110 Razne, vesti. Razne vesti. v Ljubljani, meseca marca 1923. — (XXXin. redna g 1 avna skupščina društva Pravnilia) se je vršila dne 31. januarja 1923. Udeležba je bila mnogobrojna in odlična, kakor je omenil društveni načelnik g. dr. D. M a j a r o n, ki je zborovanje I otvoril in po kratkem pozdravnem nagovoru poudarjal, da je bilo društveno delovanje v teh šestih mesecih, ki so pretekli od zadnje skupščine, precej intenzivno in plodonosno. Upati smemo, da smo sedaj preboleli posledice vojne, da pride društveno poslovanje v pravi tir in da bo izhajalo v bodoče tudi društveno glasilo redno, zlasti ko mu je zagotovljena gmotna podlaga. Zato je društvo dolžno največjo zahvalo oddelku ministrstva pravde v Ljubljani, ki je naklonilo društvu zopet podporo v znesku 5000 dinarjev. Končno se je spominjal s toplimi besedami pokojnega Ivana K a v č n i k a, prvega predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani in neumornega sotrudnika Slovenskega Pravdnika, ki je bil tudi edini častni član »Pravnika«. Ravno to, da naše društvo s tem odlikovanjem ni radodarno, dokazuje, kako velike zasluge si je pridobil za društvo Ivan Kavčnik. Društveni tajnik gosp. okrajni sodnik dr. S a j o v i c je podal nato tajniško poročilo. Iz poročila pcsnemamo na kratko: Društvo je priredilo dne 8. septembra 1922 izlet v Celje. Udeležilo se ga je okoli 80 pravnikov, med njimi nad 20 Hrvatov in Srbov. Dalje je priredilo društvo o načrtu novega kazenskega zakona 8 predavanj z diskusijami, ki so bila vsa zelo mnogobrojno obiskana. Predavanja so se zbrala in poslala ministrstvu pravde kot mnenje slovenskih pravnikov o načrtu. V področju odbora se je osnoval terminološki odsek, ki ga tvorijo načelnik dr. Majaron, predsednik viš. dež. sodišča dr. Babnik, svetnik stola sedmorice Milčinski in iprof. dr. Breznik. Vse slovenske pravnike poživljamo, da se poslužujejo samo izrazov, ki jih bo ustanovil terminološki odsek, kajti nedoslednemu izražanju moramo napraviti konec. Našega glasila »Slov. Pravnika« ie izšel Z6. letnik. Priobčenih je bilo v njem poleg 16 razprav in člankov cela vrsta književnih poročil in bogato število odločb stola sedmorice. Razprave so se pečale v prvi vrsti z novimi pravnimi odnošaji, ki so nastali po vo;ni. Smatramo, da je v današnji dobi najbolj potrebno, da seznanjamo slovenske pravnike s spremembami v pravniškem svetu. Vsem sotrudnikom, ki pomagajo uresničevati glavni program našega društva izza dneva ustanovitve, izrekamo toplo zahvalo in jih prosimo, da nas podpirajo i v bodoče. Za prihodnje leto smo sklenili malo spremembo. List bo izhajal vsak drugi mesec na štirih polah. Od prevrata sem torej znaten napredek: Razne vesti. HI v letu 1921. 18 pol, lansko leto 21, letos pa 24. Zadnja pola bo prinašala samo odločbe stola sedmerice, enkrat v civilnih stvareh, drugič kazenske. To polo bo lahko vsakdo izločil in dal posebej vezati. S tem upamo doseči potrebno preglednost pri odločbah. List smo razpošiljali 531 članom in 81 drugim naročnikom, poleg tega v zameno 6 izvodov, dožnostnih izvodov je bilo 7. Pri članstvu zaznamujemo torej upadek za 9 članov. (Skupaj 625). Od naših članov nam jih je ugrabila smrt 6, in sicer predsednika višjega deželnega sodišča in dolgoletnega sotrudnika ter častnega člana Ivana Kavčnika odvetnika dr. Josipa Furlana, notarja Vekoslava Kranjca, okrajnega sodnika dr. Frana Lipšo, avskultanta Josipa Turka in odvetniškega kandidata Josipa Šetinca. Slovenski pravniki pa smo dolžni spominjati se poleg teh tudi dveh umrlih zdravnikov, namreč dr. Fr. Zupanca in dr. Alojza Homana, ustanovitelja slovenske sodno-zdravniške terminologije. Majhno število nas je, zato je potrebno tem bolj, da pristopijo k društvu vsi slovenski pravniki tudi oni, ki so v sedanjih težkih časih iz-društva izstopili. Naše glasilo bije boj za obstanek. Da more kljub malemu številu naročnikov izhajati, je zasluga oddelka ministrstva pravde v Ljubljani, ki je naklonil letcs društvu večjo podporo. Zato mu bodi izrečena 5e enkrat naša zahvala. Skupščina je odobrila to poročilo brez razgovora, obenem pa odobrila načelnikov predlog, da se izreče svetniku stola sedmorice Fr. Milčin-skemu in vrhovnemu državnemu odvetniku Iv. Okretiču pismena zahvala za izbero načelno važnih odločb stola sedmorice. Poročilo društvenega blagajnika g. od v. dr. J. Lavrenčiča izkazuje za leto 1922 dohodkov...........K 112.984-35 k temu je prišteti prebitek iz leta 1921 v znesku.....» 