji. + Iz justične službe. Namestnik ministra piavae jc premestil kar.clista Frana Dra-šler.ia pri okrajnem sodišču v Kranjski gori in Nikolo Ševeljeviča pri okrajnem sodišču v Kninu na oddelek B stola sedmorice v Zagrebu ter imenoval Josipa Mandiča, kcnclisia pri okrajnem sodišču v Pagu za kanciista na isti oddelek. * Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo je izbrisan dr. Ludovik Šitrkovic, zasebni zdravnik i:a Gornji Polskuvi, ki se je preselii v Zagreb. + Y naše državljanstvo sprejet. V' iugo-šlovensko državljanstvo je sprejet Aleksij Novoseiski. dosedanji ruski državljan, začasni okrajni zdravnik pri Sv. Marjeti. * Za rezervne oficirje. Prijave za legitimacijo za trikratno polovično vožnjo na državnih železnicah za leto 1927 naj člani — rezervni oficirji, ki niso državni nameščenci ali vpokojenci. pošljejo upravi tega pododbora. Legitimacija velja samo za tisto leto. za katETo je bila izstavljena. — Pododbor Ljubljana. + Odlikovanje zaslužnega šolnika. Pretekli teden je brlo izročeno kraljevo odlikovanje, red Sv. Save V. vrste šolskemu upra vitel; n v Ormožu g. Adolfu Rosini. Odliko-vanec je iz narodne rodbine, rojen v Ločah pri Konjicah, kjer je njegov oče nad 35 let izvrševal zdravniško prakso. Po končanih študijah (r.a učiteljišču v Mariboru) 1. 1893. je Rosina dobil začasno učiteljsko mesto v Ormožu, kjer je postal kot odločen narod-r;~k takoj član vseh narodnih društev. Oprav'jal je z vso vestnostjo posle kot tajnik Čitalnice, kmetijske podružnice, gasilnega društva in gasilske župe. Tudi kot varuh in oskrbnik mladoletnih si e pridobil zaslug. Rosina je predsednik Učiteljskega društva, predsednik nadzorstva Okrajne posojilnice. bil je predsednik Ciril-Metodove podružnice. Ob ustanovitvi meščanske šole v Ormožu ie postal njen učitelj, kjer ie deloval štiri leta, dokler r.i prišel za upravitelja na osnovno šolo. Kot prijetnega družabnika so ga narodni krogi vzljubili in ga navezali nase. da ga najdemo še vedno v Ormožu, kamor je prišel pred 32 leti ko: marljivega kulturnega delavca v šoli iu izven nje. * Ogromen promet v Sloveniji. Zo nekaj dni sc vrši po Sloveniji nenavadno živali en železniški promet. Skoro vse večje postaje na progi Maribor-Ljubljana in Za-greb-Zidani most so prenapolnjene s tranzitnim in našim izvoznim blagom. Zastoj je nastal posebno radi tega, ker Italijani zelo pečasi prevzemajo naše blago. _ OZIC znatno znižane cene pri vsem zimskem blagu, kakor pri velurjih. ženskih in moških Stolih, perilnem in posteljnem blagu, porhantu in kovtrib ler vsem drugem blagu v novi trgovini Josip Slibar, v Ljubljani, na Starem trgu 21. poleg Za-laznika. Oglejte si zalogo! * Klub montanistov v Ljubljani. Na zadnjem občnem zboru A. K. M. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Scharlach Rudoli podpredsednik Kersnič Ivo, tajnik I. Lučov-nik Rudolf, tajnik II. Bttdisavljevič Tihomir, blagajnik Strajher Maks, knjižničar Verbič Stane, gospodar Marušič Milan, arhivar Konte Vilibald, referent za ter. p. Kukar Zdenko, revizorja pa Hiibner Oskar in Glu-ščevič Branko. * Zagrebška premogovna afera pred Državnim svetom. V tretjem oddelku Državnega sveta se je pričela v torek obravnava o znani zagrebški premogovni aferi. Po mnenju strokovnjakov se je pri zagrebški železniški direkciji nabavljalo več premoga kakor ga je bilo treba. Premog baje tudi ni bil najboljše kvalitete, vsled česar se je vnel. S požarom ie bila oškodovana država za približno 22 milijonov dinarjev. Kot odgovorni za to ogromno škodo so obtoženi direktor Dinrtrij Jovanovič. načelnika Gjor g.ie Lazič in Emiliian Cvetkovič. inženjerja Ivan Vojta in Slavko Nemčič. tiradirki Anton Brkie. Miloš Severovič in Dragomir Radoševič ter šefa kurilnice Dragutin Hote in Andrej Urmiza, ki so bili vsi začasno suspend'rani. Razprava nred Državnim sve tom bo trajala več dni. Obtoženci odločno zanikajo vsako krivdo. V slučaju, ako se dokaže n;ihova krivca, bodo kazni zelo velike: obtoženci bodo moral' povrniti celokupno škodi 'n bodo odpuščeni iz vseh pokreov v državni službi. * Društvo za raz'skav n'e jam priredi v nedeljo, dr.e 19. t. m. cb 3. pnpodne v dvorani Rokodelskega doma na Vrhniki predavanje «0 podzemskem svetu«. Preda vatel! g. dr V. B-h'nec bo s števiinm ski-opričnimi s';k?mi. večinoma posnetki iz naših domačih jam, tolmačil ostanek podzemskih iam in kapmškib 'vorb Vstop ie prost. * Pnbl'k?clfe »Goriške Mafce« za I \n27 so dospele na liuhFansko carinarnico Ka'--ir hitro bo zacarfn!eti''e gotovo, se ho začelo z razpoši!ian:em: ceniene naročnike prosimo. naj potrpe še toliko časa Ker so knle-darii opremPem s številkam'' (vsaka štev;l-ka bo Igrala zar^d' razpisanili na ar -d) nai si poverjeniki zabeležijo s katero «'evllko opremlien koledar so korrm !zrofi!; ŠtevM-ke oirh naročn:kov katerim hodn kn'!ge doposlane naravnost od eKvnega uoverie-ništva. vod- Glavno poverVr>'šfvo v evidenci On' naročn'k' ki krr; • it hi n'ačal! do naipozneV 15 ianitaria '02" 'zeuhe nra-vico do izžreban-h n->ernd Kdor bo :>2re-ban hn posebej obveščen 0'avn" pover ieniš'vo * PoPsko oriPkovfinie Oosnod Oton Circ-gorič ie postal kavalir Potiske Narodne Odbrane ter ie pre;e' red Po!mia restitnta G kapetan!' k vrednemr < drkr>vani<: isk-e no čestitamo! * h »'"stične c bi! aretiran. Na podlagi njegovega priznanja ie bil obsojen na i 15 mesecev težke ieče. Državni pravdnik ie i prijavil pritožbo zaradi premajhne kazni. I * Železniška nesreča pri Beogradu. Ko je v torek zvečer brzovlak zapustil Beograd je naletel zunaj mesta na dve lokomotivi, ki sta manevrirali. Prišlo je tio ka-rambola in sta bili pri tem poškodovani obe manevrirajoči lokomotivi, od brzovlaka pa peštni voz. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je imel brzovlak znatno zamudo. * Pri premnogih težavah ženskega spola povzroča prirodna gretičica sFranc-Jo-sefe najboljše olajšanje, Izpričevala klinik za bolne dame dokazujejo, da se prav milo odvajajoča voda Franz-Josef zlasti pri porodnicah rabi z izvrstnim uspehom. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Volno, bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cc-nah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica 4. * Tkanina «Eterr.um» glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. * Darilo za Božič in Novo leto je edino najboljši pletilni stroj patent Ideal ki nudi vsakomur dobre dohodke in trajno eksisteu co. Zaloga in popolni pouk nudi Fran Kos, Ljubljana. Židovska ulica. 1583 * Čevlje za male noge št. 35, 35, in 37, več tisoč parov močnih,'solidnih in trpežnih prodaja tovarna Peter Kizina k Comp Tržič, v svoj-'h lastnli trgovinah. Ljubljana Breg 20, in Aleksandrova cesta 1., po povprečni ceni Din 145 dokler traja ta zaloga. 1554 u— Praznovanje kraljevega rojstnega dne v Unbllan. V-ei k /up.in 1 ur-imnske oblast• razglaša V petek dne 17 decembra t I. se obhaia roistni dan Nj Vel kralja Aleksandra i kot državni praznik V ta namen se vrš: tega dne ob II v tukaj-šnn iiolnei sv N;k"la>:> slovesna pontifi-ka na maša pi kateri se bodo opravile svečanu m >l:tve V pravoslavni kapeli, kakor v evanaeiisk- cerkvi ie slovesna služba hnž!a )b in _ Vsi državni uradi in ohlastva na' razobesim na svoiih poslopiih državne rastave V šolah se ne vrši pouk v državnih uradih kakor tudi v trgo-vnah n 'bratih na- delr. pnfiva Po sveča-nt-rr prav^u v s'o!n>cl 67 NH CENEJE Jos.Rojina, Ljubljana, Aleksandrova3. Iz Maribora a— Politično šolo priredi zopet o božičnih počitnicah SDS v Mariboru. Doslej se je prijavilo že okrog 30 fantov in mož z dežele. a— Francoska odlikovanja. Francoska vlada je odlikovala gospo Mary Maistrovo soprogo generala Rudolfa Maistra in predsednico francoskega krožka v Mariboru z visokim redom Officier de 1' instruetion pu-blique, tajnika omenjenega krožka prof. Gasparina pa z redom Officier d' Academie — oba za zasluge, ki sta si jih pridobila za razvoj francoskega krožka v Mariboru. a— Simfonični koncert Glasbene Matice se ponovi v pondeljek dne 20. t. m. v Gotzovi dvorani Izvajali bodo zopet Ca.ikov-skega 6. simfomo in Svensena »Karneval v Parizu«. Vsi, ki so prvič napolnili Got-zevo dvorano, so z navdušenjem uživali veliko umetnino. Priporočamo torej pravočasen nakup vstopnic v predprodaji. a— Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Mariboru vabi svoje člane na III. izredni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo 19. t. m. ob 10. dopoldne v hotelu »Kosovo« v Mariboru, Graski trg. Dnevni red: Volitev načelstva, poročilo o uradniškem kongresu v Zagrebu in slučajnosti. a— Trgovine na praznik kraUevega rojstnega dne, bodo kakor poroča mariborski Trgovski gremij, zaprte le med službo božjo od 11. do 12. V nedeljo 19. t. m. pa bodo trgovine odprte do 15. ure. a— Iz obrtnega gibanja. Meseca novembra je bila v Mariboru odjavljena samo ena obrtna pravica, prijavljenih pa je bilo 16 na vih med temi kar 15 mesarjev. a— Zgodovinsko društvo v Mariboru ima v nedeljo 19. decembra ob 10. dop. v čitalnici Študijske knjižnice svoj letni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo o društvenem delovanju in posvetovanje o znanstvenem delu v bližnji bodočnosti. a— Iz JC Lige. Mesto odišlega odbornika g. Borka je prevzel njegovo funkcijo zapisnikarja v Ligi odbornik g. proi. Spendal. Zanimanje za češki tečaj je med srednješolci tako naraslo, da :e bilo treba otvoriti nov oddelek za učiteljiščnike, ki prične po božičnih počitnicah. Učiteljica ga. Šimčiko-va zna tako zanimivo podajati snov. da si je mahoma osvojite naše mlade. a— Društvo prijateljev angleškega jezika in prosvete v Mariboru priredi v soboto dne 18. t. m. ob 17.30 v dvoran! »Vesne« svoj običajni five o clock tea, ki je lar.l uspel najlepše. Ob tel prilik! predava vsej slovenski javnosti dobro znana Miss Co-peland Iz Ljubljane o moderni angleški literaturi. Na programu so razen tega recitacije in koncertne točke, med njimi solonastopi na hari; g. F. Lukeža. Po ofici.ielnem programu prosta zabava. Člani društva in po njih vpeljanih gostje se vljudno vabijo. 