^ '"T; V^t Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. & <■ o. Cal., 6. maja. Tukaj štrajka toliko delavcev, da je promet oviran. Vsled štrajka morajo počivati vsh ulične železnice. Tudi telegrafisti-nje in etavbinski delavci štrajkajo. S »viujih je HotH). Vsa posredovanja /a.i»i«n. Ulične železnice so najele sto »tkabov. IK> nemirov dosedaj še ni Prišlo. I*i»wtu<'ket. It. T., 7. maja. Predilnic J. Si I*. Coates naznanjajo, da so svojim delavcem povišale plačo za 10 cdstotkov. Predilci so nekaj časa štrajk&li, usedaj pa prično zopet z delom. Oiuaiia. Nebr., 7. maja. V tukajš-11 jVj rafineriji mesarja Armourja prijelo je .180 delavcev štrajkati, ker niso dobili zahtevanega povišanja plače. Buffalo, N. V.. 7. maja. Litografi, kteri so pričeli že v avgustu štrajkati, so pričeli danes delati, ne da bi s strajkom kaj dosegli. ŠTRAJK OBREŽNIH DELAVCEV V NEW YORKU. Pamuki promet je vsled štrajka zelo oviran. Nikladalei newvowke luke že par diu h t raj ka jo in včeraj so se jim pridružili rudi nakladalei v Hobokenu, izinuši pri p&rnikih Hamburg-American IiUl<>. 0 poltidne jniteli štrajkati ljudje Se ve i* »nemškega IJoyda, Holland .America Line. Phoenix Line. <'lyde Liu** m Sc »!idiiia\ian Line. Naklaifnlci zahtevajo plačo jh> 40 cei!it«»v na nro za delo od 7. ure zjutraj do ti. ure zvečer. Za vse drago delo ti a j .-e pa plača ]>o (»0 centov na ui%». Sam i v Hobokenu štrajka 3000 n»kUialcev. 1 Vi Severn nemškem Liovdu, kjer stoje štiri parniki. je le 100 skabov ni d«du, t.ik<« «la mora blago ostati »wi parnikih ali pa na pomolih. < fti obrežju vlada pojudui mir. le parni k i ne morejo odpluti ob določenem ča«u POGREB UMORJENEGA DEČKA HOENIGA V CLEVELANDU. Na tisoče ljudi je prisostvovalo pogrebu nesrečnega dečka. Cleveland, O., 7. maja. Včeraj po-poludne so tukaj pokopali troletnega ie-ita, Vlekseja Hoeniga, kterega so nepoen^ni zločinci odvedli in potem umorili. Pogrebu je prisostvovalo na tisoče ljudi Tudi v hišo nesrečnih de. kovih Nariše v je skušalo priti več sto ljudi, toda polieija jim tega ni dovolila. Dečkovega očeta so morali njegovi prijatelji "uvati, vendar se jim je pa iztrgal iz rok in ušel na dvorišče, koder je glasno jokal in kri čaje si očital, da je on kriv dečkove smrti. Na pokopališču se je nabralo nad 2000 ljudi' k tore policija ni zamogla vzdrževati v redu, tako. da so pohodili skoraj vse grobove. Dečkova mati se je na pokopališču onesvestila. LA MANO NERA Obtoženi Italijani v Wilkesbarre. Wilkesbarre, Pa., 7. maja. Tukaj je 13 Italijanov obtoženih, da so člani roparske organizacije La mano nera, k tem je z d in am i Lom pognala v zrak fcido Italijana Rizza. Sodišče je 11 lopovov spoznalo krivim in dva sta oproft&ena. Obsojeni bodo najbrže v dvoletno ječo. Newyorski roparji. se množe. POLICIJA NE MORE POMANJŠATI NAPADOV IN TATVIN. Šole za tatove v Manhattann in Brooklynu. NA BROADWAYU. New York postaja vedno bolj nevarno mesto, le roparji in tatovi se niso še nikdar čutili tako varne, kakor sedaj; to priznavajo policaji sami. Se nikdar ni bilo hoditi po Ten-derloinn in Broadwavu tako nevarno, kakor sedaj, in tam se pripeti več zločinov, nego v starih časih na Bowery in v okrajih Vudeeih luči. Lopovi se [>a ne zadovoljijo samo z jednim okrajem, temveč poslujejo ]M) vsem mestu. V petek po ntx*i so prišli po rezilnih lestvah v stanovanje Josipa Bovlana, 255 iztočna 125. ulica. Bov-lan in njegova žeua nista bila doma, pač pa gluhonemi brat Boylanove žene. Roparji so ga mučili na vse načine, da bi jim povedal, kje ima uje-gov svak denar in dragulje. Končno so ga zvezali in mu zamašili usta ter preiskali stanovanje. Ko je prišla le dni Mrs. Emma GutfleLseh v svoje stanovanje, 224 iztočna $5. ulica, našla je v sobah nekega tatu, ki je pa ušel. Ona. je tekla tri bloke daleč za njim, nakar ga je Jiek policaj prijel. Tatovi 94) vlomili v prodajalnioo svilenih čipk tvrdke Spitzer & Harris, 130 zapadna 17. ulica, od kjer so odnesli za $7000 blaga. V petek po noči je na 14. ulici neka ženska povabila kubanskega trgovca Jose Medina, naj jo spremi domov. Oba sta se odpeljala po poduličnej železiuici v Bronx. Na samotne j Intervale Avenue sane> *«> papežu naznanili, da se b<.de ves zid podrl in da bode treba .-?2fMKiO /.a popravo. Papež je odgovoril, da je ti-naneni položaj vatikana tako slab. da ni umestno izdati toliko denarja za zid in da je bolje, ako se ves zid podere. Carigrad, G. maja. V Yemenu, Arabija, se je ustaja domačinov zopet obnovila in v bitki, ki se je vnela med domačini in turškim vojaštvom, je bilo sedem bataljonov turških vojakov ubitih. Poveljnik turških čet je prosil za pomoč. Vsak turški bataljon ima po 922 mož. Nantes, 6. maja. V soboto ran« zjutraj je kacih petdeset orožnikov obkolilo tukajšnji samostan uršulink, ktere pa niso hotele vojakov sprejeti. Vojaki so potem jednostavno razbili vrata samostana. Pred samostanom se je nabrala velika množiea ljudi, ki so se deloma nunam, deloma vojakom norčevali. Madrid. G. maja. Kralj Alfonso je v soboto zajedno s kraljico otvoril ti»-kajšnjo razstavo avtomobilov. Kraljica Viktorija se vedno dobro počuti, dasiravno pričakuje vsaki dan veselega dogodka. Tanger, Maroko, G. maja. V te est u Maroku se pripravljajo zopet novi nemiri. Prebivalstvo se protivi imenovanju novega governerja, kajti dosedanjega governerja Abdel Salenm je sultan odstavil. Novi govemer je v soboto odpotoval od tukaj s svojimi 48 ženami v Maroko. Seboj je povedel ;>00 vojakov, od kterih mu je pa že prvi dan na potu ušlo toliko, da jih ima sedaj le še 130. Sofija, 6. maja. "Dnevnik'* poroča, da se je bolgarska vlada pritožila v Belgradu, da postopa nečloveško proti bolgarskim izseljencem. Po srbskih železnicah vozijo baje izseljence v odprtih, za svinje določenih vozovih, in šele v Zemunu pridejo v človeške vozove. Bolgarskemu trgovskemu a-gentu v Belgradu, Krištovu, ki ima nadzorovati izseljevanje, zabranjuje srbska vlada uradovanje. Srbsko-ma-oedojski odbor skuša izseljence iz Maeedonije zadržati ter jih prisiliti, da vstopijo v nove čete za Staro Srbijo. — Največ se selijo Bolgari ix Maeedonije v Ameriko. Berolin, G. maja. V pruskem deželnem zboru razpravlja o proračunu za naselbinsko komisijo v zapadni Prusiji in Poznanju. Poslanee Pri»sch-inann je rekel, da so uspehi naselbinske komisije pomanjkljivi. Pri naseljevanju nemških elementov med Poljake zasleduje vlada bolj versko, kakor pa narodno politiko, ker je med katoliške Poljake naselila 11,464 protestantov. Trikrat v smrt obsojen. V White Plains že v tretje obsodili v smrt John Johnsona. Sodnik Wills je določil elektrokucijo v Sing Singu, N. Y., za teden, ki se prične dne 24. junija. Johnson je pred dvema leti umoril svojo ženo. ker ga ni hotela več poznati, ' se je vrnil iz ječe. Obsojene« se je pritožil na vse inštanee, toda vsaka ga je obsodila v smrt. TIKET lidneje postr, ■ Greenv: i c<» *r«; n V -i za brzoparnik dobiš za k tero družbo hočcS naj -ceneje in bodeS najeo-:. ] ri Fr. Sakserju, h . vcw York, zato ' .t- « t,., ibrn«-. "GLAS NARODA" Ltet slovenskih delavcev v Ameriki. Ixdaja slovensko tiskovno društvo FRANK SAK El^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. (nkorponrano v država New York, dne 11. julija 1906. -a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 * pol leta............. 1,T>0 Sa Evropj, za vse It to......