Poštnina plilFiftV v°gSWv!W
MOTIBoiv frctfelc 5; avgusfai t*F$2t
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
llradnlltv« m apravai Maribor, Alakaandrova «wt» M. ta / talatan 3440 In 248» Mhaja raaan nadel]* bi prašnikov vsak dan ob 18. url j Valja maaeSno prajaaiaa v upravi ali po po5a W Din, dostavljen na dom 13 Din > Oglasi po oeniSoi , Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jdn* v Uubllanl < Poitnl Sak ovni račun It 11.406
99
JUTRA'
99
Demokracija, boljševizem in fašizem
BORBA FRONT ZA DOKONČNO ZMAGO.
Ideal kulturno dograjenega človeka mora biti demokracija, toda ona demokracija, ki se poleg pravic, ki jih zahteva zase, zaveda v enaki meri in prostovoljno tudi svojih dolžnosti. Taka demokracija ni lažna in navidezna, ni demagoška sužnja partizanstva in prikrita diktatura maloštevilne klike, taka demokracija Je Pokret kulturno in politično zares zrelega ljudstva. In če je demokracija dandanes zašla v precejšnjo krizo, ni to krivda njenega sistema, njene ideologije, ampak onih, ki temu sistemu in tej ideologiji niso bili dorastli ali so jo pa hoteli sramotno izrabljati. Da je ta trditev točna, nam več ko dovolj dokazuje dejstvo, da v državah zares kulturnih narodov s sta-To tradicijo in zdravo politično vzgojo demokracija ne ie ni propadla, ampak se je Še fcolj okrepila in utrdila. Propadla je *e tam, kjer je ali nikoli ni bilo ali je pa ‘a le zunanja politura. Dokaz za to sta nam v prvi vrsti Rusija in Italija.
^ H dve državi, ena napo! azijska, drugo Pa ostarela v svoji zaverovanosti v staro kulturo tujega naroda, sta pričeli uOrbo proti demokraciji prav zato, ker jo nista nikoli poznali v pravem bistvu In zato tudi nista bili sposobni, da bi si Jo ustvarili, Gnili.-ruski carizem je z za-di zevanjem kulturnega in prosvetnega razvoja širokih ljudskih množic porušil vse temelje, na katerih bi bila mogoča progresivna in zares zdrava demokracija, zato ga je zrušil boljševizem, sam prav tako barbarski in brutalen, kakor najtemnejša caristična avtokracija. Italijanski parlamentarizem, naslonjen na lažno demokracijo srednjeveške in novoveške partikularistične aristokracije, Je porodil fašizem, ki korenini zelo močno v metodah beneške »ljudovlade«. Rrav zaradi tega pa sta oba pokreta našla posnemovalce samo tam, kjer so bili dani slični pogoji. Lepe primere nam nudi v tem oziru Nemčija, pa tudi še sedaj fevdalna Madžarska. Nemški narod ni Prave demokracije nikoli poznal, madžarski še manj. V Nemčiji so še do leta 1918, vladali deželni knezi In velekapitalisti, zato se je boj proti aristokraciji in kapitalizmu rodil prav v njej in zato je marksizem v poslednjem svojem bistvu specifično nemški pokret, kar Je zanj tudi najbolj usodno. Če bi se bil;'razvil iz razmer Francije ali tudi Anglije, bi imel več zdravih moči kakor jih ima.
V tej Nemčiji, ki ji je bila demokracija še do nedavna le lepa zunanja politura, je bilo hraniva za oba ekstrema proti-demokracije, fašizem in boljševizem, več ko zadosti. Narodni socializem Adolfa Hitlerja je črpal svoje sokove iz sta rega junkerstva, komunizem pa Iz poekstremljenega marksizma. Prava demokracija je bila premlada, da bi se bila mogla povzpeti do take veljave, da bi onemogočila ali že v kali zatrla oba ekstremizma, ki sta ji zrastla eden na desni, drugi na levi in jo stisnila skupa, kakor s kleščami. Sedaj je samo še vprašanje časa, kdaj jo bosta dokončno in docela zadušila in se nato spoprijela v usodni borbi za samooblast. Po ostalih državah, kjer je demokracija zašla v krizo, se pa krpari z raznimi načini in oblikami, ki bi bile rade vsakega nekaj, a so v bistvu brez linije.
Kakor granitna skala stoji boljševizmu in fašizmu nasproti prava zapadna de' mokracija, zasidrana najgloblje na kul turno najvišjem zahodu s središčem v mogočni republiki Franciji. Zadnje fram coske parlamentarne volitve so pač najlepše pokazale, da te demokracije ne more niti omajati, kaj šele zrušiti, nobena zunanja sila. Na eni strani vihra hitlerizma v Nemčiji, na drugi fašizma v Italiji, na tretji boljševizma v Rusiji in drugod: Franclja v sredini je pa ostala mirna, trezna, sigurna svoje poti in svojega poslanstva! Pokazala ie pa tudi, da pravilno pojmuje svojo dolžnost, zato je postala vodilna sila. in ona moč, ki združuje demokracijo vsega sveta. Okoli nje in okoli njene zaveznice Velike Britanije se zbira skupina vseh tistih, ki bi radi obvarovali človeštvo pred nevarnostmi, ki jih prinaša demokraciji sovražni dlkta torski ekstremizem in že sedaj je očito, da bo ta skupina prej ali slej slavila popolno zmago. Demokracija bo ohranila svojo veljavo in moč tudi še tedaj, ko o fašizmu in boljševizmu ne bo ne duha ne sluha več.
Današnja doba ih zato tudi kriza demokracije je le prehodna. Bolezen je, ki je morda celo potrebna, da izloči nezdrave primesi Iz organizma človeške skupnosti in mu ustvari pogoje za nov razvoj, nov polet k visokim ciljem Človečnosti In dela za ono bodočnost, ki je živela in živi v srcih najplemenitejših mož.
Napori za mir v južni Ameriki
SOVRAŽNOSTI MED BOLIVIJO IN PARAGVAJEM. PRIZADEVANJA AMERIŠKIH DRŽAV, ANGLIJE IN DRUŠTVA NARODOV.
vHft0iNI)£)N’ avgusta. Spor med Boli-Paragvajem se neprestano po-dftvnnin	vsa	dosedanja posre-
di«?držav in Društva na-rodov ^uspešna. BoHvijska bojna le-
tala so Plovno bombardirala paragvaj-^TSSt PS°' spanje na mirno
rešitev spora je še koiektlvna n0ta, ki jo
bo poslalo 15 držav ,užne In srednje
Amerike s sodelovanjem Združenih dr-
lav obema sovražnima sr državama In v kateri bosta pozVani k takojšnji ustavitvi sovražnosti.
V primeru, da se to ne bi zgodilo, bodo vse podpisane države izvedle najostrejši bojkot obeh nasprotnic na finančnem, političnem, diplomatskem In gospodarskem področju. Nobena teh držav, ki ne dovoljujejo rešitve vprašanih pripadnosti Chaca z orožjem, ne bo priznala kakršnihkoli teritorialnih sprememb, ki bi bile izvršene s silo na področju Južne Amerike. S tem stališčem se popolnoma strinja tudi angleška vlada, ki je to sporočila prizadetima državama po svojih poslanikih v La Pazu in Assundonu.
WASHINGTON, S. avgusta. Državna vlada je skupno z 18 predstavniki Pan-a©eriške unije podpisala noto, v kateri zahtevajo mirno rešitev spora glede pripadnosti področja Gran Čhaca po mednarodnem arbitražnem sodišču in takojšnjo ustavitev vseh sovražnosti. Nota je bila takoj poslana bolivijski In paragvajski vladi.
LA PAZ, 5. avgusta.. Bolivijska vlada je odbila predlog ABC-držav, da bi enako s paragvajsko vlado umaknila svoje čete iz spornega ozemlja na položaje, ki so jih zavzemale pred L junijem. Na apel Društva narodov pa je vlada odgovorila, da nikakor ne odklanja mirnega načina rešitve obstoječega spora.