15S4 Iz Celia e— Rojstni dan kralja Aleksandra. V petek. dne 17. t m. se bodo vršiie po vseh cerkvah o priliki rojstnega dne Nj. Ve!, kralja Aleksandra slovesne zahvalne daritve. V iami cerkvi bo služba božja ob 9. dopoldne. Udeležijo se je vojaštvo ter zastopniki državnih in civilnih uradov in oblasti. Tudi po vseh šolah se proslavi rojstni dan našega vladarja na prav slovesen način z internimi prireditvami. Rezervni častniki se zbero ob tričetn na 9. v uniformi ali v ci-vilu pred župno cerkvijo in počakajo tu svojega komandanta. c— Celjska porota. V vrstnem redu porotnih obravnav se je naknadno izvršila iz-prememba, da se bo obrav naval slučaj dvojnega umora Josipa Podgorška danes v četrtek, dne 16. t m. ter bo trajal pozno v noč ali pa se bo nadaljeval še v petek. V soboto pa bo porotna obravnava proti Antonu Romihu zaradi ravratnega umora, slučaj, ki spominja na Vasleta, ki je zastrupil svojo lastno ljubico. e— Borza dela v Celju razglaša, da potrebuje za takojšen nastop službe za tovarno vagonov in strojev v Kruševcu v Srbiji 36 mizarjev, 36 ključavničarjev in 2 črko-slikaria. Ref'ck;anti morajo biti nad 21 let stari ter vsaj vojaščine prosti. Nadalje se sprejme v službo dobra Kkarica in perica za graščino e— Obratovinie v trgovinah Po sklepu gremija trgovcev v Celju ne seji dve 13. t. m. ostanejo trgovine na rojstni dan kralja Aleksandra l. dne 17 decembra med službo božjo od 9 do 10 dopoldne zaprte. Gostovanje pariškega baleta Bon our Pars v L ubliani. «JUTRO« št. 259 v največji izbiri ima stalne v zalogi FRANC SAR, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5. Telet. 407 Cene znatno znižane! Zahtevajte cenike! Iz Kranja r— Proslava rojstnega dne Njeg. Vel kralja Aleksandra. V petek dne 17 de< cembra ob 11. dopoldne bo v župni cerkvi svečan cerkven obred Med 11 in 12. uro bodo v smislu oglasa sreskega poglavar, stva zaprte vse trgovine in lokali Popol« dne ob 18. uri bo v telovadnici Narodne, ga doma slavnostna telovadna akademija tukajšnje sokolske dece in naraščaja In* timnejše proslave bodo tudi po šolah, na gimnaziji bodo domače Kolašicc obdarile revne dijake mesto božičnice r— Koncertna prireditev Nocoj ob 20.30 priredi v proslavo kraljevega rojstnega dne tukajšnja Streljačka družina v gledališki dvorani Narodnega doma slavnostno pri. reditev z izbranim konccrtnim progra* mom Sodelujejo znani kvartet «LjubIjan« skega Zvona® iz Ljubljane, čitalnični or« kester in tamburaški zbor «Edinosti». Nas to sledi prosta zabava r— Zanimanje za racfio. Kranjsko So» kolsko društvo je storilo prav umesten korak, ko je organiziralo predavanja o ras diju v teoriji in praksi Pretekli torek zve* čer se je vršil prvi predavateljski večer v napolnjenih restavracijskih prostorih Nas rodnega doma. Prof dr S Dolar je na poljuden način obrazložil razne pojave iz elektrike in akustike, ki so potrebni za razumevanje radija, inž. J Jezeršek pa o radiosvalovih Prof Dolar je tudi sprožil misel o ustanovitvi radioskluba, čegar res alizacija bi bila pomembna za razmah ras dioamaterstva v mestu in okolici V petek dne 17 dec. zvečer bo prihodnji predavaš teljski večer, ki bo posvečen razlagi radija in na dnevnem redu bodo praktični poskus si z radio aparatom, ki ga bo dal na raz« polago g. Holchacker r— Poskus požiga v Naklem? Kakor so pripovedovali včeraj potniki od tržiškega vlaka, je neznan moški skušal v torek okrog 19 ure zvečer zažgati neko gospos darsko poslopje v Naklem Vaščani so ga še pravočasno zapazili ter odpodili. na kar je zbežal v smeri proti Savi. Na licu me« sta so našli še goreče ogorke r— Tudi potrebna stvar Postaja kranjs skega orožniškega voda, ki je nastanjen v Sušteršičevi hiši na Primskovem poleg žes Ieznega mosta, nima še danes telefonske zveze. Opozarjamo merodajne oblasti, zla« sti poveljstvo 8 orož. polka v Ljubljani, da zastavijo potrebne korake v dosego nas peljave telefona, ki je za omenjeno pos stajo neobhodno potreben. r— Gradbeno gibanje. Te dni je v Kos kriškem predmestju gradbeno podjetje Ridovc dovršilo v surovem stanju cnodrus žinsko enonadstropno vilo, last g. Karla Česna, dirigenta tukajšnje podružnice Jas dranskc«podunavske banke. Ostala dela bo podjetje dokončalo spomladi. — Naše poročilo o popravljalnih delih na državni cesti Kokra—Jezersko v zadnji številki, moramo dopolniti v toliko, da bo omenjes na cesta izročena prometu že ob Novem letu, ako bo vreme ugodno. Iz Trbovelj t— V Hrastniku je umrl v torek popols ciue v najlepših letih g. Jakob Rainer, učiš telj tamošnje deške šole. Pokojnik je bil daleč na okoli poznan nesle kot vesel dru« žabnik, pač pa tudi kot vrlo naobražen in duhovit mož in odkrit značaj, ki sc je upal povedati vsakomur svoje mnenje v obraz. Pridno jc deloval — zlasti v prejšs r.jih letih — v vseh hrastniških narodnih društvih in to tudi že v predvojni dobi. L čiteljstvo bo pogrešalo dobrega tovariša, demokratska stranka zanesljivega semišs licnika in zvestega volilca in njegovi pris jatelji ne bodo dobili zlahka nadomestila. Hrastničani, kjer je deloval gospod Jaka Rainer celo četrtstoletje, ga ohranijo pač brez izjeme vsi v najlepšem spominu. So« rodnikom naše iskreno sožalje! t— Volitev načelstva II. skupine. V ne* deljo 19. t. m. se bo vršila na zapadnem okrožju volitev načelnika in namestnika lokalnega odbora. Celotni akt o volitvah delegatov, namestnikov in načelstva bo nato poslan okrožnemu rudarskemu uradu v Celje. Če ne bo v teku 14 dni nobenih pritožb, bodo volitve potrjene in bo nas stopila funkcijska doba nove uprave. t— Izvoljeni delegati na separaciji. V včerajšnjem poročilu o izidu volitev v II. skupino so pomotoma izostali izvoljeni delegati in namestniki za separacijo in savski rov. Izvoljeni so bili: Matija Vos denšek (109), Jože Skrinar (82), Franc Bas stič (78). Jože Piki (76); namestniki: Jože Molan (75), Miha Robek (74, Anton Čc« perlin (71) in Franc Lukač (44). Za prazni očistita Vaše pohištvo, usnjeno garnituro, steklo, sploh vse etnaj irane tn politirane predmete s »9 F U R t— Rezervni oficirji iz Trbovelj in Hrast; nika se pozivajo, da se udeleže na rojstni dan kralja Aleksandra 17. t. m. slavnost« ne maše v farni cerkvi. Zbirališče je pri Goropevšku v Trbovljah. — Začasno predsedstvo. t— Kmetijska podružnica v Trbovljah bo izročila v nedeljo v Jurkloštru 3 mu« rodolske bike v rejo trem posestnikom na periferiji občine. t— l:id glasovanja k proračunu. Sobot« nega glasovanja občinskemu proračunu za 1. 1927 se ni nihče udeležil, kar je znak, da so vsi trboveljski občani zadovoljni z njegovo s..,tavo S tem je najbolj ekla« tantno ovržena demagoška akcija, ki jo vodijo naši kle ;kalci proti občini, ne mors da iz načelnih razlogov, temveč edino ra* di tega, ker so brez vpliva na potek dos gedko . Ugovor prot- proračunu je bil vendarle vložen in siccr po župnem uradu v Trbovlialj. kateremu ie dovolil občinski zastop mesto 41.500 Din podpore samo 10.200 Zanip-ivo ie. da ni vložila tokrat nobenega ugovora TPD Vzroka ni težko naiti. Pred sestavo proračuna je namreč veliko županstvo v LiuHjani obvestilo žus panstvo. da jc dobila delegacija ministr. stva financ v Ljubiiani striktno naročilo od ministrst.a. da nikakor ne sme iti pros račun prek 89%, ker se bo vsak nadaljni procent črtalo Občinski zastop se je ravs nai po teh navodili in tako TPD ni imela vzroka vložiti m""ebitnega ugovora Tako je bil odposlan proračun 11. t. m. na okrajs ni zastop, ki jc sklical plenarno sejo za včerai 15 t. m. t— S"ja brstovske sktadnic*. v Trbovlje h V ponedeljek se ie vrš'la seja bras tovske skkdnice v Trbovljah l poko'cni so bili po cm praviln' .u: Ivan Ad'er, Ignac Anžur. Alojz G-madnik. Franc Ker. ž-. Jož Kastehc, Anton Likat, Ivan Mas rolt Mart Podlogar. Martin Potretič, Miha Pertuiač, Frar Seničar, I\ n Senica, Franc Tome in .Tože Planine Poleg tega je bila 15. rudarjem podeljena nezgodna renta. h Ptma i— Popravila lesenega drs\>skega mosta pri Ptuju so toliko" končana, da je pet joh, ki so v najglobokejši in najbolj deroči Dravi, popolnoma novih. Na tem delu mos sta je popravilo dovršeno, manjka še sa« mo kameniti tlak Okrajni zastop prične 15 decembra zopet s popravilom šeste jo« he, kjer visi električna žarmca in je nanjo pritrjena telefonska žica Skupaj ie 12 |oh, toda druge so nižje in v manj deroči vodi, tako da popravilo ne bo težko izvedljivo ter tudi nc bo toliko stalo, kakof sedanje — Jesenska hurja ie križ na mostu nagni« la — Okrajni zastop je dal napraviti no» vo razpelo, ki se bo sedaj namestilo j— Za kieiarstvo potrebno orodje bo tudi razstavljeno na vinski razstavi v Ptu« ju dne 15. januarja Tvrdka Simonič raz» stavi svojo novoizumljeno pripravo za či» ščenje vina. takozvant orvinobister» S to patentirano napravo se bodo delale na razstavi poskušnje. Dalje bo razstavila tvrdka «Tvornica Vrbovsko« iz Zagreba svoj «bakus sumpornispreparat®, ki je naj» novejši izum za žvepljanjc in konservira. nje vinske posode Klepar Frank v Ptuju razstavi svoje najnovejše škropilnice, ki so sc prav dobro obnesle pri poskušnjah Tvrdke, ki žele razstaviti na vinski raz« stavi od 15. do 17 januarja v Ptuju vinos gradniško ali klctarsko orodje, naj prijas vijo svojo udeležbo pri «Razstavnem ods boru za vinsko razstavo v Ptuju« da se jim zasigura prostor j— Avtopromet med Ptujem in Barbar ro vodi tvrdka Mrmolja. V zadnjem času pa se vožnje redno ne vršijo, ker je avto pokvarjen. Prebivalci želijo, da tvrdka svoj promet redno vzdržuje, zlasti na sejmskih in tržnih dnevih, da ne bodo nas stale tako velike zamude, kakor v zadnjih dneh, ko je avto privozil v Ptuj pet ur pozneje. na j bol js cz., najir p decrmi..* */«S n:- omonv- tr« (i?v Kra Las Ba.om. Tamper. Rel. vlaga v Vi smei *etra -i> brzina v m Ob at-rost • '0 Vrši* padavini ob og zo an u i v mm do 7 ure onazovania /61-7 24 «4 mirno 10 škrop 1.8 Ljubljana .1 i 764 2« 83 ENE 0.5 10 (dvorec) I 14. 