* 4.50 " " pol leta.......'2.50 4 " " četrt leta...... 1.75 / E\-ropo pošiljamo list skupno dve _____številki._ GLAS NARODA" izhaja vsak danTH vzemši nedelj in praznikov. »GLAS NARODA" ("Voice of the People") isued every dn>, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the "ev ' 'rrlrr. sp-ememh.* kraja naročnikov rK'mo, da se nam tudi prejšnje bivali-č ■ uazna i da hitreje najdemo ■ aslov-:ik i. Dopisom in poSiljatvam nare ite aslov: "Glas IV'oroda" 09 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Razstava v Jamestown«. Hazštava v Jamestoivnu je danes, ukoraj dva tetina ]h> otvoritvi, ravno taka, oziroma ravno tako negotova, kakor na dan otvoritve. Otvoritev so za najmanj šest tednov prezgodaj slavili. Tako se je godilo dosedaj skoraj vsake j razstavi, toda s tem še ni nBfceno, da bi se razstava v James-townu morala ravnati po dnizih razstavah. Razočaranje obiskovalcev Jamestowna je vsled tega veliko in suDoumevno, to tem bolj, ker so v Jamastownu tudi razmere povsem drugačne, nego v bivših razstavnih mestih. Dasiravno tudi razstave v Ptoiladelphiji, Chicagu in St. Louisu na dan otvoritve niso bile gotove, je vsako izmed teh razstavnih mest obiskovalca nudilo dovolj zanimivega, tako b-■nolkneji v-i oni poročevalci, kteri že «edaj j* iH-ajo o rajih in palačah, in dka javljajo raje pa'r tednov resnico. Mfrio teira pa vodstvo razstave že sedaj skuša privabiti kolikor mogoče Uljcev k š<> ne gotovi razstavi. Vodstvo l>i moralo tudi skrbeti za boljši promet med Norfolkoin in razstavo, kakor tu za -t ;ne anja in hrano obiskovalcev. Dokler pa v Norfolku, oziroma -lame-townu tujce ne bodo j smat rali dobrodošlim gostom, temveč j le kot žrtve, ktere »e' zamere brez kazni odirati, bode. število obiskovalcev v James bo wr*u le majhno in vsakdo bode mesto ost a vil, kakor hitro »n-vfiroče. Izobrazba francoskih novincev. Neki stotnik ise je. hotel prepričati, kako glol»oko v duši naroda je vtisnjena slika nosrečne Jeane d'A re in vprašal ve<- novincev, kaj vedo o njej. Prvi: "Francoska kraljica, ki so jo AoLa 1S70 sežgali • PruaL" — Drujri: "Viteška _'..špa .iz -dobe Henrika V., umrla na nek. Pri callaljnem »spraševanju se je izkazalo, da novinci ravno tako nalo vedo o Napoleonu f. ffamod 115 novincev jih 60 ni ve-4ulangerjem. Ne-klexi ao menili, da je bil to mož, ki je etorfl Fr-atK-'xki muosro dobrega. Ko bo istega moža vfjrašali, kdo je Thie-ry, fw» je junaško odrezal: "To je dotičnik, ki je v dirki Qordon-Ben-ttoft prvf prišel na cilj z vozom Wi-dfcfard-Brassier št. 5." * Cepljenj« Poljaka. V. Krakovn v Galiciji se pripravlja zanimivo politi&ao cepljenje meG strankami. Del konservativne šlahie, ®aaer>\ovi prikaži, se nameravajo nmure? pridrrržiti krakovski demokratični stranki. I Demonstracije v občinskem svetu. T galiski vasi Romano vska so za* trtevali rnsiaski občinski svetnici, naj «e uvede rnsineki uradni jezik. Ker mo protestirali poljski o^rfinAi svetniki, ao nato Rosini razsajali in razbili s pomočjo kmetov vso opravo. Demokratje. Večni demokratični kandidat William Jennings Bn-an je objavil v listu "Commoner" članek, v kterem se bavi z raznimi reformami v demokratične j stranki in pri tem hvali novo ustanovljeno demokratično "Independence League". Vendar pa vsled te lige demokratična stranka ne bode nič boljša, nego je bila preje. Vodstvo demokratične stranke v zastopniškej zbornici kongresa je v rokah necega odvetnika železniškega trusta, v senatu pa v rokah neeega že kaznovanega agenta Standard Oil Trusta iz Texasa. Predsednik naci-jonalnega odbora demokratov je lastnik neč igralnic. V New Yorku je demokratična stranka zastopana po kartasih, ponarejalcih volilnih listin in uradnikih, kteri so prišli vsled prevare do svoje službe. Kako nizko jc padla demokratična stranka, nam kaže dejstvo, da sta le dva demokratična senatorja glasovala za odstranitev vladinega superintendents Kelseva, dasiravno so vsi demokratični kandidatje povodom minolih volitev njega kar najostreje napadali. — To prihaja od tod, ker ni nihče v stanu vodje stranke izgnati. Niti Brva novemu trudu se mi posrečilo Rogers Sullivana v Illinoisu izpodriniti. — Radi tega še nikdar ni bilo takih časov za demokratično stranko, kakor sedaj, in še nikdar v njej niso bile reforme tako potrebne, kakor sedaj ; ako se to ne zgodi, potem za demokratično stranko ni več rešitve. Iz Hrvatske. V Zagrebu, 18. aprila. Odkar je zaključeno zasedanje satira, je zmanjkalo aktualnih dnevnih tem, te hrane časopisja. Treba je •bilo poseči po čem drugem, da se zopet otvori razprava — sabor med časnikarji. In tako so se nekteri listi spodtak-nili ob hrvatsko-srbsko vprašanje. Poročal sem vaim že, da so v Zemunu, na periferiji Hrvatske, na pragu pred samim Belgradom sklenili srh,ki ra-dikalci radi lokalne taktike zvezo s tamkajšnjimi Nemci, in sicer proti Hrvatom. In to z Nemci, ki se smatrajo nekaka predstraža nemškega "Dranga nach Osten". Da bi bila ta protinaravna zveza še bolj nepri-rodtia, se postavljajo baš ti srbski radikalci s temi pangermanci kot pristni pristaši hrvaisko-srbske koalicije, ki hočejo samo st rmoglaviti " Khuenovske" Hrvate! No, takšno opravičenje jim ne zadostuje, zato so si tamkajšnji srbski radikalci konstruirali to-le teorijo: Hrvati in Srbi sta dva naroda, potemtakem ne živi na Hrvatskem je-den, temveč več narodov, vsled tega Hrvatska ne more biti narodna, nego narodnostna država. A ker so Srbi in Nemci tu v manjšini, jih vežejo enaki interesi, da bodo ravnopravni Hrvatom. Zato Srbi morajo podpirati pa age tmanske težnje Nemcev. Vse kaolicijsko hrvatsko časopisje sc je dvignilo proti takemu tolmačenju ter zavračalo srbske radikalee, da se more govoriti o popolni ravno-pravmisti imena, pisma itd. med Hrvati in Srbi samo, ako jih spaja misel narodnega edinstva. Ako hočejo srbski radikalci, da bi nam bili povsem tuji — manjšina, potem morajo biti pripravljeni tudi na osodo manjšine. No, srbskim radikalcem je izvrstno odgovoril sam vodja srbske ss.mo-stalne stranke, poslanec Svetozar Pribičevič, ki jim je citiral vse pro-gramatične izjave hrvatsko - srbske koalicije, v kteri so tudi oni radikalci. Vse te izjave stoje na stališču narodnega ©dinstva Hrvatov in Srbov. Samo tako je dosežem eporacnat in priznana ravnopravaost Srbom. Te točke so sprejeli ia podpisali tudi srbski radikalci, a sedaj si izmišljajo nove teorije, da i»i opravičili svojo zemunsko taktiko (kjer se gre za mestno upravo ia saborski mandat radikalca dr. Bajbi/ea), v drugi vrsti pa konstruirali v srbskem vprašanju razliko med srbsko radikalno in šara ost almo stranko, ker naprednjejo samostalci in iztiskajo radikalee iz njihovih pozicij. • « • Na dirugi strani se je razvila sedaj polemika med pravaši in tiaprednja-ki. Ta polemika ne označuje samo napetega medsebojnega razmerja med tema dvema strankama, nego osvetljuje tudi ves položaj koalicije. V koaliciji je najmočnejša stranka hrvatska stranka prava. Ker stoji ta stranka na eni strani še vedno na državnopra v nem programu iz L 1894, ki zahteva zjedinjenje Dalmacije, Bosne, Hercegovine in Isttre v eno državno telo in z ozinom na to ne priznava niti hrvatsko-ogreke nagodbe iz leta 1868, niti Srbov, na drogi strani pa je sprejela reško resolucijo, ki znaei etapno politiko na zakonskem pozitivnem temelju, in vstopila v koalicijo - toliki -—-*>- šarnjih zapleta v kolizije in se cesto giblje sem in tja brez kompasa, a to tem bolj, ker obstoji iz raznih elementov: nekaj p ra vaše v je čisto klerikalne barve, a drngi se približujejo naprednjakom. NaprednjaM imajo iasen državnopravni program, ki hoče z etapnim delom najprvo v mejah nase avtonomije ojačiti naŠ narod in šele na temelju tega zidati naprej, v kulturnem pogledu so pa odkrito in ostro protiklerikalni. Radi teh različnih programov in stališč se -često proglaša ljudska napredna stranka s svojimi tremi poslanci kot sposobnejša za vlado, kakor konservativna stranka prava s svojimi 19 poslanei. \ To vzbuja v stranki prava bojazen, da bi naprednjaki skušali, dasi imajo mnogo bolj obsežen in reforma to-ričen program, oživotvoriti s srbskimi samostalci in z ostanki madja.ro-nov parlamentarno večino. Glavni organ napredne stranke "Pokret" je najodločnejše odbil to podtikanje. Naprednjaki so se najljutejše borili proti madjaronskemu režimu in nečejo niti sedaj imeti kaj skupnega z madjaroni. Naprednjaki bi celo ne ugovarjali, tako je odgovoril "Pokret", ako bi se pravaši vseh frakcij (ki stoje na programu iz 1. 1894) t. j. stranka prava, frankovci in klerikalci složili in stvorili vladno večino. Naj pokažejo, kaj morejo sami pozitivnega ustvariti. Prihodnji mesec, 14. in 15. maja, bode imela stranka prava svojo let no glavno skupščino. Na tem shodu se bode sprejel, kakor javljajo strankina glasila, tudi detajliran novi program. Aktualnega političnega, kulturnega in socialnega delovanja. Stranka torej čuti ipotrebo itakega novega programa, ker vsebuje program iz leta 1S94 samo najsplošnejša sresla. S. N. DOPISI. Eveleth, Minn. Dragi "Glas Naroda":— Sprejmi malo poročilo iz našega kraja, dasi nimam poročati posebnih veselih novic, pač pa o smrti našega rojaka. Zelo nas je iznenadila v soboto dne 27. aprila tužna vest, da ■nam je po daljših mučnih bolečinah urnVl naš cenjeni rojak Josip Ule. Pokojnik je bil rojen v Grahovem na Notranjskem. Šel je bil najprej^ v Brazilijo; tam je bival nekaj let. Ze-leč si 'boljše sreče, podal se je v Severno Ameriko in se naselil v Ely, Minn. Tam je živel več let, dokler ga ini zadela britka osoda pri njegovem delu v rudniku. Padla mu je .namreč plast rude na glavo in mu prebila črepinjo na desni strani. Pokojnik je skoraj štiri mesece trpel za temi bolečinami; slednjič ga je smrt rešila. Zelo lep pogreb se je vršil v ponedeljek 29. aprila. Bilo je zbranih veliko sorodnikov in prijateljev, da mu skažejo zadnjo čast. Tudi društveniki društva sv. Cirila in Metoda, čigar ud je bil pokojnik, so se udeležili pogreba. Rt. Rev. Buh so se v ganljivem govoru spominjali ranjees-a in ga priporočili nam v spomin. Pevci so mu zapeli milo na<*robnk'0. Tudi mi trije bratranci pokojnika smo prihiteli iz Eveletha na zadnji obisk. Tnžnim srcem smo ga spremili k zadnjemu počitku. Pokojni zapušča ženo in dva še nedorastla otroka. Ob tej priliki bodi od naše strani izrečena srčna zahvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki so pokojnemu pomagali v bolezni. Lahka mu bodi žemljica! Jakob Kotnik. Glencoe, Wyo. Dragi gospod urednik:— Prosim, da mi dovolite naznaniti t "Glasu Naroda" par vtastic iz tukajšnje slovenske naselbine. Malo kdaj se sliši kakšna novica iz našega kraja. Žalibog, tudi zdaj nimam poročati kaj veselega. V bliž-rovu ŠL 1 D se je pripetila ner sreča, ktera je doletela, našega rojaka Ivan Tonšiča. Dne 18. aprila zjutraj je šel zdrav in vesel na delo v premogov tov. Ob 3. uri popoldne, ko so fi^-^gali premog na voz on in njegovi sodelavci, se utrga nad njim precejšnja količina premoga ter ga podsuje.. Njegovi sodelavci so ga hitro oigrebli in odpeljali na površje, potem pa na dom, kjer je živel še pol ure. Po mučnem trpljenju je izdih' nil blago dušo. Star je bil 58 let. Dne 20. aprila smo ga spremili v tukajšnjo katoliško cerkev na Kemme-rer. Tam je počakal katoliški sapnik in daroval črno mašo za pokojnika. Potem smo ga spremili na katoliško pokopah&če v Hemes Work. Žalosten pogledi je bil in pretreslo nas je do srca. Kaj mu bode žemljica lahka! Omeniti moram, da se je mlekiilo sprevod* precejšnja množina Sloven- cev iz vseli bližnjih naselbin. Tnkaj se je videlo, kako so spoštovali rajnega. Omeniti moram, da rajni ni bil pri nobenem podpornem društvu, ker je bil prestar. Doma je bil iz Zagorja na Notranjskem. V stari domovini zapušča žalujočo vdovo in sedmero nepreskrbljeinh otrok. Tukajšnji Slovenci so darovali za vdovo in otroke precejšnjo svoto denarja, kterega se pošlje žalostni vdovi v stari kraj. Darovali so: Po $2: Josip Bene, Fran Čeligorj, Matija Vodeničar. Po $1: Ignacij Čeligoj, Ainton Potočnik, Pavel Čeferin, Jurij Peternel, Ivan Peternel Matija Brinskule, Jo-sipina Vodeničar, Ivan Gradišnik, Iv. iValte, Anton Mlinar, Josy> Turk, Jurij Valte, Ivan Plaaiinšek, Gregor Ša-bec, Martin Bajok, Anton Rom oš. Marko FajgeL Po 50e.: Ivan Batigel, Matija Tanja n, Fran Homan, Anton Jelovčan, Anton Škerlj, Anton Krofič, D. C., M C., J. G. Po 25c.: Josip Tresovnik, Ivan Milie, M. L/., Jakob Guzel, Florjan Bosee, Ivan Štolear. F. C., A. C. F. G. 15c. Sbbpna svota znaša $29.65. Predno zaključim to moje pisanje, se zahvalim vsem darovalcem in pozdravljam vse rojake sirom Amerike. Josip Bene. PROTI TRO ZVEZI. Italijanski kralj Viktor Emanuel se je pripeljal 17. aprila na svoji vačhti Trinacria v Gaeto. Iz Malte se je pa odpeljal v Gaeto angležki kralj Edward s svojo soprogo. Nemškemu časopisju je napoveaani sestanek zaprl sapo. A po prvem presenečenju je zaropotalo v nemškem časnikarskem gozdu. Miroljubnosti Angležke ne zaupajo. Ostro napadajo Buelowa, ki ne more pokazati na uspehe v zunanji politiki in je zato Nemčija vedno bolj osamljena. Očitajo vladi, da vodi zmedeno zunanjo politiko. V uradu za notranje zadeve so nastala resna nesporaz-umljecja. Iz Buelowa se norčujejo, češ, da bi pač ne bil naglašal. kako je vzradoščen, ker sta s Tittonijem istih misli, ko bi bil slutil nameravani sestanek italijanskega kralja z angležkim vladarjem. Nemška vlada je objavila v Koel-nisohe Zeitumgu članek, ki naglasa, da so angležki mirovni načrti brez pomena, ako se ne sprejmeta Nemčija in Avstrija v mirovno koalicijo. O Italiji je govoril nemško - liberalni voditelj Basserman. On je govoril jako ostro. Rekel je, da Nemci ne zaupajo Italiji in so prepričani, da Italija v slučaju vojne ne izpolni pogodbe. V nadaljnem govoru se je norčeval iz nemških diplomatov in zahteval, da se pritegnejo diplomaciji širši ljudski sloji. V Italiji se veselijo radi sestanka italijanskega z angležkim kraljem. Nič čudnega! Znano je, da je stala v krimski vojni takratna pijemonte-ška armada v angležkih vrstah. Po slavnih zmagah Radeckega leta 1S48 in 1R49 sta preprečili Angležka in Francoska, da Radecky ni popolnoma oslabil piemonteškega kraljestva. Pravi ustanovitelj sedaj moderne združene Italije, Cavour, je našel vedno dobrega pospešitelja za svoje načrte pri angležkem vodilnem politiku Palmerstoiiu, ki je imel rad celo Ga-ribaldija. Znano je, da je Manzini, znani revolucijonarec in boritelj za združeno Italijo iskal in dobil prijatelje na Angležkem. Italijani na to niso pozabili. Navdušeno so pozdravljali tudi zadnje čase vedno angležko brodovje, ko je obiskalo italijanski pristanišči Livorno in Spezio. V Abesiniji je bila zvezana Italija z Angležko. Brez vsake odškodnine je odstopila Italija Angležki pod Ru»-dinijem Cassalo. Ugibajo, kaj-li sledi sedanjemu sestanku angležkega in italijanskega kralja. Splošna sodba je, da namerava angležki kralj razbiti tnozvezo, nadalje Nemčijo izriniti iz svetovnega prometa in osamiti Avstrijo v Sredozemskem morju. Ni dvoma, da sta se vladarja razgovar-jala tudi o balkanskem vprašanju; in morebiti ni izključeno, da so se kovali tudi načVti o Tridentu in Tr-stn, kteri deželi bi Italijani tako radi priklopili svojemu kraljestvu. Sestanek v Gaeti je gotovo velike važnosti za nadaljni razvoj svetovne politike v smislu načrtov čaječega angleškega Bdwssda, ki dela politiko v velikih potezah. ZGODOVINA ŽEPNEGA ROBCA. Kakor se je nedavno izkazalo, ni resnica, da je šele neka Benečanka uvedla v 12. ali 13. stoletju v modo ' žepni robec, kajti že stari Rimljani in Perzijani so imeli navado, da so seboj nosili po tri kose belega platna. Eden ali dva sta bila zataknjena za pasom. Toda čeravno so Rimljani nosili seboj po več robcev, nosa si niso z nobenim snažili. Enega so rabili za otiranje znoja, drazega za usta in tretjega kot ščit proti sohični vročini. Ako so se bali prehlada, privezali so si robec okrog vratu. Ob začetku preseljevanja narodov pa so prenehali nositi robce in jih potem zopet začeli rabiti. Najdražji robec ima italijanska kraljiea. kajti cenijo ga na 120,000 lir. Lahak je tako, da se v roki niti ne čuti, in tako majhen, da se da spraviti v majhno škatljico, ki ni večja kot lešnik. Jako lepe zbirke robcev so imeli cesarica Evgenija, amgležka kraljica Viktorija in princezinja Wales ka. Krasno zbirko ima. tudi avstrijska nadvojvodinja Marija Terezija. ROJAKI, neri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne lističe pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo, pri agentih C. M. Cox ali pri C. A Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vas prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede! v našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali. FRANK SAKSER CO. POSESTVO NA PRODAJ. V Mihelivasi pri Črnomlju je prostovoljno na prodaj LEPO POSESTVO. Hiša je zidana in ima dve veliki sobi ter fino kuhinjo s štedilnikom in vodovodom. Za hišo je hlev za žiivno in svinjak in poleg poslopja velik vrt nasajen s sadnim drevjem. Zraven pripada še: 2 veliki njivi, stelnik in 1 del hoste. Preje je bila gostilna in se še vedno lahko dobi dovoljenje za gostilniško obrt. Cena vsemn je 5000 kron. Kdor se zanima za to, naj piše na: Daniel Morn, gostilničar in trgovec, P. Gradac št. 12, pri Metliki, Austria. Kranjsko. (6-5—6-7) Vtatt is Mje. Angleži so nakupili v Sibiriji več rudnikov zlata ia bakra- Angleži nameravajo uvesti angležko upravo in uporabljati le ruske delavce. "Novo je Vremja" sodi, da si booejo Angleži na ta način prilastiti Sibirijo. Pomočnik ministtra notranjih zadev Križanovskij je izdelal novo. volilno postavo, ki izpreminja dosedanje volilno pravo. Volilno pravico v damo nameravajo omejiti z ozinom na oliko in na p o—sti. Kmetom hočejo vzeti dosed je predpraviee. Iščem mojega moža IVANA RAHI-JA, doma iz sela Mošence, občina Ribnik pri Karlovcu, Hrvatsko. Preteklo je že 13 let, odkar nisem nič slišala o njem. Pred tremi leti je bil pri Marko Hočevarju v Ely, Minn., kot bartender vsluiben in kakor sem zvedela, se še sedaj tam nahaja. Zato prosim rojake Hrvate in Slovence, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti; za njegov trud naj mi pošlje račun, nakar mu takoj odpošljem denar. Z bratskim pozdravom se bilježive njegova žena Kata Rahija in hči Eva Stareevič, 10,812 Forem Avenue, South Chicago, III. (2-18—5) NAZNANILO. Od "Mestne hranilnice ljubljanske" prejeli smo nekaj "RAČUNSKIH ZAKLJUČKOV", v kterih je označen izkaz, koliko je bila vredna vsaka posamezna vložna knjižica z obrestmi vred koncem leta 1906, in sicer do št. 56013. Vložniki jih dobijo pri nas brezplačno; doposlati nam je le 5e. v znamkah za poštnino. Prank Sakser Company. (3-10—5) Naznanilo. Tem potom naznanjam cenjenim rojakom v Caiumetu, Mich., in okolici, da sem s 1. majem letos preselil mojo "NARODNO GOSTILNO" v hišo št 209 na 7. cesti, ktero sem kupil cd Fran Papeža. Točil bodem vedno sveže pivo in razne najboljše likerje ter prodajal vedno fine «Btodke itd. Vsak rojak bode gostoljubno sprejet. Pošiljam, denarje ▼ staro domovino po dnevnem kurzu. Na tisoče sem že odposlal rojakom v staro domovino in vsakdo, kteri je z menoj posloval, je bil zadovoljen. . V> zvezi sem a slovensko, Slovenes« in Hrvatom dobro mano tvrdko FRANK SAKSER OOl v New Yorku. Poštenost, pravičnost in točnost je moje, geslo. • Paul Shaltz, 209 7th Street, Calumet, meh. (4-5—4-6) *———— ■ ■ " - """rrrri'i'i'inn ivuujLi. rflo v ensk j katoiiSko podp. društvo o sveto Barbari Zlsrtlnjene države Severne Amerik«, Sedež: Forest City-, Pa. • au januarla 1903 v- driavl Pwmorlv>»M|f( -o-o— ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City> Pa. Spominjajte as ob randk prflflcah oaša pnkoriatna družbe sv. Oirfla in Ifitofta ▼ IdnUjaall Hal pelo* dar šmm mm atari (r dj NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRN AT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ STJDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box 9#7, Purest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". MARKO KOFALT,1 2495So. Front St.,' STEEUTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pr lnomoči fVoll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, klere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajt-m parobroe ne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mi-. IVIarko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. nmO-AHEBICAN LINE Regularni potni parnik) "Sofia Hohenbe/g" odpluje 18. maja. 4'Lr«Vir«*' odpluje 29. maja. voxl)o med Mew Yorkoni, Trotom ln Reko. Najpnpravnej6a m najcenejša parobrotlna orta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub. ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. C8, Co.. General Agents, 2 Washington St., New York. Gompagnle Generale Transatlantic. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UDDUANE. Poštni parniki so: "La Pravence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči. "LaSjfcoie" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 "La Lorraine" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 "La Touraine" , „ ....................10,000 „ 12,000 "LaBretagne".............................. 8,000 „ 9,000 „ , "LaGasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ ,, Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki •dplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča št. 42 North Biver, ob Morton St., N. T. •LA SAVOIE •LA TOURAINE TLA. PROVENCE •LA LORRAINE •LA SAVOIE 9. maja 1907. "LA PROVENCE 16. maja 1907. *LA LORRAINE 23. maja 1907. *LA SAVOIE 30. maja 1907. *LA TOURAINE 6. junija 1907. *LA PROVENCE POSEBNA P LOVITE A: 13. jnnija 1907. 20. junija 1907. 27. jnnija 1907. 4. julija 1907. 11. julija 1907. La Gflfioogne 18. m&ja pb 3. uri pop. La Gaecogne 191 jnnija ob 3. uri pop. La Bretagne 2. junija ob 3. uri pop. Parnika s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W. KoajmJnski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, 111, Jugoslovanska fnkorporirana dne 24. janu*ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA, URADMKJ: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Caiumet, Micn., Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. bo, 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN G0VŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewiiig Ave., So. Chicago, 111. i VAN PRIMOŽIČ, EC. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK. III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB 7.A BI'KOVEC, predsednik porotnega odbor*, 4F.24 Blaokberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhevni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PRISTOPILL K društvu sv. Štefana št. 26 v Pittsbnrgu, Pa., 15. marca: Iv. Skok rojen leia 1S63 cert. št. 6691 I. razred. Društvo šteje 65 udov. K društvu sv. Jožefa št. 30 v Ohilsholmu, Minn., 24. febr.: Andrej Dejak 1S63 cert. 6692. Anton Ivošnerl 1865 cert. 6693. Iv. Perko 1871 cert. 6694. Fran Setničar 1S66 cert. 6695, Josip Torhlen 1889 cert. 6696, Louis Zadolnik 1SS2 cert. 6697, Anton Zadolnik 1887 cert. 6698, Rudolf Arko 1889 cert. 6699, Peter Bauer l^S.l cert. 6700. Vsi v I. razredu. Društvo šteje ? udov. K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslvnu, Wash., 20. apr.: Blaž Kau-slarie 1S75 cert. 6701, Fabjan Matkovič 1884 cert. 6702, Ivan Puhič 1S8S cert. 6703. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 188 udov,. K društvu sv. Jožefa -št. 4.3 v Indianapolisn, Indv 20. aprila: Josip Sme rdel 1881 cert. 6704 I. razred. Društvo šteje 51 udov. K društvu sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo., 20. aprila: Iv. Bošt-janeič 1864 cert. 6705 I, razred. Društvo šteje 87 udov. K društvu sv. Jožefa št. 23 v San Franeiscu, Cal., 20. aprila: Matija Konte 1S78 cert. 6706 I. razred. Društvo Šteje 65 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely, Minn., 20. aprila: Fran Lunka 1873 cert. 6707 I. razred. Društvo šteje 199 udov. K društvu sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y., 6. aprila: Tomaž Keržič 1889 cert. 6708 I. razred. Društvo šteje 23 udov. K društvu sv. Mihaela Arh. št. 27 v Diamondville, Wyo., 6. aprila: Anton Bastel 1863 cert. 6709 I. razred. Društ /o šteje 27 udov. K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denveru, Colo., 20. marca: Ivan Grže 1878 cert. 6710 X. razred. Društvo šteje 110 udov. K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., 30. marca: Anton Perko 1SSS cert. 6711, Matija Košir 1S82 cert. 6712, Ixnrenc Kovač 1862 cert. 6713, Ivan Klun 1886 cert. 6714. Ivan Arko 1SS7 cert. 6715, Jurij Možar 1879 cert. 6/16, Ivam Hren 1872 cert. 6717, Fran Gameljšek 1867 eert. 6718, Anton Debeljak 1876 cert. 6719. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 136 udov. K društvu sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Mina., 30. marca: Anton Zbačnik 1881 eert. 6720, Ivan Dimnik 1876 cert. 6721, Martin Gornik 1863 cert. 6722, Fran Gregorčič 1875 cert. Ce*rt. 6723, Josip Gaenik 1879 cert. 67124, Anton Kapla 1889 cert. 6725, Fran Sevšek 1SS9 eert. 6726. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 155 udov. K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denveru, Colo., 20. aprila: Fran Skev-be<- 1888 cert. 6727, Josip Vozel 1873 eerl. ^jog, Štefan Jakše 18S2 cert. 6729, Jernej Laurie 1868 cert. 6730, Mihael Horvat 1865 cert. 6731, Jernej Laurie 1890 cert. 6732, Peter Gabrijan 1S67 cert. 6733, Ivan Zupančič 1886 cert. 6734. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 117 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. (iftonnasii KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 18. aprila se je od- I vsemi tržaškimi pekovskimi mojstri— pogojev, sklenjenih med mojstri in pomočniki, ampak rajši najel tuje pomočnike. Nesreča. Kurjač Jožef Medved, u- , , , služben v plavžu "Kranjske indu- Delialo \ Ameriko z j u/.nega kolo Ivo- . ,, ,, oi j ■ -m . J ,, * • ou„.n atrijske družbe v Skednju pri Trstu, r»U Hrvatov in btoven- • . .... . .. , ., ' j je li. aprila pri čiščenju peči bil za-! det od plamena, ki je iz nekegta kota plavža nenadoma po bliskovo planil ra v Ljubijati cev. — Utonila vah za enako šolo v Zadru ter da dvigne razno domačo industrijo. Tudi druga šolska vprašanja se rešujejo z mrzlično naglostjo, dočim se je eelih sto let, odkar je Dalmacija pri Avstriji, ta dežela dosledno zanemarjala. Odkod ta ljubezen? Avstrija je kakor koketka: dokler so ji Dalmatinci ponujali svojo ljubezen, jo je zavračala; ko so se v reški resoluciji izrekli za združenje s Hrvatsko, pa je takoj ko- | milijonov kron dolga. Če gre tako da-ketna Avstrija vzplamtela silne ljubezni za Dalmatince. Tovarna za umetna gnojila. V Reki nameravajo zgraditi tovarno za umetna gnojila. Glavnica znaša štiri milijone kron. Pri podjetju so udeležene nemškla državna banka, komercijalna banka milanska in italijansko društvo, ki ima že več takih tovarn v Italiji. Poslopje bode stalo nasproti tovarni za torpede. poljska patrijotinj*. Ko je njen sin dr. Ziehlynski prodal svoje posestvo nemškemu kolonizatorjn, ima je prepovedala, da ni smel nikdar več prestopiti praga njene hiše. Grozno občinsko gospodarstvo ima v Budjejovicah vsenemški župan To- J 1® >n se dobi 1. zvezek za sehek. Lani je bil deficit 700,000 kron' i 40c., L In II. zvezek pa za 75c. letos pa 1,040,181 kron. Vsega, skupaj j a pošto vTmL so naredili vsenemški gospodje že 12 Rdeči Gentleman dva in pol leta stara kočarjev a hči Angela Florjančič iz Že carjeva n« Angei» ~ i* nedobro pogašene žlindre. Mdved je lodnika pn Dobu v potoku želodmku. , ^ ^ ^ ^ ^ ^ * Cigani ao napadli s sekirami in re volverji#25 kmetov iz Gotne vasi in o-koiiee, ki so hoteli cigane mirno prepoditi. V petek dne 19. aprila se je v tem slučaju vršila prva obravnava. Samomor. Na gmajni nad Klen kom pri Št. Petru na Notranjskem so našli ustreljenega Ant. Bratoža iz Pristave. Pred 14 leti si je v blaznosti odsekal roko, zdaj se je pa ustrelil. Izginil je že 17. marca, našli so ga pa šele 14. aprila. PRIMORSKE NOVICE. Dvojni samomor. V Trstu si je Hn-gon Gorton ponoči prerezal vrat z britvijo, potem je pa skoči! z okna •vojega stanovanja na notranji dvorišče. Zjutraj so ga našli na dvorišču mrtvega. Ustrelil m je s puško. V FoJ*ni je hotel 18. aprila 181etni Anton Simo-netti skriti pred orožniki puško-dvo-eevko Po odhodu orožnikov je Šel fant, da bi puško potegnil iz grma, pri čemnr pa »e mu je sprožila ter ga je zadel strel naravnost v prsi tako, da je na mestu octal mrtev. Vojaki na Kobariškem V Kobaridu »e je nastavila ena stotnija bram-boveev iz Celovca, ena stotnija pa v Breginjo. Čip« ao pobili ft kamni nekteri delavci peki pekovskemu mojstra Bra-vinu * Trstu v ulici dei Farneto, ker ni bolel »prejeti — edina irrjetmm med ožgan Prepeljali so ga v bolnišnico. Umrl je v Trstu med korakanjem 221etni vojak lovec Adalbert Lustig od 20. bataljona. Samomor. V nekem gozdu pri Bazovici pri Trstu so našli truplo Ivana Brezovica, 231etnega mehanika v Lloydovem arzenalu. Brezovica so pogrešali doma že od 2. aprila. Brezovic se je, kakor se je na truplu izkazalo, ustrelil. Našli so pri njem pismo, kjer piše materi, da se je ustrelil, ker je življenja sit. ŠTAJERSKE NOVICE. Svojo ženo je do smrti pretepal v Dežnem pri Makolah 661etni viničar Jernej Zorko. HRVATSKE NOVICE. Za povzdigo šolstva ▼ Dalmaciji Zader, 19. aprila. V zadnjem času se hoče avstrijska vlada kar raztrgati Stavba nove realke v Spljetu je že o-dobrena, v Dubrovniku se pripravlja stavba nove gimnazije, trgovstoa šola v Spljetu se ima podržaviti in še draga takšna v deželi ustanoviti Za zboljšanje ljudskega šolstva je že za 1. 1907 nakazanih 150,000 K, za bodoča leta se ta vsota zviša na 300,000 kron. Referent za obrtno šolstvo je odpotoval v Dalmacijo, da npliva pri ureditvi državne strokovne šole za obrtno risanje v Spljetu in pri priprm- BALKANSKE NOVICE. Balkan. Carigrad, 21. aprila. Turška vlada je velevlastim izročila noto okrožnico, kjer se pritožuje, da Bolgari v obmejnih krajih kruto ravnajo z ondi naseljenimi mohamedanci. — Belgrad, 20. aprila. Ar na v ti iz pre-šeskega, kumanovskega in giljanske-ga okraja v Stari Srbiji so brzojavili sultanu, naj ustavi reformno akcijo, odpokliče tuje častnike in orožnike ter prepreči povišanje davkov. V nasprotnem slučaju, da se bodo z orožjem v roki uprli. Arnavtski prvaki poživljajo tudi Srbe, naj se reformam upro: Če ne, jih hočejo poklati in jim zažgati hiše. Srbi so naprosili za pomoč Hilmi pašo ter avstrijskega in ruskega poslanika v Skoplju. — Belgrad, 20. aprila. Vsled neprestanega dežja je zopet skoro polovica Srbije poplavljena. Mnogo vasi je docela pod vodo. Škoda je ogromna. Tudi znaten del belgradskih predmestij je preplavljen in so stanovalci iz petih ulic morali zapustiti svoje prebivališča. RAZNOTEROSTL Posledica dremavice. V Berolinu je umrla 151etna Friderika Glanz, najbrže vsled dremavice. Pred dvema letoma jo je prvič-napadla bolezen, ki jo je mučila skoro cel teden. Vsak dan je morala deklica razen nočnega spanja spati povrhu še štiri do pet ur. Nedavno je deklica ustala ob 7. uri zjutraj, a morala ob 8. zopet nazaj v posteljo, in je spala do 6. ure zvečer. Xekaj trenotkov na to pa je umrla. Darila za hiše in najemnike. V El-berfeldu je toliko stanovanj, da jih hišni posestniki niti oddati ne morejo. Da bi odal stanovanje, je priobčil neki posetnik v časopisih sledeči razglas: Kdor pri njem takoj ali v najkrajšem času vzame v najem stanovanje. mu bode povrnil stroške za selitev, če pa sklene pogodbo vsaj za tri leta, dobi posebno darilo. Odškodnina se izplača koncem leta ali pa odračuni od najemnine. List, ki ga pišejo vladarji je ustanovil v Londonu Harrisworth. Imenuje se "Prestol". Izšla je že prva številka, v kteri se nahajajo članki švedskega in portugalskega kralja, italijanske kraljice Margarete, papeža in različnih drugih članov najvišjega plemstva in vladarjev. Požrtvovalna smrt zdravnika. V Parizu €o 321etnega zdravnika dr. Ra-buela, ki je bil radi svoje prijaznosti in človekoljubnosti zelo priljubljen, poklicali k neki.materi in njenemu otroku, ki sta obolela na davici Ker pa je bolezen že tako napredovala, ni bilo več mogoče, zdraviti jih s serumom. Oba bolnika sta bila že na tem, da se zadušita. Zdravnik si je takoj vedel pomagati. S svojimi usti je iz grl bolnikom izsesaval zrak in s tem oba rešil. Toda čeprav je potem izpolnil vse. da zabrani škodljive posledice. je vendar dva dni kasneje obolel za davico in umrl. Nova luč. Na londonski motorsiki razstavi je sedaj razstavljen nov svetilni plin, ki utegne izpodriniti elektriko in navadni plin. Novo izumljeno svetilo sestoji iz navadnega zraka in poldrugega odstotka petroleja. Užge se le tedaj, ako je napeljan skozi poseben stroj. LuČ je rdeče modrikasta, če se pa plamen obda z belo zaveso, postane luč jako močna in bela, vendar pa ne utrudi oči in prekaša celo elektriko in plinovo luč. Novi svetilni plin si lahko vsakdo sam v svojem stanovanju pripravlja s strojem, čigar cena je odvisna od njegove velikosti. Pri tem pa se prihrani 70 odstotkov. Stroj zavzema prav majhen prostor, stoji lahko na mizi in daje razsvetljavo za 20 sob. Tisoč kubičnih Čevljev plina stane le 50 fenigov. Madjaraka poštenost. Gospa Goldstein iz Debrecina, je izročila nekemu odvetniku, ki je tudi poslanec, dve menici, da jih iztoži Pred kratkim s* je pripeljala v Budimpešto, da prejme denar, toda odvetnik je bil v zbornici! Po telefonu sta se dogovorila, da noj pride ob L uri po denar. Gospa je prišla že opoldne, toda čakala je zastonj, kajti izkazalo se je, da se je odvetnik odpeljal iz mesta. Razjarjena ga jO gospa ovadila policiji. — Med poslanci vlada mnenje, da se je viteški Ma~ djar odpeljal, da ei kje izposodi potrebni denar. Poljaka žena. V Usarzewn na Pox-nan jskem je umrla gospa ZycMinaka, Upranistio "Has Naroda" 109 6rtnwict St., Ib« Yiik. lje, privedejo meeto do bankerota. Mark Twain in cesar Viljem II., -....... --i-uh-uh-uu-l-u-ltjtj.--- Slavni ameriški humorist Mark Twain _ ........ ,. t DELO DOBE PREMOGARJX pise v svojem življenjepisu tudi o obi- r . . ,, . . ■ , v, • n ' Izurjeni nakladalei m kopači s stroji, sku pn nemškem cesarju. Cesar ga je 2 rodbinami in boarding-Eousi; noU namreč povabil k sebi na kosilo. Va- hiše, dobre plače in stalno delo j tu ni hiln if imelo trm yarioveili Twain ■ §trajka, pač pa pomanjkanje delavcev, bilo je imelo ton zapovedi. iwaiu se ; y pri. j^gj) J^OCK FUEL je pri tej priliki prepričal, da mu je ' COMPANY'S COLLIE^IS, £*ed Rock, cesar podoben v dveh stvareh: govori t .Va, ob Baltimore and Ohio ielez- dobro angleško, govori vedno saim ter Inicl"____________________2~6) ne pusti drugega do besede. Twain si je zaželel, da bi prišel Viljem tudi k njemu, tedaj pa bi mu on govoril tako, da. bi Viljem ne prišel do besede. Toda kako <>«> i oblino naročilo se priporoča MafifaL OrflIv Sfc daif St. CLEVELAND O. »mmmmtrnm* Zdravju najprimernejša pijača je LEI5Y PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega fcmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev *n dragih. pivo je najboli priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Tr«vnikar-ja 6162 SL Clair Ave. N.E. kteri Vam dragtvol je vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. 44 9» Winnetou, rdeči gentleman Spiral K»rl May. Priredil za "Glaa Naroda" BL (Nadaljevanje.) "Hura, tukaj je Old Shatterhand!" zavpijem. l,*w> nažvižne; moj konj se obrne in drvi. Čutim sunek, a ne tako močan kot tedaj, ko sem ustrelil kravo častitega dona Fernanda de Venango e Colon:ia de Mnlynares de Oajalpa v Rostredo; ozrein se. Zanjka ga. je nadela nad rokami in mu jih stisnila k životu. Potegnem ga za seboj. V tem trenutku pridrvi Sam z ostalima dvema na pozorišee. Tretji ropar strelja na Bernarda. Toda predno sproži, ga zadene glavarjev tomahawk in Saniova kroglja. Razjaham. Koneeno, konečno imamo Freda Morgana! Zgubil je zavest pri padcu raz konja. Odvzamem mu moj laso iri ga zvežem z ujegovim lastnim. Zdaj pridejo vsi poleg. Bob skoei prvi raz konja in potegne nož: "Oh, ob, tukaj je nigger 7. nožem, kteri bode- zabodel polagoma roparja in morilca!" "Stoj!" zavpije Sam in ga zgrabi za roke. "Ta mož je moj!" "Ali sta druga dva mrtvaf" vprašam. "Sta," odvrne Bernard, kteremu teče kri iz desnega stegna. "Ali ste ranjeni?" "Samo opraskan." "A je kljub temu slabo, ker moramo jahati še daleč. Iti moramo za mulami I Kaj storimo z Morganomt" "On je moj." odvrne Sam. "Zato odločujem jaz sam. Dam ga Mastru Bernardu in Bobu, ktera ga opravita v shoslionski tabor; tam ga bodeta 1 Btražila, dokler se ne vrnemo, Bernard je ranjen in se mora vrniti recimo | že radi brata. Bob mora iti ž njim. Mi štirje smo popolnoma zadostni za tistih šest mož z mulami." "Na< rt je dober; torej dalje!" Morgana privežemo skrbno na njegovega konja. Bernard in Bob ga vzameta v sredo in se vrneta v shoshonsko taborišče. Mi počivamo, da se na.Ai konji malo oddahnejo in okrepčajo. "Dolgo se ne smemo muditi." pravim. "Moramo gledati, da porabimo, kar je še dneva." "Kam gredo moji bratje?" vpraša Ko-tu-cho. "Iv reki Sacramento med gorovjem St. Johna," odvrne Sam. "Naj ne skrbe! Glavar shoshonski pozna vsako ped pota, kteri drži do t je. Naj s«1 konji malo pasejo: jahati hočemo ponoči." "Mi hi ne bili smeli izpustiti tega Morgana tako hitro, ampak bi ga morali malo spraševati," pripomni Sam. "Zakaj?" "Da bi kaj zvedeli!" "To hočemo pozneje, če se nam bode zdelo sploh potrebno. Njegova lo- povstva so dokazana desetkrat." "To.la mi bi bili lahko zvedeli, kje se je nameraval sestati z mulami." "Pshaw! Ali misliš, da bi nam bil povedal?" "Mogoče!" "Nikakor no. Gotovo nam ne bi bil izdal svojega sina in naropanih zakladov. Saj ve popolnoma dobro, kakšna osoda čaka njega in sina." "Moj brat Sharlih ima prav!" pritrdi Winnetou. "Oči rdečih in belih vojnikcv eo dovolj dobre, da najdejo sled mul." Res je sicer, kar pravi, a bi vendar prihranili dosti časa, če bi vedeli, kje jih dobimo. "Koga iščejo moji bratje?" vpraša Shoshonec; meni se zdi to vprašanje čudno, ker ni rdeči mož nikdar radoveden napram belim. Toda zdaj je v družbi, ktera je po časti njemu jednaka; zato sme opustiti vse obzire. "Mi iščemo tovariše ti-stih roparjev, ktere so polovili vojniki sho-shonski." "Koliko jih je?" "Še*." "Te pobije lahko j eden sam. Mi jih poiščemo in pridružimo vjetim." Ko se začne mraciti, so naši konji tako čvrsti, da bodo gotovo kos vsem naporom. Zajahamo in prepustimo vodstvo glavarju, kteri jaha vso noč pred nami. Pri tem kaže tako spretnost, da nas kmalu uveri o resničnosti njegovih besedi j. Prerija je že zdav aj za nami. Mi jahamo zdaj preko vršičkov, zdaj preko dolin, deloma po planem, deloma med drevjem. Po kratkem počitku v jutru drvimo dalje in zagledamo kmalu dolino reke Sacramento. Jahamo navzdolj. Baš pred nami leži v ozki, postranski dolinici iz prsti in desk zgrajena hiša, ktera ima nad pragom napis: hotel. Lastnik si je izbral 7^-to lurodno točko za svojo obrt. To dokazuj« obilen obisk. Pred hišo vidimo vsepolno vozičkov, konj in tovorne živine. V prostorih mora biti vsepolno gostov, ker so zasedene še mize na prostem. "Ali gremo t je, da malo povprašamo?" me vpraša Sam. "Ali imaš dovolj zrn za ale iz Staffordshire?" ga vprašam emejoč. "Jih imam še nekaj!" "Potem pa le pojdimo." "A ne v notranje prostore; ostanimo zunaj, če ti je prav. Jaz ne ljubim recimo nobene stvari tako kot peščico svežega zraka." Prijahamo, privežemo konje in sedemo na deske v lopo, ktera ima ponosen napis: 'Veranda'. "Kaj pijete, gospodje?" vpraia priMterši' Ganymed. "Pivo. Koliko velja?" Aha, dobri Sam je danes previdnejši kot v Yellow-water-groundu. "Porter pol dolarja, ale jednako." "Prinesita porterja." Prinese štiri steklenice. Baš hoče začeti Sam s poizvedavanjem, ko pogledam skozi luknjo na cesto in mu hitro odkimam. Po bregu na nasprotni strani prihaja šest jezdecev, kteri vodijo za seboj štiri mule. Prvi med njimi ni nikdo drugi kot Patrick Morgan. Pridejo do 'hotela', privežejo živali in sedejo k mizi, ktera je baš pod našim oknom-To je tako ugodno za nas, da si ne moremo želeti boljšega. Zakaj nimajo mule nobenih tovorov več? Gotovo so kje zakopali na-ropane zaklade in prišli semkaj, da se sestanejo z ostalimi tovariši. Naročijo brandy in se začno pogovarjati; mi slišimo seveda vsako besedico. "Ali dobimo kmalu vašega očeta in kapitana?" vpraša jeden. "Mogoče!" odvrne Patrick. "Jahali so hitrejše kot mi; s tistim Mar-sihallom so tudi kmalu obračunali. Saj je imel samo dva spremljevalca!" "Zelo nepreviden človek; tri osebe samo, pa potujejo s tolikimi zakladi!" "To je še boljše za nas! Sploh pa je bil nepreviden vedno, ker bi ne bil drugače vrgel svojega načrta kar na tla. Vsi zlodji, kaj je pa to?" "Kaj?" "Poglejte tiste štiri konje!" Tri.je so krasni: četrti je pa nekaj čudnega. Kdo bi neki jahal tak nestvor!" Sam krči pesti. "Jaz vam že pokažem nestvor, kteri bode tak, da vam zleti duša iz telesa!" mrmra. "Da. ta konj je res nekaj posebnega. Toda on je kljub čudni postavi jeden izmed najslavnejših in najbolj znanih konj na divjem zapadu. Ali veste, čegav je?" *' Torej ?'f "Sans-earjev." " Vraga! To je res, da jaha on neko podobno kozo!" "Torej mora biti vsekakor tukaj. Izpijte! Jaz sem imel ž njim svoje-časno mal spopad; zato nečem, da me spozna." "A se mu kljub temu ne umakneš," mrmra Sam. — Vsih Šest zajaha in odide po dolini. "Tf ti«ti. ktere iščemo," pojasnim Shoshonu. "Moja rdeča brata jih bodeta prehitela, midva s Samom pa jahava za njimi. Tako jih spravimo v sredo.'' "Uff!" vzklikne in ustane. Or. in Winnetou zajahata. Sam plača pivo, ktero ni bilo tako alabo. Potem odjahava za šestorico, seveda vedno v taki razdalji, da naju nikdo ne zapazi. Okolica postane kmalu pusta in samotna. Ko preneha grmovje in za-rijače, da se ne moreva več skriti, napodiva svoja konja. Dojdeva jih, predno se zavejo, »a kaj se gre. Winnetou in Ko-tu-cho sta baš pred njimi. (Dalj* prihodnji*.) Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. R1CHIERJEV Sidro Paia Expdler, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom leuinatizma, neural gi je, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. kil Brez varnostne znamke T^UT"sidro" ni pravo. ^V 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl Su New York. Najbolj Se zdravilo a patiko, trganje is revmaticem j« BICHTER-JEV SIDRO PAIN EXPELLEE. Dobiti ga je v lekarnah po 25e in po 50 centov. Za vsebino Jamstev ni odgovorno no nrednlitvo niti npravniitvo. Upravaifttvo "Glars Naroda". Rojaki naročajte m na "(Has Ha. roda", največji in najcenejši dnevnik. v Pittsburgu, Pa. okotici Cenik: knjig, KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., WI0H STREET. NEW YORK. IVA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina od 36 do 45 Matov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reealing 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoc vina, mora sam posodo plačati. Drošnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem ŠTEFAN JAKfiE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cat. JOHN KRACKER IDOUD, O. MOLTVENIKL Bogo, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, polusnje, 75c. Dnina pasa (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75«., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Jezna in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v aagrin $1, vezano v platno 75c. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50c. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fioo vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. 109 GREEN- povelicana. Pripetpola rojakoai ovoja asvntna VWA, ktera v kakovosti nadfcriljn-jejo vsa draga ameriška vina. Rnieie vino (Conoord) prodajam po Mc galono; Wio vino (Catawba) po 7te galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 6$ GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im portiral orinj* iz Kranjske, velja 11 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVBC t*At gaiona DRO&NIK $2.7f ga ixue. — Najmanje posode sa žganj« gaion«. Naročilo* j« priložiti denai. /a tiaii* oaro*it» «e pnporo&s JOHN KKAKER Bacil*. Ohio. n 2 obi p tud Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu % Ciiicagi, kako« tudi rojakom po Zjed. ariavah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uIežar.o Atlas' pivo, izvrstni whUkey. Najbolj* vina in dišeče smodkc so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-ljiiče in igrdiu miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodoSli. Vse bodera dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L Nižje podpisana pri poro- • Čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, 0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ............. stanovanje in hrano proti nizki eeni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDA von KROGE Abecednik, vezan, 20c. AJtmov nemško-angle&ki tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, COc. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20e. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15e. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vprežemi vitea, 10e. Božični darovi, lOe. Bnraka vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20e. Cesarica Elizabeta, lOe. Ciganova osveta, 20«. Cvetina Borograjska, 20«. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20e. Črni bratje, 30e. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Črnogozka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90e. Domači zdravnik po Kneippn, vezan 75c. DomaČi zdravnik po Kneippn, nevezan 50c. Erazem Predjamaki, 15e. Eri 20c. Evstahija. 15c. Evangelij, vezan 50e. General Landoa, 25e George Stephenson. ofte železni«. 40* Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e. Grof Radecki, 20c. Grnndrias dor aloveniachen Bprache, vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 50c. Hitri računar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c. Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20e. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb. 20c. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo Stari, 40c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan L, cesar mehikamski, 2» FR. SAKSER C0. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Oleir Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vseh p&robrodnih družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki i>otovaiijji v .-taro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bo* disi zasebnim st .ukam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Greenwich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je ria pravem prostoru, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nami. kdo Vam hoče na svetu boij mnogo dokaza dati da Vas ozdravi ? IST*Kod..j Vam povedaino. D:i damo denar tr.koj r.az j ; kateremu na a zdr.ivlla no botio pomagala- Zdravilii se rabijovstari domoviui iupo celem izobruže^!ncm svetu, za,: Bo'ezui ua ]»rsih jetrih, plurali, vrnncnh, reludm, remal - n; ^l tvoboli bolest v križu, kila, sistma, kr", . g^v bi'»stiie mo'-ke iu ženske, h )'u*/ui Oonoi-ea . , z Htrnpljeno kri, žeuske bobeziii na mmlL£amKbtmmi ., ,u -i, beii t«»k oči, uos, uše^a, usta i.t.d. Mravilii ,.OISOF"T" V.-s bodejo ozdravila Šest oči vidijo bolje kakor dve oči! .ko na nas piret^, bode Vaše pismo prišlo pred celi zbor z lr;ivuištva, kateri se bodejo •ied seboj p .svetovali zaradi Vaše bolezni. T . z nte d.i trije zdrtvuiko g"to smožni zi d.i Vad .bra zdravita kakor san jeden to jo čisto ne mo^oi'e da bi Vam pozabili kaj dati kar bi bilo v korist Vaše bole/.l.i. Na'i zdra uiki so tako goto\ i d t Vam morejo l»o!je in pred poino^at, in d i s^ prepriča te t1 a je to rez:lica imate tukij garancije NAŠA PONUDBA. Ako pet dui kasneje ko ste sprejeli naše zdravila, se ue čutite boljše in ue vidite da Vas hodenn- ozdravili, po-ljite nam jih nazaj po expresu pla'auoz dozvoljenj* m pregledanja, in ako Vi nii>t»* 'nbili vee k;iker eno tretinjo plačamo \ ni takoj denar uazaj. Najboljši zdravniki ua svetu preporocajo „OROSI" zdravila, katera so dosegla željo Profesorja Dr. Vulpiaua, kateri je izrazil željo na zdravniškomu kongresu v Parizu, 22. Oktob. 1SS2 da bi se iznajdel jen ljek za ozdraviti kri brez da človeškem organom škoduje. Naša garancija je tiskana jasno v tem časo-^ pisn zato Vam mora biti to gotovi dokaz da smo mi popolnoma prepričani Vas vselej ozdraviti od Tsake bolezni Zato bratje Sloveneč ne pojdite nobenim dragim zdravnikom kateri ue morejo to spolusti kakor mi. Prid ate ali pišite na : Zdravniški oddel'ek za Slovence od: AMERICA-EUROPE CO. iSi COLUMBUS AVENUE NEW YORK ■d;; •: i ■ Is^y ^