IRSKI SENAT ZA NOVA POGAJANJA.
DUBLIN, 5. avgusta. Irski senat je na predlog kmečke stranke sklenil s 17 proti 12 glasovom, da se pokliče De Valero, da prične ponovna pogajanja z Anglija
Hitlerjeve! proti Papenovi vladi
KUBEJEVA IZJAVA NOVINARJEM. — ZAHTEVA »ANGRIFFA«. — KRI SE ŠE VEDNO PRELIVA. — FRANCOSKI TISK O NEMČIJI.
BERLIN, 5. avgusta. Predsednik narodne socialistične poslanske frakcije K u b e je izjavil novinarjem, da nimajo narodni socialisti nobenega vzroka za posebno obzirnost napram gospodom v on P a p e-n u, G a y 1 u in dr. B r a c h t u. Edini človek, ki tajno ne dela s centru-mom, je general Schleicher in naj se gospodje iz cetruma zavedajo, da se narodni socialisti vsa leta niso borili zato, da bi na koncu koncev priznali vlado takozvanih nevtralnih aristokratov. Narodno-socialistični »Angriff« zahteva v svoji posebni izdaji, da vlada dovoli narodno-socialističnim napadalnim oddelkom nošnjo orožja in da se povsod uporabijo ter kličejo kot pomožna pdicija.
Narodni socialisti še nadalje izvajajo teror in izzivajo krvave spopade. Tako so v Norgau pri Konigs-bergu ubili nekega socialnega demokrata. Tudi v Berlinu so bili novi spopadi med narodnimi socialisti in komunisti in sta bila ob tej priliki ubita dva komunista. V Kielu je bil izvršen atentat na tamkajšnjo židovsko sinagogo. V vasi Kwadrat pri Kolnu, so izzvali narodni socialisti težek izgred proti komunistom. Oddanih je bilo nad 50 strelov. Ena oseba je bila pri tem ubita. V Augsburgu so narodni socialisti vdrli v stanovanje komunističnega voditelja
G o s s a in, ker ga niso našli doma, so s tremi revolverskimi streli ranili njegovo ženo, ki je ležala in spala.
PARIZ, 5. avgusta. Francoski tisk se še nadalje bavi s političnim položajem v Nemčiji in s posledicami nedavnih nemških volitev. »E r e N o u v e 11 e« pravi med drugim: »Ono, kar se nam danes zdi najnevarnejše v Nemčiji, je metodično in uspešno izvajanje načrtov nemških generalov in baronov, dočlm so se narodni socialisti in centrum vdali v usodo in mirno opazujejo, kaj se dogaja okoli njih«. »Journal« pravi: »Nedvomno in popolnoma jasno je, da niti Hindenburg niti Schleicher ne bo izročil državne oblasti kakemu hitlerjevcu. General von Schleicher je zamenjal parlamentarni režim s čisto osebnim režimom in v drugih okoluostih ne more niti ne sme odstopiti vojnega ministrstva Adolfu Hitlerju. Kar se tiče socialistov, danes niti niso v stanju, da bi se borili proti Hitlerjevim tolpam in so se z vsemi svojimi dosedanjimi odločitvami in deli pokazali skrajno slabe in neznačajne. Von Schleicher je tudi v resnici lahko popolnoma miren, ker centrum samo govori in raz. pravlja, socialisti molče, dočim zahtevajo mase brezposelnih delav-cev, da se jim d& kruha.
Pogreb kanclerja dr. Seipla
POGREB, KAKRŠNEGA DUNAJ PO SMRTI CESARJA FRANCA JOŽE-
FA NI VEČ VIDEL.
DUNAJ, 5. avgusta. Pokojuega zveznega kancelarja dr, S e i p 1 a je pokropilo včeraj okoli 60.000 ljudi. Današnji pogreb je pa bil tako veličasten, da Dunaj po smrti cesarja Franca Jožefa I. bolj veličastnega sploh ni videl. Udeležili so se ga celokupna zvezna vlada s kancelarjem dr. D o 11 -f u s s o m na čelu, predsednik republike M i k i a s, bavarski ministrski predsednik dr. H e i d, bivši kancelar dr. Josip W i r t h, številni diplomati in politiki.
Od pokojnika se je v imenu krščanske socialne stranke poslovil minister V a u g o i n. Pred vozom $ krsto je
korakal polk pešcev zvezne brambe, za njim pa je vozilo pet voz vence In cvetje. Sprevod sta zaključila zopet polk pešcev in polk topničarjev.
V cerkvi sv. Štefana je blagoslovil truplo prelata dr. Seipla papežkl nuncij mons. S i b 111 i a. Nato je krenil sprevod na Ballhauspiatz k zunanjemu ministrstvu in pred parlament, kjer se je od pokojnika poslovilo še več govornikov. Naposled je bila krsta pokopana na osrednjem pokopališču, kjer Je pripravila občina Seiplovlm telesnim ostankom posebno impozantno grobnico.
Drugi polet v stratosfero
CURIH, 5. avgusta. Središče splošnega zanimanja je nameravana ekspedicija profesorja P1 c c a r d a. Poročevalci raznih svetovnih listov zasledujejo profesorja Plccarda In njegove sotrudnike neprestano s prošnjami za Interview In Prosijo podrobnosti o njegovem poletu. Pri tem se poslužujejo najrazličnejših zvijač, samo da bi dobili podrobnejše podatke o zasnovanem poletu. V teh zvijačah so se še bolj, kakor novinarji, izkazale ameriške filmske družbe, toda njihove prošnje se zavračajo po vrsti, ker je profesor Piccard že vezan po pogodbi z dvema belgijskima podjetjema.
Pri drugem poletu v stratosfero bo imel film v splošnem veliko ulogo. V Bruslju je bilo izdelanih že 800 metrov iilma o subtilnih znanstvenih laboratorijskih delih s pojasnjevanjem znanih osebnosti. Priprave za start, predavanje Plccarda v radijski mikrofon, kakor tudi start sam, vse bo posneto za zvočni Uhtu
Kadar bo ves polet gotov, bo izdelan velik zvočni film v več jezikih. Istotako bodo filmski aparati nameščeni tudi v o-nih aeroplanlh, ki Imajo nalogo opazovati mesto, kjer se bo balon spustil na zemljo. Trenutno proučujeta profesoi Piccard in njegov fizik C o s i n s natančno tla na mestu starta na letališču v DUbendorfu pri Curlhu, ker je to za start sam zelo važno,
OSIJEK, 5. avgusta. V letošnjem septembru bi moral biti v Osijeku XIII. velesejem. Velesejmska uprava pa medtem sporoča, da je splošna kriza povzročila skrajno slabo zanimanje za velesejem in se je uprava odločila, da letošnjo jesensko prireditev opusti. Osiješko gospodarstvo bo opustitev velesejma močno prizadela, če že drugače ne, vsaj s tem, da bo izostalo nekaj deset tisočev(tujcev, ki so vsako leto prihiteli v Osijek, obiskovali trgovine in javne lokale ter puščali v mestu težke denarje.
2.
mrmm »VSCERNIK« jufra
'V MIT
Mariborski ieden
Predstava »Prodane neveste«.
Zanimanje za vprizoritev »Prodane neveste« je zelo veliko. Posebno mariborska okolica se silno zanima zanjo. Pisarni »Mariborskega tedna« prihaja vse polno vprašanj iz okolice in prijavljajo se skupine po 50 do 200 ljudi, ki si jo hočejo ogledati. Voditelji teh skupin so večinoma učitelji, kar je zelo hvale vreden pojav. Predstava bo res nekaj posebnega in omogočeno bo vsakomur, tudi revnemu človeku, da si jo ogleda. Vstopnina bo tako nizka, da jo bo zmogel vsakdo; za vsako predstavo bo na razpolago 3000 do 4000 stojišč po 6 Din. Pa tudi meščani se zelo zanimajo, zlasti za nakup vstopnic vnaprej, ki se bodo dobile že v dveh do treh dneh. Pri dosedanjih vajah se je ugotovilo, da je Trg svobode za vprizoritev »Prodane neveste« scenarično, in kar je glavno, akustično silno primeren.