764 5 n-0 U ENE 0.5 8 l 21 766 1 24 8 NE 1 K megla Mafboi . . 8. 7n 6 —4- 9-i N\V 1.5 10 dež Zagreb . . 8. 7«4 « 2 0 90 mirno 10 meda Beograd . . • S 765 2 2' 83 mimo 6 Sarajevo . . • ■l -4 0 1 >0 10 >.koplje . . s 767-6 mirno meda Dubrovnik . i 64-5 no 58 NNE 1.5 8 2.0 Split . . . • 7 765T 9 0 84 E 3 10 dež Praha . . . i 7623 3-0 - \V 7 10 0.3 Solnce vzhaia ob ' 31 zahaia ob 16-19 luaa vzhaja ob 14 11 ?ahaia ob 0249 Najvišja temperatura danes v Ljubljani 6 4 najnižja —2 3 C Povprečni barometer ie danes « Ljubiiani nižj za l'l mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Vlažni oceanski zračni tokovi iz severozapada. Oblačno. V nižinah temperatura nad ničlo. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Ozračje mirno. Nebo večinoma oblačno; megla. Temperatura okoli 8 stopinj. Morje mirno. ELEG AN7AO in primerno darilo damam Objave JZSS. (Iz seje upr. odbora 13 dec. 1926 ) Skakalnica v Kranjski gori je dogotov« ljena, skakalnica v Mojstrani pa bo gos fova v teku enega tedna Ljubljansko skas kalnico je prevzela SK Ilirija, ki ie že pris čela z deli za izpopolnitev skakalnice V letošnji zimi bodo tedaj vporabne 3 skas kalniee, ki bodo vse oskrbovane — Poleg že objavljenih terminov je odobrena tek« ma SK Ilirije na progi 30 km, ki se vrši dne 16. jan. v Mojstrani Tekma je pros glašena kot izbirna tekma za Cortina d Ampezzo. — V zadnjih objavah dolos čeni termini sc popravijo na 13 febr (nes delja) za državno prvenstvo v vstrainost« nem smučanju, 5. in 6. febr. tekma za prs venstvo Slovenije v kombiniranem smus čanju. — Izvede se prvenstvo Jugoslavije v smuških skokih na dan 6. febr. na skas kalnici v Mojstrani. — Savez bo izdal vse razpise svojih in klubskih, odn medklub« skih zimskosportnih prireditev v posebs nem propagandnem prospektu še tekom tega meseca. — Savczni smučarski izlet se določi na dan 2. febr. na Pohorje. Izlet je obenem oficijelni sestanek vseh jugoslo« venskih smučarjev v Mariborski koči Za udeležence bo veljala polovična vožnja z vseh postaj v državi. — Za Božič, to je od 23. dec. do 6. jan. je dovoljena za Kranjsko goro polovična vožnja z vseh postaj v državi vsem smučarjem.. Savez bo imel v Kranjski gori kongres. Potrebne bodo savezne legitimacije, katere naj dv'gs tiejo nujno klubi za svoje člane. Priložiti je Din 5.— ih sliko. — Kot letošnja pros pagandna številka se izda zagrebški ilus strovani list Svijet, in sicer začetkom janus arja. — V torek, 21. t. m. priredi savez v Ljubljani predavanje s skioptičnimi slikaš mi o zimskem športu. Predavanje izvede TK Skala. Vrši se v Mestnem domu. — V sredo in v četrtek 22. in 23. t. m. se vrši zvečer ob 8. uri suhi smuški tečaj v jahalnici na Bleivveisovi cesti. Podrobnosti se bo objavilo v listih. — Savez poziva vse svoje klube in zagrebški podsavez, da poberejo od vseh verificiranih zimskih športnikov po Din 5.— kot božičnico za olimpijski fond za IX. olimpijado. — švis carski smuški savez je pojasnil zadevo vojaških smuških tekem o priliki olimpis jade I. 1928. — Francoski smuški savez je imenoval našega predsednika g. dr. Sou« vana v častni komite za prireditev XVI. velikih smuških tekmovanj v Chamonixu v dneh 9. do 13. febr. Vabimo tekmovalce, da se udeleže teh tekmovanj, hrano in stan nudi francoski savez brezplačno — TK Skala je izgotovila načrt zimskosport« ne markacije za 11 tur v naših Alpah. Nas črt se bo preštudiral ter se bo po možnos sti že letošnjo sezono pričelo z delom. — 20. t. m. se .kliče izredna glavna skupščis na v Ljubljano z edino točko dnevnega reda: izprememba pravil. Takoj po glavni skupščiiii se vrši seja upravnega odbora. — Tajn... 11. A SK «Primorje» (Nogometna sekcija). Redna seja sekcijskega odbora se vrši das nes ob ^ v damskem salonu kavarne Emona. Radi važnosti dnevnega reda so vljrdno vabljeni sledeči gospodje: Dr. Birsa, ing Debelak, Kuštrin, dr. Košiša, Danilo in Savo Sancin, Vončina, Ček. SK Jadran priredi drugo predavanje v soboto 18. t. m. ob 20. uri v Akademskem domu poleg hotela Union. Predava dr. Ša» rabon o težki atletiki. Opozarjamo sports nike na to predavanje. Tdžkosatleti SK Slovan! V petek 17. t. m med treningom ob 20. uri sestanek vseh atletov v klubovi telovadnici. Sestanka nai se udeleže tudi oni atleti, kateri ta ves čer ne nameravajo trenirati, ker je zelo važen. 0~o, 1 vagon 445; baška, «5», 1 vagon 282.50 — 283; sremska, «7», 1 vagon 190; baška, t7». 1 vagon 200. Tendenca mlačna. Zasrebški tedenski sejem (15. t. m.). Do-gon srednji. Cene so padle volom za_5Q par, teletom za 2 Din, a sremskim svinjam za 0.50 _ 1 Din. Cene drugi živini nespremenjene. Debele svinje so se kupovale za ^Slovenijo. Cene za kg žive teže: voli domači I. 7.50 - 8.50. II. 6 — 6.50. biki 5.50 - 6.30, krave I. 8 — 8.50. II. 4 _ 5, junci I. 8 do 8.50, II. 6 — 6.50. iunice L 7 — 7.50. II 5 do 6, teleta 8 — 10, svinie pitane domače 12 — 14 (sremske zaklane 12 50 — 15) Din. Konji tovorni in vozni 4000 — 13.000 Din za par. Dunajska borza za kmetijske produkte (14. t. m.). Tečaji v Ameriki le malo spremenjeni, dočim 60 se v Budimpešti okrepili; zlasti velja to za rž. Na dunajskem tržišču je bilo večje zanimanje za pšenico. V domači rži je bila čvrsta tendenca in je zaradi tega rž podražila uradno za cetrtinsko šilinga. Uradno notirajo v šilinsih vključno blagov-noprometni davek brez carine za 100 kg na debelo: pšenica: domača 40.50 — 41.50. madžarska Tisa (79 - 80 kg) 43.75 — 46.75; r ž: 30.75 _ 33; t u r s e i e_a: 23.25 — 24.25; oves: domači 24.50 — 25. Dunajski svinjski seiem (ii. t. ni.). Dogon 16.934 komadov; od tegn 7278 iz Jugoslavije^ Cene popustile za 15—20 grošev in še vec pri kg. Za kg žive teže notirajo: debele svinje L 1.85 — 1.90 C195 — 2), srednietežke 1.75 — 1.85, kmetske 1.65 — 1.80 (1.S5). stare 1.65 — 1.75, mesne 1.75 — 2.20 (2.25). = Obtok noTianir Nerodne banke SHS so je zmanjšal. Po izkazu Narodne banke SHS od 8. t. m., se je obtok novčanic zmanjšal v prvem tednu t. I. za 27.99 milijona ua 5867.52 milijona dinarjev. Kovinska podloga ie padla v istem času za 22.49 milijona na 441.34 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. = Za zadostno produkcijo soli v držati. Uprava državnih monopolov namerava končno urediti preskrbo naše države z domačo soljo. V ta namen jc sklenila napraviti večjo solarno v Ulcinju. v kateri se bo proizvedlo letno preko 20.000 ton soli. Ako se bo obenem prenovila tudi solarna v Kreki, ho krita potreba soli v naši državi z domačim produktom brez uvoza. = Stanje posevkov v novembru t. I. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in voie je'bilo stanje posevkov v novembra t. 1. povprečno dobro. Isto velja za stanje živine. Krme je dovolj. Nalezljive boiezni so se pojavljale le mestoma. = Reševanje poslov glede avtonomnih proračunov iu davščin. Finančni minister ie /. odlokom od 13. novembra 1926 odkazal reševanje poslov, ki zadevajo avtonomne proračune in avtonomne davščine, v delokrog oddelka za avtonomne proračune pri generalni direkciji državnega računovodstva. =, Občni ibori delniških družb. Redue občne zbore imajo: Kranjska industrijska družba 29. t. m. ob 9. dopoldne v sejni dvorani Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani; Cinkarna, d. d. v Gabrju pri Celju, 28. t. m. ob 3. popoldne v svojih uradnih prostorih; «Tekstiiana». tovarna sukna, d. d. v Kočevju, 30. t. m. (nadaljeva-uje rednega občnega zbora 30. septembra t. 1.) v ravnateljski pisarni Merkantilne banke v Kočevju, izredni cbčni zbor ima Trboveljska premogokopca družba 28. t. m. ob 11. v lastnih prostorih v Ljubljani. Dnevni red: valorizacija bilančne vrednosti po zakonu od 7. avgusta 1926 in izprememba pravil. = Izredni obrni zbor ima tvrdka Cari Pollak, d. d. v Ljubljani, dne 18. t. m. ob 10. dopoldne v Usnjarski ulici 1. Glavna točka dnevnega veda je izpopolnitev upravnega sveta = Prodaja premogovnika na Stanovskem. V konkurzni stvari Josipa Farnika in Eme Farnikove. posestnikov v Peklu pri Poljanah, je sklican na 17 t. m. ob 9. dopoldne pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici zbor upnikov, ki naj sklepa o tem, kako naj se proda premogovnik na Stanovskem, spadajoč v konkurzni sklad. — Tvornica gramofonov in gramofonskih plošč v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi, se bo v Zagrebu osnovala tvornica gramofonov in gramofonskih nlošč Tvornico bo osnovala londonska tvrdka Edison Bell » sodelovanjem Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Z;t obratne svrhe ji bo odstopila tvornica cPenkako del svojih prostorov. Tvornica bo delniška družba pod imenom Edison Bell Penkala. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 28. t. in. pri direkciji Državnih železnic v Subotici glede dobave 1 stružnice s pripadajočimi deli; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu silede dobave 22.300 komadov zavornih kotlov ,ter glede dobave 12.955 kg zakovic: pri direkciji državnih železnic v Ljubljani clfde dobave 27.776 kg raznih odlitkov iz jeklene litine; 30. t. m. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave Iransmisiiski jermenov: pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 10.880 leg odlitkov iz armaturnega brona. — Predmetni esrlasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = VIII. mednarodni trgovinski sejem v Bruslju se bo vršil od 11. do 23. aprila 1927. Prospekte dobijo interesenti v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Težkoče tvrdke Knipp Iz Berlina poročajo, da je svetovno znana nemška tvrdka Krupp v Essenu prosila vlado, aaj ji pomaga iz finančnih težkoč s posojilom v znesku 20 milijonov mark. Vlada je prošnjo zavrnila iz načelnhi razlogov. 