Slovenski narod Štev. 32. Entered m second-class matter May 20 1810 at the Tot Otlice at Puebio, Colo,, under the nct of March 3. 1879 Puebio, Colo., 7. avgusta 1914. Edini slovenski Ust na napadu. Geslo: Z&pad za Zapadi Leto VIII PO SVETU Soproga predsednika Wllso- naje v četrtek popoldne pre¬ minula v 50 letu s voj e staro¬ sti. Bolehala je že več mese¬ cev in najboljši zdravniki ji niso mogli pomagati. Bila je zelo priljubjena v vseh krogih Predsednik je globoko potrt in njegovi prijatelji kakor tu¬ di sovražuiki mu pošiljajo is¬ krene sožalje. Vojna je splošno napovedana. Vse evropejske velesile so mo bilizirale svoje armade ter jih poslale na bojišče. Do tako groznega koraka je pa tako prišlo: Nek avstrijski Srb, mlad fantalin, je usmrtil so¬ rodnika avstrijskega cesarja. Za ta umor je Avstrija iskala zadoščenje od srbske vlade, ki sploh nič ni bila kriva. Ta avstrijska zahtevajo bila pre¬ velika in neopravičena. Srbija bi bila oddala svobodo, ko bi bila ugodila Avstriji. Zato pa avstrijskemu ulfcimatemu ni popolnoma ugodila. Ker srb¬ ski odgovor ni bil povoljni, je Avstro ogrska takoj napove¬ dala vojno proti mali državi. Rusija je nato takoj začela mobilizirati svojo armado, da brani bratski srbski narod pred Avstrijo. Takoj na to se je pa vmešala Nemčija, nam¬ reč ia boječnosti, da bi se Slo¬ vani povspešili. Napovedala je vojno Rusiji, in poleg, kar tebi nič in meni nič, prekora¬ čila je francosko mejo. Ta ko rak je bil 3am ob sebi kot na¬ poved vojne. A v prodiranju v Francijo se pa Nemčija prav nič ni ozirala, kje je hodila. Šla je naravnost skozi Belgijo, katera dežela se je proglasila kot nevtralna, in kot taka, ne sme biti v pomoč bojevnikom Belgija je Nemcem prepove dala prehod čez njene krajine in se tudi uprla z orožjem. In sedaj, Anglija je v zvezi z Bel¬ gijo in je zavezana, da jo mo¬ ra čuvati. Zatoraj je angleška vlada poslala Nemčiji ultima- tum ter zahtevala da mora spoštovati belgijsko nevtral¬ nost, sicer bode Anglija pri¬ morana braniti rečeno deželo z orožjem. Ošabna Nemčija se ni ozirala na angleško zahte¬ vo. Vojska se je napovedala in zadnja evropejska velesila je bila vpletena. Vojska je to- raj napovedana med Avstrijo in Srbijo; med Avstrijo in Rusijo; med Rusijo in Nem čijo; med Nemčijo in Franci¬ jo; med Nemčijo in Anglijo. Italija ni vmešana, proglasila se je namreč za nevtralno. To pa največ iz razgloge, ker ve, da bodo Nemci pošteno tepe¬ ni in še ona zraven,Če se vme¬ ša. Vdrugič je še en vzrok in namreč ta, da Italijani so zelo sovražni proti Avstro ogrski in ji nočejo pomagati. Od nje bi radi dobili krajine ob adri¬ janskem morju. To se ji pa posreči le tedaj, ako je Avstri- ja‘uničena. Potem po čemu ji še pomagati? No, polentarji nočejo pomagati Nemcem. Po pogodbah je Italija zavezana pomagati Nemčiji in Avstriji. Govori se p& sedaj, da bode r Italija go pa že vsi oni, ki so volili pri zadnjih okrajnih in državnih volitvah leta 1912, izvzemši so pa oni, ki so se preseli na drug naslov od rečenih voli¬ tev. Ti slednji se morajo na¬ novo registrirati kakor tudi oni, ki niso zadnjič volili. 'Po¬ ra j, kdor ni registriran, naj tako stori in namreč v uradu okrajnega tajnika (Couuty Clerk's Office). Pri registri ranju bode v uradu pomagal rojak Peter Čulig, ki tam služ¬ buje že več časa. Odlok za re gislriranje je od 1U. avgusta do 5. septembra. —Radi rahlega zdravja se je iz Butte, Montana povrnil naš nekdanji sotrudnik Robeit Roblek. —Udeležba nedeljskega spre voda dr. Sv. Jakoba je bila nepričakovano velika. Veseli¬ ca je tudi dobro izšla. —Iz stare domovine se je povrnil gostilničar Joe Smre¬ kar. —Mnogo tukajšnih rojakov je dobilo pozivnice, da mora¬ jo iti k naboru. Tukaj imajo posestvo in družine, v domo¬ vini pa tudi posestvo. In mar¬ sikateri ne ve, kaj bi ukrenil. Ako ne gre, tedaj zapade ka¬ zni in še zna zgubiti posestvo v stari domovini. Ako pa gre k naboru,pa zna dobiti kroglo in imel no bo nič. Ko bi bilo po našem, bi raje izgubil po¬ sestvo nego stavil življenje v nevarnost. Lakota preti prebivalcem ev¬ ropejskih velemest. Vsa trans portna sredstva so bila izroče¬ na vojnimi oblastmi, tako da ni s Čim prevažati in razvažati življenske potrebščine. In po leg vsi možki so bili poklicani k vojakom, tako da ni nobe¬ nega ki bi opravljal težka de¬ la. Doma so ostali pač le star čki, ženske in otroci. Slovenski listi v Ameriki, , XT , . skoro brez izjeme, so začeli škode. Nedolžno ljudstvo naj p i 8a ti čez avstro-ogrsko vlado, bi pustili na miru, saj itak za- Nekftko tako gonjo proti vladi J e ki Bil se je moral vrniti, skoro čez ocean, ko je vodst¬ vo dobilo vest, da ga francos¬ ka vojna mornarica zasleduje ter ga hoče zapleniti. Druzega ni kazalo kot vrniti se do ne¬ vtralnega ameriškega obala. Luči so vgasnili ter se z vso mogočo silo napotili nazaj. Vozili so v neznanih vodah in v megli, kar je potnikom dalo povod, da so celo protestirali proti takem divjem begu. To¬ da kapitan ni hotel, dahi kdo zaplenil tako veliko vrednost in se na proteste ni oziral Parnik je sam ob sebi vreden pet milijonov. V slučaju hude vojne v Ev¬ ropi bodo tukajšne Slovenke pobirale prispevke za družbo rdečega križa, namreč v po¬ moč slovanskim bojevnikom. dosti trpijo pod krutim vladan¬ jem cesarjev in kraljev. Mehikanci so usmrtili Maxi- je že | miiijana, a radi tega Avstrija ni napovedala vojno napram Mehiki. /Nek Italijan je umo¬ ril cesarico Elizabeto, in zopet Avstrija ni naskočila na Italijo Nek poljak je usmrtil McKin- leya, toda Amerika ni obdol¬ žila poljski narod ter napove¬ dala vojno. Nek Nemec je skoraj usmrtil Roosevelta, a dosibmal še nismo slišali, da je bil kak napoved vojne. Se¬ daj seje pa slični slučaj zgodil