Gozdarska razstava.
Na razstavi gozdarske šole bo razstavljenih mnogo tisoč predmetov. Prireditev bo velezanimiva in poučna.
Zatvorltev cest in ulic.
Za čas »Mariborskega tedna«, t. j. do 15. t. m. se zapreta dovozni cesti k Trgu Svobode, in sicer na Jugoslovanskem trgu cesta od Grajske ulice proti Trgu svobode in cesta od Razlagove ulice proti Trgu svobode. V dneh 6., 7., 8., 11. in 14. avgrusta 1932 se pa zapro za čas večernih koncertov v Mestnem parku za vsak promet sledeče ulice: Ciril-Meto-dova, Majstrova in Vrazova, oziroma zadnja 2 dneva tudi Obiličeva in Trubarjeva ulica ter severno od parka vodeča vozna pot, a le v kolikor mejijo na Mestni park. Dovoljen bo samo dohod v posamezne hiše.
Prijava prenočišč.
Ker se prijavlja posebno za dneve od 11. naprej vedno več udeležencev za »Mariborski teden«, prosimo ponovno vse, ki imajo na razpolago prazne postelje, da jih prijavijo pisarni »Mariborskega tedna«, da bo mogla vse goste pravočasno spraviti pod streho.
Gremlj trgovcev ponovno naproša vse trgovce, da dovrše aranžiranje izložb do sobote in da jih puste v nedeljo odprte. Komisijski ogled za ocenjevanje izložb bo v torek 9. tm.
Skakalne tekme.
Za skakalne tekme na Teznem je sedaj prijavljenih že okoli 20 prvovrstnih konj, tako, da bo tudi ta prireditev kvalitativno nadkriljevalia vse dosedanje. Silno dobro zastopan bo Zagreb. Prvič bodo Mariborčani imeli priliko videti pri tem športu tudi dame.
Motociklistična sekcija »Peruna« vabi vse člane in prijatelje motociklističnega športa, da se o priliki »Mariborskega tedna« udeleže sprevoda, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob 8. uri zjutraj. Zbirališče Glavni trg. Za člane obvezno.
ŠPORTNIKOM!
V jutrišnji številki bomo objavili navodila za vse športne organizacije ki se udeleže sprevoda v nedeljo dopoldne.
Iz sodniške službe.
Za okrožnega sodnika mariborskega okrožnega sodišča je imenovan sodnik g. Miroslav Dev.
Iz šolske službe.
V višjo položajno skupino sta napredovala profesorja tukajšnje klasične gimnazije gg. France Bračun in Janko Leskovšek.
Kongres učiteljske počitniške zveze.
V Veli luki na Korčuli je bil te dni II. kongres učiteljske počitniške zveze, ki deluje in širi že deset let ferijalno idejo med našim učiteljstvom. Letos bi moral biti jubilejni kongres, bil pa je preložen na prihodnje leto. Na kongresu so bile sprejete nekatere spremembe pravil; pri volitvah je bil izvoljen z majhnimi spremembami dosedanji odbor.
Ponavljalni izpiti na državni trgovski akademiji.
Na državni trgovski akademiji bodo ponavljalni izpiti za prvi in drugi letnik 29. in 30. avgusta, za tretji in četrti letnik pa 31. avgusta in 1. septembra, vsakokrat ob 8. uri. Prvi dan so pismeni, drugi dan pa ustmeni izpiti. Učenci, ki bodo o-pravljali ponavljalni izpit, morajo najkasneje do 28. avgusta vložiti prošnjo in jo kolekovati s 5 Din in z 20 Din za vsak predmet. Redni pouk se prične 5. septembra. ob'8. uri.
Zadnja pot Oskarja Deva
SLOVO MARIBORA OD ZASLUŽNEGA SKLADATELJA
TORJA.
IN ORGANIZA-
Težko se je poslovil sinoči Maribor od pokojnega skladatelja in sodnega svetnika Oskarja Deva. Že pred napovedano uro se je zbrala množica prijateljev, znancev in čestilcev pred hišo žalosti v Maistrovi ulici. Slovesa so se udeležili skoraj vsi njegovi stanovski tovariši s podpredsednikom sodišča g. dr. Franom Pihlerjem na čelu. Navzoči so pa bili nadalje mestni župan g. dr. Franjo Lipo 1 d, oba okrajna glavarja g. dr. I p a-v i c in g. M a k a r, ter drugi odlični zastopniki mariborske javnosti.
Po cerkvenem obredu se je pred hišo žalosti poslovil od pokojnika predsednik mariborske Glasbene matice, gimnazijski ravnatelj g. dr. Tominšek, ki ga je slavil kot velikega skladatelja^ ustanovitelja in častnega člana Glasbene matice mariborske ter častnega člana ljubljanske Glasbene matice. Z vso ljubeznijo se je pokojni Oskar Dev posvetil zlasti koro-
ški narodni pesmi in si postavil z njo večen spomenik; Sedaj je odšel tja »Gor čez izaro« ... njegov spomin pa bo živel večno med nami.
Nato so zapeli združeni pevski zbori Ipavčeve župe pod vodstvom zborovodje g. Horvata pokojnikovo žalostinko »Vigred se povrne...« Venci in šopki so zagrnili krsto, ki so jo prepeljali na Glavni trg, kjer so po obredu zapeli pevski zbori še »Kje so tiste stezice...« in »Gor čez izaro...« Ko je zbor končal: »Zdaj vse minulo je, nič več pel ne bom...« so bile solzne oči vseh neštetih žalujočih.
Tako se je poslovil Maribor od svojega dragega pevca, dobrega in plemenitega Oskarja Deva. Pogrebni avto je nato odbrzel preko mosta proti Ljubljani, kjer bodo danes našega Oskarja položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico.
Vpisovanje na državni trgovski akademiji.
V prvi razred državne trgovske akademije se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom in niso starejši kot 17 let. Učenci, ki so starejši, morajo imeti odobritev za sprejem od banske uprave. Vpisovanje v prvi letnik bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 11. ure. Pri vpisovanju plača vsak učenec 50 Din vpisnine in 20 Din za zdravstveni fond. Poleg potrebnih izpričeval mora prinesti s seboj tudi potrdilo pristojne davčne oblasti o neposrednem davku, če ga plačujejo njegovi starši. Po predpisani tabeli mora učenec takoj pri vpisovanju plačati tudi šolnino, ako njegovi roditelji plačujejo več kakor 300 Din direktnega davka.
Slovenski trgovski shod.
Z ozirom na slovenski trgovski shod, katerega se udeleže tudi minister trgovine in industrije g. Mohorič in drugi odlični gostje, vabi gremij trgovcev vse gospodarske kroge, ki so hišni posestniki, da okrasijo v nedeljo svoje hiše z zastavami. Hkrati se trgovstvo vabi, da se zbere ob V na 10. uro k sprejemu g. ministra na novem Glavnem trgu, ob 10.15 se pa prične v dvorani pivovarne »Union« trgovsko zborovanje.
Konferenca trgovcev s sadjem.
V soboto 6. t. m. ob 10. uri dopoldne bo pri »Orlu« važna konferenca trgovcev s sadjem. Pri tej priliki bo ustanovni občni zbor Združenja trgovcev in izvoznikov sadja za vsa mesta na področju bivše mariborske oblasti. Na konferenci bodo razpravljali tudi o letošnjih cenah sadja in o izvozu na tuji trg.
Postajališče Orehova vas— Slivnica je z odlokom železniškega ravnateljstva v Ljubljani pod upravno postajo Rače— Fram. Radi tega so se s prvim avgustom uveljavile tudi nove vozne cene, ki so enake kot na postaji Rače-^Fram, kljub temu, da je oddaljeno od Rač nad 3 km. Močno je s tem prizadeto okoliško ljudstvo, ki je že doslej komaj spravilo bore dinaTje za prevoz iz kraja v kraj. Prosimo zato merodajne činitelje, da bi kljub stavljenju pod upravno postajo Rače— Fram ostale cene voznih listkov enake ko prej, ker bi s tem gotovo dvignili promet in koristili torej tudi železniški upravi sami.
Akcija zagrebških najemnikov.
Te dni je bila v Zagrebu plenarna seja zagrebških stanovanjskih najemnikov, na kateri so sklenili poslati v Beograd deputacijo, ki bo prosila miništrskega predsednika, naj bi prišel zakon o znižanju najemnin že 5. t. m. pred narodno skupščino.
Prepoved zahajanja v krčme.
Okrožno sodišče v Mariboru je v smislu uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb prepovedalo Francu Pogoreucu, rojenemu 1. 1905 na Pragerskem, stanujočemu v Račah 71, zahajati v krčme za dobo 2 let, to je od 5. avgusta 1932 do 4. avgusta 1934. ’
Vreme.
Nič stalnega vremena ne bo, tako pravi vremenska napoved. Davi ob 7. uri je kazal barometer v Mariboru pri 17 stopinjah 738, reduciran na ničlo pa 736; temperatura je znašala.ob 11. uri dopoldne 20.9 stopinj.f
Znižana vožnja.
Prometno ministrstvo je dovolilo vsem udeležencem (tudi takim, ki niso člani Sokola) svečane otvoritve letnega telovadišča Sokola Maribor I., ki bo v nedeljo 7. t. m., polovično vožnjo po železnici. Vsak posameznik naj kupi cel vozni listek, ki bo, potrjen od Sokola I., veljal tudi za vrnitev. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala na zletiŠču. Udeležencem otvoritve letnega telovadišča za znižano vožnjo ni potrebna posebna legitimacija.
V nedeljo, 7. avgusta
slovesna otvoritev
telovadišča Sokola .
Na sporedu; povorka, otvoritev, štafeta, javni nastop ter velika veselica!
Okrajni gremlj trgovcev v Mariboru
vabi vse člane, da se po možnosti v čim večjem številu udeležijo sprejema trgovinskega ministra g. Mohoriča na Glavnem trgu v Mariboru v nedeljo 7. t. m. ob 10. uri dopoldne.
Opozorilo gostilničarjem.
Opozarjamo gostilničarje zadrugarje, da morajo v smislu člena 52 odstavek 2. noveliranega taksenega zakona plačati vse takse vnaprej in to: 1. Na račune (tp. 34) najpozneje 1. vsakega meseca zado-tični mesec. 2. Točilno takso 31. 1. za I. polletje in 31. 7. II. polletje. 3. Veselično takso najmanj 24 ur pred prireditvijo. Zavezanci, ki redne takse ne plačajo pravočasno, se kaznujejo brez izjeme poleg plačila redne takse z enkratnim zneskom redne, takse in plačati morajo povrh še takso za razsodbo, in sicer do 100 Din 30 Din, do 300 Din 50 Din, do 500 Din 80 Din, do 1000 Din 150 Din, do 2000 Din 200 Din itd. — Načelstvo gostilničarske zadruge Pobrežje.
Petindvajsetletnica Ruške koče.
Letos 8. septembra bo minilo 25 let, ko je dobil starodavni Sv. Areh ljubeznivo sosedo — Ruško kočo. Tega dne so odmevali možnarji po nepreglednih pohorskih gozdovih in glas pohorske godbe je že od daleč naznanjal, da se tamkaj obhaja nekaj posebnega. Mili glas Areho-vih zvonov, ki jih je tudi uničila svetovna vojna, je vabil turiste in Pohorce v cerkev, kjer je z gromkim glasom pridigal priljubljeni »pohorski župnik« g. dr. Medved. Po maši in blagoslovitvi jje blagi dr. Orožen, prvi predsednik Slovenskega planinskega društva, otvoril s pomembnimi besedami najsevernejše slovensko planinsko zavetišče — Ruško kočo. S postavitvijo Ruške koče je bil položen temelj za razvoj slovenske turistike v severnem delu naše domovine. Ruška koča pa je bila v avstrijskih časih pravo pravcato žarišče ljubezni do slovenske zemlje, do slovenskih planin. V nedeljo
4.	septembra bomo obhajali srebrni jubilej te zgradbe, Prijatelji Ruške koče in Podravske podružnice SPD, pridite v velikem številu na Pohorje, da počastite s svojo navzočnostjo to zares pomembno slavnost!
Sobota In nedelja: rožna veselica z umetniškimi predstavami in plesom v Veliki kavarni
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove vode. «Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ispred sodišča
Dva tatova.
Pred malim kazenskim senatom sta se zagovarjala dva nevarna tatova, 3Sletni brezposelni delavec Anton Pukšič, doma nekje v slovenjebistriški okolici in brezposelni šofer France Šrajner s Teznega. Pukšič je že star znanec mariborskega sodišča. Bil je že 8krat kaznovan in je precejšen del svojega življenja presedel v zaporu. Tokrat je bil obtožen radi dveh vlomov. Pred senatom je vse priznal in bil obsojen na ri leta težke ječe ter izgubo častnih pravic za dobo treh let.
Bolj nevaren, predrzen in spreten tat je France Šrajner. Odkar je bil brez posla, se je posvetil kraji koles. Tudi France je bil že večkrat kaznovan. Obtožen je bil, da je v zadnjem času kradel kolesa iz barake, kjer ponavadi shranjujejo železniški delavci iz delavnic na koroškem kolodvoru svoja kolesa, ko gredo na delo. Pokradena kolesa je prodajal v okolici Ptuja. Tatinskega Franceta so zašili za 14 mesecev.
Obe razpravi je vodil vss. g. dr. Tom* bak, votanta sta bila okrožna sodnika gg. dr. Čemer in Kramer, obtožnici pa je zastopa! namestnik državnega tožilca gosp. Sever.
Odbor za podporo revne dece v Fali, priredi v nedeljo 7. avgusta popoldne v, grajski gostilni »Pri čuku« vrtno veselico s streljanjem za dobitke, konkurenco tamošnjih lepotic, kegljanjem za dobitke, srečolovom, šaljivo pošto, itd. Ves čisti dobiček je namenjen za obdarovanje siromašnih otrok o priliki letošnje božičnice. Na razpolago bodo vsa gorka in mrzla jedila, kakor tudi dobre pijače. Odhod vlaka iz Maribora ob 13.18, odhod iz Fale ob 20.42.
»Nanos«.
V nedeljo izlet v Laško, kjer se udeležimo prireditve Orjema. Vožnja je polovična. Vabljeni tudi prijatelji društva. Odhod iz Maribora z vlakom ob 5.30.
Samo še dva dni in objel nas bo prijeten hlad pohorskih stezic na Klopnem vrhu, sprejela nas bo koča-jubilaretka, razveseljevalo nas. bo pristno planinsko rajanje, zato še enkrat: v nedeljo vsi na Klopni vrh!
Karambol.
Ko je zavil včeraj dopoldne poštni voz iz Jenkove v Vetrinjsko ulico, ie zavozil vanj z vso silo neki osebni avto. Sunek je bil tako močan, da je podrl konja^ in prevrnil voz s poštarjem vred. Poštar in konj sta se na srečo le lažje poškodovala. Lastnik avtomobila bo imel opravka s policijo in najbrže tudi s sodiščem.
S policije.
Preteklo noč so imeli v Ključavničarski precej gostov, Vse celice so bile polne, tako, da je nadzornika zaporov že skrbelo, kam bi utaknil neko Francko, ki se je nalezla močne kapljice in rogovilila, da niso mogli ostali gostje mirno spati. Aretiranih je bilo sinoči šest potepuhov, trije razgrajači in dva sumljiva postopača. Zabeleženih pa so imeli 11 prijav radi manjših prestopkov.
Žalostna smrt.
Težke dni je preživljal 40-letni vojni invalid Jakob Celinšek. Zadnje čase je stanoval v Gozdni ulici na Pobrežju. Bil ja že delj časa brez posla m živel je od milosti dobrih ljudi. To pa sl je siromak tako gnal k srcu, da je sklenil napraviti konec svojemu trpljenju. Včeraj popoldne je odšel y bližnji gozd in se obesil. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Poklicali so tudi reševalce, ki so pohiteli v gozd, toda vsaka pomoč je bila zaman. V o-bešenem ni bilo več znaka življenja. Z mrtvaškim .vozom so ga prepeljali v mrtvašnico na pobrežko pokopališče.
Nogo si ]e zlomila.
V Leskovcu je padla 241etna Pavta Soršakova zelo nesrečno. Pri padcu si je zlomila desno nogo. Ponesrečenko so morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. —
V M a r i H o ru, 'dne 5. Vni. &3Ž.
tmcea
Mariborski »V E C E RNIK« Jtifra
Sim 3.
Mariborska okolica v dobi pasfih dni
VROČINA, DELO, AVTOMOBILI, POLITIKA, CIGANI, KONJEDEREC, SLADOLEDAR, GODBA, VINOTOČI, CESTNA ŽELEZNICA IN DOBER ZRAK.
Vročina, pa spet oblačno in že te trese, da bi najrajše oblekel plašč. Vendar prevladuje vročina in toplomer kaže opoldne včakih tudi 35 stopinj. Ves spoten in rdeč prideš domov k kosilu; ne diši ti ne juha ne prikuha; edino salata ti še ugaja, in hvala Bogu letos je je dovolj.
Kmet se ne ustraši ne vročih ne oblačnih pasjih dni, venomer dela, ko ura, saj je to delo njegov življenjski obstoj, njegov priprava za dolgo zimo. Pik, pok, doni skoraj iz vsake hiše, čas mlatve je. In skrbna gospodinja se ne ustraši vroče krušne peči ne žarečega oglja; giban-ce, štruklji in razne druge kmetske slaščice se evro in peko, da ne bodo mlatci lačni, in tudi za žejo skrbijo.
Vse je monotono, življenje poteka enakomerno, brez vsakih senzacij; le neznos ni avtomobili dvigajo oblake prahu in se ne ozirajo ne na levo ne na desno in tudi ne na varnostne in oblastvene predpise. Drvijo z velikansko brzino in če se hočeš sprehajati in se spočiti v lepi okolici, ti pridrvi avto in te zavije v neznosen oblak prahu, da te takoj mine vsa dobra volja.
Ženske, ki delajo po polju, nimajo kaj govoriti, ker ni senzacij, zato delajo tiho; k kdaj pa kdaj pride katera in prinese n°.vico, ki je seveda senzacija in nad vse ^vdušeno sprejeta. Tudi s politiko se že bayišo. Razne dogodke obračajo in obr-neio in zelo naivno kritizirajo in hvalijo ter se rade spominjajo časov, ko jih je še »Franci rengiral«.
Pa ti pride senzacija. Cigan z medvedom, ciganke z opicami; vse staro in mlado dere za njimi, vse je radovedno in mar sikdo si želi > velikih atrakcij teh živali, a je razočaran, kajti razen nekaterih kretenj na enoglasni zvok »bunda, bunda« ni videti ničesar. Marsikdo se tudi izraža, da je to trpinčenje živali in da je treba to zadevo urediti z oblastmi. Razočarani so pa tudi lastniki teh kosmatincev, kajti malo dinarjev pade v njihove roke in mrmraje odidejo, za njimi pa gruča bosih paglavcev, ki se šalijo in občudujejo zverine.
Tudi sladoledar se včasih zgubi in je predmet zase in center občudovanja. Mar sikomu se cedijo sline po sladkem sladoledu, marsikdo dobi s šibo, ker ne da mamici miru. Toda tudi sladoledar se zvečer vrača razočaran in šteje svoj borni izkupiček.
Malo razvedrila mora biti. Godba, radio, gramofon, vse vprek doni iz vsake
gostilne. »Marie, Marie ...« pa tango, rumba itd., tako, da posebno proti večeru ne veš kaj bi poslušal. In vse melodije so ti že znane, saj jih slišiš vsak dan najmanj petkrat.
Posebna senzacija v mariborski okolici je v tej dobi, ko čitaš na vsakem drogu razglas občine: »Strogi pasji zapor!« tudi sivo pobarvan voz z moškim, ki nosi dolgo puško. Krik in vik je na vasi, vse hiti skupaj, vse občuduje in ugiba, eden je pa vendar pogruntal: »Šintar je!« Res, konjederec je, strah in trepet psov in kužkov. Z veliko spretnostjo jih polovi in spravi v voz. Pobral je nekod celo psa, ki je bil na verigi. Lastnik, ki mu je bil pes zvest čuvaj, je imel mnogo potov in stroškov, preden ga je dobil nazaj. Pa se je zgodila senzacija. Voz je stal na vasi, njega ni bilo, pa se ojuniči fante, odpre voz in vsi ujetniki veselo lajajoč planejo iz jetništva in se razkadijo po vasi. Upamo, da se bo to strogo jetništvo naših kužkov kmalu nehalo.
Gostilničarji stojijo na pragu, brez gostov. Nasprotno pa so kljub krizi vinotoči vedno polni, posebno ob nedeljah. Saj dobiš za bore 3 dinarce že liter dobre ga vina, v gostilni pa moraš plačati zanj najmanj kovača.
Najnovejše pa je, da nameravajo nekje v mariborski okolici graditi cestno železnico, kar ni aprilska šala in je predmet razgovorov in debat. Kdaj se bo načrt realiziral, ne vemo in upamo, da se za bližnji čas pospeši odločitev.
Tako vidimo, da je tudi na deželi suša, kriza in ne vem kaj še. Življenje je monotono, brez senzacij, in vendar je prijetno, saj imamo vsaj dober zrak, ki ga v mestu pogrešate.
Kaj je lepo in kaj ni prav?
Misli meščana.
Ko se človek vrne iz tujine, kjer je obiskal kopališča na morskih obalah in ob alpskih jezerih, ki se ponašajo z bogatim komfortom in se poda na naš Mariborski otok, ga prevzame pestrost in razgibanost kopališkega življenja, da mu kmalu zatemne vsi spomini na lepoto tujih kopališč. Ko opazuje to življenje z divne terase, ga omami slikovitost kopališča, kjer se vežbajo zdrava, krepka in zagorela telesa v plavanju, ob straneh se pa zabava mlado in staro, vse tako veselo in ^ivahno, da si človek očita, čemu hoditi v tujino, ko je doma tako lepo, najlepše. Če se ti zahoče miru in po-
'mft* MH—rir ,iriaBa£|^BW—bb—o—api
čitka, napraviš nekaj korakov v gozd dehtečih smrek ali košatih bukov, kjer je rajska tišina, ki je ne moti niti krik in vrisk stotine kopalcev.
Mariborski otok je naš ponos.
Hudo pa zadenejo človeka nekateri ne-dostatki. Prevoz, ta nesrečna avtobusna vožnja zagreni obiskovalcem vso lepoto in vse veselje. Avtobusi, ki prevažajo kopalce na otok, so ob popoldanskih urah tako natlačeni, da se morajo ljudje suvati in pehati za prostore in človeku se prav lahko zgodi, če ni nesramen, da mora čakati po celo uro na drugi voz. Če pa srečno vstopi, gorje njemu, komaj diha. Odveč bi bilo govoriti o nevarnosti, ki bi se lahko pripetila radi najmanjšega defekta v motorju. Ali res nima avtobusno podjetje na razpolago za opoldanski čas več vozov?
Drugi nedostatek je dovozna cesta na otok. Na njej ni človek varen življenja pred drvečimi avtomobili, za katerimi se dvigujejo oblaki prahu, da bi se človek zadušil. Potrebno bi bilo, da se dovozna cesta od odcepa do otoka uredi tako, da bo sposobna tudi za avtobusni promet in bodo lahko vozili po njej avtobusi prav do otoka.
Če smo zgradili tako lepo kopališče, pobrigajmo se še za primeren prevoz kopalcev iz mesta na otok in nazaj, pa bo zaenkrat vse v redu.
Naša obrt.