15. decembra. LJUBLJANA. (Prve številke ].ovpraševi-nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčii-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73 — 80, Vojna škoda 340 — 0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 19S. Ljubljanska kreditna 140 — 0. Merkanlilna 95 — 95 (95), Prašlo-ciona 885 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 90 — O. Trbovlje 315 — 0, Vevče 112 — 0, Stavbna 53 — 65. ŠeSir 104 _ 0. — Blago: Zaključki: madrieri (smreka, jelka), 75 X 220 mm, III. in IV.. fco meja. I vagon 420 _ 420 ( 420); hrastovi železniški pragovi: 2.G0 m 24 X 14 59.60 _ 59 60 (59 60), 2.45 m do 2.50 ni 22 X 12.5 48.50 do 48.50 (48.50), 2.30 m 22 X 12.50 34.50 do 34.50 (34.50 fco vagon meja, skupno 3 vagoni. Ekselcutivna prodaja: smrekovi iu jelovi hlodi od 25 cm srednjega premera naprej, od 4 m dolžine naprej; plačilo proti dupli-katu tovornega lista in računa; cena fco vagon naklad, postaja Gradac (Dolenjsko), okrog 900 ms 175 — 175 (175). Drugače nespremenjeno. ZAGREB. Zasebni papirji brez izpremem-be. V izvenkulisnih papirjih je bilo malo živahnejše in je prišlo tudi do zaključka Narodne banke po 4250. Promptna se je treiv vala po 344. Promese so se iskale po 15 Din. — Devizi na Pariz in Italijo sta mednarodno popustili in sta v istem razmerju oslabeli tudi v Zagrebu. Pariz se je trgoval v Zatrrebu po 226 (včeraj po 230). a Italija po 249 — 250 (včeraj po 259 - 260). Nekoliko čvrstejša sta New York in Švica. Ostalo devize nespremenjene: Skupni devizni pro-. met 6.5 milijona dinarjev. Notirale so d e -vize: Amsterdam izplačilo 2267.2—2273.2, Dunaj izplačilo 798.5 — 801.3. Berlin izplačilo 1348.5 — 1351.5, Budimpešta 0.079378 do 0.079678, Italija izplačilo 24977 — 25177, London izplačilo 24.H5 - 275.65, New York ček 56.568 — 56.768. Pariz izplačilo 225 do 227. Praga izplačilo 1H7.437 — 168.637, Švica 1094 — 1097; valute: lire 246 — 24S; efekti: bančni: Eskomptna 100 - 100.5, Hipo 58 — 59, Jugo 97 — 97.5. Praštediona §87.5 — 892.5. Ljubljanska kreditna zaključek 140. Narodna zaključek 4250: industrijski: Slavonija 32 — 32.5, Trbovlje 325 do 330, Vevče 112 — 0. šečerana Osijek 420 do 425: državni: investicijsko 80.5 — 81. agrarne 46 — 46.5. Vojna škoda promptna 344 do 344.5, kasa 344 — 344.5. december 344.5 do 345. BEOGRAD. Devize: Dunaj 799 — 800, Berlin 1349 — 1350. Budimpešta 0.07965 do 0.07975, Bukarešta 29.25 — 29.75, Italija 251.5 — 252, London 275.2 — 275.25, Ne\v York 50.66 - 56.68, Pariz 223 — 225. Praga 168.2 — 168.25, Švica 1095.5 — 1095.75. CURIH. Beocr.-d 9.125. Berlin 123.1375, Nev York 517.375. London 25.0975. Pariz 20.51, Milan 22.90, Praga 15.325, Budimpešta 0.00724925, Bukarešta 2.70, Sofija 3.75, Dunaj 73. Varšava 57.50. TRST. Devize: Beograd 39.75 — 40.50, Dunaj 315 — 330. Praga 66 — 67, Pariz 8« 25 — 89.25. London 108.50 — 109.50, Ne\v York 22.50 — 22.80, Curili 430 — 440, Budimpešta 0.0310 — 0.0325. Bukarešta 11 -i<> 11.75: valute: dinarji 39.25 — 40.23, dolarji 22.25 - 22.60. DUNAJ. Devize: Deoerad 13.4873 do 12.5275, Berlin 168.40 — 168.90, Budimpešta 09.07 — 99.37, Bukarešta 3.6250 — 3.6450, London 34.3325 - 34.4225, Milan 31.40 do 31 50, Nev.- York 707.75 — 710.25, Pariz 28.30 do 28.33. Praga 20.96 — 21.04. Sofija 5.10 do 5.14, Varšava 78.35 — ;8.85. Curih 136.80 do 137.30; valute: dinarji 12.45 — 12.51, dolarji 706.40 — 710.40. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pra-Londcn izplačilo 274.85 — 275.65, Ne\v York Dijaško življenje Savez jugOMOvenskih stu-denata tehnike Ideja, ki je že dolgo živela med naSimi akademiki - tehniki, to je »tvoriti vrhovno reprezentanco vseh tehnikov Jugoslavije, se je tekom letošnjega leta uresničila. Dne 11. in 12. t. m. se je vršila I. redna skupščina v zbornični dvorani ljubljanske univerze ob lepi udeležbi delegatov vseh treh univerz ter profesorjev ljubljanske in zagrebške tehnike. Skupščino ie otvoril in vodil tov. Krstič, ki je v svojem obširnem referatu podal mnogo novih misli in predlogov. V imenu rek-torata univerze in dekanata ljubljanske tehnike je zbor pozdravil gosp. prof. ing. Hit) -terlechner, ki je v svojem govoru povdarja! skupno delo profesorjev in akademikov ter ohranitev individualitete univerze. Sledila je živahna debata, v kateri se je diskutiralo o nedostatkih naših tehnik, posebno pa se je povdarjalo. naj se Savez zavzame za to, da bodo domači inženjerji res zasedli mesto v naši industriji, ter da se bomo tako iznebili tujcev, ki odjedajo našim inteligentom kruh. Skupščina je tudi odločno manifestirala za to. da naj se naše že obstoječe tehniške in poljedelske fakultete svobodno razvijajo in bo Savez zastavil vse svoje moči za čim-boljši razvoj istih. Vsled pominjkanja strokovno - znanstvenih ličnih knjig je bilo -kU'-njeno, da se osnuje fond za izdajanje takih knjig, ki naj bi se tiskale v latinščini in ekavščini. V naslednjem prinašamo resolucijo, ki jo je sprejela skupščina tehnikov po dvodnevnem zborovanju pretekli pondeljek. Resolucija: Delegati Saveza jugoslovenskih tehnikov so na I. skupščini, ki »e je vršila dne 12 in 13. decembra 1926 v Ljubljani, zavedajoč se svojih dolžnosti napram stroki in svojemu narodu, enodušno manifestirali v vseh vprašanjih, ki se tičejo njih ter dijakov in državljanov ter zaključili sledeče: 1.) da stoje na stališču svobodnega razvoja že obstoječih tehniških in poljedelskih fakultet v državi in da bodo v popolni glasnosti s svojimi profesorji zastavili vso svojo energijo za njihov kar najboljši razvoj; 2.) čuteč velike težkoče, ki jih imajo za časa svojih študij radi pomanjkanja strokovno znanstvenih učnih knjig, pisanih v našem jeziku, so zaključili, da se osnuje fond za izdajanje strokovnih knjig, ki se bodo tiskale v latinici v ekavskem narečju; 3.) zavedajoč se svoie odgovornosti pred zgodovino bodo stremeli, da te zaključke izvršijo, ker se bo edino na ta način uničil vpliv inozemstva; 4.) Savez apelira na merodajne faktorje, da čimpreje pristopijo k izgraditvi potrebnih stavb za fakultete, ki jih dosedaj ti i iu da se poveča budžet tehniških in poljedelskih fakultet v oni meri, da njihov obstanek ne bo ogrožen; 5.) da se gospodom nastavnikom prozi materijalna možnost, da se morejo popolnoma posvetiti vedi in iaolirati od privatnih poslov. V Ljubljani, dne 13. decembra 1920. š— tJueoslovenski Pokret>. Tretja številka lista jugoslovenske akademske omladine z dne 5. t. m prinaša sledečo vsebino: Značaj pobede na Zagrebačkom Universitetu. O jugoslovenskoj omladini i njenom doktrinar-stvu. Omladina i socijalna pitanja, {Jugoslovenski Pokret> i srednješolska omladina u Bosni; v rubriki rSocijalni pregledi razpravlja B. Puhalo iz Zagreba o 'Seksualnom vaspitanju Omladines; slede: Odziv na ,-Ju-goslovenski Pokret*; Memento; Privredni pregled s člankom Osnovi jedne privredne politike; Umetnički život: Igor Stravinski; Književnost: Omladinska Matica; O zenitiz-mu; Šport; Knjige i časopisi; Študentski glasnik; Izbori za — Beograd: Glavna godišnja skupština u Beogradu, Savez Jugoslovenskih Studenata Tehnike, itd. — Jugoslovenski Pokrets se naroča v upravi lista, Beograd, Beogradska 58. Letna naročnina 40 Din. „JugosIovenski Pokret" je edini študentski list v kraljevini. Okoli njega se mora zbrati vsa napredna jugoslovenska omladina na naših univerzah! V njem najde vsak študent vse vesti o študentskem življenju. Zato je dolžnost vsakega študenta, da se naroči na , čigar uprava je v Beogradu. Beogradska 58. Celoletna naročnina znaša samo 40 dinarjev. V Ljubljani se prodaja tJugoslo-venski Pokret■> v naslednjih trafikah Blaž Dunajska cesta; Trafika, Mestni trg; Koch. Glavni kolodvor: Pavlin Lotrič, Goreniski kolodvor; Sever, Seienburgova; Sterkovič Dunajska; Subic, Union; Dolenc. Prešernova in pri kolporterjih pri glavni poŠti, na Marijinem Irsn. na glavnem kolodvoru in na Pogačarjevem trgu. Najnovejši 1 dijski tip Angleška ladja «Warspite», koje posebnost je v tem, da nima dimnikov pr*voka bol|--a burka te sezie' Smsn do ozi ^e zamudite! Tudi Vi si morata ogledati to briljantuo burko ki nosi našlo*: Gospodična-Gospod M adini neprimerno •J giavn h vi02-'ih na lep 'i film ki par - šarmantna -Sssi 0sw2ln& i i le i !siry Liedt&e ieds ave danes točno ob: 4., pol 6., po: 8. ii, 9. uri. Elitni Kino Matica najlep i in n.,judo mej-1 kino • -red-ni Ljubljane življenja m Japonski cesar umrl Po sinočnjih vesteh preko Londona je umrl včeraj japonski cesar Jošihito. Pokojni cesar, ilz dinastije lši, je bil rojen 1. 1849. v Toki ju kot sin cesarja Mutšohito in njegove žene Haruko. Leta 1889. je bil imenovan za prestolonaslednika, 1. 1912. pa je po smrti očeta zasedel prestol. Dne 10. maja 1900. se je poročil s Sadako, hčerko kneza Mi-hidake. Njihov najstarejši sin Hirohito, rojen 1. 1901., je sedanji prestolonaslednik. Ko je 1. 