v Sarajevi in takoj je Avstrija napovedalo vojno proti srbski deželi, ki pa ni imela nobene¬ ga stika z umorom. To ti je avstrijska logika! Kralji in cesarji sploh niso več vladarji, temveč imitelji sužnjev, od katerih smejo'za htevati ne samo vse posvetno imetje, marveč celo življenje. so povzročali tudi srbski listi. Zato je Avstrija hotela da po¬ šlje svoje žandare v Srbijo, da zatre proti avstrijsko gonjo. Ker pa Srbija ni temu dovoli¬ la, je pa Avstrija napovedala vojno. Strahopetna Avstrija se ni bala zahtevati kaj take ga od majhne Srbije, toda ve mo, da bi si ne upala vprašati Ameriko za dovoljenje poslati sem svoje žandare, da bi zatrli amer. slovensko časopisje ter zaprli slovenske rodoljube, ki se ne bojijo potezo vati se za svoj narod. V Coloradi je: 17.071 Nem- oev; 14 375 Italijanov; 13.042 Avstrijcev; 12 92G Angležev; 8.710 Ircev; 4.269 Rusov; 4 269 Škotov; 1.632 Ogrov in 1.373 Francozov. Veliko teh se je za vedno poslovilo od ev¬ ropejskih vladarjev s tem, da so vzeli dižavljanski papir. ^stroškov. —V torek dopoldne se vršil pogreb Joe Jenko-ta, je dne 30. julija našel grozno smrt pod tovornim vlakom. Pokojni, star 17 let, je prišel v Ameriko pred poldrugim letom. Bil je rahlega zdravja in radi tega ni nifejer mogel dobiti dela. Bil je brez vseh sredstev in vsled tega so roja¬ ki pobirali milodarov za po¬ greb K pogrebu je prišel Franc brat pokojnika iz Salide Ranj- ki zapušča tukaj sestro Nežo, omoženo Perme, v Leadvillu sestro Ano, omoženo Prusnik, v Minnesoti brata Lovrencija, v Kansasu pa brata Ivana. Pri vojakih na Havai se pa nahaja brat Alojzij. Slabe delavske razmere so nostale v raznih bakrenih okrožjih na zapadu. V Butte so zaprli več rudnikov in to¬ pilnic, ravno tako tudi v dru¬ gih krajih. V Douglas, Ariz. so pa delavcem celo znižali za¬ služek za 10 odstotkov. Vzrok se pripisuje vojni, ker je ne mogoče pošiljati bakra v Ev¬ ropo, kjer je najboljši trg za dotično kovino. Guverner Ammons se jako huduje, kerdemokratska kon¬ vencija ni odobrila njegovo ničvredno vladanje, zlasti pa njegovo prijateljstvo do Roc¬ kefellerja. Gostilničarjem v štrajkovišču je guverner nanovo' prepove¬ dal prodajo opojnih pijač. Smejo pa prodajati neopojne ' pijače. Stavkolomilci zapuščajo delo v velikih množinah. Med tem se pa noter silijo drugi, ki ho-- čejo poiskusiti svojo srečo. To¬ da konečuo bedo tudi ti do- vodošli morali opustiti delo, kajti v premogovnikih se se¬ daj ne da kaj zaslužili. Večina stavkolomilcev ne pokriva ( SLOVENSKI NAROD F-dlnl »lotenik ZtptdLt Slov. > list ns zspadu Id Z veze. Izbija vsoi. glasile petek. Naročnina za Ameriko le proti predpisi! stane, za celo leto $1.50; za pol leta $1.00; »» Fvropo $2 OO. Oglati »prejemajo se po dogovoru. Dopisi in novice priobiljo se brozplaino. Dopisi brez pod¬ pisa »e ne sprejmejo. Pri spremembi blvaliSfa je ali rudeče-valjene železne palice — družina je brfez redi telja prepuščena v kruti borbi /,a obstanek. V industrielnem delu mesta a velikanskimi tvornicami, se mo tudi, da se bivšim delega- tom vzame vsa moč do nadal- Za čašo Yinca rajnega jenega gla 0 ovaDja. Ako s« pri i| Požt en kristjan življenje da! Zvezi kaj nepravilnega ~ • tari nulov. Dopisi lu denarne trud ne* ti pošilja )o naj »e na naslov: SLOVENSKI NAROD BOX 1181. PUEBLO.ICOLO. ».* J J • ‘ " .. , . . , . naj vsak nnroinlk imznnol poleg novega tudi podi (leCa pO Uil08.il Sem In tja, nekateri bosi in razstrga- ni, brez temeljite vzgoje in izobrazbe. Na mladostnih li¬ čili se opaža tope instinkte ra- sušnjene delavske mase. Vla¬ dajoči element je ki tlači de¬ lavske družine k razdvoju in prepiru, da se mladost izgub lja brez cilja in brez pravega smotra v valove življenja — v zgodnji mladosti. Wmn& ; 117 W. NORTHERN AVE. : Office TELEPHONE: MA1N 995 E. J. MENSINGER. urednik in lastnik SLOVENSKI NAROD The onljr Slovenlan ncwsp»pcr In the VTest. Publltliod vreckly by E. J. Meutlnger, at 117 AV. Northern Avc.. Pueblo, Colo. The offiolal organ of the "AVvttern Slav. Association" Advertlting rates sent upon reguest. prigo¬ di, naj blagovoli glavni odbor poslati glasovnice na vsa kra¬ jevna društva, da društva splo šno glasujejo, ne pa sami bivši delegati. Joe Kapsh, preds. Louis Lovšin, tajnik M. Kapeh, blag. Sedanje razmere. Piše H—r. V južni Coloradi divja voj¬ na med delom in kapitalom. Na stotine štrajkarjev, žena in otrok trpe pomanjkanje. Ni česar niso zakrivili drugega kot da zahtevajo to kar jim gre: organizacijo. Vse zaved¬ ne delavstvo sipatizira ž nji¬ mi. Delavstvo cele Amerike zbira prispevke za nje, da se zamorejo vsaj deloma prežive ti v takih strašanskih razme¬ rah. Pomislimo samo na dru¬ žino, katere oče in reditelj sto ji na štrajku — ženo in kakih pet ali šest otrok. Že prej je zaslužil le toliko, da baš niso Izvirna poročila Colo. Cily — Vlak za vlakom vozi sedaj sem izletnike v to krasno romatično okolico. Iz toplih krajev prihajajo sem iskati si svežega zraka, kate¬ rega imamo tukaj pod visoko goro Pike’s Peak, kije 14 500 čevljev nad morsko gladino. Tukaj v coloradskem hribov¬ ju v romantičnih prelazih so najlepša zabavališčaameriških turistov. Manitou! Cenjeni čitatelj, ako obiščeš ta kraj, ti pridejo v spomin Časi, če si sploh kedaj eital o njih, ko so se indijanski narodi bivali tu okrog ter imeli svoja bivališča in lovišča. Tu je pa sedaj res polno modernih hotelov, ka- stradaii. Sedaj'pa že toliko mor prihajajo ptujci od vseh časa brez zaslužka, brez denar¬ ja. Smilijo se mu otročiči, smilijo ker jim ne more dati tega kar bi jim tako rad dal. Niti oblačiti dostojno mu je nemogoče vso družino. Srce se krči očetu — reditelju ob pogledu na svojo družino. De¬ lodajalci ga vabijo nazaj na delo in mu