V zadnjih letih se je obrt v Sloveniji zelo lepo razvila. Zanimiva je statistika raznih obrti, od katerih mnoge prav lepo uspevajo. Skupno imamo 252 raznih obrti, obrtnikov pa smo imeli ob koncu lanskega leta 32.913, dočim jih je bilo leta 1925 le 26.653. Največ je (gostilničarjev, restavraterjev in hotelirjev. V Sloveniji imamo 5552 gostiln. Na drugem mestu so čevljarji, 3953, njim sledijo mlinarji, 2694, nato krojači, 2071, potem mizarji, 1985. Tudi šivilj in krojačic imamo razveseljivo število 2470. Vsi do zadnjega pa' občutijo današnjo krizo.
Kupujte domače blago!
V današnji dobi vsesplošne krize se vodi po vseh državah akcija pod geslom: »kupujte domače blago!« Italija vodi že več let propagando za domače izdelke in sili svoje državljane da se marsičemu odrečejo. Tam so predpisi za peko kruha, upeljani so takozvani »riževi dnevi« in dnevi »slamnikov«. V Grčiji so upeljani brezmesni dnevi, da bi bil uvoz živine čim manjši. Angleška kraljica je odredila, da morajo vse njene dvorne dame nositi oblačila iz bombaževine, da bi se podprla domača tekstilna industrija, ki jo je zajela kriza. In koliko se trudi Rusija, da bi omejila uvoz raznih predmetov, ki jih izdeluje doma. Tako se trudijo vse države, da bi njih ljudstvo kupovalo domače izdelke, domače blago.
S@k©lst*r®
Zagrebški wolleybalci v Mariboru
Poleg štafete za pokal Sokola Maribor I. je prijavil Zagreb tudi svoje najboljše wolleybalsko moštvo, ki bo odigralo prijateljsko tekmo z državnim prvakom, moštvom Sokola Maribor-matice.
Zagrebčani, ki so si nedavno priborili prvenstvo med hrvaškimi župami, razpolagajo z ostro kombinacijosko igro ter imajo letos precej izgleda na državno prvenstvo, bodo domačemu moštvu gotovo precej trd oreh in je izid tekme prav negotov.
Vsekakor bomo imeli priliko videti tehnično dovršeno igro državnega prvaka ter bodo vsi pristaši wolleybala, ki jih je v Mariboru še jako mnogo, sigurno prišli na svoj račun.
Tekma bo v nedeljo 7. t. m. ob 9. uri na telovadišču Sokola Maribor matica.
Sokol Maribor II — Pobrežje.
Zbirališče za sokolsko povorko, ki bo ob priliki svečane otvoritve letnega telovadišča Sokola I., bo v nedeljo 7.t. m. ob 14. na letnem telovadišču. Pridite vsi v kroju ali z znakom in točno.
Sokolsko društvo na Teznem
poziva vse svoje članstvo, da se zanesljivo zbere v nedeljo 7. avgusta ob 14. uri na letnem telovadišču na Teznu, odkoder odkorakamo pred Narodni dom -v Maribor. Člani v kroju, članice, naraščajnice, naraščajniki, moška in ženska deca v telovadnih oblekah. Ostalo članstvo v ci-vilu z znakom! Pridite vsi in točno!
Tihotapci ugrabili policijskega kapitana
Pogosto smo že slišali, da je kapitan kake ladje ugrabil človeka in ga odpeljal, velika redkost pa je, da bi bil ugrabljen kapitan sam. Neka španska policijska ladja je nedavno preganjala v bližini škanske obale neko tihotapsko ladjo. Kapitanu policijske ladje se je po hudi tekmi posrečilo doseči tihotapsko ladjo, ki ki je na njegov poziv tudi ustavila. Policijski kapitan se je z majhnim čolnom v družbi nekaterih stražnikov odpeljal k tihotapski ladji in se povzpel na krov. Komaj pa so bili policisti na krovu, so planili tihotapci po njih in jih pometali v morje, dočim so policijskega kapitana zvezali in ga z vso brzino odpeljali v noč, ki jim je omogočila srečen beg.
fpominlaite te CND
Intimnosti iz Haydnovega
V* 1*	•
življenja
^ Letos je ves kulturni svet proslavil 200-letnico Haydnovega rojstva. V vseh večjih glasbenih središčih so se izvajali neštevilni koncerti, katerih sporedi so vsebovali le skladbe velikega skladatelja, imenovanega »očeta simfonije«. Njegovemu spominu je bilo poleg tega posvečenih ogromno število konferenc, študij,
. člankov in komemoracij. Redko kdo pa f® 3e Podrobneje zanimal za zasebno, naj-M rf6fe živlienje velikega umetnika, v ea tem pa je napisal v neki francoski reviji t^aul Landormy krajšo študijo pod naslovom »Les amours de Haydn«, v kateri je^ osvetlil Haydnove odnošaje na-pram ženskam. Naj navedemo nekaj najznačilnejših potez iz tega spominskega dela.
Kakor je znano, je bil Haydn v svoji zgodnji mladosti cerkveni pevec na koru 'dunajske katedrale. Nekega dne pa je bil nepričakovano odpuščen in se je brez sredstev znašel na cesti. Prisiljen je bil služiti si svoj vsakdanji kruh s sviranjem , po ulicah in gostilnah v družbi z najsi-romašnejšemi godbeniki. Tedaj pa se mu je nenadoma nasmejala sreča in dobil je mesto kapelnika pri knezih Esterhazyjih. Kratko nato se je tudi oženil.
Že dolgo je poznal blagega dunajske-ga brivca Johanna Kellerja, ki ga je podpiral v njegovem pomanjkanju. Ko je Prihaja! v brivčevo hišo, se je zaljubil v njegovo najmlajšo hčerko. Nekega dne se je ojunačil iz zaprosil očeta za njeno roko. ki jo je po oče žal že obljubil ne-
komu drugemu. Ker pa je oče videl v mla dem kapelniku človeka, ki ga čaka še velika bodočnost, mu je ponudil svojo starejšo hčerko Ano Marijo.
»Toda ona me ne ljubi,« mu je odgovoril Haydn.
»To pač ni glavno v zakonu,« ga je zavrnil brivec. »Tudi mene ni moja žena ljubila, pa vendar živiva srečno in zadovoljno.«
Ker ni hotel užaliti poštenjaka in svojega nekdanjega dobrotnika, se je Haydn končno poročil z Ano Marijo, po značaju zelo domišljavo in hladno žensko, ki je bila vrhu tega še tri leta starejša od njega. Ves čas zakona ga je trpinči a in mu grenila življenje, vendar pa se ji ni posrečilo, da bi ga spravila iz njegovega nerazrušljivega miru in vedno blagega ter vedrega razpoloženja. Svoj težki zakonski jarem je nosil Haydn v takih razmerah polnih osemnajst let, ko se je v marcu 1. 1779. zaljubil v Luigio Polzel-lijevo, ki ji je razložil svoje neznosno zakonsko trpinčenje. Luigia je bila tedaj stara 19 let in se je pravkar poročila z violinistom Antonijem Polzellijem. Bila je stasita, ljubka Neapeljčamka, ki je imela skromen, toda topel glas in je prepevala manjše solistične partije. Obenem s svojim možem je bila angažirana pri prin cu Esterhnzyju in je bila torej direktno podrejena kapelniku Haydnu.
Tedaj Haydn niti misliti ni smel na ločitev zakona in je živel z Luigio Polzelli-jevo polni dve leti tajno v intimni ljubezni.
Med kapelnikom in mlado lepo zborist-, ko se je kaj hitro razvila živa simpatija.
Družila ju je namreč ista usoda v njunih zakonih. Dočim je Haydn trpel zaradi neznačajnosti svoje žene, je bil Luigin mož večinoma nezadovoljnež, poleg tega pa še zelo sirov in nasilen, ki se celo ni obotavljal dvigniti roko na svojo ženo.
Kljub razmeroma znatni razliki v starosti, sta se medsebojno močno vzljubila. Vsekakor jima ni bilo lahko skrivati svoje ljubezni pod dvojno kontrolo: nje-njegove žene in njenega moža. Toda ljubezen ne pozna zaprek.
Nastale pa so kmalu spremembe. Po dveh letih njunega znanstva je violončelist Polzelli zapustil Dunaj in se z ženo vred vrnil v Italijo. Haydnu in Luigiji je preostalo le še dopisovanje, ki je bilo zelo zvesto in pogosto. Haydin je svojo ljubico podpiral tudi denarno. Po osmih letih je Polzelli nenadoma umrl in Luigia je bila prosta. Pač pa so Haydna še vedno stiskale neznosne zakonske vezi. Nikakor pa ni opustil trdnega namena, da se nekega dne poroči z Luigio. Ko je zvedel, da je postala vdova, ji je čestital in ji v svoji preprostosti pisal:
»Draga Luigia! Morda bo vendar napočil oni, za naju tako zaželjeni čas, ko se bo četvero oči, ki naju ovirajo, končno zaprlo. Doslej se je zaprlo šele prvih dvoje. Toda zato drugih dvoje?... Naj se zgodi božja volja!«
Dokaz, kako morejo tudi v najpokoj-nejši in najplemenitejši duši slabe zakonske zveze roditi sirove, neplemenite že lje!
V njegovo nesrečo pa je »teh dvoje oči« njegove žene Ane Marije živelo z
njim še do 1.1800. Tedaj je imel Haydn že 68 let, Ligia pa 40 let. Pri Luigiji se je hrepenenje po zakonski zvezi s svojim starim prijateljem že precej oihadilo. Iz vsega je razvidno, da je postala ta Italijanka zelo realna in praktična. Držala je Haydna v nekaki »rezervi« za primer, da se ne bi našlo nič boljšega. Samo na ta način je mogoče razlagati neko pismo, ki ga je zahtevala od Haydna po smrti njegove žene in ki se dobesedno glasi: »Jaz, podpisani obljubljam signori Luigiji Polzelli v primeru, da bi se ponovno oženil, da ne bom vzel nobene druge razen omenjene Luigije Polzelli. Če bom pa ostal vdovec, ji bom zapustil po svoji smrti 300 goldinarjev. V tem imenu, za diokaz pred vsakim oblastvom, se podpisujem: Joseph Haydn, kapelnik Njegove Jasnosti kneza Esterhazyja. Na Dunaju, 23. marca 1800.«
Med tem pa se je Luigia ki se ni na-pram Haydnu obvezala z ničemur, kaj kmalu poročila s pevcem Luigijem Franchinijeth.
Kako žalosten konec ljubezni, ki bi morala biti velika in slavna! Kako grenko razočaranje za starca Haydna! Kdo drugi na njegovem mestu bi bil užaloščen in zastrupljen za ves ostanek svojega življenja. Pri Haydnu pa najbrže njegova umerjenost in blagost nista niti v tem primeru dovolili, da bi se skalila njegova duševna vedrost in veselje, ki ju je ohrani' do konca svojega življenja. Vse svoje najgloblje občutke, bolesti in trpljenje, je izlil v melodije svojih nesmrtnih simfonij.
VOHUNI
63
Iz tajnih arhivov.
Čitatelje bo začudilo, ko so sovjeti izbrali London za evropsko središče komunistične propagande v industrijskih zadevah. London, Berlin in Pariz so prišli kot glavni stan v poštev, odločili so se za London, ker nudi trenutno največjo varnost, medtem ko so policijske oblasti ostalih dveh mest zelo netolerantne. Medtem pa je dobila angleška komunistična stranka in ostale komunistične organizacije nalog »organizirati delavstvo k nasilnemu napadu na oblasti Anglije, imperijalističnemu središču sveta.« Množice, tako pravi ta nalog, lahko pridejo do oblasti le tedaj, ako s silo nastopijo proti moči buržujev, kapitalističnemu ustroju države, vojski, policiji, birokra-tični hierarhiji, sodiščem in parlamentu. V ta namen se lahko vrši zelo plodovita propaganda po tovarnah, kajti če bo prišel čas za odkrit upor, bi bil prvi ukrep proglasitev, splošne stavke.
Z istimi metodami delajo tudi na drugi strani Atlantskega morja. Mr. Whalen, policijski predsednik New Yorka, je priobčil celo vrsto dokumentov, iz katerih razvidimo,' da so bile stavke in nemiri brezposelnih povzročeni zgolj od komu-
nističnih agentov. Te obtežilne dokumente je dobil v roke s pomočjo protišpijo-naže.
Na Kitajskem so sovjetski agenti zelo delavni, toda vsaj za kratek čas je njihovo delovanje v Šanghaju onemogočeno. Protivohunstvo policije je z uspehom izpraznilo veliko komunistično središče. Našli so ga v, neki hiši, ki je na zunaj bila sedež neke kitajske dobrodelne družbe; pri tej priliki so odkrili veliko množico pendrekov, praznih steklenic in vreč s peskom. Da bi razdelili moč policije, so ti ljudje nameravali, vprizoriti veliko delavsko demonstracijo v nekem drugem predelu mesta, medtem ko bi tovariši v majhnih skupinah, napadli posamez ne stražnike, jih pobili in jim odvzeli orožje. Te napadalne oddelke so izbrali med delavci, pred tem pa so rdeče celice vse natančno izvohunile. Toda v tem primeru je protivohunstvo hitreje delalo. Napad se je popolnoma ponesrečil. Sto enajst komunistov je šanghajska policija aretirala in jih izročila kitajskim oblastem.
V večini evropskih držav je vojna obveznost še v veljavi in povprečni rekrut se jezi nad časom, ki ga mora prebiti od domačih in od doma. Vojaške celice so radi tega zelo učinkovita sredstva komunistične propagande, kajti med ne-
zadovoljneži najdejo agitatorji vedno mno go pripadnikov. V francoski armadi so take celice zelo številne, in njihova organizacija jamči za uspeh.
Vojaška celica se precej razlikuje od industrijske, kajti pri vojakih so ljudje le krajši čas. Tovarniški delavec živi celo vrsto let na istem kraju, medtem ko se vojak, ki je pripadal vojaški celici, po odslužitvi svojega roka zopet vrne v privatno življenje. So pa dve vrsti vojaških celic. Prva sestoji iz prostovoljne združitve dveh treh komunistov, ki so bili poklicani k vojakom. Za časa svoje odslužitve razdeljujejo med tovariši propagandne spise, katere so bili dobili od glavnega stana ali pa od svojih tova-rišev. Sklicujejo tajna zborovanja, se od časa do časa medseboj posvetujejo in poročajo vodstvu svoje stranke o vseh važnejših dogodkih v vojašnici. Več ne pričakujejo od njih in vodstvo stranke ne pripisuje njihovemu delovanju posebno velike važnosti.
Druga in nevarnejša vrsta vojaških celic pa obstoji iz poklicnih agentov, katere pošilja Moskva v razne države. Ustanovitev take celice se izvrši sledeče:
Potem ko so se izvršila natančna poizvedovanja, sklene sovjetski tajni urad ustanovitev stalne celice v polku kake
'VM aTrbo ru,T3nr,ryTCT3fl ^
garnizije, kjer bi se dale zbrati važne vojaške informacije. Potovalni agent, katerega pošljejo v dotični kraj, se najprej nekoliko orientira. Tak agent deluje neodvisno od krajevne komunistične organizacije, kateri v splošnem Moskva ne poveri tako težavnih nalog; v njegovi prtljagi je vse polno protimilitadstičnih letakov. Obilno je založen z denarjem in upa, da bo še zanj nekaj ostalo. Kajti vsote za njegove osebne izdatke in potne stroške so zelo velikopotezno izračunane.
Že pri prvem obisku na prizorišču svojega kasnejšega delovanja mu izvršitev naloge ne dela nobenih težav, kajti eno garnizijsko mesto je popolnoma podobno drugemu. Večinoma se zadržuje v bližini vojašnice, obišče vse sosedne ulice in si zabeleži gostilne, v katerih se običajno vojaki shajajo. V teku prihodnjih dni obišče vse gostilne, pije s krčmarjem in daje njemu in vojakom za pijačo. Potem je lahko siguren, da bo pri prihodnjem obisku dobrodošel gost.
Drugi obisk napravi v soboto zvečer ah v nedeljo, ko imajo vojaki prosto in pridejo gasit svojo žejo. Brez velikih težav mu uspe zaplesti jih v pogovor; seveda plača sam vse, kar popijejo njegov* novi znanci.
Šport
Razpis propagandnega sku* pinskega teka skozi Maribor
dne U. avgusta 1932 pod pokroviteljstvom odbora »Mariborskega tedna«.
1. Tek se izvedi* po pravilih JLAZ.
2. Pravico starta imajo vsi verificirani lahkoatleti vseh mariborskih klubov.
3. Start bo ob 19. uri pred igriščem ISSK Maribora (Koroščeva ulica). Proga vodi po Koroščevi in Maistrovi ulici Zrinjskega trgu, Kolodvorski ulici in Aleksandrovi cesti na cilj na Trgu svobode; skupna dolžina 1800 m.
4. Vsak kitih dostavi poljubno število tekalcev, katerih prva šestorica šteje po placementu kot prvo moštvo, druga kot drugo itd.
5. Tekalci bodo opremljeni s startnimi številkami, katere prejmejo zanje posamezni klubi in so zanje tudi odgovorni.
6. Oblačilnica za vse tekalce bo v garderobi ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Vsi prijavljeni tekalci, reditelji ko tudi člani žirije morajo biti na dan prireditve (11. 8. 1932) že ob 18. uri v Ljudskem vrtu.
7. Žirija: predsednik dr. Ervin Jettmar; vodja teka in starter g. Evgen Bergant; sodniki na startu in cilju:	gg.	Fišer,
Smerdel, Beigott, Kramberger, dr. Schei bel, Cestnik. Zapisnikarji: gg. Vahter D. Amon in žebot.
8. Nagrade: zmagovalno moštvo prejme Častno darilo »Mariborskega tedna«,
vsak sodelujoč klub pa spominski znak »Mariborskega tedna«.
9.	Pismene izjavo z navedbo imen tekalcev se morajo oddati do 10. t. m. g. E. Bergantu v Mariboru, Gosposka ulica 36. (Pisarna »Mariborskega tedna«.)
SK Železničar: SK Rapid.
V nedeljo 7. t. m. se bo odigrala na igrišču SK Rapida važna nogometna tekma. Gre za to, ali bo SK Železničar ostal v prvem razredu ali pa bo SK Rapid prišel na njegovo mesto. Prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v enotni prvi razred, ki se je odigrala prejšnjo nedeljo, je sicer SK Železničar odločil v svojo korist, toda pičla zmaga 2:1 ni bila prepričevalna. Odločilna bo torej druga kvalil flkacljska tekma. Železničarji bodo sicer imeli težko stališče, ker se tekma odigra na igrišču Rapida, vendar pričakujemo, da bodo uspeli.
Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu ob 17.30, ob 16. uri bo pa predtekma ISSK Maribor :SK Železničar.
Glavno tekmo bo sodil zagrebški sodnik g. Mikuličič, predtekmo pa g. Kopič.
Jehart in Hugon Marusig, tehnični odbor Golubovič Vekoslav, Vetrih Franjo, Forstnerič Viljem in Vidic Franc, nadzorstvena odbornika ravnatelj Pišek in inž. Saša Mfs. Naslov za mariborsko zimskošportno podzvezo je: Mariborska zimskošportna podzveza Maribor. Dopise sprejema predsednik g. Ivan Roglič, Maribor, Grajski trg 1.
Mariborska zimskošportna podzveza.
Na občnem zboru podzveze 16. julija izvoljeni odbor se je na seji 26. julija konstituiral sledeče: predsednik Ivan Roglič, Maribor, Grajski trg 1, podpredsednik Fr. Aljančič, I. tajnik Aleksander Petrovič, II. tajnica Milena Rogličeva, blagajnik Bruno Parma, odbornika Zmago Hren in I. Eylert, namestnika dr. Anton
Concours hippique,
ki ga prireja Mariborsko kasaško društvo ob priliki »Mariborskega tedna« na dirkališču na Teznu, bo poleg kasaških dirk in razstave konj amerikanske pasme gotovo učinkovita priredba. Con-cours hippique obsega 4 oddelke. I. Skakanje za srečo. Vsak jahač mora s konjem preskočiti zaporedno 12 prepon s 14 skoki do prve pogreške. II. Skakanje lahke kategorije, 8 prepon. III. Skakanje srednje kategorije, 12 prepon, 14 skokov, IV. Jeu de barre. Oddelki I. in IV. se po vojni še niso predvajali v Mariboru. Zahteve za jahalce in konje so pri tem skakanju posebno težke in bo prireditev nudila občinstvu izreden športni užitek. Za concours hippique so prijavili svojo udeležbo pred vsem gg. častniki konjeniških polkov iz Zagreba in Virovi-tice ter konjeniškega topništva iz Slov. Bistrice; poleg njih pa tudi priznani civilni jahači, med njimi gospa Aliče Herzogova iz Zagreba. Vse posetnike »M* riborskega tedna« že danes opozarjamo na to prireditev. Podrobnosti sporeda bodo razvidne iz kataloga konjskih prireditev, ki ga izda prireditveni odbor.
IZ LNP.
Sporoča se klubom, da zavarovalno društvo »Vardar« ne vrača stroškov za izstavitev zdravniškega izpričevala za zdravniški pregled in eventuelno zdravljenje poškodovanih igralcev.
Opozarja se ISSK Maribor, da nakaže LNP od vseh v Mariboru odigranih tekem za državno prvenstvo po 100 Din rt roku 14 dni.
Sporoča se vsem klubom, da bo redni občni zbor Ljubljanske nogometne podzveze v nedeljo 7. t. m. ob 8. dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Prisostvovati smejo odborniki vseh podzveznih od borov, klubski delegati in novinarji.
Tuji humor.
* *
»...da te ribe niso sveže? Saj so dar še žive!«
»Žive! Kaj pa je to? Živi ste vi.. •«
Uprava »Jutra*1 in »Večernika” ima veži°množino
makulaturnega papirja
zelo poceni na prodaj. Interesenti v okolici naj pošljejo pismena naročila!
Denarnic« za kovan! denar
v veliki Izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova a 13.	2301
Uradnikom
(tudi na vodilnih mestih) se audi s tihim sodelovanjem veliki postranski zaslužek. — Ponudbe naj se pošljejo pod označbo »Priložnost« na upravo tega lista.	2451
Sobo In Črkosllkanja, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska uHca 3, za kavarno »Astorla«.	8
Britje Din 2—, striženje Din 4-—
samo pri »Franko«, Mlinska ulica 8.
2448
Gospodično sprejmem na ceneno hrano iq stanovanje. Fran-kopanova ulica 10.______________________2470
1 NOVO J Aleksandrova cesta 191
(zraven prekajevalnice Benko). Okusni črni, beli in mlečni kruh; pecivo, keks. suhor. I. marib. delavska pekarna.
Bučno olje
dobro in sveže priporoča J. Hoch-mtiller, tovarna bučnega olja Maribor, Taborska ulica 7.	2435
Najlepše razglednice
i
I mariborske, umetne,
Salon de Pariš
1. t. d. kupujte v papirnici knjigarne
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova 13
I Naročnikom in čitateljem „V ečernika" priporočamo te-le mariborske tvrdke, naše inserente t j				
1 Drago Rosina I galanterija 1 	Vetrinjska ulica 26	Jugo d. s o. z. trgovina s kolesi Tattenbachova ulica 14		Fani Bodner zaloga glasovirjev Gosposka ulica 2	Franc Kormann j galanterija 1 Gosposka ulica 3 |
Izdaja Konzorcij »Jntra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in »rednik: RADI VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, oredstav*»U»
STANKO "FTELA V Mariboru.