1921. duševno težko obolel, je prevzel sedanji prestolonaslednik re-gentstvo. Amerika za uporabo strupenih plinov v vojni! Več zvez kemikov, med njimi posebno Američan Legion, se že delj časa trudi, da bi preprečili, da bi ameriški senat ratificiral ženevski protokol o plinski vojni. Njihov trud se jim je sedaj posrečil. Dosegli so, da e je senat zavrnil protokol in sklenil, da gre nazaj pred odbor za zunanje zadeve. Zato smatrajo vsi, da to pomeni toliko, kakor da je stvar za nedogleden čas pokopana. Zveze kemikov namreč zatrjujejo, da so strupeni plini najbolj humano orožje na svetu! Pravijo, da je ženevski protokol brez prave vrednosti in da bi ga vodstva raznih vojsk pri prvi priliki prekršila. Medvojni in povojni otroci Na Angleškem srednješolske oblasti zadnje čase vedno pogosteje tožfjo, da je večina dijakov, ki so bili rojeni, po letu 1914., v strahotnem zaostanku napram onim, ki so bili rojeni pred počet-kom svetovne vojne. Tako srednješolski profesorji kakor ljudskošolski učitelji soglašajo, da je nivo duševnih zmožnosti današnjih šolarjev znatno nižji kakor je bil še pred dvema, tremi leti. Toda prvi, ki je utemeljil to krizo današnje mladine s trpljenjem in revščino medvojnih časov, je bil VVright. ravnatelj gimnazije v Nottinghamu. Ta je na profesorski skupščini, ki se je pred kratkim vršila v Londonu, izjavil sledeče: «Nikakega dvoma ni, da je deca, ki je bila rojena med vojno in še celo leta 1919., prišla na svet handikapirana, tako v intelektualnem kakor v fizičnem pogledu. Ti otroci so duševno zaostali zavoljo pomanjkanja, ki so ga morali pretrpeti med vojnimi leti v svoji rani mladosti. Proučil sem dodobra ta in-teresantni problem in morem z gotovostjo trditi, da slabim uspehom današnjih šola_rjsy po večini ni vzrok lenoba, nego" zaostanek v duševnem razvoju, nad katerim pa so učenci .nedolžni. Tak položaj kakor je danes, bo ostal na srednjih šolah še najmanj do leta 1931.» Pilsudski in videč 2e nekaj časa govori vsa Varšava o inženjerju Osevetskemu. ki je biil pred leti bančni ravnatelj v Moskvi, sedai pa živi kot privatnik v Varšavi. Njegova vidovitost meji na čudežnost in so jo razni znanstveniki že parkrat presojali kot izredno proroško nadarjenost. Osevetski či'ta vsebino zalepljenih pisem, kakor da bi odprta ležala pred njim ter do pike natančno reproducira njihovo vsebino. Številne zdravniške preiskave posebno na očeh niso mogle dognati nič abnormnega in tako torej inženjer Osevetski slovi ves. kakršen je, kot izreden videč. Tudi maršal Pilsudski se živahno in-teresira zanj. Da ga preiizkusi, se je nedavno zaprl v svojo delovno sobo ter napisal nekatere vrste na list papirja, katerega je čvrsto zalepil. Nato je poklical k sebi svojega adjutanta, generala Sosnovskega in mu izročil kuverto z naročilom, da jo izroči inž. Osevetskemu pred pričami, ki jih je Pilsudski sam določil. Osevetski je ljubeznjivo sprejel gospode in izjavil pripravljenost, da takoj prepiše vsebino pisma, ne da Na poletu iz Pariza na Madagaskar je francoski mornariški poročnik Guilbaud dospel do reke Niger v osrčju Afrike. Prispel je pri kraju Lokodje, ki leži ob sotočju rek Niger in Benoue. promet. Parniki ne morejo niti pravočasno v pristanišče, niti iz njega in odhajajo šele proti poldnevu, ko se ozračje zjasni vsaj toliko, da je direktna nevarnost tr* čenja odstranjena. X Smrt brazilskega poslanika v Pragi. Bivši brazilski poslanik v Pragi Carlos Lemgruber Kopf je umrl v Davosu po daljši bolezni. X Nova afera na Poljskem. Iz Varšave poročajo, da je na seji finančnega odbora poročevalec Kozsvovvarski dolžil ravnate* lja rudarskega oddelka Svvientochovvske* ga nekorektnih mahinacij pri oddaji solarn v najem belgijski družbi. Država trpi ve* liko škodo. bi se imenovalo ime odpošfljatelja. Držal je kuverto nekaj časa na dlani in nato brez premisleka napisal na list papirja: «E2 — E4 — E7 — E5». To je formula početnih potez klasične šahovske partije, ki jo je maršal Pilsudski kot vnet šahist prepisal iz nekega šahovskega lista. Začudenemu po-bočoiku je nato inženjer izjavil: «Ne poznam sicer osebe, ki je napisala to formulo, lahko pa jo točno opišem.* In res je podal do podrobnosti točen opis maršala in istočasno tudi obliko in število pohištva v delovni sobi, kjer je Pilsudski napisal omenjeno formulo. O tem poskusu, kj je naravno frapiral tudi Pilsudskega, bo izdelano strokovnjaško mnenje, ki bo dostavljeno vsem društvom znanstvenikov na svetu z željo, da se o vidovitosti inž. Osevetskega razvije anketa. X Mednarodna glasbena razstava v Že= nevi. V 2enevi pripravljajo za mesec maj prihodnjega leta veliko in splošno glasbe« no razstavo mednarodnega značaja. Raz* stava bo imela zgodovinski in moderni od* delek. V prireditvenem odboru bodo glas* beniki vseh evropskih in ameriških dežel. X Ogromno število brezposelnih v A m g/i/L Radi premogovne stavke se je števi* lo nezaposlenih znatno povišalo. To dej* stvo se pozna posebno zadnji teden, ki iz* kazuje 1,560.000 brezposelnih. Tajnik za rude Fox Lane je izjavil v spodnji zbor* niči, da dela na podlagi osemurnega de* lovnika 465.000 rudarjev, na podlagi se* dem in polurnega delavnika 165.000 mož. V drugih premogovnih okrajih velja še sedemurni delovni1-;. X Megla v londonskem pristanišču. Za Parizom je prišel na vrsto London. Že le< ta in leta ne pomnijo v angleški prestolni* ci take megle, kakor so jo imeli te dni. Megla silno ovira potniški in pristaniški Na starost nastopa potreba špecijalne skrbi kateri zahteva ra\mo rastoče oslabijenje organ zma. nudijo Vam zdravo ledilo, prosto od vsake ek^ illlaKi prl-me*i nenavadno bog«to vi amino, ker je sesn sploh ne ote ava delovanje prebavnega aparata Ena škode1 ca OV JMALTINh s -voio hranljivostjo e vredna kakor 12 skodelic ut>e, 1 skodelic Ka-ava ah 3 aic ter pri ti m še veliko lankeša za prebavo Ovoma1t'ne se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni: 100 gr 18 50 Din. 250 gr 36"25 Din. 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev. sklicujoč se na list. od Dr. A. VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnih preparatov ZAGREB. Jurjevska ul. 37. 3z samma žita na Dober in krepak okus dobite šele,< up obrabite Pijača s Pravim Franckorn Vas zamOre sraino ZadCvolievari. ft zrnati Kavi na vsak način spada Pravi Franch. Naši onstran granic 'Uničevanje slovenske kulture Po večeru, ko so hoteli fašisti uničiti na cu mah vse 'kulturne ustanove Slove n cev v Gorici, po težkih- urah. ko jc visela grožnja smrti nad nekaterimi našimi ljudmi, je nastala tišina, in zdelo sc je, da je živ* Ijcnje planilo v svoj stari tir. Vendar v resnici ni tako. Vihar tiste noči je bil sa; mo prcludij tihe poplave, ki ie zajela ua* Se kulturno življenje. Trgovski dem so na čvdeu način vzeli v najete. Društvo «Mla» dikc» so še na bolj čuden način spodili iz slojih prostorov. Zvezi prosvetnih društev so nam gnili, da naj bo lepo tiho, kakor da ie več ni. Posledica razbijanja ni ječa in sodba za tiste, ki so razbijali, ampak še enkrat obsodba tistih, ki so trpeli ogrom* ro škodo. Dne 4 novembra je bila razru* šena na nasilen način vrsta lokalov; kar jc ostalo, pa skuša zatreti oblast na c postat ven'® način. Naša društva drugo za drugim razpušča* jo. Navajamo jih nekaj, ki so jih razpui ptili v par dneh: Telovadno društvo v Idriji- ___ Izobraževalno društvo v Idriji. Katoliško prosvetno društvo v Vipavi. Odsek zrveze prosvetnih društev v Vipavi. Prosvetno društvo »Prešeren« v Šempetru. Čitalnica v Vrtojbi. Prosvetno društvo v Vrtojbi, športni klub Jadran v Vrtojbi. F>'aino društvo Sloga v St Vidu. Slov. kat Izobraževalno društvo, St. Vid., Bralno društvo Tabor, Lozice. Čitalnica. Podraga. Slov. kat. izobraževalno društvo, Podraga. Ženski krožek v Kobaridu. Novo ustanovljeno društvo v Renčah. Med tem. ko to pišemo, so gotovo tudi že raznim "drugim zadrgnili življenje. Po; leg tetia so morala nekatera naša društva kar sama od sebe ustaviti delovanje. Kaj pa hočejo? Ali naj se borijo proti višji si* li? Oblasti zaplenjajo naše knjižnice po deželi, ki iih je ljudstvo s težavo znosilo skupai. K ter pa društev r.iso razpustili in tam, kjer bi bilo liho domače delovanje še mogoče, so pa orožniki, ki na svojo roko zatrejb vsako društveno delo, plenijo ča= sepise iu knjige in branijo imeti večerne društvene sestanke. Da. cavalicre Anza je lahko ponosen. V dobi njegovega poslovanja v Gorici se je dogodilo sramotno dejanje pustošenja slo, venskih lokalov, ob enem pa si lahko na* piše kot svojo veliko zaslugo, da je 7. vso naglico in z vsemi mogočimi sredstvi po^ inagal uničevati slovensko kulturo v Julij* ski Krajini. Uničevanje naših kulturnih dobrin ic vandalsko pustošenjc. nevredno sinov velikega naroda in zgodovina bo ta; ka dela sodila z zaničevanjem. Cavalicre Anza si je upal tudi reči, da naj Slovenci v Gorici Boga zahvalijo, da i'm je toliko rešil, da se kaj hujšega ni zgo dilo! Celo dobesedno se je izrazil, da jc Slovence oblast še preveč ščitila. Iu to go* vori človek, ki bi moral skrbeti, da bi se niti enemu državljanu niti en las nc sbri* vil! Aires bo vozila 13 dni. Ladjedelstvo v Trstu se ugodno razvija. p— Promocija. Na visoki šoli za svetov* no trgovino na Dunaju je promoviral v tr* govskih vedah solkanski rojak g. Dušan Iranko. p— Strokovni tečaji za kmetsko mladii no se bodo vršili v Bilja h, Čepovanu, Ko* zani, Medani, Opatjemselu, Oseku, Podgo« ri, Prvačini, Sovodnjah, Višnjeviku in na Yogrškem. Zagotovljen je številen obisk. Tečaje prireja goriški kmetijski urad. p— A*ostrijiciran doktorat. G. Josip Ra* poteč iz Kozinc je lani promoviral doktor« jem medicine na dunajski univerzi Pred kratkim je nostrificiral doktorat ua siensk? univerzi in napravil državni izpit za zdrav, niško vsp-osoblienost na univerzi v Padovi. p— Slovesen fprejem so priredili v Go* rici senatorju Bombigu, ko sc je vrnil iz Rima. kjer se je mudil v času, ko se je re* konstruirala goriška dežela, za katero iina zasluge tudi on, ki se je vedno krepko bo* rii za italijanstvo Gorice. Bombig je da* ne s že star gospod iu načelnik občine je bil dolgo vfsto let že pred vojno. p— Zopet svijatična nesreča. Pri Porto* rose se je pripetila zopet avijatična nesre* ča Iz Portorose sta odletela na hidropla* nu ravnatelj «Sise» Solari in pilot Beor* chia v Tržič, da sprejmeta novo letalo. So* lari je odplul iz Trž:ča z novim aparatom, Beorchia mu jc sledil z drugim hidropla* nom. Ko sta bila že skoraj blizu Pirana, sc je na Bcorchijevcm hidroplanu menda po* kvaril motor, liidroplan je padel v morje in nesrečnega pilota so čez nekaj časa po* tegnili mrtvega iz njega. p— V Opatijo so prišli pred nekaj leti rieki italijanski menihi Takoj se jc kazal pravi namen njihovega prihoda Razgrete italijanske glave, fašistovsko navdahnjeni gospodje. Zagledali so se v cerkev Marije Anuncijate, z'a katere gradbo je prispevala tudi rimska vlada, reški škof Sain je šel meniškim poitalijančevalcein na roko z vso hitrostjo in danes je Opatiia proglašena za župnijo. V kvarnerski provinci ccrkev marljivo sodeluje s fašistovskirn potuiče* vsnjem našega življa p— Prefektura v Sežani se menda ven* darlc odpravi. Ž njo odide gospod A si ari v veliko zadovoljstvo vsega domačega prebis valstva Grbčevj tiči bodo peli za njim seveda žalostne pesmi p— Podaljšan ie rok za podentev nagra; de 