obljubujejo vse mogoče (in nemogoče) ako bode klečeplazil pred njimi. Za hip mu pravi v srcu, ko gleda v bedi svoje najdražje: pojdi in daj kruha njim, kate rim si odgovoren za vzgojo iD izobrazbo. Toda take misli le za trenotek vzdržava. V duši vzraste pogum, pogum zaved nega delavoa: oni pogum, ki mu pravi, da tiranstvo nad de¬ lavskimi sloji se mora zdrobiti uničiti in priti mora svoboda v verige vklenjenemu trpinu — delavcu. Klobuk doli pred tako zavedno-mislečemu de¬ lavcu 1 Na obali Atlantika, v me tropoli Združenih držav žive baroni premoga, bakra, jekla in sploh vseh večjih industrij. Velikauske palače z preproga¬ mi prevlečene sobe in drago¬ cenim pohištvom, so njih do¬ movi. Ničesar jim ne manjka. Kar si poželi, to jim — na u- darec zvonca — prinese šema- sto napravljeni livliraui sluga. Brezdelniki so,ki spepodnevu ponoči pa žive v razkošnih salonskih sobah življenje naj- grših in najstudnejšili orgij.In ti vladajo, diktirajo cene in mezdo ljudstva, khse peha od danes do jutri v mizerijiza go¬ li obstanek. In ti še nikdar, niti od daleč ne, niso videli vročih rovov in zaprašenih tovarn, katere lastujejo. Padla je tiranija nad narodi. Padla je 3rednjoveška premoč nad tlačenim ljudstvom. Pa dla bode tudi nadvlada nad iudustrielnim delavstvom. V velikanski železni tvorni- ci — jeklarni dela živo bitje— človek; izsesan, suh in do mozga izmučen. Od jutra do večera dela v strašanskem ro¬ potanju, kot stroj, napol nag pri vročih plavžih in raztop ljeni železni lavi, pri velikan¬ skih valjalnicah svetlorudečih ingentov. Jeklarniški delavec je najbolj izkoriščan nad vse mi drugimi industrielnimi de¬ lavci. Mala neprevidnost, ma la nezgoda in smrt delavca je na vidiku: pograbi ga kolesov Salida — Tukaj nam gre bolj slabo, ker sem zahaja dosti brezposelnih ljudi. Mislim da so večina skebi. Iz Minneso¬ te in drugih vzhodnih krajev je tudi prišlo mnogo Rusov in Poljakov, ki so dobili delo v šmelci, kjer delovodja izpod¬ riva stare delavce To pa se¬ veda radi tega, ker novodošli radi kupujejo delo in sicer z gotovino ali pa s smodkami. Zato se pa moramo stari dfe lavci varovati, da ne spodleti¬ mo. Res žalostne razmere 5e znajo zavladati, če organizira¬ no delavstvo ne pride na kr¬ milo. Znamo.še priditi do te¬ ga, da bomo morali delati za petdeset centov na dan. Vse še znamo doživeti, če se .ne bomo potegovali za naš kruh. Konečno kličem coloradskim štrajkarjem: držite dokler je mogoče, da bomo zopet imeli kruha ter živeli kot ljudje. Pozdravi Zast. S. N. Da, dal bi ga za tafco vince, kakorsnega je da biti edinole v gostilni: Joe Shuštar-ja PHONE UTHON 1026 201 L NORTHERN AVE., PUEBLO, COL M. NOVAK & F. GREBENC priporočata svojo gostilno 300 SPRING STREET Toči** vedno »vež« Neefovo pivo ln n*Jflne)l» žeanta ter prodajava raznovrstno »modla. Todl prodajava Neefovo pivo na debelo. Za točno postrežbo Jamčiva. strani, namreč občudovati na¬ ravne krasote srebrne Colora de. Koliko spremembo je čas napravil! Slovenski delavec, ako slučajno obiščeš ta kraj, moraš videti da prihajajo sem ljudje iz boljših krogov, ki ži¬ vijo od žuljev ubozega, do se¬ daj loliko zaničevanega delav skega ljudstva. Tilahkoživci pridejo spomladi in odidejo v jeseni. Poletje preživijo tu¬ kaj v svežem čistem zraku in vsega imajo v izobilju. Ali si ti delavec, ki kapitalistom pri¬ pravljaš tak luksus, zamoreš kedaj zabavati in odpočiti? Ne, druzega ti razkošni kapi¬ talisti ne velijo kot gafaj in garaj do groba. Produciraš jim ogromnega premoženja, toda od tega ti dajo le toliko da s silo ohraniš nit življenja. O zabavi in počitku ti pa sploh ni misliti. Radi tega je čas da se dvignemo proti kapitalis* tom, ki brezmejmo izkorišču- jejo delavski razred. Treba je pogumno in složno delovati za naš boljši obstanek in po vz trajnem boju moramo priti na krmilo. Ne udajmo se našim tlačiteljem. Vzpodbujajmo e- den druzega ter iščimo nam potrebne izobrazbe. Čitajmo delavske liste, da pridemo do spoznanja kaj nam je potreb¬ no v tem sedanjem času za naš dobrobit. Otresimo se pa zavedno vseh kapitalističnih in srednoveškili listov. , Pozabiti pa ne smem, da je imelo dr. Zvon št. 6 ZSZ. iz- vanredno sejo dne 26. julija na kateri so pristopili trije no vi člani. Nadalje naznanjam vsem tistim, ki žele pristopiti k našemu društvu, da je pri¬ stopnina prosta za nedoločen čas. Plača se samo toliko, ko¬ likor zveza zahteva. Vsakemu priporočam našo domačo zve zo, ker je v naši bližini. Pod njeno okrilje naj bi se zbrali vsi zavedni delavci na zapadu in boljše bi bilo za nas V66. Pozdrav do vseh zavednih Slo¬ vencev in Slovenk 1 Louis Lovšin Leadville — Kar se tič« de¬ lavskih razmer je po navadi, dela primanjkuje in ako člo¬ vek pride ob delo, tedaj je ja¬ ko težavno druzega dobiti. Se veda kdor ima delo, mora tudi pošteno garati. Le še to je dobro, da imamo slovensko bralno in izobraževalno društ¬ vo, tako da se lahko razvedri¬ mo in odpočijemo od napor nega dela. Brez tega društva bi bilo še bolj žalostno in te¬ žavno. Ob tej priliki pa ulju* dno vabimo vsakogar, ki še ne spada k prekoristnemu društvu, da «e pomuja takoj, da postane naš član. In nadalje opozurjam vse člane bralnega društva, da bo izvanredna seja dne 8. avgus ta pričenši ob 7mi uri zvečer v dr. dvorani 527 Eliti St. Se¬ ja je velike važnosti, zato se apeluje k polni vdeležbi. Bratski pozdrav. Adolph Anžichek, taj. ♦+♦+♦+♦+♦+++♦+++♦+++♦+♦+♦+ Pijmo ga, dokler živimo! Najboljšega pa ima MARTIN SIMSIGH Gostilničar na Grovc GOSTILNA PETRIČ & TEŽAK 317 SO. UNION AVE. Je najbližja slovanska gostilna od U- nlon kolodvora v Pueblu. Točijo se raznovrstne pijače- Rojakom se last¬ nika najtopleje priporočata. »5xiX-XixS)SxS®3Xi>S^^ Zapadna Slovanska Zvez$ USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INKORPOKUUNA 27 . OKTOBftA 1908 Prijatelji nas podpirajo sten*, dft podpirajo oglaševalce tega lista.! Pueblo Bar 230 South Union Avenue SI. gostilna v glavnem delu mesta John Perenčevič, imitelj. SS ker P™ 8 ' nosti, slabosti, bolečinah in ujedi bledHn^^Jih, kot pri zapeki, nerv*z : lenem životu, zgubi apetita in izgubi spanca™ 6 * 11 barvi kože ’ 2 S ubi mocl Dobi se v lekarnah. JOS. TRIIMER ion nrv J J T eVa,eC in Izva ževalec 133-39 S. Ashland, a RO je treba. Chicago, HI- „Prokleta...!