33.880-— tako da so znašali kosmati dohodki.........K 146.864-35 izdatkov je bilo.................» 98.596-35 Prebitek bi torej znašal..............K 48.268--- ker pa je všteta v tem znesku že podpora oddelka ministrstva pravde za leto 1923 po......K 20.000-— in predplačila za leto 1923 v znesku . . . . » 1.160-— Skupaj ... K 21.160'— ostane čistega prebitka samo...........K 27.108.— ki se prenese na račun za leto 1923. Neplačane članarine oziroma naročnine za leto 1922 znašajo še 16.460 K. Proračun za leto 1923 izkazuje kl^ub povišani naročnini primanjkljaj v znesku 20.000 K, ki se bo kril iz društvenih prihrankov. Po poročilu preglednikov je vzela skupščina blagajnikovo poročilo na znanje, mu izrekla absoiutorij in z glasnim odobravanjem zahvalo za iijegov trud. 112 Razne vesti. Glede plačevanja članarine oziroma naročnine se je razvila nato krajša debata. Zatem so se vršile volitve načelnika in odbora. Na predlog svetnika višjega deželnega sodišča dr. Pajniča je bil izvoljen vzklikoma vnovič stari odbor, le mesto državnega svetnika Ivana Škarje, ki se je preselil v Beograd, vladni svetnik dr. I. Rutar. Odbor se je po skupščini konstituiral takole: načelnik odv. dr. Danilo Maj ar on, načelnika namestnik dvor. svetnik Božidar B e ž e k, tajnik: okrajni sodnik dr. Rudolf S a j o v i c» knjižničar: vladni svetnik dr. Ignac Rutar, odborniki: finančni prokurator dr. Hubert S o u v a n, univerzitetna profesorja dr. Metod Dolenc in dr. Leonid P i t a m i c, odvetnik in župan dr. Juro Hrašovec v Celju, državni pravdnik dr. Mirko Q r a s s e 11 i v Mariboru in deželnosodni svetnik Anton K u d e r v Mariboru. Preglednika sta odv. dr. Janko Ž i -rovnik in dr. Fran Tekavčič. Načelnik dr. Majaron je predlagal^ da se izreče drž. svet. Škarji pismena zahvala za njegovo dvanajstletno delovanje v odboru, zlasti za njegovo sodelovanje pri reviziji prevoda občnega državljanskega zakonika. Predlog je sprejela skupščina soglasno. Pri poslednji točki dnevnega reda, slučajnostih je prosil za besedo načelnika namestnik dv. svet. B e ž e k. Ob napeti pozornosti vseh prisotnih je izvajal približno takole: Ko se je ustanovilo začetkom leta 1889. naše društvo, je bil med ustanovitelji in prvimi odborniki »Pravnika« tudi sedanji naš društveni načelnik gosp. dr. D. Majaron. S kratko izjemo par let je bil od tedaj naprej neprenehoma neumorni bodritelj in voditelj društvenega odbora. Ravno v teh letih pa je bil tudi neprecenljiv in ne-prekosljiv urednik našega društvenega glasila Slovenskega Pravnika. Da to ni bilo lahko delo, pričajo nam besede njegove same, ko je tožil v devetdesetih letih o hudih časih, ki jih mora preživljati urednik Slovenskega Pravnika. Gradiva je bilo le malo na razpolago; treba je bilo iskati sodelavcev, urednik je moral sam pisati, primere pripravljati, slog popravljati in jezik piliti, izraze na novo ustvarjati. V vsem je bilo treba ledino orati. Dr. Majaron pa je opravljal to težavno delo z uspehom in dvignil naše glasilo na tako višino, da smo lahko ponosni nanj. V teh letnikih Slovenskega Pravnika si je postavil spomenik, trajnejši od brona. Predlaga zato, da izvoli skupSčina načelnika odv. dr. Majarona za častnega člana društva »Pravnika.« Glasno in dolgotrajno ploskanje je sledilo tem besedam in se je poleglo šele, ko je povzel besedo dekan juridične fakultete g. dr. Kušej in v imenu profesorjev ljubljanske pravne fakultete čestital prvi novemu častnemu članu in mu želel, da bi še dolgo vrsto let vodil društvo tudi kot častni član, ravno tako uspešno kakor doslej. Vnovično ploskanje je pričalo, s kakim iskrenim navdušenjem je sprejela skupščina ta predlog.. Načelnik dr. Majaron se je za izkazano čast ginjen in toplo zahvalil.