10.000 lir onemu, ki bi pripomogel do aretacije izvršiteljev atentata na milično kasarno v Sempetn na Krasu Rok traja do novega leta. p—- V Klancu v Istri so udrb v noči na S. t. m. v cerkcv tatovi, ki so razbili taber* nakclj, vzeli ciborij in malo posodo za ho* stijo. Hostije so tatovi deloma razmetali, deloma odnesli. Oropali so krstni kamen in odnesli tri križe. Hoteli so krasti tudi v župnišeu pa jih jc župnik pregnal. Tekli so proti Dolini. p— V Podpori pri Gorici so sprejeli v tovarno zopet več delavsk:h skupin, pa ■^ime tuice. domačini ostajajo brez posla, b! "r«v 1?V-t> vršili tako delo. za ka* kršno o .nriMpff dr>:f«i! p_ Nobene besede pra j:' na dogodke v Gorici in za druga na-ilja proti Slovanom v Italiji. Na zadnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik izrazil svoje oger* čenjc nad incidenti pri zadnjem atentatu, toda obsojal je samo napad- na konzulate in na katoliške ustanove Nobene' besede o Gorici, nobene besede o preganjanjih v Istri. Obratno označil je vse vesti kot pre» tirane in izrecno naglašal, da dobrim dr* žavljanom tudi ako niso vpv-ani v fašjo," sc ne more zgoditi krivica. S tem je :n rektno označil vse Slovane pod Italijo za >!abe državljane. Čudimo sc le, kako se sklada to s prizadevanjem znanega Ora* ziolija v Sežani, da bi spravili celo z na* siljem vse tujerodec, kakor jih oni ime* liujejo. v fasistovske vrste. «PiccoIo» siccr pravi, da so goriški Slovenci v zadnjih„šti* rih letih dokazali, da znajo spoštovati ita* Iijanske zakone in odredbe, in da je v pr* v i vrsti radi teea biia ustanovljena nova prefektura v Gorici. Toda to ne bi bilo v skladu z besedami ministrskega predsed* nika. . P— Red, disciplina in delo. Mussolini ia 9. t. m. sprejel prefekte novih provinc. Dal jim je navodia za hitro gospodarsko organizacijo novih uradov. Potem je_ na* rcčil prefektoin, da naj povedo prebival* stvu novih glavnih mest, da bodo samo z redom, disciplino in delom mogli dokazati, da so vredni velikega vpoštevanja. katero jim jc izkazala fašistovska vlada. Prefekti so takoj odpotovali na svoj službena me* sta. p— Načrti za Oberdankov spomenik v Trstu bodo razstavljeni v paviljonu mest* nega vrta dne 20. t. m. potem ko bodo že klasificiram s strani juri je. 20. decembra ie spominski dan na Obcrdankc>vo usmr* titev. p— Velikega morskega psa so vjeli pri Rovinju v Istri. Težak je 12 kvintalov. n— Padanje tržaškega prometa. V me* secu novembru je bilo skupnega prometa v tržaškem pristanišču 4,121.536 kvintalov, lani 4.160.358. Promet pr>ih enajstih me* secev t. I. je znašal 6.589.63S kvintalov manj kakor lan' v enaki dobi. p_ Sovo italiiansko zastavo dobi Sola v Lozicah na Vipavskem. Neki «sovyer* sivni imlividu ;i» so nedavno natrgali in pomazali zastavo na šolskem poslopju. Sedaj ic prebivalstvo kupilo novo in v ne* delto bo blagoslovljena in razvita na šol* skem poslopju. p_ Sova motorna ladja "Vulcaman bo stvščen* v Trstu v morje prihodnjo ne* del i o Tak-.> ima s<"dni «Cosulich Lrne» dve ocromni notniškr lad'i «Sa*imia» in «Vul* canls*. Nova ladia 24.000 ton ie dolga 192.45 m. široka 24 23 m in visoka 14.17 m razpotja s 33.500 koniskih sil, hitrost na uro 20 vozlov. I c Evrope v Buenos f% •m si ŠIŠKA. Na praznik ie Ciia nica vprizorila komedijo »Svet bre/. moških« Ansamb; je dal eno svojih dobrih iger; d lo je kot v. a-ko, ki temelj: zgolj na zunanjem efektu, izpadlo nadvse pričakovanje; dočim se pri psihološko zasncvuniii delih opaža nerazumevanje celote, s^ !an'"a bizarna de a ob-iier-ei'. vedno n jbolj-j Gdč Gorjupova, tipična. vseskozi izvrstna, da ni bilo hibe, ki ji je morda kriv.: neznanje teksta ali kaj drugega, nastajaioče pavze med njenimi dialogi so povzročile, da se skupno podajanje ni strnilo v celoto. Gdč. Japl.ieva kot Kristina prav dobra, ovira jo le par vulgarnih navadic Pavla gdč. Kozamernikove .ic celotno zadovoljevala. Maks g. Kranjca ie ostavil najboljši vtis. G. Obradovič se jc z dr. Žolno mogel uveljaviti v svoji elementarni vlogi, ki jo je rešil topet zopet odlično. Izvrstno je karakteriziral Brtoncelj. Ostaie vloge so v splošnem zadovoljevale, S. Komac sc ni mogel uveljaviti G. Kolrnan prav dober postrešček. Dialog Trinajsdče-ve bi se brez škode lahko črtal v dialekt ali podobno. Gdč. K amonijeva cb precejšnji tremi dobra. Režija premalo poglobljena Re-priza bo stvar gotovo ugladila in izpopolnila ter masla polno dvorano in kratke pavze. VlC. Narodno strokovna zveza ie imela v nedeljo, dne 12. t. m. v vseh prostorih gostilne »Amerika« na GlLncah zabaven večer, namenjen v prid brezposelnim in bolnim tovarišem, ki ie bil v splošnem zelo dobro obiskan, posebno s strani delavstva. Sodelovanje »Gradaščice« in lastnega tambura-škega odseka je veliko pripomoglo k temu prepotrebnemu večeru. Tambuiaški odsek prične "danes, t. i. v torek pod tov. Tabor-jem z redniimi vajami iu se tudi sprejemajo še novinci in nečlani k teoretičnemu in praktičnemu pouku. Kdor se želi priučiti tambure, uaj ne zamudi te ugodne prilike ia naj se javi danes ob 20. uri v organizacijskem lokalu gostilne ->Amerika^ na Glincah. Z RAKEKA. Po dolgem kolebanju iu čakanju se ie končno otvoril prvi razred meščanske šole na Rakeku. V razred ss jc vpisalo doslej maksimalno število otrok: 50! tako, da bi se morala že otvoriti paralel-ka, če bi ne primanjkovalo prostora. S tem številom se ie jasno dokazalo, da je šola potrebna in da bo imela bodočnost. Od občanov in šc posebej od občine je sedaj odvisno, alj bo nova So'a mogla prospevati ali ne. Težko odgovornost pa bi si naprtila občina Rakek nase, če bi pasivno gledala na to novo kulturno institucijo in pustila, da bi čez par let morala propasti. ZAGORJE OB SAVI. Sokol proslavi v nedeljo, dne 10. t. m. 501etnico Ivana Cankarja z vprizoritvijo dramo štiridejanke »Hlapcu. Začetek cb 19.30. Vstopnina minimalna, vsi prostori po 4 Din. Zagoriaiti, pokažite, da sc zavedate hašitr velikih mož. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Krajevna organizacija SDS jc vreklamirala 73 upravičenih volilcev, ki so po večini rudarji in obrtniki. Med njimi je mnogo takih, ki bivajo po več let v občini,".vendar za nje ni bilo prostora v. volilnem imeniku, ker niso. izrazito klerikalnega prepričanja. Krajevna organizacija je storila svojo dolžnost, ker smatra za pravilno, da ima vsak državljan, ki izvršuje svoje dolžnosti, tudi svoje pravice za časa volilne dobe in ne samo za plačevanje davkov. Dokumenti se" bodo vrnili vsem takoj po rešitvi reklamacij, ter se obvestili, ua katerem volišču imajo volilno pravico. K. o. SDS Sv. Krištof SV JEDERT NAD LAŠKEM. Klerikalci so že začeli pri nas živahno agitacijo za bodoče volitve v oblastno skupščino. iMed njimi se najbolj odlikuje g. Napret iz Mar-na. ki je napovedal dva velika shoda za Sv. Jedert in Hudo jamo, na katerih bo nastopil kot glavni govornik g. Terseglav, urednik iz Ljubljane. Izjave g. Napreta, da bo dobila večino glasov SLS v Sv. Jeder i', smatramo za njega kot tolažilne in mnogo preuranjene. Volitve bodo pokazale, da jc ves njegov truJ zaman in zagotovljeno'je, da je demokratska ideja pri Sv. Jeder ti še bolj utrjena kot nekdaj. Rudarji iu drugi Stanovi pri nas imajo dovoli klerikalnih obljub skozi celih osem let. Veselijo nas oni napovedani Veliki shodi ljubljanskega gospoda. kjer bomo lahko javno dokazali, da imamo že dovolj trpljenja pod pogubor.os-110 politiko klerikalne stranke. SODRAŽICA. Dne 8. f. m. se je vršil pri nas 7. redni občni rbor k. o. SDS. združen s strankinim dnevom. Navzočih je bilo nad 70 članov. Kljub slabemu vremenu so prišli tudi naši vrli zaupniki iz okoliških vasi. Predsednik Jože Oberstar je otvoril občni zbor ter v daljšem govoru razmotrival o gospodarski iu politični situaciji. Med drugim je pojasnil veliko važnost, oblastnih vu-litev, ki so sedaj razpisane, razložil pomen strankinega dela in poročal o velikem napredku naše stranke v vsej državi, kar so vsi navzoči vzeli z zadovoljstvom na znanje i:i navdušeno odobravali izčrpno in zanimivo njegovo poročilo. Tajnik Adolf Ivane je poročal o delovanju organizacije in podal zanimivo statistično poročilo o članstvu in časopisju. Nato se je z vzklikom in soglasno izvolil novi odbor: za predsed- nika g. Josip Oberstar, za tajnika pa g. A-Ivani. Poleg tega se je izvolil strankin poročevalec ,:i zaupniki stranke. I! koncu zborovanja ^c ic oglasil k besedi tudi g. podpredsednik Mihael \ rbič, ki je v daljšem govoru ožigosal nesposobnost iu kratkovidnost gotovih javnih činitcljev, ki bi imeli skrbeti za gospodarski in kulturni napredek naše občine, pa so jo /ai šc vedno zavozili. Razburila jc zborovalet posebno zadeva glede zdravnika.'G. Vrbič jc tudi razpravljal o željah, potrebah iu nalogah organizacije oziroma vbliicev in žel za svoja zanimiva izvajanja živahno odobravanje. Na".-zoči so se razšli z ojačenim čutom medsebojne solidarnosti in novim veseljem za politično delo TOPLICE PRI NOVEM MLŠ1U. Tukajšnje sokolsko društvo je priredilo o. t. in. lepo Miklavževo t nedeljo Nastopile so uaraščajnice s pevskimi točkami sokolskih pesmi te. deklamaeijaini. Naraščaj in deca .je nastopila s prostimi vajami Nato je biia primerna igrica >Sv Miklavž*. Po igri jo nagovoril deco starosta ter opominjal s primernimi besedami, da naj jih Miklavževa darila spominjajo pridnosti, lepega vedenja ter rednega zaliajama v telovadnico. Prosil je tudi .starše za njih podporo v Loju proti nesrečnemu alkoholu. Končno je nastopil Miklavž s svojim spremstvom ter obdaril z lepimi darili t male in velike . Trg vina s papiiem in knjigarna CELJE. Pre temo ulita št^v. 1 priporoča za Božič in Novo leto svojo bogato zalogo najnovejših slovenskih In nemških knjig, otroških slikanic in mladinskih spisov, nadalje pismeni papir v kasetah in mapah, pisalne garniture, najboljša nalivna peresa, tintnike. najrazličnejše okraske za božična drevesa, jaslice, svileni papir, božične in novoletne razglednice, koledarje za novo teto itd. Velika izbira usnjatih izdelkov kakor damske torbice, denarnice, aktovke Ud. po zmernih cenah. lies/ miuli rer.aivg mil im prsiaia. 