“ Roman, spisal Emile Richebourg -Poslovenil Janko Leban- I I (Nadaljevanje) 5. pr * P m Lucila se je hitro bližala re¬ ki, Mladi neznanec jo je pri¬ čakoval na drugem bregu, bli¬ zu brvi. V hipu je bila pri njem. Niti besedice ne izpre- govori, objame ga in zdajci je bilo srce na srcu. Njiju ustni¬ ce se staknejo. To ni bil po ljub, nego združitev dveh duš, ki sta ustvarjeni druga za dru¬ go. Potem jo povleče med topo¬ le, kjer se ustavita. ,,Ljubica mojega srca!" za- Sepeče on. ,,Ako pomislim, kak m nevarnostim daklubu- ješ, hoteč meni darovati sre¬ čen in vesel treiiotek, tedaj si moram sam sebi grenko oči¬ tati; jaz se ne smatram vred¬ nega tvoje ljubezni, ki je ven¬ dar moje življenje. In ko be¬ rem iz tvojega srca, kako si mi brezmejno udana, tedaj za¬ rdim zbog samopasnostisvojel Kajne, jaz sem ti pač nenasi- ten?“ ,,Jaz te ljubimi " odgovori deklica in ga tesno objame. „0 ti ljubljeni angeli “ na¬ daljuje on ginjen, ,, namesto da bi tožila, odpiraš mi z vsa¬ ko besedo k nebesom 1 Ti do bro poznaš vse moje življenje in njega trpljenje, Nahajal sem se v tmini obupa. Lepa in smehljajoča si se pokazala na obzoru mojega življenja kakor svetla jutranja zarja, in od tega trenotka sem se poča til, kakor bi me obsijal ves lesk in blesk. Bil je čas, ko sem preklinjal svoje revno ži¬ vljenje; preklinjal sem ves svet. Ti si me pa veselo pre¬ rodila, in veselil sem se svoje¬ ga obstanka. Kakor veter, ki prežene oblake, tako si z enim pogledom pregnala tmino iz moje duše. V mojem srcu je bivalo zaničevanje do človeka morda sovraštvo do njega! — Ti si povzročila, da se je lju¬ bezen rodila v njem. Le mi¬ sli nate zadošča, da se mi po¬ kaže vse v prelepem svitu. Če me ponoči mamijo sladke skn- je, ti si ljubica, ki mi jih po¬ šiljaš! Vsako veselje, ki sem ga kdaj vžil, ti si mi ga dode¬ lila! — In kaj sem jaz tebi dal za to? Nič. Pač nekaj. Dal 6em ti skrbi, žalost, strah...“ ,,0, Leon, molči vondar! To ni res! “ — Seveda! Pre¬ dobra, preblaga si, da bi to priznala. Pa glej, ravnokar si zatrepetala, ker si slišala šum; ptič je udaril s perutima v ve¬ jah... Jaz sem mož, in ti, šib¬ ka ženska, mi moraš dajati poguma. Ne, ne, jaz nisem mogel še nič storiti zate..." — ,,In ali ni to nič, dasi me lju¬ bil in me še zmerom ljubiš?" — „0 da, da, jaz te ljubim! In dokler bije moje srce, bo¬ deš sama vladala v njem 1 Pa ljubiti te samo, to Se ne zado šča. Dolžnost mi je, da ti za¬ gotovim mir, da storim, da se bode na tvojih ustnicah zopet zibalo nekdanje ljubko smeh¬ ljanje, da storim, da se ti po¬ vrne načelu ponosi Ljuba Lu¬ cila, ti nisi srečna, jaz vem, da te zmerom teži..." — *»Ah, pojdi, pojdi, ljubi moj, saj ni¬ sem toliko nesrečna, kakor si misliš. Moje zaupenje vate je tako popolno, tako brezmejno da mi je mogoče, vse prenaša¬ ti; in moja ljubezen je tolika, da mi daje tak pogum, ki se ne da upogniti ali streti. Ce bi nama bilo lahko, srečo pri¬ boriti si, izvestno bi se tako ne čislala. Zakrivati ti pa ven dar ne morem, da da sem, kai je nekaj časa nemirna. Moj oče ne govori več z mano,nje gov pogled je tako oster; vse | se kuha v njem, otožen je in meni se zdi, da je kaj iztak- „0, saj tako je mo¬ ralo priti! To je bilo, česar sem se jaz ba'. In še zmerom se mu ne smem prikazati! Naj¬ prej moram zmagati usodo, ki me preganja." — ,,Leon, po ložaj je ozbiljen, minute so drage, vsak trenotek je vreden dneva, treba je hitro delati, energično delati. Moje misli romajo s tabo, s tabo bodo, in česar bi morda za se nikdar ne storil, to storiš za me..." — ,, Prav imaš. Dovolj je slabo¬ sti. Dolgo že 6em se obotav *jal. Tudi ti ne bodeš smela več dolgo hinavšiti; saj se laž proti vi blagi tvoji naravi." ,,0 Leon, ne očitaj si niče sar; kar storim, to storim za najino ljubezen. Kar sem sto¬ rila, to bi, čutim zopet storila. Ali si se odločil zatrdno, da odpotuješ jutri?" — ,,Da, mo¬ ja draga, in ravno zato sem hotel še enkrat govoriti s ta¬ bo, se enkrat te videti. " — ,,Leon, več nego skrivnost tvojega rojstva je to, kar želiš odkriti; najina sreča je, ki jo misliš doseči 1 Ne zboj se ni¬ česar, tudi ne nevarnosti, da najina razmera pride na dan!. Misel name naj ti daje potreb¬ ne moči!"— ,,Videl sem te zopet, čutil sem, kako je bilo tvoje srce na mojem, zdaj sem močan, pogumen." — ,,0d- potuj torej, dragi mi Leon, moj — mož, odpotuj ter povr¬ ni se kmalu k svoji ubogi Lu- cili s poročilom najine sreče!" ,,Pojutranjem bom v Pari¬ zu."— ,, V Parizu 1" se začu di mlada deklica. ,, Zakaj v Parizu?" — ,,Kerse skrivnost sedaj nahaja v Parizu. ‘ ‘ — ,,Kako! Ona stara ženica, ki te je odgojila; je-li zapustila vas?" — ,,Ne," odgovori on žalostno. ,, Mrtva je." — ,, Mrtva!" jekne Lucila. — ,,Da, in jaz ne vem, če se mi bode dosedanja renta še nada¬ lje izplačevala. “ — ,,0 moj Bog, o moj Bogi" zamomlja mlada deklica, — ,,Pa pomiri se, moja draga, pomiri se ven¬ dar 1 Četudi mi smrt stare Ma¬ rijane, ki je skrbela zame otro ka, in ki mi je tako dolgo ča¬ sa bila edina, ki me je rada imela, provzroča veliko žalost vendar ta tožni dogodek mi kolikortoliko pomore do tega, da se izpolni moj namen." — , Pa saj Marijana ne more več govoriti. In midva sva vendar stavila vse svoje upanje vanjo. Tvoja skrivnost je šla zdaj ž njo v grob!" — „To je res; pa predno je umrla^ razsvetlil jo je ljubi Bog. Stara Marija na ni nesla vse skrivnosti s seboj v grob." — ,,Kaj li ho¬ češ s tem reči?" — Pred kaki mi štirinajstimi dnevi, menda ko je čutila, da umre, je Ma¬ rijana spisala pismo z mojim naslovom ter ga oddala sosedi nji z opombo, da mi ga izroči po njeni smrti. In to pismo sem, Lucila, včeraj prejel za jedno z nekim drugim listom, ki mi v njem občinski tajnik opisuje bolezen in smrt moje rednice. V svojem pismu mi je Marijana naznanila ime in naslov nekega beležnika v Pa- meni „ ki ji je pošiljal vsake če-j”'A,. * , skupne najine dohod-I, _ ._.... nzu, tem velikim imenom se mi je zdaj obrniti, njega moram vi deti, tako mi je svetovala raj niča. Kmalu mu bodem stal nasproti. Ah! čutim, da ima ta bogati, mogočni, mož mojo usodo v rokah. On ve. On tudi ve, kaj bi jaz lahko bil in kaj bodem. Kaj-li hočem še? Hočem, kar mi gre. Hočem ime, ki mi gre, bodi-si to ka- kakoršnokoli. Kaj-li je na tem, če je tudi priprosto? Kaj je na term če sem tudi ubog? Pa neko - ime moram imeti, ako hočem stopiti pred tvoje¬ ga očeta, in zato ga hočem is kati in tudi najti, naj me sta ne, karkoli hoče! —Mojo zi bel so zagrnili z zastorom skrivnosti in zmerom so me obkroževali s temoto in z za¬ gonetkami. Vzrastel sem ka¬ kor drevo, sredi puščave, in dojtistega dne, dokler tebe nisem našel, romal sem okoli s povešeno glavo, kakor pari- ja. Leži li prokletstvo na mo jem rojstvu? Pa če se ga drži tudi hudodelstvo; — naj li se nedolžnik ves svoj živ dan po kori za pregrešek, ki ga ni za¬ krivil sam? Jaz vendar nisem predrzen! Ne zahtevam dru gega, kakor da se povrnem z imenom, da lahko svojo lju bežen do tebe svetu na glas in ponosno priznam!" ,,Leon," reče Lucila s svo¬ jim mehkim, ginjenim glasom Kakršenkoli vzrok naj so ime¬ li, da so ti prikrili natančnejše okolnosti tvojega rojstva: ta vzrok se mora umakniti tam, kjer se ne gre za srečo, ampak tudi za življenje dveh bitij. Tako sem polna vere in nade. Do tvojega povratka bodem štela ure. O, da bi mi le v kratkem poslal veselo novico! Naj se zgodi pa že karkoli ho če, Leon, ali dosežeš svoj na¬ men ali ne, piši mi iz Pariza, pa takrat odprto. Sklenila sem skrivaj se več ne shajava. Prej- alislej mora vendar moj oče izvedeti o tem. Na kolena se hočem vreči pred njega in u- pognjena pod njega ostrim pogledom hočem mu povedati vse, prav vse! Vem, da bode njegova žalost večja od jeze; pa kar se gre tukaj za najino srečo, izvestno najdem prave besede, da jo bom zagovarjala in da dobim njegovo odpušča¬ nje!... In zdaj, dragi, ločiva se; moram vrniti se domov in klečeč hočem Boga prositi, da blagoslovi tvoje potovanje. On jo potegne k sebi in ob¬ jame; tesno objeta ostaneta nekaj časa. ,,0!" zašepeče on neopis nem blaženstvu. Ti si dih, ki me poživlja, ti si svit, ki ob seva mojo dušo! Še en poljub — bodi moj talisman." Ona se mu izvije iz rok ter naredi par korakov. Potem se še enkrat povrne, objame njegov vrat in zbeži. Mladenič tudi zapusti gošča¬ vo. Po dvajsetih korakih pa obstane. Lucila je koračila čez rečno brv. On jej je sledil z očmi, dokler se ni izgubila med o- vočna drevesa pristavua. Po¬ tem koraka preko travnikov na cesto saint-irunsko, ki se liki drevored razteza do fremi- courtske vasi, v koje dospeš čez kamenit most, ki stoji ka kih dvesto korakov pred vas¬ jo Nakrat obstane, ' ker zdi se mu, kakor da se kakih petde¬ set korakov pred njim tik ce¬ ste vzdiguje senca nekega člo veka. Srce mu jame silno biti. meni se zdi, da me je sam sebi. ,,To, Lucila ni Je bila stopila v hišo. Slišala je strel. Zamrazi jo po vsem životu in mrzel pot jej oblije čelo. In ona vendar ni mogla vedeti, da velja ta strel njenemu ljubim¬ cu! Piefre Rouvenat je bil pri¬ šel polagoma zopet k zavesti in zaslišavši stiel, vstane. Nesreč než se prime z obema rokama za glavo ter zastoče. Tedaj se je nesreča, ki jo je hotel za- braniti, vendar zgodila! Za man se je torej trudil, da po miri svojega, jeze Se penečega gospodarja — strašni čin je bil storjen !. . ,, Prepozno! prepozno 1" za stoče, vijoč si roki. ,.0 Jac quesl Jacques Mellier je po¬ stal morilec! ‘ Zdajci zasliši korake vpred- durju. ,,To je Lucila," si misli, ,,Jacques Mellier še ne more (Nadaljevanje na 4. strani.) Gospod trgovec! Mogoče si že opazil, da ima jo drugi trgovci več uspeha nego Ti. In zakaj? Zato ker drugače ravnajo s svojim obrtorn. Oglašujejo po listih, kaj ne? Stori tudi ti tako, in videl boš razliko! T-t -f-f-f-t-f-f-f-f-M-f-t-f-t-t-t-t-M-f McGovera Coal Co. prodajalci premoga TELEPHONE MAIN 881 Corner C and Piam Street PIJTE PIVO! AUSTRO-AMERICANA PARO- BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New.Yorkom in Avstro Ogrsko. Dobra postrežba, električna svlt- ljava, dobra kuhinja, prosto vino, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz J osef I. in Mart ha VVashington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni porobrodi na dva vijaka Kaiser Franz Josef I., Martha Wasbington, Laura, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade. Parniki odplujejo iz New Yorka ob 3. uri popoldne. Za vsa nadaijna pojasnila se obr¬ nite na glavne zastopnike: PHELPS BROS. & Co. 3 VVashington St., New York ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi. trt leta.skupne u , u “ u T'k ar imam za človeka, izvestno ke. Vedeti to je vendar ze Tn „ rA h* nekaj Pa oni beležmk je oči- hi * eie vidno le posredovalec. Man jana mi tega ni zakrila. Za njim se skriva direkten zastop nik moje rodbine. V pismu berem ime, veliko ime, ki ima spredaj grofovski naslov.. Prosim te, dovoli mi, da ga še zamolčim - tako velik je moj strah, da še ne bi varal ter ne bi ti po nepotrebnem dal pre¬ lepega upanja. Do gospoda s To rekši gre da 1 je, hitreje nego prej. Ko je prav blizu temne ma se, ki jo je imel za grm, aado- ni strel v nočno tišino. Istočasno mladenič hripavo zaječi in se z obema rokama prime za prsi. Opoteka se na stran, kakor bi se hotel nečesa oprijeti in pade potem težko kraj ceste na tla. Ni se več ganil!... STANKO & SAJBEL Slovanska Trgovina z groccrljo in sve¬ žim mesom. Pri nas se vedno dobe tine kranj¬ ske klobase, suha rebra in drugo prekajeno meso. Imamo obširno »alogo špecerij¬ skega blaga (grocerije). Domače pecivo je naša posebnost Zastopamo Slovencem dobro zna¬ no maanfakturno družbo W. F. SEVERA CO. in imame polno za¬ logo SEVER0V1H ZDRAVIL. V naših prostorih se nahaja po¬ štni urad, kjer se dobijo poštne znamke in Postal Moncy Ordeis. Postrežba je točna. Slovenoem se najtopleje priporočamo. PHONE 314 PARK ST., MAIN 137 - POEBLO, COLOl Unijski delavci razvažajo naše blago. Naročite najboljšo Walt«r- jevo pivo od nas! Nekoliko ledu damo zastonj! The Chicago LIOUOR HOUSE H. LEVIN & SON lastnika / O E 3G DE TISKARNA SLOVENSKI NAROD je edina sl. tiskarna na zapa- du in izvršuje vsakovrstne tiskovine lično in pravilno. P. O. Bcx 1 181 Te!. Main 995 EIE rjr in El Ali ste že obnovili naročnino na "SLOVENSKI NAROD”? JOHN DARKAH Slovenski Kovač se priporoča sl. občinstvu - za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. PHONE 2505 W VOGAL C & PALM \ M. GRAHEK, ESTATE (Nasledniki Matk Grahek-a) Trgovina z raznovrstnim bla- «4 gom. Imamo obširno zalogo možkih oblek in potrebščin, ka¬ kor tudi obuvala, kovčegov, pohištva, železne robe. itd. itd. Prodajamo Trinerjevo Vino na debelo! Gostilničarji! Naročite to vino naravnost od nas! TELEPHONE MAIN 1094 1201-3 S. Santa Fe, Pueblo, Colo. The Austrian Mercantile Jg Se priporoča cenjenim rojakom v obilen kj obisk kateri hočejo kupiti vedno sveže in posušeno meso, kakor tudi vsako- Sj vrstno GROCERIJSKO BLAGO. Po- 3» »ebnost so suhe domače kranjske' kloba¬ se. Postrežba solidna. Cene niške. JOHN GORSICH 1208 SO- SANTA FE AVE. PHONE MAIN 359 NOVAK & GREBENC Pueblo, Col. Zastopnika za južno Colorado Izvrstna pijača! Walter's GOLD LABEL “It’s in the Brewlng” The VValter Brevving Co. PUEBLO, COLO. „Prokleta...!‘ Nadaljevanje iz 3. strani, biti tukuj.“ Mlada deklica vstopi. Imel je le še čas, da se poskrije za vrata. Slišal je, kako je za¬ prla tiho vrata in kako je zapah malo zaškripal, ki ga je Lucila zopet zarinila. Za- jedno stopi deklica v pred- durje ter gre kakor senca mimo njega. Bilo je, kakor bi se nje nožiča jedva doti¬ kala tal. Obrne ser k stopni¬ cam ter hiti po njih, a tako tiho, da Pierre niti ne sliši, da bi škripale lesene stopni ce. Lucila, prišedši zopet v svojo izbo, poklekne ter pri čne moliti. Dobro preračunavši, da mora gospodar kmalu priti domov, odrine Pierre Rou- venat zapah malih duri ter čaka sredi preddurja. Deset ali dvajset minut pride. Nazadnje se zaslišijo koraki posestnika, hlastno hitečega po suhem ' potu. Kmalu ga ugleda Rouvenat na vrtu. Potem zapusti iz- nova koridor in se skrije zo pet v kot velike veže. Mellier vstopi. Nervozdo je drhtel od nog do glave. Daši je hlastuo tekel, mu je bilo lice vendar smrtnobledo kakor prej. Zdelo se je, ka¬ kor da je ves premrt. In ven¬ dar mu je tekel potcurkoma po licih m po prsih. Lasje, ki so se bili oprijeli njegovih senc, so bili mokri, kakor da jih je premočil dež. Bil je brez sape, hripav in jedva se je držal pokoucu. Naslonivši svojo puško na 'deli . . .“ — „Mrtev! “ zakri čl Pierre. — „Mrtev!“ pono- ! vi Mellier s hripavim glasom j Rouvenat se spusti np stol ter si pokrije z rokama ob¬ raz. „Tedaj! Kaj-li še?“ nadal¬ juje posestnik. On mi je za peljal hčer, onečastil me je; bil je ropar. Jaz sem se ma¬ ščeval, ubil sera ga! . . .“ Služabnik pogleda. ,,Da, ubil!• ‘ reče. — ,,Ako hočeš tako reči! Kaj maram jaz za toI“—„In sodišče, Jacques, ne misliš li na sodi- šče?-‘ — ,,Sodišče, to sem si sam; kajti jaz branim svoje blago, maščujem se za svojo čast!‘‘—,,Ti govoriš neum¬ no, Jacques . . .“ — „č’e vi¬ dim na polju gada, pohodim ga, če predere škodljiva ži¬ val, volk ali stekel pes na moje posestvo, zagrabim pu¬ ško ter ga ustrelim ... to je moja pravica! In to sem sto ril danes. “ — ,,0, on ne ume je, noče umeti!‘‘ jekne Itou¬ venat obupno. ,,1’a Jacque8, co je strašna reč! In tvo] mir ,ine plaši. Nesrečnež, teli ni kdo utegnil videti,spoznati. “ — ,,Kaj maram za to?“ — ,Jacques, vsi tvoji odgovori so abotni. Ti si rez znorel! Nadejam se, da te ni videla živa duša; saj ob tej uri spi vse na pristavi kakor v vasi. Toda zaklinjam te: pomisli, prevdarjaj svoj položaj; ti si uciuil strašno zlodejstvo, Jacques, in če se izve, hudo se boš moral pokoriti za to. Pred postavo smo vsi enaki, in postava ne pozna milosti. In če tisočkrat praviš: ,,Hčer mi je zapeljal, jaz sem se ma¬ ščeval za omadeževano svo¬ jo čast!-* vselej ti odgovorijo da nima nihče pravice, sam si delati pravice. Taka je, Jacque8, in nič drugače. Pa nihče te ni videl, nihče te ne zid, hiti gor v svojo sobo. Itouvenat steče za njim.Ni .... več mislil na to, kako je go- ! če sam ne izdaš . spodar malo prej ravnal ž Ker nisem ti mogel zabranit. n j ia) j da ne bi bil storil, kar si stc- „Jacques, nesrečnik, kaj! ril . zdaj, ko seje si stom?- reče zatvorivš.! nesreča f zgodila, mislil vsaj duri za seboj. Mellier ga zme| nat °» kuku bl F ešl *. deno pogleda. j ? al ? už . ltl * u , e more J°: treba * ,Kaj ?. . kaj je?• ‘ zakriči, lob > 1 «“ dokazov, a nimajo „kaj sem storil? Ali vem?-‘- !uit ' ene « a dukaza • • • ue > „Jacques, je-li morda odvr¬ ni! doori Bog strel od žrt¬ ve? •* Posestniku ee oči čudno zasvetijo. » ,,Ne,“ zamrmra. ,,Pomeril sem v srce, in . . . on je pa- Letno poročilo glav. bla- , gajnika Z. S. Z. , Dohodki od julija 1913 do 1914: Celolctui izdatki uiti enegal Z k trenotek nastane tiši¬ na. Itou veuat se globoko za¬ misli. Mellier, naslonjen na mizo, se ni ganil, bil je ka¬ kor okamenel. Povesil je bil glavo ter zrl srpo v tla. Mor da je tudi mislil na kaj.Zdaj¬ ci vstane Itouvenat, oči so mu kakor iz stekla in stra šen strah se zrcali na njego¬ vem obličju. Pr.bl žavši se posesth.ku hripavo zašepeče: ,,Jacques, strašna misel mi je šinila v glavo. Poslu Saj me, za Boga svetega, Jacques! Če še kdo drug slu ti kuj o razmerju tvoje hčere z onim mladim možem, če še kdo ve o njunih shodih, po¬ tem sva izgubljena! ‘ Mellier naglo vzdigne gla¬ vo. Svoje oči srpo vpre v Rouvenata. Ta nadaljuje: ,,Preiskava dejstno, tedaj poizvedujejo naprej po njega vzroku, da dobe potem činitelja. Nepre- vidua beseda zadošča često, da se obudi sum in sodišče . Na Jac 3460.00 ques»‘‘ — Hočem počakati,‘‘ 600.00 re če Mellier mrzlo. — „To 1 |g^| pa še ne zadošča, tudi pri- 12*00 pravljen moraš 'biti, da se 12.00 j opravičuješ. 837.441 Mell er pomakne glave na- 108.00 za j. 8 koro seje smehljal. Dalje priliodnjlč. RAZNO iz 2. strani leksander, ki je bil vrhovni poveljnik v uinulih vojnah. Slovensko bogoslužje v kato¬ liških cerkvah v Srbiji. Papež Pij X. je dovolil, da se opra¬ vlja po katoliških cerkvah v Srbiji povsod, kjer to zahte¬ vajo župljani, molitve in ob¬ rede v staroslovanskem jezi¬ ku. V Novi in Stari Srbiji se bode torej vršilo bogoslužje v staroslovanskem jeziku, ker je gotovo, da bodo žup¬ ljani zahtevali povsod slo¬ vanski jezik. Zavarovalnina visokih glav. Knezi, kralji in cesarji se prav tako zavarujejo na zelo visoke svote kakor drugi ljudje, dasi so navadno pre¬ možni. Angleški in italijan¬ ski kralj sta zavarovana prav visoko; takisto tudi njun španski tovariš, ki ga je žalostna smrt njegovega soseda, portugalskega kral¬ ja, tako zastrašila, da se je hitro zavaroval za več mili- joDov. Skandinavski vladar¬ ji so zavarovani pri domačih družbah baje le za zmerno vsoto. Ferdinand Bolgarski plačuje visoke premije za svo je življenje; tudi umorjeni kralj Aleksander srbski je bil precej visoko zavarovan. Srbskega kralja Petra baje ni hotela nobena družba za¬ varovati, češ da visi njego¬ vo življenje na uiti. Pripove duje se, da so tudi albanske- mbreta Viljema Wjeda od¬ klonile vse zavarovalnice. Ruski veliki knezi morajo plačevati mnogo večje zava¬ rovalne premije kakor drugi ljudje, ker se zavarovalnina izplača tudi tedaj, oko umr- jo „nenaravne smrti“. Tudi vsi drugi velikaŠi in vladarji dobe zavarovalnino brezpo¬ gojno izplačano. Papež se je tud zavaroval, in sicer na korist svojih sester. pregledajo knjig, so pri bla trajniku našli primanjkljaj $244. Ko so to opazili, bla gajnika ni bilo nikjer v bil žini, pobegnil je. Toda ta človek z imenom Franc Stru beli, ni bil dolgo več na pro¬ stem, čez nekaj dni so ga že zaprli ter vtaknili v zapor. Se še ne ve, kaj bo ž njim, mi pa le nimamo s čim plačati naših asesmentov ter bolniš¬ kih podpor. Štrajk se še vedno nadal¬ juje, zatoraj ne hodite za de¬ lom v Colorado. Zavedni de¬ lavci, stojte z nami in ne za revnega Rockefellerja, stojte z nami do zmage. Iskreni pozdrav vsem čita- telem in čitateljicam, tebi vrli list pa želim obilo naroč¬ nikov in dobrih predplačni¬ kov. Živijo vsem štrajkar- jeml Alois Simec, Štrajkar Izvirna poročila Konec iz 2. strani. Celoletni dohodki $12894.42 Tzdatki od julija 1913 do 1914: | pride na pravi sled . Bolna podpora in operacija 6529.CO 78e to je treba misliti, Posmrtnine Plača tri. tajnika Plača gl. zapisnikarja Letna plača gl. pr$ds. „ „ .. blagajnika . „ pred«, nadz. odbora Upravni stroški Povrnjeno dr. št. 18 $11703.44 Preostanek koncem leta $ 1.190.98 Gotovine julija 1913 7,656.95 Gotovine julija 1914 $8,847.93 : Podpirajte 'Slov. Narod! Denar je naložen na obrestih v sledečih bankih: Denver Stock Yard Bank . Mimicoua Bank of Pueblo. Colorado National Bank. German American Trust Co. First National Bank. Denver National Bank. •,-^Denar ne čekovnem prometu ..... Joseph Videlicll, glavni blagajnik Z. S. Z. Denver, Colo., dne 13. julija 1914 $ 1337.48 500.00 2138.17 1530.40 1530.00 1339.00 472.88 Rockvale — Že dolgo se ni sem nič oglasil v vašem pri¬ ljubljenem listu. Oglašam se zdaj, ko imam nekoliko važ- uega sporočiti o naših članih ki so o d d a 1 j e n i od na še naselbine in akoravno stalno delajo, vseeuo se ne¬ pravilno obnašajo proti svo¬ jemu društvu. Zadnji mesec je nam došlo tako dolgočas¬ no pismo od našega brata iz Montoue, da je nad vsem ža¬ lostno. Isti član mi je pred tremi meseci poprej pisal za¬ voljo društva in me prosil, da bi ga ne izbrisali ako za¬ mudi s plačilom ene dva ali eri mesece. In res smo ga čakali. Nekaj časa potem sem ga opomnil za plačilo ter mu svetoval, naj vzame potni list. Tako je pa nazaj odpisal da je bil mnenja, da je bil že zdavnaj izbrisan iz društva in nadalje, da on ne- more toliko društev plače¬ vati in raje odstopi. No, la- kkomišljeni član nam je skraj šal društveno blagajno za $4.50 katera svota je nam štrajkarjem dokaj velika. Kaj ne, da s takimi člani ne- more nobeno društvo napre¬ dovati. Treba je bolj zvest- no spoluovati društvenih dolžnosti, sicer morajo dru gi trpeti škodo. Zatoraj o- pozarjara vse vnanje člane dr. sv. Janeza Nep. ZSZ., da naj se zglasijo s plačilom v teku dveh mesecev, sicer bo¬ do črtani, in to pomeni za vsakega. Nadalje opozarjam Gašper Pavloviča, ki je po¬ slal denar za potni list, da naj mi pošlje natančni na¬ slov. Po prejemu denarja sem mu poslal pobotnico, toda pismo je nazaj prišlo. Poročati imam tudi zade¬ vo, ki se je pripetila due 19 julija pri tukajšnemu rus skemu društvu, h katerim spada fcndi več Slovencev. Ko so nadzorniki imeli polletno Radley, Hans.— Štrajkarski dobrodelni odbori Tukaj vam pošiljamo en par dolar, jev in prosimo, da bi jih na dober kraj obrnili, namreč tistim štrajkarjem, ki imajo velike družine in ki ne more¬ jo plačevati društvenih pri¬ spevkov. Tukaj smo samci, pravzaprav pečlarji imeli ve¬ selico v korist štrajkarjev ter nabrali svoto $28. kate¬ ro pošiljamo v prigibu. Sr¬ čen pozdrav vsem colorad- skim štrajkarjem! Redleyski pečlarji Frank Tonin, preds. NAZNANILO m ZAHVALA Potrtim srcem naznanjamo vsem j sorodnikom, prijateljem m znan- cem žalostno vest, da je nas ljub-1 ljeni brat JOSIP JENKO dne 30. julija v 17. letu svoje sta rosti nenadoma preminul. Ob lej priliki se tudi najiskre- nejše zalivalnjemo za izkazano in izrečeno sočutje ob bridki izgubi. Lepa zahvala za časteče spremstvo pri pogrebu, za lepe vence gospiei A. Pugelj in gospiei M. Zupančič. Nad vsem se pa zahvaljujemo vsem onim, ki so prispevali za stroške pogreba, zlasti po nabiralcem: gg- Frank Grebencu, Joe Lipicbu in John Kastelcu. Žalujoči ostali: Frank Jenko, brat Neža omožena Ferme, se tra Frank Perme, svak Pueblo, Colo., dne 4. avg. 1911. Avstro-ogrski zemljevid vreden 25c, se pošlje ZaSTov - vsakemu, ki piše na: ■ Austro American Lin e 2 WASHINGNON ST., NEW VORK ali pa zastopnikom. Zavarvujte Vaši zdravje kakor 1 udi Vaše im e ij Ne vemo časa ko nas bo zadela a sreča, zato je umestno, da smo Z no zavarovani z raznovrstnimi n varovalninami, kot za poškodb bolezen in življenje ob enem p a C di proti ognju. Podpisani pain različne in najboljše zav ar ! valninske družbe. Nadaljna p 0 ,v . i l — »-f-ftl-Atnn n 11 li n n a Jn«. ** Mali Oglas! Listnica urednika — V 28. štev. Slov. Naroda sem izjavil da bom odpotoval za nekaj tednov na vzhod. Tako sem tudi storil ter se povrnil z pri¬ četkom minulega tedna. Toli¬ ko v naznanje onim, ki še ve¬ dno mislijo da sem odsoten in odlašajo važne opravke ki jih imajo osebno opraviti z menoj. — Nadalje, v poročilu socialističnega kluba oziroma njega nabiralca, ki je bil pri¬ občen v zadnji številki, se je vrinila mala pomota radi tega ker mi ni bila vsebina popol¬ noma jasna. Pomotoma se je tiskalo, da so trgovci tudi da¬ rovali gotovino v korist vese¬ lice, ampak v resnici so daro vali le blago. — E. J. Mensin ger_ Poročilo širajkarskega dobro delnega odbora. Pričetkom tedna smo prejeli od Frank Tonina, Itadfej - , Kans., svo¬ to $28. Dne 6. avg. smo v blagajni imeli $56.40 Istega dne smo po $5. poslali 2. druž. v Rockvale; 2. v \Valsenburg; 3. v Aguillar; 1. v Se gundi; 1. v Canon City; J. v Trini- dad in poleg še dvema v Trinidad vsaki po $2. V blagajni nam pre¬ ostaja $1.40 Frank Petelin, preds. E. J. Mensinger, tajnik Alois Anžich, blagajnik —Prihodnjo nedeljo se vrši piknik ženskega društva Ma¬ rije Pomagaj. Iščem od moje žene brata Nicka in Pavla Sekuliča, bivata nekje v Montani. Za njihov naslov bi rad izvedel Martin Prus, št. 2 Clarks Terace E. B St. Pueblo, Colo. 'o:o;o;o;o‘o:o.o:o.o.o.o. 'JA P C. A. WENNERMARK 3 zlatninar in urar Dobro blago po najnižjih cenah. Vsakojaka popravila izvršena toč¬ no in poceni. Novi naslov: 1245 EAST EVANS AVE. ::: BESSEMER nila vsakemu uljudno dam. Malt Jerman Phone Red 4782 321 Palm Streel, Pueblo, Colo »*>»>»» > »» >»>-**»:*****, Palače Bar 200 SOUTH UNION AVE., PUEBLO, COL Slovenci in Hrvati, kadar ste t tem delu mesta, oglasite se voJL gostilni, kjer boste dobili svejr SCHL 1 TS ATLAS pivo. ki je priznano kot najbolj^ v mestu. Za obilen obisk se najto! pleje priporočam! Max Sajatovič, lastniV >> > > > > > > 'siMOLINA IN BANNER it 'ista slični starokranjski moki.Vpn šajte vašega grocerista po imem, 'vanih mokali. | POVABILO NA GOZDNO VESELICO PRI OKRAJNEM MOSTU ki jo priredi žensko podporno društvo Marije pomagaj, ods. br. 173 N. H. Z. v nedelio dne 9. avgusta Pričetek ob 9. uri zjutraj. Vozovi bodo vozili kot navadno 1’oleg običajno zabave bo tudi ples ter raznovrstne teknit katere se bo dalo primerne nagrade. Dobrega okrepčila L izobilju. Ker je čisti dobiček namenjen bolniški blagajni, pelujemo k mnogobrojnemu posetu! Iz Kanade. G. Paveh Bartoš, prebiva¬ joč v Kanadi, pravi: ,,Obves¬ titi Vas moram, da je Triner- jev liniment izvrsten. Nikdar nisem rabil boljšega zdravila. Naš doktor mi je predpisal po seben liniment in poleg tega sem rabil mnogo oglašenih li- nimentov. Trinerjev liniment je drugačen. Dvajset stekle¬ nic drugih linimentov nima nikdar učinka, kakor enaTri- nerjevega. Boleham na vratni okorelosti in brž ko nadrgnem vrat s tem linimentom, odjen- ja bolečina. Priporočiti žeiim Trinerjev liniment vsakemu, ki trpi vsakemu, ki trpi vsled kake bolečine. V kratkem ča¬ su bodo zopet zdravi. Pavel Bartoš Box 31, Pocahontas, Alta., Canada. 11 Trinerjev li mment je zelo močan in mno¬ gi ljudje ga mešajo z olivnim o jem Vedno je izdaten pri okorelosti mišic in sklepov pri revmatizmu in nevralgiji’ V lekarnah. Jos. Triner j 7 delovatelj, 1333-1339 S. Ash¬ land Ave. Chicago, 111. -A<^v. J.F.SNEDEC M. D slovenski zdravnik se tem potom priporoča Slovencem za vsestransko naklonjenost. Nje¬ gov urad se nahaja v prostorih dr. McLeana, s katerim zdravnikom bo sodeloval nekaj čnsa.Urad je 232-33 CENTRAL BLOCK. Uradne meso od Sili do lOili dopoldne; od Jih do 6ih in 7ih do 8ih zvečer. Ollice Phone: Main 222 Residence Phone: Main 777 PUEBLO, COLORADO n ovo zalogo jesenski ggjListva^pe čj, preprog . Itd. Prod aj mogočih cenahj ggi evanju. Vedno več gggeevkupujej djiii:- 313-15 N. Union A«' p ue blo, Col k