4apuščinr ureiuje ločno m ceno QR. IVAN CERNE, Gooodarska pisarna Ljubljana, Mi^lošisa d vlju i no neznan am cenjenemu občinstvu, da =em s 15 decembir.m !y26 prev/el iisrženanje slaščičarske obrti od g. Alojzija Dežmana v Ljubljani, Gosposka ui. št. 4. Oo.t bom vodi. sam osenno ur zdeloval vsa v to. stoko spadajoča dela, da bom zamogel oos reči s prvovrstnimi izdelk v popoi io zadovoljuost svojih odjema cev. V dokaz svoie sposobnesti.in kvalifikacije naj služi dejstvo, da sem bi -eč let vodja te stroke . tiotelu Unoi-' v Ljubljani, kjer se ie ob6ns'vo lahko prepričalo o mojih '.možnostih. Piiporoču;oč se beleiim z odličnim s >oš ovanjem 12 07 Aloiz Galle Ljubliana. lo'J3 Kompletna naprava (stroji m modeli) za izdelovanje medenih vodovodnih pip, medenih kljuk za vrata iu podobno. Podrobnejše infonnaciie pri: lljedinjesie centralne bsnke, Sarajevo. uuuuuuuuuuuauaaauDGUuouuaouuLjLJuuuuuuOriuLiLJL f i^arsitna čitalnica, Sokolska draštvo, StrelsKi klub v H "astniku naznanjajo tužno vest, da je umi danes cb pol 3. uri pr-poldne gospod učitelj Pugreb bo v četrtek cb po! 3. uri pop od občinske hiše v Hrastu fcu. Pokojnega člana, ki nam jc bil v pre šnjih letih večkrat mailjiv sidelavec, bediš kot predsednik ali tajnik, ohranimo najie.išem s ommu. Hrastnik, dne 14 decembra 1926. Otomane, 12319 dsvaut, garmtu.Zvczne tiskarne« v Celju ni mogoče koledarja izdelati do novega leta. radi česar izide koledar radi te zamude čim preje po novem letu. — Anončna in reklamna pisarna, M. RUDOLF, Celje. asi>**>**"bbbbab*ial.aaaaaa**baa6. t. m ob io. (o) uii iz mrtvaščnice javne Dolnicc v i jubijani k Sv. Križu Blagega pokoj n ka ohranimo v ia boljše n spoimri . " LNfiEŠ, 15. dtc 1926. za oeliko indi»s!ri|sko pocSIeffs, za eiSfemp Iz angleiliih roft. Podjetje s 5,000.8530°- Oio akcijskega kapitala je popolnema dolga. na|niaajši delež bi bil so.oos - ®lu. Kakor hitro bonto imeli primerno količino isteresemon, bomo sklicali ssfa-nooni občni zbor. Poiasnila in osnnišbe pod „Kotizeroau na oglasni oddelek lista. M. Zevaco' 32 Papežinja Favsta Roman Sikst V. se je nailon.il nazaj in srdito ponovil: >Prasec je!...<£ Govoril je brez jeze in brez žalosti, morda celo brez zaničevanja. Ugotavljal je — kaj bi drugega? ^Kardinali!« je povzel po kratkem premolku. »To vam je čreda! Veste Ii, zakaj me sovražijo? Zato, ker srn jih hotel opomniti nauka Kristusovega in sem povedal svečenikom, da je bil Peter siromak. Slak papež sem, zato, ker nočem, da bi Knstovi namestniki živeli kakor prasci____« Pri tej besedi mu j£ zažarela v očeh zlobna iskra. »Prasci potrebujejo čarovnice Kirke,-c je dejal »Izbrali so si jo, kakopak! Bedaki mislijo, da ne vem ničesar! V kaplji vodi bi me utoprli in vedar se nihče izmed njih ui upal sprejeti naloge, da bi napovedal Sikstu V. boj!... Priti jc morala ženska in borba se jc morala začeti v temi...« S srditim, pretečim veličanstvom je dvignil prst in dodal: »Ne bojim se ničesar, zakaj Bog je z menoj!...« Tako govoreč je vstal, ne da bi zastokal in ne da bi se oprl na palico. Ravan kakor sveča je sklenil roke na hrbtu in jel s trdimi koraki hoditi po sobi. Katarina ga je gledala z dozdevnim spoštovanjem; toda na njenih ustnicah je igral droban, nejeveren smehljaj. >Eden najjačjih vzrokov sovraštva, ki me obdaja,« se je spet oglasil papež, »je to, da sem nizkega rodu: da sem izšel iz bednih sto-tisočev, ki jih je Jezus ljubil. Svet mrzi siromake in obožuje bogatine. Še dolgo bo tako; zaman se je Krist rodil v hlevu, hčerka moja!... Očitajo mi, da sem bil kmečki hlapec... Kakor da je Bog zna koliko razlike med svinjskim pastirjem in med pastirjem ljudi!...« Sikst je udaril v tih, zlokoben smeh. Katarina sc je nehote zdrznila. A baš tedaj se je papež obrnil k njej: »Vaš sin Henrik, gospa, je žalosten vladar. Ko jc Guise prišel v Louvre, izzivat ga iz oci v oči, bi se bil moral kralj iznebiti človeka, o katerem je vedel, da mu pripravlja pogubo. Moral bi bil...« Premolknil je... Katarina se je sklanjala proti njemu in stregla na besedo, ki bi pomenila Sikstov pristanek na umor vojvode Guiškega. Papež ni rekel take besede, a stara kraljica ga ie razumela! ... -Guise,« je povzel papež, »me je prosil denarja, da bi iztrebil v Franciji krivo vero. Ta denar sem mu prinesel, gospa. Kajetan vam pove, da se bliža Parizu trideset mezgov, obtovorjenih z zlatom.« Katarina se je ustrašila. »Hvala vam,« je nadaljeval Sikst, >da ste mi odkrili Guisa, kakršnega nisem poznal. Milijoni, ki jih prinašam, se vrnejo v Rim.« Kraljici je odleglo. »Resnica .ie,« je povzel starec, - da sem se bal Henrika Bearn-skega. Bal sem se, da ne bi v osebi tega človeka krivoverstvo zasedlo francoskega prestola. Videl sem, da je vaš sin preveč vdan razvratu in se ne more postaviti liugenotu po robu. Izguba Francije za katoliško Cerkev bi bila taka nesreča, gospa, da jo mora papež za vsako ceno preprečiti. Vzlic svoji naklonjenosti do vas sem tedaj moral pustiti Henrika III. na cedilu. Ko sem storil to, verjemite, da sem plaka.1 nad žalostjo, ki vam jo prizadenem. Nagnil sem se li Guisu, ki se mi je zde! s svojo Ligo po Bogu poslani branitelj Cerkve. Danes ste mi dokazali, da sem se ukanil,.. Kaj naj zdaj storim?... Vaš sin ie prešibak ... Kdo je rešielj, ki nas otme krivo-verstva?.. Pri teh besedah se je Katarina počasi vzravnala »Jaz!« ie odgovorila. »Me, adsum! Evo me... Kar mi je doslej jemalo pogum in moč, je bila samo" misel, da Vaia Svetost ni z nami... da je zoper nas! ...Vi in Guise sta bila smrtna sovražnika inoiega doma!... Oh, sveti Oče, dajte mi samo gotovost, da ostanete nevtralni, pa boste videli moje delo!... Moj sin ne pomeni ničesar, vse, kar ie. pomenim jaz! Denar imam, našla boni tudi ljudi Stara boriika sem in brez pomišljanja se lotim naloge, da iztrebim krivoverstvo ter obnovim ugled Cerkve ni kraljevsko oblast... Na kri svojega očeta se kolnem, da mi roke ne bodo trepetale... Guisev padec je moja skrb!...« !n česa potrebujete v ta namen?- je smehljaje vprašal Sikst. »Najprej vaše nevtralnosti!« »Obljubim vam jo Nc bom je vtika! v francoske posle, razen ako bi me sami klicali... česa še?« »Podpore Filipa španskega! ' »Še danes pošljem Kajetana li kral.iu Filipu in g3 pozovem, uaj vam pribiti na pomoč... In mimo tega? — ■Vašega blagoslova sveti Oče!« je rekla Katarina Sikst V. jo je blagoslovil s tremi prst i desne roke. -Sveti Oče, < .ie rekla kraljica vstaja je, »ves čas vašega tajnega bivanja v Parizu vam je moj dvorec na razpolago. Ali sprejmete ponižno gostoljubje najbolj \ Jane in najbolj vnete vseh svojih hčera?-; ■ Da,« je veselo reke! Sikst. • Prestar sem že. da bi se mogel vrniti na pot, ne da si privoščim nekaj dni odmora. Toda vas gost bom samo s pogojem, da ostanete v svojem dvorcu. Meni iu mojemu spremstvu zadošča nekaj soban ...« Katarina se ie veličanstveno priklonila. Ko je odšla, jc sel Sikst V. za mizo ter premišljeval nekaj minut; nato je vzel pero in papir in .ie pisal malone uro. Ko je. končal, je velel poklicati Kajetana, edinega kardinala, v katerega je imel neomejeno zaupanje. Mali oglasi, Id služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Na] manjii znesek Din 5'—, Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din ! • —. NaJmaojSl soesek Din v Dvokolesa popravlja najbolje, najhitreje in najceneje FlorjančiS. Nunska ulica 8. 215/1 Vsakovrstno zlato fcdpaje Do' najvižiib eenab Cer ne — juvelir Ljubljana. Wollova nL 3. 64 Galoše popravlja parna vnlkanizacija P. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta U. 270 Plašče in obleke *y> cainovejsi modi izdelujem od 100 Din naprej. — Ifaslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 36858 dobe Potnika isrežbanega v zavarovalni stroki, s stalno mesečno plačo ali proviziji sprejme takoj večja zavarovalnica v Ljubljani. — Ponudbe pod djetje v Jugoslaviji. — Prednost imajo oni, ki so bili v kakem takem podjetju že nastavljeni. — Stanovanje na razpolago. Ponudbe na. oglasni oddelek « Jutra* pod značko --Knjigovodja 74'". 36574 Vezilja za monograme dobi stalno delo. Vprašati: Toni Jager, Ljubljana, Dvorni trg št. 1. 36897 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se zjrlase v birou Ekonomija, oeograd, Vasina 11 36416 iščelo Ekonom absolvent kmetijske šole v Mariboru, ki govori in piše slovensko, srbohrvatsko in nemško, neoženjen, vojaški rok odslužil, z večletno prakso na veleposestvih in lesni trgovini, z dobrimi spričevali, želi ' premeniti mesto na veleposestvo ali lesno trgovino. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek . 36892 Trgovski pomočnik mlajši, išče službo v želez-cinški ali špecerijski trgovini Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Zanesljiv 23». 36523 Strojni mojster strojevodja, delovodja za želez, in strojne izdelke, za popravilo s: rojev, orodja, montaže, vešč tudi elektrike, z dolgoletnimi spričevali, išče stalno najneščenj"e. Ponudbe na oglas, "oddelek « Jutra* pod značko * Strokovnjak 94». 36794 Trg. sotrudnica špecerijske, mešane in ma-r.ufakturne stroke, popolnoma izvežbana. želi službe takoj ali pozneje Naslov v oglasnem oddelku — Ljubljana, Kolodvorska, ul. št. 7. 36918 Briljantne uhane prodam. — Resni reflektant naj pusti naslov v oglas, oddelku .Jutra* pod ?ifrn «Butoni». 36921 Polenovka namočena, se . dobi- vsak petek pri I. Buzzolmi. najstarejši delikatesni trgovini v Stritar-Lingarjevi ulici. 36870 Drva br&a t o ve odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni a a dom f»arn» žaga V Scagnetti Ljublja na tA gorenjskim kolodvo rom - Pri odvzemu večje množin«1 «nateo ooi»u>t 19? Železno peč proda Berta Sevar. Krakovski nasip št. 4. 36904 znamka c Lancia: daj. — odprti stanju. 120 km podatki delku Auto Lambda*. tovarne Torino, je napro-Luksuzno opremljen, voz. v najboljšem malo rablzen Brzina ia uro. Natančni pri oglasnem od-Jutra* 36915 Štedilnik s cevjo za plin, poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 6/1II, levo. 36886 Diamantnih uhanov 2 para r-eno prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 36879 Otroški voziček dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek *Jutra* 36899 Železna peč po nizki ceni naprodaj — Istotam fotoaparat 13 X 18 in velik kovčeg (kofer), skoro nov. pripraven za eejmske kramarje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36873 Železno peč veliko in srednjeveliko, proda. Sever & Kom p. v Ljubljani, Cosposvetska c. št. 5. 3G8S3 Zastonj skoraj prodam dobro ohranjen Puoh avto. mod 7. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 36672 Dober šivalni stroj otroški voziček, perilo za dojenčka, otroško posteljico z mrežo vse v čudnem in dobrem stanju, kupim Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Ljubljana 91» 36791 Motorno kolo dobro ohranjeno, kupim — Ponudbe z navedbo moči, znamke in cene na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro (Motor 5». 36803 Brusnega lesa kupim vsako količino, proti takojšnjemu plačilu Cenj. ponudbe z navedbo cene, količine in dobavnega roka na oglasni oddelek (Jutra* pod (Brusni les* 36801 Decimalno tehtnico in vozne plahte kupi Pogačnik. Bohoričeva ulica 5. 36806 Fotoaparat 6X9 ali 9 X 12, dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 36882 Stare moške obleke čevlje, pohištvo itd. kupujem in plačam dobro. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Jurečič. Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 27. 36919 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek (Jutra* pod c Stroj 13*. 36913 Kupim stare moške obleke, postelje. madrace, odeje itd. — Dopisnica zadošča, da pridem na dom. Golob. Ljubljana. Gallusovo nabrežje št. 29. \ 36910 Pisalno mizo amei ikansko, na roleto, dobro ohranjeno, kupim — Ponudbe na oglas oddelek (Jutra* pod značko *Cijef» 36825-a Jamski les Na podlagi zakona o drž. računovodstvu razpisujemo dobavo 120 m3 jamskega lesa. — Ust mena razprava, dne 28. m. Več pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Zabukovca, pošta Griže, dne 13. dec. 1926. 36864 Jamske potrebščine Razpisujemo dobavo 50 kom. kalijevih patron št. 2.- model 1912 — za Dragerjeve jamske rešilne aparate. —-Ponudbe je vložiti do 28. t. m. Direkcija državnega rudnika Zabukovoa, pošta Griže, dno 13. dec. 1926. 36S65 Polnojaremnik (Vollgatter) še v dobrem stanju, 50—60 cm razpet i ne, kupim. Pismene ponudite z navedbo cene na oglasni oddelek -Jutra* pod šifro (Vollgatter*. 30895 Šo.erska šola d (Filozof-matematik* na. ogl. oddeiek (Jutra*. 36900 Posestvo na Savi pri Jesenicah 5 minut od tovarne, z dobro idočo gostilno, lepi prostori, pripravni tudi še lu drugo obrt. takoj poceni naprodaj — Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*. S672S Mlin in žago na vodni pogon, dan v najem sposobnemu strokovnjaku z majhno • rodbino Zaslužek dober, obstoj zagotovljen. Potrebna janičevina 15.000 Din. Vprašanja ali osebni ogled pri Brada pl Dolanjski, poŠta Sv Jana, železu, postaja Jastre-barsko, Hrvatska. - 36799 Mlekarna novo zidana, z najmodernejšimi stroji opremljena, v prav dobrem teku, v najugodnejšem kraju v bližini Zagreba, kjer se mora 3000 1 mleka dobiti, je iz proste roke naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek (Jutra". 36797 Gostilno na prometnem kraju v Mariboru takoj o d d a m radi družinskih razmer. Ponudbe na podružnico (Jutra* v Mariboru pod (Ugodna prH lika*. 36936 Pozor, kleparji! Dohro vpeljano kleparsko delavnico v Sloveniji, brez konkurence, z mnogimi odjemalci, oziroma strankami, prodam do konca leta 1926. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra«. 36859 3 svetli lokali primerni za špecerijo, pisarne. brivca, krojača itd., oddaljeni 15 minut od gl. pošte, ob Dunajski cesti, se oddajo. Predpogoj preureditev lokalov z malenkostnimi stroški. Ponudbe pod «3 loka'i» na oglasni oddelek »Jutra*. 36890 da ne bo pozabil na lepe, trpežne in naicenejše če vel čke za velike in maie otroke ter za dame in gospode. Dobi jih v trgovini »Doa o" Prešernova ulica št 9, dvorišče Lokal v Kranju primeren za trgovino, iščem po možnosti v sredini mesta. Ponudbe pod »Kranj* ua oglasni oddelek (Jutra*. 36806-a Zakonski par brez otrok, išče opremljeno sobo. event. s souporabo kuhinje. Ponudbe n:« oglas oddelek (Jutra* pod šifro (čednost 33» 36733 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 36809 Prazno sobo išče državni uradnik za takoj. — Ponudbe na. oglasni oddelek (Jutra* pod'šifro (Prazna 14-. 36788 Opremljeno *obo oddam v centru. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 36920 Mesečno sobo oddam s 1. januarjem solidnemu gospodu v Ilirski ulici 19;I, desno. 36903 Opremljeno sobo event. dve. iščeta, s 1. januarjem dva gospoda Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek (Jutra* ped (Beogradani*. 36898 1 ali 2 gospodični sprejmem ua stanovanje iu hrano. Naslov pove oirlasni oddelek (Jutra*. ^36907 Prazno sobo lepo iu veliko, solnčno. s souporabo kuhinje tako j oddam mirni stranki Dopise pod (Mirna stranka 12» ua oglasni oddelek (Jutra* 36912 Sobo z 2 posteljama o d ti a m zakoncema brez otrok ali 2 gospodoma, oz. gospodičnama. Elektrika in poseben vbod. — Ulica ua grad 5/1. 36884 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, oddam samo boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra>. 36889 Sobico čedno opremljeno, oddam takoj solidni gospodični. — Na>lov v oglasnem oddelku (Jutra*. 36927 Opremljeno sobo oddam gospodu v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek (Jutra-. 36887 Majhno sobo oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek (Jutra -. 36871 Opremljeno sobo oddam. Ulica na grad 36901 Družabnika z.j dobro idočo trgovino z mešanim blagom, v bližini Ljubljane, isčcm. — Osebno -odelovanje bi potrebno. — ponudbe na oglas, oddelek -Jutra* pod (Dobra trgovina VII*. 36902 Varno naložite denar edino z vknjižbo na posestvo. — Išče se na varno vknjižbo do 100.000 Din. — Ponudbe z obratno zahtevo pod (Lep zaslužek 95» na oglasui oddelek pod s:fro ^Ozdravljenje*. 36861 Mladi Prekmurki želita dopisovati s starejšimi. akademično naobraze-nimj gospodi. — Dopise na oglasni oddelek .Jmrav p.jd «Bari'.a» in .Kl3rica», 36s03 Poznanstva želi aaiiea trgev-c r kapitalom preko 200.001J Diu zt.tioa-jon. zdrav, simpatičen i^r mirne narave, z istotako gospodično. — Ponudbe na: Stauko "Ravnik, poštno ležeče, Ljubljana. 36866 Kmetski fant. posestnik, se z(.li seznani;: v svrho ženilve z - gospodično ali vdovo od 18 do 33 l't, slaro. ki bi itnH.i 50.000 Din glavnice. — Ponudite ua oglasni oddvlvk -Jutra, pod .Gorenjsko 8 31)8*1'-. Crnolaska Priden: .na.omenjeno mest-, to soboto ob 0. uri zvečer. S5831 Dva drž. uradnika :elita v s^ rho ženitvo man, st.va z gospodičnami do 30 let. Premoženje zaželjsno, ne pogoj. Dopise pod «Sv]_ vesrer • na podružnico Jutra v Mariboru. 36925 Klavir dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v oglatem oddelku . 36905 nemškega ovčarja, 6 mesecev starega, poceni prodam radi odpotovanja. Naslov v oclasnem oddelku *Jutra>. 36766 Pes volejak se je zatekel. Na.-lov po\e oglasni oddelek »Jutra.. 36922 Sekame v mestnem Sogu masta f¥fei!ike. fro.-podarski odbor m^š-ta Metlika r.iipiiu-ie sekanje hrastovega lesa v mestnem logu. Posekati se fine in mora do 31. decembra 1927 okrog 1200 kubičnih metrov hrastovega lesa. Ta le,- bi se moral i\oziti naidalje o'o '21. aprila 1928. Ponudniki naj ogla.-dKi pismeno a ti ustmeno do 31. decembra 102H pri gospodarskem odboru mesta Metlika. Ta les se b'> prodal najboljšemu ponudniku iu naj i^ii stavijo ponudbe do 15. jam 19L7 pri gospodarskem odboru mesta Metlike. Proda se ves les na panju stojef. ri.-mene ponudbe v zaprtih kuvertah jo v poslati gospodarskemu odboru mesta Metlike do vključno 15. januarja if)27 ter jc navesti cene za kubični uietcr še stoječega lesa. Les se lahko ogleda na licu mesta v navzočnosti mestnega čuvaja. Gospodarki cdbor za mestni imettk v Metliki: Franc Ks*t msec, geient glasovite originalne brezdimne lovske patrone, Enoročne pištole. Generalno zastopstvu in ivorniškG sklad:! t PIRA D. D. Zagreb, Račkoga ulica 7 d. i $ e e m 12712 z zalogo v Ljubljani, Celju in Mariboru za prodajo pražene turške kave. Prednost imajo go-podje, ki posedujejo lokal ter morejo položiti v go'ovem kavcijo od 3.000 Dm do 5 000 D n. Pismene ponudbe z referencami na Pcštanski pretinac 377, Sara.evo. Zahvala. Ob izgubi predragega bra a, bratranca, strica, svaka, gesp. P a s t ii j e preganjajo tesnobo ter o-vobojajo in pospešujejo dihanje. Naprodaj v vseh lekarnah in drogerijah Zahtevajte jih v ikaNicah z natiskom imena Zlato zap. vcrižico sem izgubila. Postnu najditelj naj jo proti nagradi odda v oglasnem oddelki, . 36S56 Kajenja se odvadiš! Piši na ogl oddelek «Jutra» pod» .Nekadilec* in priloži 10 Din za navodila. 36749 Mizarji! Razni mizarski struji :n orodje bo ceno prodano na javni dražbi dne 18. decembra v Otiot-oici pri Konjicah. £6571 izrekamo leni potom najpresrč-nejšo zahvalo preč. duhovščini. Zahvaljujemo iudi pevskemu društvu Liri, Čitalnic in Kamniški godbi, osobiio pa gasilcem, ki so blagopokojnika v tako mnogobrojnt m številu spre-inUi na njtgovi zadnji poti. Kamnik, 14. dec. 19^6. Zalujoči ostali. eeeeaeeaeeeeeeeeeeeeee Večja tovarna na deželi sprejme t» stalno ^ sEužbo dobro izvežbanega ^ v j a za osebni avto, ki je prvovrstni vozač vsestran-g} sko zanesliiv in trezen. Izkazati se mora s prvo-vrstnimi referen ami in spričevali, ter biti i«učen •£n mehan k, zmožen samostojnih popravil. T) Ponudbe pod „Sia:no 123" na ogb odd. „Jurra". 12 S2a Urejujg Franc Puc. Izdaja za Konzorcij cjutra* Adoli Ribnikai. Za Narodno tiskamo dd kot tiskarnarja Frač Jezeršek. Za inseratnj del jc odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani