GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki*
Največji ilovmikl dnevnik ▼ Združenih wavah.
Velja sa vse leto.........$6.00
Za pol leta......... .....$3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
The largest Slovenian Daily
in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. pV 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act ot Congress of March 3, 187t.	TELEFON: 46S7 CORTLANDT^
NO. 31. — ŠTEV. 31.	NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 7, 1922. — TOREK, 7. FEBRUARJA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX
< KARDINAL RATTI NOVI PAPEŽ PIJ XI. ,
a
RIMSKO - KATOLIŠKA CERKEV JE DOBILA NOVEGA POGLAVARJA V OSEBI KARDINALA RATTI J A, DOSEDANJEGA MILANSKEGA NADŠKOFA.
<m
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V NEMČIJI,
BERLIN JE VSLED ŽELEZNIŠKE STAVKE POPOLNOMA IZOLIRAN. — MESTO JE BREZ LUČI. T LINA IN PREMOGA. V STANOVANJIH VLA I>A NAJVEČJI MRAZ.
Rim. Italija, 6. februarja. — Kardinal K.i 11 i. nadškof milanski. je bil izvoljen v poiuleljek papežem rimskokatoliške cerkve. Rat t i je seveda Italijan iti domne-ise, «1či se ho zavzemal za eim x>ljše odnoSa je mei Vatikanom n italijansko vlado.
Olo dopoidne v pondeljek je »ila zbrana na trgu sv. petra velikanska množica ljudi. Ko se je1 približala opoldanska ura. so bi-j le oči te množice pozorno uprte j nn dimnik Sikstinsfce kapele. — f>krog poldvanajste ure. se je prijel iz dimnika kadili prozoren, »vetel dim. Množica pri<"a.kova-a. da se bodo ti lahni beli oblački izpremenili v prest, ena dim. — kar bi značilo. da papež še ni izvoljen. toda dim ostal svetel in prozoren.
Množica je začela glasno klicati ter se prerivati proy prostoru I e bližini balkona, kajti sta rod a v-' nn navada je. da se pojavi novo-® izvoljeni papež na balkonu, odkoder blagoslovi množico.	<
Poročila naznanjajo, da si bo r-'»vi papež nadel ime Pij XI. — Pod tem im< nom bo poznan, do-kb r bo sedel na sveti stoliei.	I
Navada je. da takoj }>o izvolit-\i trije kardir.ali omvedejo nove-l-a papeža v neko sobo Sikstinske I; apele. kjer ira oblečejo v troje bla«"il. Prvo je skoraj tesno, dru-L..i nekoliko oblapnejše. tretje pit
PUSI UMIKAJO KOT MUHE.
Ufa. Ilnsi ja. 6. februarja. — J
ko bo sk«»p>n I tekom letošnje! k|M»mIadi sne". bodo ruske stepe' pokrite / okostnjaki. Ulične bodo 1 ameriškim prerijam v času. ko ' niso tin**-! i /1' • nore je i na prerijah ' 1 i sena na razpolago. da < dira- j nijo ;ivaii pri življenju tekom j sirote zime.
Med kostmi goveja živine, kamel in drugih živali pa bodo tudi kosti sto in sto tisočev možkih. žensk in otrok, ki so poginili v • »o jeni brezupnem lovu za hrano; ki so živeli priprosta življenja svojih p-ednikov fn ki so imeli le malo pojma o politienem preobratu. ki j»* napravil sedanjo I ikoto tm !>'»' j strašno kot pa je 1 'bi ona leta
zelo obširno. V starih časih so se vršile ob priliki izvolitve velike m svečane ceremonije, toda sedaj so jih opusi ili in vr.Še se samo še
priliki kronanja. Novi papež bo kronan v teku prihodnjega tetina, in kardinali, ki so na jx*t i v Rim, bodo lahko se I ravočasno prispeli, da jim bo možno biti navzočim.
Papeštvo novega papeža prične pravzaprav od dne, ko ga kro-i ajo s tiaro, in ne od dneva nje-•_ove izvolitve.
Zahvala Kitajske.
Harding je prejel osebno brzojavko kitajskega predsednika, v kateri se mu zahvaljuje za pomoč.'
Washington, D. O. 7. februarja. — Na predvečer zaključenja razovoževaln■;» konference v Washing tonu je. ]>rejel predsednik ■Harding osebno brzojavko česti-tanja glede rešitve vprašanja Šan tunga od tiiajskega predsednika, lirzojavka slove:
! Predsednik Warren G. Harding Washington.
' Zt lo sem s« čutil srečnim, ko seiu eul. <la se je vaša ekseelen-e-i tekom razpravljanja trazy>ro-ževalile konference v AVashingto-nti tako toplo zavzemala za rešili-v jven-čeira santunskega vprašanja. Rešitev tega vprašanja je r.*nojro prijK.mogla k tiadaljnemu miru n;i Daljnem vzhodu. V veliko čast mi je. da se zato zaliva->im vaši eksceh nci v imenu kitajske vlad.- in v inienn kitajskega naroda.
Hon Shib Chang. I predsednik kitajske republike.
i ČIKAŠKE BLAGAJNE SO
PRAZNE
-
Chicago, li!.. 6. februarja. — t Občinski delavci so morali oditi danes dom-v praznih rok. kajti j vrata uradi občinskega blagajni-I ka so bila zaprta. Delavci niso do-■ bili že dva t. dna svojih plač. Da-! iw- bi se moralo izplačati občin-
kim delavcem dvesto tisf»r- do-; iarjev. a ni zgodilo. ker ni v blagajni ni<~ denarja.
i
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m potatn nate tenke lx vrtu jejo po nizki ceni, tan«4Jiv* in Wire. TtermJ m hOe uie cene sledeče:
Jugoslavija:
Razpo&UJa ea zadnje poŠte In izpl**u> "Kr. poAloi ieltorai and" tm "Mrai»ak» banka" v LJokljanL
300 kron...... $ 1J20 1,000 kron ......$ 3.80
400 kron......$ 1.60 5,000 kron.....$18.50
500 kron ......$ 2.00 10,000 kron.....$36.00
GIjumm uredbe ministrstva sa paši« ki brzoja? t Jugoslaviji jo sedaj BMcote tem aakasovatl neske potsm počte edisole v dinarjih.; sa vsake ttirt krooe bo IzpSaten ea dinar; tmzsscrje med dlnsrjsm In krmam stisne torej nsisprcmenjeao.
Italija in zasedeno ozemlje:	j
Razpošilja na sadnjo poite In tzplafeije "Jadranska banka" v
Trstn.
50 lir ...... $ 2.90	500 lir..... $25.00
100 Ur ...... $ 5.30	1000 lir ...... $48.50
300 lir ..... $15.30
Namaka Avstrija: Batpoiflja na sadnje poite In bpla*c> "Adriathxhe Bank na I)wo|B.
Radi velikanskih razlik t tečaju lzplatnjtsne sedaj w Avstriji samo amerlkanske dolarja. Ništ pristojbina za vsako posamezno nakazilo do «10.— znate 50 eentov; od $10.— do $50.— po $1.—; in za večja nakazila po 2 centa sd dolarja.
vano; te tega taslsjs nam ad migote podati natsatao eeno vnapsoj. MS rsfnnomo »o ceni Istega Ase kot nam pošteni denar dospe v roke.
Ko« geaerslrl tsstnpnlkl "Jadranske Banko1* In njenih pedrni-sts laisa ssJsasfro« iz van redno ngsteie poro je, Id kodo veUks te rlstt sa «ssa» Cd se te aH oe Ms posIniovaU nate (make.
Demm mmmj* psgs^smJboU po Dssssstts Money Order, all pa
nun a A KlIiB STATS BJLKK. 82 OartlamU Bt^ Now York
lAOowiismsma)
Novi izgredi v Indiji. !l
Sedemnajst indijsfch policijskih aradnikov jc bilo ubitih tekom novih krvavih izgredov.
London, Anirlija, f>. februarja, j Koncem preti k lepra t »hI na ,ie pri-!
do novih izjrredov v razlienih d*'lih Indije ti izgredi imeli /a posledico usmreer.je najmanj -edemnajstil« |M»lieijskih uradnikov in štiriii izprrednikov. nejrle-de na veliko število ranjenih ter precej materijalne škode, katero so napravili izprredniki. Iztrredi so se zavrŠili ]n> objavljenju dekla racije voditelja ne-l:ooperacijonl-stov. Gandhi-ja. v kateri se je L'lasilo. da bo uveljavilo civilno nejKtkoršeino. razven f-e bo vlada dala amnestijo.
V soboto so policijski uradniki v fMiauri, ob benjralski severoza-padni železnici. naskoeili indijske nacijonalistične prostovoljce, j Tedaj pa je ljudska množica dveh j 1 Lsoe ljudi navalila na celi štab j ter osem oboroženih policistov, ki j so prišli uradnikom na pomor. Na- j ro so nacijonalisti požgali urad. [ >lekli ubite do nairejra ter vrjrli i trupla v ogenj
Tste«ra dne s<> se znvrSili izgredi v Nureill^', v eentraln! provTn-j »i. kjer sf> «e hf»t'*le ljiidske m no- \ žiee polastiti "iirinske hiše. Xc-1 zadostne policijske sile so brez ] uspeha naskoeile ir.prrednik*' tr'i-i dobile nato ukaz streljati na Ijn di. Množica se je iazprši!a šele jj*otem. ko str. bila dva ubita ter jih je liilo pet ranjenih, med ka-terimi sta bila tudi okrajni sodnik in policijski načelnik.
Izjava Oandhi-ja je bila vsebovana v nekem pismu na podkralja. Rekel j", da . je pripravljen rasvetovati odprodenje civilne nepokorščine dokler bi se vnovo ne razmišljalo o novem položaju, i če bi bil podkralj pripravljen oprostiti tekom sedmih dni vse politične jetnike ter nanovo uve-liabiti prostost zborovanja in ti-
Ifka. Trdil jc. da je zatiralna politika vlade izsilila izveden je ci-■*nlne nepokorščine in da se nacijonalisti vsled tejra tudi ne morejo vdeležiti predlaganih konferenc.
PREDLOG LEWISA SE JE OB-NESEL.
Newvorska organizacija želez-ii i čar je v. ki zastopa sto tisoč železničarjev v metropolskem oki-a-ju. je odobrila predlog, katerega je stavil mednarodni predsednik premogarsk;* organizacije, Lewis, irlode skupne akcije železničarjev in premogarjev, da se prepreči uadaljno krčenje plač.
Kdo je resnični 1
morileG Tayiorja? ]
__ i
Detektiv Adams jc prepričan, da j c tatinski služabnik izvršil zločin ter navaja razloge za to.
Los Angeles,	G. februarja, j i
i>etektivski seržanti so dane-s zve-j f čer za.-lišavi.l' eno najbolj splo.š-j: no znanih in priljubljenih kine-i: matografskih igralk v celi profe-j. si.ii. kajti u]»ali so dobiti važne . informacije, o katerih domnevajo 1 raziskovalci, da bodo pojasnile skrivnostno zadevo usmrčenja /a v natrija Taylor ji.
Njih teorija je. d:: je moža. ki :e bil do pred kratkim zaročen z uotično ijrraiko, una !a ljubosum- , no>t tako dale«", ria je izvršil zločin.	<
T<» je v direktn -m nasprotju z t mnenjem detektiva Aflamsa. ki je jiekel danes:
j — Jaz sei i trdno prepričan, da
j jc Sands mož. katerega hočemo
dobiti v roke. Prepričan sem, da
i je on izvrš'1 r.lo -ui. Danes smo l
j ugotovili važna * -jstva, ki nam j omogočaj«* rekon.štrukcijo idočiu
I	na z najviH*.;o nat; nčnostjo.
Eksjvrimenti. kater«' so vprizo- j i rili if.veflen.-i. kažejo vzvišeno f nad vsak d\om, da je bil strel, ki | je ubil Ta vloi ja, oddan iz razda-
II	je. ki in znašala več kot en inč ali dva od njegovega telesa.
fVprav j" kap 'tan Adams trd u • uverjen o resni«"imsti svoje teorij«, dru^i <Ietekt?vi. ki delajo pod njefrovim f»oveljstvom. povsem drugačr.tsra mnenja. X*1 morejo namre* razumeti, kako bi mogel pustiti Sind.s dragulje v vrednosti skoro dveh tiso T- dolarjev. ko mu vendar ni bilo treba j nič drugega kot poseči po njih. Edina razlaga, bi obstajala v tem. i ('a se ga je po izvršenem umoru 'lotila panika in da je hitro zbežal I iz hiše.
— Najdite Edvarda F. Sandsa. < e je morilce ali ne. njega je treba na vsak način izločiti.
£ OLJ ŠE VIKI SE PRIPRAVLJAJO NA KONFERENCO.
Moskva, Rusija. C. februarja. Iiuski sovjetski delegati na konferenci v Genovi so dobili posebna navodila, soglasno s katerimi . si morajo pristriči la«e. se iznebiti škorenj in usnjatih jopičev ter se . obleči tako, da se ne bodo preveč ; razlikovali od drugih delegatov. : Vsi delegati kupujejo sedaj nove . obleke, kaj*i pokazat« hočejo da - so boljševik: taki kot vsi drugi i navadni ljudje. Za nove obleke so I dobili denar od vlade.
i Zanimiva operacija.
Na električnem stolu usmrčeni kaznjenec, ;ie dal svoio žlezo živemu tovarišu.
Ossining, X. V.. G. februarja. Dne 18. januarja po usmrtili v Siiur Singu na elekničnem stolu | Edvarda PeN-rsonsa, ki je bil ob-| so jen na snrt vsled umora neke-| ira šoferja. Ko je potem jetniški i zdravnik r«ztelt»sil truplo, kakor j j<* običajno, je vzel mrtvecu, ki 'je bil v življenju zdrav in močen čV«vek. žlezo ter jo vcepil kaz-i!jencu George Ilauserjil. epilep-tičnem človeku, ki je zaprt radi napada na m ko žensko. Operacijo je izvrši! dr. Terry Towsend iz New Yorka.
Varden L;nves ni notel. ko so «_ra vprašali o tej operaciji, niče-s?:r pove»lati. teinve-' je Te rekel, «i.» za tako operacijo ni treba n ;egove«ra <lovol jen ja. ker zdravniki delajo v jetnišnici na xvojo lastno odgovornost i:i avtoriteto kar se jim zdi potr« bno in umestno. Izvzet: so le slučaji mladoletnih kazn.it neev.
Ha user .i" star devetintrideset let ter je bii obsojen v New Yor-ku pred dvemi leti na dveinpol -l"tno ječo, ker je v namenu spol-ivisii napad'-l neko mlado žensko. ii:il je že dvakrat predkaznovan >.a podohne prejrreškc.	'
HARMING VIHARNO PO ZDRAVLJEN.
Washington, I). <(«. febr. — Predsednik Harding, ki je sklical konferenco, za omejitev oboroževanja. je bd deležen ene najbolj značilnih ovacij svoje karijere danes zjutraj v zaključnih trenutkih zborovanja konference. Ovaeija je prišla satnoposebi, ko je zaključil predsednik svoj govor. Delegati in pradušalci so se dvignili ter nazdravljali predsedniku .dokler ni neki navzoči duhovnik dviirnit svoj? roke ter pričel moliti zrključno molitev.
NOVI PAPEŽ LJUBI AMERIKO
Rim, Italija. 6. februarja. — Upam, da me bo ljubila Amerika. katero ljubim in občudujem.
To sporočdo je da! novi papež kardinalu O'Connellu. ki je prepozno dospel v Rim. da se vdeleži volitev in ki je bil danes zvečer sprejet od novega papeža. Kardinal je reke! pozneje zastopniku Universal Service-.
— Ravnokar sem se vrnil od • .adoraeije Pija XX. Dal je izraza svojemu obžalovanju, da nisem [ dospel* pravočasno, da bi se vde-> ležil konklavn ter mi izročil svoje sporočilo na Ameriko.
Vsem našim čitateljem je znana nečedna afera iiewyorskega bankirja Stillmana in njegove žene, ki sc prepirat-i glede očetovstva naj mlajšega sina tega para. Mož trd i da je oče otroka r.eki canadski napol Indijanec, ona pa nasprotno. Afera j s dvignila dosti prahu ter kaže vso gnilobo v naši tako-zvani "visoki ' družbi. Na sliki vidite Stillmanco in poleg nje na desni Pred Beauvais-a, napol
Indijanca, ki je baje o5e malega dečka.
Berlin, Nemčija, C. februarja.,
— Berlin, ves zasnežen je s svo-;v
jimi mrzlimi hišami in stanova- i
nji danes popolnoma odrezan od
c-stalega sveta vsled velikega — 1 N
štrajka železničarjev. Poleg tega t
pa ni v Berlinu tudi plina, elek-
trike in ne vode.	!i
t
Uslužbenci v plinskih in elek-p tricitetnih napravah so odklonili'« arbitracijo ali posredovanje me-1 stne vlade ter zastavkali.	s
Ker so se ustavili tudi vsi vo-: 1 zovi električne poulične železni- 1 cc. je ostalo na tisoče ljudi v raz- ' ' mh mestnih delih, daleč od svojih • domov, kakor naprim r pred p:le- 1 dišči in velikimi prodajalnami. J Xa dveh ogromnih ljudskih vese- •' licah jc ostalo preko 15.000 ljudi, 1 ki sedaj ne vedo. kako naj pride- j jo domov. Po ulicah je videti na i 1 stotine žensk, kako se bore proti!' metežu in viharju. oblečene \ svojih plesnih toaletah ter z niz-!' kimi solni na nogah, gazijo sneg. da pridejo čimprej domov.
Podulične in nadulične fcb'A- \ nice, kolikor jih inn Berlin, vo- J zijo, toda vlaki so tako maloštevilni m čakajoče množice tako ogromne da ti vlaki skoraj ne pridejo vpoštev. Pri vhodih na te železnice se vrš«* neprestano pretepi, ker vsak br.ee biti prvi, in drago oblrko žen.sk trgajo v I cunje.	,
Obe vladi, mestna in centralna, 1 sta skoraj brez moči ter ne vesta, kaj naj ukrmeti. Oh« vladi skušati! s svojimi običajnimi metoda-, mi posredovanja pripraviti stav-karje do tega, da gredo zopet na delo.	|
Položaj je skrajno slab. ker sedaj so nastali šc nesporazumi — med različnimi delavskimi organizacijami. Narodna unija ??]<•■/-■ ničarjv. ki je izzvala stavko, no-' če jKuslušati povelj in nasvetov i I i ire železničarjev, ki je pripravljena na pogajanje in na vrnitev-na delo.
i
-----|
NOVA SUKAŠKA POSTAVA V
NEW JERSEY.
-
Trenton, N. J., (j. febr na r ja. —
i
Skupni republikanski konferenčni komitej zakonodaje v Xew Jersey je z vsemi glasovi zavrni* ' j predlagan«* zakonorlajo Antisalon- ■ |ske lige v New Jersey, ki naj 1»T 1 stopila na mesto Van Ness pro hi-bieijskc cnfcrccment. postave, ki j je bila pred par dnevi razveljav- j I l.pena vsled raxsf»dbe apehu-ijske^a j sodišča.
Senator White iz Atlantic Citv j j je rekel:	j
— Xe bilo bi primerno in smi-1 j selno uveljaviti kanterokoli tako » zakonodajo, ki bi se bistveno raz-. likovala od Volste&dove postave.
i,
>	TORNADO ZADEL MESTO V
ALABAHI.
■ ■ —^
Enterprise. Ala., 5. februarja. I
-	Sam Jones, neki črn deček, je bil!
-	ubit in več ljudi jc bilo več ali j manj poškodovanih danes, ko je neki tornado porušil nekako štiri-'
>	deset hiš.
Kdor namerava v kratkem vr.
niti se v domovino, ter ob tej pri-
j liki videti lepe kraje ob Atlant-
7' skem in Sredozemskem morju, mu
" priporočamo, da potuje z brzo-
^ parnikom Cunard proge r
"C ARMANI A", i ki odpluje kot izletni paraik 11.
februarja na Reko. Med vožnjo 1 se bo vstavil v najlepših mestih, a Vsi potniki tretjega razreda bori do nastanjeni r kabinah.
Cena do Reke $106.00 ter |5.00
-	vojnega davka.
fttnk flakier State Bank.
Železniško ministrstvo je. izjavilo. da dosed r. j ni bil dosežen še r ikak sporazum.
Poročila iz različnih delov — Nemčije so konfuzna :ti si nasprotujoča. Ako ne bo kmalu doseglo sporazuma, sc bo stvar rarvi-!«i v tekmo med vlado in delavskim elementom, nakar se bo videlo, kje je sila in moč.
Situacija v Berlinu je še poslabšana vsled slabih mestnih financ. Pri današnji seji mestne vlade, je zadnja odkrilo priznala. da ne ve. kje na i dobi denar za najnujnejše j>ntrcbo.
Zaloga premoga je majhna, ker vlada je takoj zaplenila v- ■ privatne zaloge, mraz pa j> naravnost strašen.
Da se jutri omogoči zasedanje j arlamenta, bo peljal lz Franko-1 roda posebni vlak. na katerem se bodo pripf Ijali \ Berlin poslanci iz Južne NeniTije.
■u K
Stavka farmerskih delavcev v Angliji.
Angleški poljedelski delavci pravijo, da se nočejo vrniti nazaj v
suženiske razmere.
i "
! London, Arglija. G. febrn.-irja. Poljedelski delavci v Nortbamp-tonu pretijo s. stavko, ki jo bodo p:ičeli. ako bi se jim jw-sku^ilo zn'zati mezde. I Delodajalej zahtevajo, i!■! pri-j si fi ne jo fb-lavci na inizmje l> in .pol d. na uro s pol peni it povišali'.ia ali znižanja na \>akih 1" . pin povišan j i ali znižanja cen ž -i viKkill poti el.šeM!. j Artur Monk, f*fi^«:n• *-it•»i- far-ciske uniji«, pravi. d;i bi ta po r-udba zni/.aia i;*• ;'<1" na predvo ; •nn višino. \ lede«'-::«/ je ]i |;r cl . r.e bodo sprejeli. Dca odseka nni-I j" sta že proglasila sinvlco. 1 Vsi poljedelski delavci -o pozvani od travnega unijskeca svn-
•	ta. da se lir: «* nnijs! ih pravil t«--
•	da solidarno od bi j-jo v-a k po«.
- kati i !ai bi se i'li hotelo
•	^. . _
.'■reei nazaj v snzen-';e razmere preteklosti. T; glavt ur:.Ski -ver zastopa šest mif'iooor p'd !ed< 'kih delavcv.
t ----
• NIKAKE SPijOSNE EPIDEMTTF, INFLUENCE.
■ Washington, I>. • *. i; |Vbr. J.Javni zdravstveni urad Zdrn/i
111 f i držav je objavil, da se ni ]»a-! ti ponovitve, velike epidemije b ! fluencc kot jc divji.'a j>o deželr 1 pred tremi leti. Država New York i ,;e edina, ki poroča o naraščanju j števila obolelih, a tudi v tej <ir-j žavi so simptomi le mili t^r nr /primerjati r«-danje bolezni s prej-I šno.
J SMRT KARDINALA V KON | j	KLAVU.
[j London, Anglija, 6. februarja, 's Soglasno z rimskim poročevalcem lista Times jc umrl kardinal Marini v Vatikanu še pr< d izvolitvi-
■	jo novega papeža. Zbolel je na in-« fluenei. ko je prišel v Vatikan.
I — 1	.11».	—s
■	ROJAKI, NAROČAJTE "SLO-i VENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR"!
Te zanimive knjige imaiso še malo v zalogi, v nji so najboljši
•	članki za sodobne razmere. Kole-1 dar stane s poštnino vred 40 cen-
•	tov. Vsak, kdor ga je naročil, je
•	bil žnjim zadovoljen. Na delo, dokler je 6as.
)
Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St., New York City,
"GLAS NARODA'':
•UVKN1AM DAILY	"
aM ftMMi Iv
Ptmm «f Imliiii 4	Cwwmiw mnš Allmrn mt Atm Offlctoni
• CifUmi »HM. MwH •* MMhrttM, Htm Vorfc City. N. V.
Ca wte |m>^fiU> tm m IbiHIi ^li Nm York mm mto ma	jftlt
to n	"J2* "'""M" J »u _SS
• tAl M A M • • A
^ ^____ iTTJ^nSHTyi f ^^ ^
mjhlt fcK iHb bhmiL	ti H i	bcJ4mm M^oriift«
OLA« N A M O O A
m rnmrnmm mmmt,	«r manhattan, nm vm«. m, v.
^_TlMphMf: Cortlantft S«T»________
_____
SMRT SLAVNEGA BURA. j
--T----i
Iz Bloemfonteina v Južni Afriki poročajo, da je umrl v Deveta-J dorpu, v bližini imenovanega mesta general Christian Rudolf De! Wet, vrhovni poveljnik burskih sil v vojni proti Angležem leta 1S99.	j
Zamrli general De Wet je bil rojen leta 1854 v Leeuwkop, v Smithfield okraju v Južni Afriki. Služil je v prvi angleško-burski I
vojni leta 18S0-;-»! ter je bil član narodnega parlamenta, ko je
jrbruhnila nadaljna vojna z An; leži, v kateri je igral tako odlično idogo.
Jzprva je dobil b obskurnc poveljstvo, a pozneje je bil poslan na pomoč generalu Oronje, kateremu je sledil v vrhovnem poveljstvu, ko se je Cronje udal.
Os'jegove operacije proti Angležem so značilna odlična strate-gi'"na sposobnost in njegove sile so več kot enkrat napadle in uničili osamljene angleške oddelke. d«>čim si je glavna angleška sila /aman prizadevala obkoliti ga.
Pri mirovnih pogajanjih leta 1 '»012 je igral De Wei odlično ulo-go ter je pozneje v družbi drugih burskih generalov obiskal Evropo t^r si zaman prizadeval doseči modifikacijo mirovne pogodbe kot je bila sklenjena v Pretoriji.
Bil je izvoljen članom prvega parlamenta Orange River kolonije leta 1907 ter bi! imenovan poljedelskim ministrom.
Po izbruhu svetovne vojne .7«» iiačeloval ustaji v Orange Free &tate in zapadnem Transvalu. katero ustajo so zatrle vladne sile po bojih, ki so trajali približno en mesec in tekom katerih je bil en sin generala ubit. general De Wet sam na ranjen. Ko so ne njegove sile udale angleškim pod poveljstvom generala Bothe, se je posrečilo De Wetu pobegniti. a je bil ujet par dni pozneje.
Za to ustajo je bil stavljen pred sodišče ter obsojen na šest let ječe in na globo $1Q,05j0. Izpuščen pa je bil po šestih mesecih.
Z De Wetoni je padel v grob eden zadnjih resničnih burskih Junakov, ki so xispesno branili svojo prostost proti angleškemu nasilju in imperijalizmu. Kot je znano, so Bnri v {.'lavnem holandske-ira izvora, ki so se iia>clili v Južni Afriki v sedemnajstem stoletju. Ko so v pričel k u preteklega stoletja Angleži utrdili svojo moč v Kapski koloniji, so s.* pričeli Buri teliti proti severu, v neobljudene kraje, katere so zasedli jx> dolgih bojih z domačini, Ilotentoti, Buš-mani in Zulukafri.
To se je zgodilo v času. ko se ni še nobenemu sanjalo, da je najti v zemlji, katero so zasedli izseljeni Buri. velikanska mineralna bogastva, obstoječa v glavnem i? zlata in demantov.
Kakorhitro se je našlo dei^antna in zl ita polja, je zaklenkal smrtni zvonec tudi neodvisnosti in prostosti Burov. Anglija se je poslužila vseh mogočih trikov t» r konečno zasedla deželo. Celo Južno Afriko je združila v enotno kolonijo kot obstaja dar.es.
Iz Slovenije.
Izpred sodišča v Ljubljani.
Pred deželnim sodiščem se je vršila zanimiva vzkliena razprava: o tožbi cerkljanskega kaplana Viktorja Turka proti vodji tam-! kaj&nje šest razredniee Josipu La-pajnetu. Zgodovina procesa je naj kratko sledeča: Leta 1930. so vj Cerkljah preuredili takozvanoj **hribovsko šolo", kjer se je po-! učevalo samo poleti enkrat na teden, v poseben oddelek z lastno j učno močjo, s čemer nekateri sta-' riši niso bili zadovoljni. Obrnili so se za pomoč h kaplanu Turku, k"; j mi je z veseljem vodil rekurze iu jih se p^*džLgal a- protišolskem delovanju. Sklica! je tudi več se-J stankov in na enem se je grozilo ( nadueitelju Lapajnetu, da ga ustrelč. Stvar je prišla pred sodišč® in le Lapajnetovi miroljub-J nosti so se imeli takrat krivci za-j hvaliti, da jih ni doletela zaslu-j žena kazen. Učiteljski zbor cerk-j Ijanske šole pa je pod vodstvom] nadueitelja Lapajneta. svest si svojih stanovskih dolžnosti in' vzvišenega poklica, predlagal, naj se tudi dvorazredna dekliška in. trorazredna deška šola združite in razširite v šestraszrednico. Takratni župan kmet Koritnik se je,' da^i klerikalec, osebno z vso vne-| mo zavzel za razširjenje šole ter podpiral učiteljski zbor v njegovem stremljenju, ki je bilo samo v prid šolski mladini. Ne tako duhovščina. Ta je napela vse sile, da bi se načrt ne udejstvil ter vprizarjala vse mogoče proteste, kolikor jih pač zmorejo podeželne uprave. A zaman. Višji šolski t
!svet je preosnovo odobril in duhovščina je bila osramočena. Da izbriše madež, je bilo treba seveda -očrniti nadučitelja Lapajneta. iZato s > dne 3. oktobra 1920 sklicali shod v zaprte prostore, da 1 >i lahko nemoteno pljuvali na uči-teljski stan. Da bi ljudstvo še bolj nahujskal proti razširjenju šole, je kaplan Turk na shodu nagro-Jmadil celo kopico laži. Pravil je, , da bodo imeli kmetje večje stroške in da se bodo učenci še manj učili, da bo vladal še večji uered in da bodo frčala po zraku pisem-čka itd. In to kljub temu, da so mu bile -dobro znane naravnost J vzorne razmere na šoli, kar je poslovno konstatiral tudi okrajni nadzornik Vilibald Rus iz Kranja. Kaplan je izustil predrzno laž, da Jima Lapajne na mesec več plače, •kakor vsi trije cerkljanski duhovniki. akoprav je približno ugotovljeno, da ima od obeh kaplanov |\sak najmanje 70,000 K letnih dohodkov, poleg prostega stanovanja in hrane, župnik pa 100,250 kron in prosto stanovanje ter 18 'prašičev, 21 govedi in 2 konja, do-cim je dobil nad uči tei j s tremi člani družine meseca oktobra bor-•nih 2-*j:i3 K plače. Svoj liujskajoči J govor proti učiteljstvu in razširjenju šole je zaključil kaplan J Turk z besedami. y katerih je zborovalce indirektno poživljal k šolski stavki, ki se je že naslednjega dne res tudi začela izvajati. Lapajne je nato kot vodja šole v svrho zaščite ugleda wole in učitelj stva dva dni pozneje pozval i kaplan a Turka, naj pride zanes-
ljivo na učiteljsko konferenco, da ] dokaže svoje nesramne laži, ki jih je govoril na shodu. A glej pre- ; drznost! Namesto, da se opraviči pri svojem šolskem šefu, je vložil kaplan proti Lapajnetu zaradi imenovanega izraza tožbo. Prva razprava se je vršila v Kranju. Lapajne je doprinesel dokaz resnice, ki se mu je popolnoma posrečil. Sodnik je razsodil, da je kaplan v resnici govoril nesram-' ne laži in je oprostil obtoženca. Kaplan je prijavil nato vzklic na deželno sodišče. Zaslišanih je bilo' IG prič. med katerimi so silno klavrno ulogo igrali zlasti tudi na shodu navzoči klerikalni akade-j miki, Matija Erzar, Andrej Kalan m Jože Bohinc in pa bogoslovci.) Niti eden se ni hotel spominjati,' kaj je govoril kaplan. Vedeli soj le, da gre za boj proti razširjenju šole, a niti eden ni čutil potrebe, da bi kot izobraženec pojasnil ljudstvu njegovo zmoto in koristi, j i:i jih bo imela mladina od razširjenja zavoda. Zasliševanje prič jej J podalo tako jasno sliko o zapelje-j 'vanju ljudstva, da je senatni 'predsednik sani občutil potrebo,| j da je vzkliknil: 4 'Vsak zabit j .Cerkljan bi moral vedeti, da mo-| jre biti razširjenje šole mladini' j samo v korist!" Senat je v pol-1 nem obsegu potrdil razsodbo prve I instance in obsodil kaplana Tur-j ka v povračilo vseh stroškov, s če-, mer je dobil Lapajne najlepše za-J doščenje za svoje vneto šolsko de-j lovanje. Utemeljevanje razsodbe {senatnega predsednika dvornega ( svetnika Vedemjaka je učinkovalo na navzoče poslušalce, kakor tudi na pristaše kaplana Turka kot mogočen svarilen glas, da je skrajni čas, da preneha enkrat nestrpni boj proti učiteljstvu.
Blejski ponarejevalci denarja obsojeni.
V	Zagrebu je bila razglašena razsodba v več tednov trajajočem procesu proti Vidu Galoviču in tovarišem zaradi ponarejanja denarja. Obsojeni so bili: Vid CJalo-vič in kaplan Širne Murdaj na 10, Božo Franetovič na 5, Mihovil Pa-škovič ua 1 leto ter Josip Barta, Vladimir Braun in Josip Cupan 11a 3 mesece težke ječe. Ostali obtoženci so bili oproščeni. < Kakor znano, so imeli imenovani svojo podružnico za ponarejanje denarja tudi na Bledu, kjer jim je ljubljanska policija, opozorjena od blejskega poštarja, tudi najprej prišla na sled.)
Razstava gospodinjskih del.
Iz Trbovelj poročajo: Pri nas je bila razstava gospod in jskili del, ki so se jih naučila naša dekleta v 10 tedenskem gospodinjskem tečaju. Videli silo, koliko koristnega so se dekleta naučila v tej kratki dobi. Vsa zahvala za te lepe uspehe gre izvrstnima u-čite-ljicaUa gospodičnama Odla-skovi in Sušil i kov i, ki sta vodili tečaj. Knak tečaj se je vršil pri nas tudi spomladi, tako da imamo sedaj 40 deklet, izšolanih v teh tečajih. Vipamo, da bodo kot dobro gospodinje pokazale, da ni-
Iso bili zaman trud in stroški, ki jih je zalteval tečaj.
Ranjen tihotapec.
Obmejna straža je ranila tiho-. tapea Ulriha Kersnika s Kort na Koroškem, ko je prenašal tihotapsko blago preko Grintovca v . Jugoslavijo.
Grozen dvojni umor v Slomih pri Ptuju.
> Posestnik Vesenjak v Slomih se J je podal na živinski sejm v Ptuj. Doma je pustil mater Terezijo, [ženo Albino in 6 tednov starega j otroka. Ko se je zvečer vrnil do-:mov, se mu je nudil v sobi grozen prizor. Njegova žena je ležala vsa 'okrvavljena mrtva na tleh; imela J je rane na prsih in trebuhu. Pri-|čel je obupno klicati na pomoč in stopil k postelji, da zbudi mater. A tudi ona se ni ganila. Imela je 'razbito glavo. Morilec je pustil pri miru le otroka ter odnesel s seboj nekaj obleke in par klobas iz podstrešja. Orožniki pridno poizvedujejo po storilcu. Nek osumljenec je že v zaporu.
Samomor v duševni zmedenosti.
V	gorski vasi Davča nad Železniki s« je obesil tamkajšnji .posestnik Janez Kejžar, po domače £'oi*čan. v podstrešju svoje hiše. Našel ga je njegov llletni sinček, ki je takoj sklical domače, vendar ni bilo več pomoči. Kejžar je bil že mrtev. V zadnjem času so opažali na njem znake duševne zmedenosti in v takem stanju je
najbrže tudi izvršil samomor. — j Tudi Kejžarjev oče je pred štiri- I najstimi leti umrl v blazuiei.
Aretacije v Celju.
V restavraciji na kolodvoru je bil aretiran Dimitrij Kočevie, ki se je liotel napiti in napušiti za- 1 stonj.
Jurij Korošec je v kavarni 'Evropi* ukradel nekemu zagrebškemu trgovcu 25,000 K vreden kožuh in hotel ž njim pobegniti. Takoj so ga vjeli na cesti ter vtaknili v zaipor.
Hotelirju pri "Belem volu", Karlu Bernardiju. je ukradel hla-Ipec Karel Slatinšek približno Ii5 .kilogramov masti. Pri delu mu je pomagal Franc C" 11 ješ, Kirbischev delavec, ki je poprej ukradel svo-Ijeniu gospodarju 33 vilic, nožev in žlic. Oba sta pod ključem.
Čuden dogodi j a j.
Iz Ivcteč pri Škofji Loki poročajo: Na Gorenjsko je vozil lo-Ivorni vlak med drugim tudi dva vagona kokoši. Pa takoj od Med-Ivod gori, zlasti pa še v Gorenji • vasi in Retečah jih je začel nekdo 'najbrž inšpieijent vagona) metati j ven, kličoč ljudem, ki so bili na-jvzoči; "Jejte, saj so zdrave, sa-»;no zmrznile so." I11 ljudje so po-jbirali, nekateri so jih nabrali cele Ižaklje, pa jedli. Toda takoj drugi {dan se je pokazal učinek te "of-lceti'f. Mnogo jih je dobilo drisko. 'A glavna in žalostuejša reč pa je .to, da se je pokazala kurja kuga, !ki strašno razsaja sedaj po vseli j ,teh vaseh. Ljudje so namreč od-: Ipadke od zmrzlih iz vlaka zmeta-jnih kur dajali kokošim in te so ! nalezle. S strahom in trepetom gospodinje gledajo, kako jim gi-nieva kurji rod; kokoš postane dremava, mrčava, v 24 urah pade
1	_	T	...
in po njej je. "Kaj bo. kaj bo?" Tako vprašujejo ljudje.
Osnovna (ljudska) šola v Starem trgu.
Nekdo piše": Mislim, da je malo jškofij v naši župniji, kjer bi bilo toliko š;d kot pri nas. V Starem irgu šes-trazredna z dvema vzporednicama, v Igavasi pet razredu i-.ca z dvema vzporednicama, eno-'razredniea na Jezeru, odtam pa 'ekskv.rendo na Poljanah in ravno j laka na liabni polici. Nekaj otrok ,iz fare pa obiskuje še šolo v Clra-' 1 to veni. Veliko je šol, upajmo, da bodo tudi uspehi zadovoljivi. O-trok je vseh skupaj okrog 1000. šolsko poslopje v Starem trgu je sicer že staro, vendar popolnoma zadostuje, ker <e vrši samo pol-' dnevni pouk, v Igavasi pa je 1110-"jderno poslopje, ekskurendo šola 'je pa po privatnih hišah, pa po-! pol noma v redu. Učnih moči ima-',mo 34, nekaj mest je nezasedenih.
Žalostna slava gre Sloveniji,
da ima namreč v vsej Jugoslaviji največ nezakonskih otrok. Tako ; vzklika "Kmetijski list"' ter na-1 ualjuje: Kakor je pri nas že 11a-\ada. so uporabili to dejstvo 1a-koj klerikalci in liberalci v to, da se med seboj prepirajo, kdo j«' I emu kriv. Pri tem je celo "Slovenec" udaril čez Srbe! Ne maramo sledit i tej obrabljeni poti naših meščanskih strank, temveč izreči hočemo g-lede tega nekoliko bese-Jdi tako, kakor nam veleva srce. - Žalostno dejstvo, da je pri nas največ nezakonskih otrok, se da odpraviti le s skupnim delom vseh krogov; vlade, cerkve, šole iu vseh javnih delavcev. Predvsem pa je treba, da se preneha z licitacijo navzdol, da se Ijud-stvu kaže pot navzgor iu ne na-Jvzdol. Dokler bodo smatrali go-Jtovi krogi za važnejše, da dobe 'volilce in ne poštenjake, tako dni-;go se te razmere ne bodo izboljšale. Ne stori pa svoje dolžn^feti 'ne šola in ne cerkev. Koliko pa je dandanes učiteljev in duhovni-jkov, ki vidijo samo v idealnem izpolnjevanju poklica svojo življen-sko nalogo? Ali niso taki vzorniki
■	v manjsmi? Ce pa ne vi»>e svo.ie dolžnosti voditelji, kako jo naj vrši narod? Kličemo ponovno
■	vsem, ki hočejo biti voditelji naroda. naj resno preudarijo svoje dolžnosti do naroda. Pogubili nam lmdo narod, ee tega ne store. Kako bodo to zagovarjali, kako bodo opravičevali ta zločin ? Opustite hujskarije in postanite nči-telji! Opustite demagoštvo in postanite pravi voditelji, zakaj drugače pride nad vas sodba naroda.
j Lesna industrijska dražba v Te-|	harjih
•je vpisana v trgovinski register. Poslovodji sta bivši profesor Ev-gen Jare in njegova žena Marija.
Zrno do zrna - pogača,
Kamen do kamna ■ palaca!_
Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost,
4
Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account'**, (posebni obrestni račun). Vloge so zas'gurane z najboljšimi tondi. Državno nadzorstvo!
82 Cortlandf Street,	FRANK SAKSER STATE BANK
New York, N. Y.	glavno zastopstvo Jadranske Banke
ADVERTISEMENTS.
COLUMBIA GRAMOFONE
od $30.00 — $250.00
- VELIKA ZALOGA PLOŠČ V VSEH JEZIKIH. -
Imam novo ulogo nemških in:portiranih "Homoborrf* rekordov < Brezplačne cenike dobite pr*:
VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve SI., Conemaugh, Pa.
Peter Zgaga
Iz Los Amrelesa poročajo, tla jo I>i 1 znani kinematografski ravnatelj Tavlor na zagoneten način umorjen.
Našli so mrtvega v njegovi sobi. O morilcu nima javnost nobenega sledu.
To je umor iz dolgočasja. Ljudje Tavlorj. vt ga tipa imajo pre-j več denarja, da bi ^a znali obrniti v pravo smer.
Razuzdani do skrajnosti, moralno propadli, življenja siti, ne \ edo kaj bi počeli.
Svojim degeneriran'«! strastem dajejo duška v dejanjih, ki so * postavo navskriž.
Kdo je umoril Tavlora ? Morda se bo kdaj izvedelo, morda nikoli. Ce ga je umorila kaka 11 je-trova bivša prijateljica, bo oproščena. ee j«' lepa. Ce ga je umoril kak ljubosumen m« ž. ki ima d«>-rti denarja, se ne bo nikdar izvedelo za njegovo ime.
Vesoljni ameriški narod se klanja malikoru Arbueklcve in Tay-lorjeve vrste. Ce je malik naj>ot segnit- vslrd svojih neplemenitih čustev, kakšna čustva za m o rejo Šele navdajali narod, ki se mu klanja ?
• . •
Papeža ne morejo ;n ne morejo »izvoliti.
j Pri volit vi ravzem;« sv. Dull na zadnji galeriji. doei*n j»» politika \ odilni faktor.
Ko se v srednjem veku niso mogli kardinali zediniti glede norega papeža, jih je dal kralj zazidati ter jih pustil r.]> kruhu in "odi. In ker jim tudi ta kura ni pomagala, je dal odpreti streho Tiad Trjihovivi glavami, da je de/ padal nanje.
In glej! Xovi papež jo bil izvoljen prej kot bi si kdo mislil . . * * •
Ko Ska za ne more svojemu ]>•> litienemu nasprotniku drugega očitati, mu or ita pijanost.
To je njegovo zadnje orožje.
Jaz le toliko rečem: pijanost n trajna. Traja par ur ali v najhujšem slučaju par dni.
Blaznost in zatrlefcanost jo pn vet-na. Noben dohtar je ne ozdravi in nobene pilne je ne zmanj šajo.
* * *
Jugoslavija je demobilizirala del svoje art iade. To je bil skrajni čas.
Če so proti njenim zahtevan: Anglija, Francija in Italija, j« nazadnje cisto vseeno, re ima ka
kega vojaka pod orožjem ali ne • * *
NekaU'ri ljudje so pa res čud ni. Poznam nekoga, ki ves dai nr.oklinja, ('•■• se nima nad kom znest i.
• * *
Ce bi hil T ročki res pravi bolj-ševik, soeijalist. komunist 111 čc hi res veroval v idejo bratstva toi v nauk, ki določa "polovica jc tvojega, kar imam jaz", bi l>re> vsakega najmanjšega pomisleka odstopil polovico svojih košatih
• as Leninovi plešasti glavi. • * «
Užaljeni zakonski mož je prišel k sodniku.
—	No. kaj bi ? — ga je vprašal,
—	Od svoje žene bi se rad ločil. Že šest mesecev ti i izpregovo-rila z menoj niti ene besede.
—	Pamet, pamet, - — ga je poučil sodnik. — Boljše žene ne boste nikdar več dobili.
™
v- ^
SugnBlmittrtska	SatnL ilrliitata
Ustanovljena 1. 1838 ^^jjSSgy InkorDorL-aM L 1900 GLAVNI UP.AD v ELY. MINN.
Glavni bdboraikL
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St.. Cleveland, O. Podpre<lsednik: LOJIS B A LAN T, Box 106 Pearl At«., Lc.mln, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Elr, Minn. Blagajnik: «EO. L. BROZ1CH. Ely. Mino.
Bla^jnik celzplač-atiih snirtnin: JOHN MOVERN, 524 E. 2nd Arel, W. I>Ulatbr Ming,
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E. Ohio Street, N. S.. Pittsburgh, Pa.
N&dzcml odbor:
MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndale Arc, Chloapo. I1L FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
IJ20NARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely, Minn. GREGOR J PORENTA Box 170, Black Diamond. Wash. FR YNK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, B10 Meadow Ave., Roetilale. Jellet, I1L PACL1NE ERMENC, 639 — 3rd Street, La Sal!e, IU. JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Avenue, Pu^Mo. Colo. ANTON CELARO 706 M«»-ket Street, Waukepan, I1L
-- Jednotino uradno glusilo: "Glas Naroda"*. -----
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tu»ll denarne po?UJa-tro naj se pošiljajo na clavne^a tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov In bolniška spričevala naj se poSilja na vrhovrega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ca obilen pristop. Kdor žeJi jtostal član te organizacije, ^aj se zglasl tajniku bljižnega društva J. S.. K. J. Za ustanovitev novih druStev •e pa obrnite na gL tajnika. Novo družbo se labko vstanovl s 8 čl8 ui ali članicami.
j Četrta zima v sovjetski Rusiji« I
j__1
, . — 1
Znani angleški novinar (!. Er-' i cole je poslal iz Rusije objektiv.-. 11.0 ]x>ročilo o svojih opazovanjih, j j Slika, ki jo podaja pod živim vti-j som svojih potovanj, je mučna j > rakemu Človeku. Ona* Rusija, ki j j<* bila nek«'č ponosna 11a svoje' posebnosti, ^e sedaj razlikuje od
I	za pa da le po groznem siromaštvu : Vasi so skoraj doceht izumrle, a
i prebivalci, ki so ost.di v njih. so 1 i lačni in napi ter se i; l»rrgajo za' ; polit;eo življenje, ki se je <>hi* »-i rilo le š»' v mestih. MosT:va je že ! i-iočno rešetia rmili ovir. ki so bile, j ha jx>ti normalnemu razvoju. —' j ilnogo tujcev hodi p<> ine^tii v i celih oblekah. Mor-no m- razliku-j j jejo otl raztrganih donia.r-in«»v. ki j trpe veliko pomanjkaiije — sa.T j velja en dolar nad 1.10.000 rub-
II	.i c v — in domačih proizvodov je zelo malo.
Odprta skladišča nudijo skoraj sama živila. cene <?<• neznosne, bela kava 10.000. mačka 8 do — 1'rej 2.". ruhljev je -edaj 70<KMX>. 1 300 l-uhljev. V ostalem vlada v Ploskvi red. Razsvetljava j" ohil-
. n<*jša kot v zapadnih mestih. <_rle-;dališča vprizarjajo izbarne ]>r<i-irrame. Brzovlak rabi iz M-.skve v lVtrograd 14 ur.
Petrograd se je močno izpre-j 1 icnil. Iloteii s<> uradna poslopja ali pa vzrrojevališča, ceste |ir;iz J ?ie. v prist uniš«"u vli k 1 i t. irozem-jstva. na|vdnjeni z živili. Gledališča sm verifi.» dobro obiskana. —-j Inteligenca s<» vede umerjeno, — 1 ljudstvo je zelo prijazno tudi na-j]»ram tujcem, ki jih razlikujejo j pM smodkah nli čem drugem ter ~>b tako imenujejo s svojimi imeni. Poznati je. da Rn-i pozdravljajo pričakovano vzpostavitev stikov z zapadom in pričakujejo od tam zadnje rešitve.
Izpoved na smrt obsojene-I ga Arnavta.
I	_
i -
' Iz Tetiva jnu-očajo: Te dni je . li 1 lit izvršena smrtmi obsodba nad j gia.s«>vit:m j-rnavtskim zlikoveem Demir Adiji-n iz S irije, ki je bil j obsojen radi dveh roparskih u-laorov. petintridesetih slučajev
■	ripa 111 dveh ]>ožigov. K«»t član plasovite Ka'joseve hande, ki je izvršda napad in požiir vasi Taj-n-:šte, je sodeloval pri vseh napa-
I <1 ill. ki jih j« ta banda izviSiila v |t;*tovskem in skopskem okrožju. <l»kler ni 1»i I nazadnje pri napadu na vas Gornjo I'r-znieo v jet. — , Tekom razprave je bilo uirotovlje-
■	no. da je Demir Aliia izvršil tudi .leta 1920 napr.d na trg Galičnik.
Pred izvršitvijo smrtne obsodbe je dal liemir Aiija zanimivo 1 ]"xl;»tkc. i.t katerih je razvidno, d.t je zadnje hoje ua albanski meji aranžira'.t tiranska vlada, ki I ie skušala ■; pomočjo svojih zaupnikov izzvali pobuno albanskega [prebivalstva v Jugoslaviji. Ko se
-	je naša vojska borila z Albanci ra Velikem *n ^Talen- TColeeritu.
^s . albanski aircnti hoteli zbrati vedske tolpe, napasti našo vojsko v
-	hrbet in izivati splošno poTmiio.
■	: Ko je naša vojska v kali zadušila : pvvi tak poskus, sd se Albanci • preplašili in mirovali.
I < J let le Kalješe je (»emir Alija ' j i/i»ovedaf. da ni navaden razboj-vrulja. ampak eden najugle«! " j nejših a'jfenti.v tiranske vlade iu "J vodi albanske propagande za "; prd>uno Arnavtov na teritoriju -' i J Miroslav i je. Dalje je izpovedal, ".tiit t a prihodnje leto pripravljene obširna akcij » za vpade al-* j l anskih plemen na jugoslovansko ozeml je in da pride obenem . j 7 vjiadi tudi do splošne albanske , .polurne, ki je že popolnoma pn-' j i avl jena.
Edgar Allan Po«: *
v
Čudoviti doživljaji Arturja Gordon
Pyma.
Za "Glaa Naroda" prevel A. Šabec.
*	Peto poglavje.	*
Za. nekaj minut se je Avgusta >
polastil obup: nobenega upanja ni več imel, da bi še kdaj živ za-pustil oni prostor. Prišel je do r zaključka, da 1k> prvemu, ki bo » prišel doli, povedal o mojem po- j ložitju. ker se mu je zdelo bolje, J tla poskusim svojo srečo pri upor-.* nikih, kakor pa da v svoji luknji 'f pogineta žeje in gladu. Deset dni o seni bil že v svoji je«"i, a moj vrč ' vode je zadostoval komaj za deset č dni. Nato ji- prišel na idejo, da bi z se mu morda tudi iz tega prosto- t i ,*• posrečilo, napraviti stike z me- s noj. V drugih okolnostih bi si se- ] -veda kaj takega ne drznil, toda * Mila j. ko j«' \edel. da ni njegovo s življenje vredno piškavega oreha. ' mu je bilo vseeno in sklenil je, da f bo to tvegal.	t
Njegove vezi na rokah so tvo- * rile prvo tezkočo. Kako naj se jih ' reši f Izprva je mislil, da je to ne- r mogoče, ko pa je stvar natančne j- 1 še preiskal, je izprevidel, da bi si ^ lahko spravil železje preko zapestja. Posrečilo se mit je res, opro- 1 flit i roke. rakar si je oprostil tu- 4 d i noge, toda vrvice, ki so držale 1 okove, je pustil privezane, tako 1 da bi jih v potrebi spet lahko pri- s trdil. Nato je pričel preiskovati 1 steno. Pronašel je. da je palec de- 1 bela ter narejena iz mehkega — 1 smrekovega lesa, skozi katero se ' mu bo posrečilo br»*z prisebnega ' napora narediti si pot. Tedaj pa j je začni enki glas pri odprtini stopnic in imel je ravno še dovolj h časa. da je porinil roke v okove, j1 ko je prišel doli Dirk Peters, ka-,1 terejra je spremljal Tiirer. ki jej* takoj skočil v kabino ter Tegel. — 1 Psa je privedel na krov še A v- j' gust, ki je por.nal njegovo prija-j' teljstvo in zvestobo do mene ter.' mi je hotel s t« m narediti veselje. ;1 (Mpeljal vra je iz naše hiše takoj! potem, ko je mene pripravil na . varno \ skrivališču, toda mi jej!1 potem, ko rui je prinesel uro. po- | zabil povedati o tem. Nato se je jA pes zarinil v neko luknjo, iz ka-'' tere se ni mogel več rešiti. Peters j ga je oprostil, in i/ dobrohotno- ] ► ti mu je Petere pripeljal seda j j j psa, da mu bo tovariš. Poleg tega ! mu je prinesel tudi nkaj mesa. 1 nekoliko krompirjev in vrč vode. 1 Nato je odšel zopet r.a krov z ob- ' ljubo, da s-» ho naslednjega dne ' vrnil ter zopet kaj prinesel za pod zob.	;
Kakorhitro je bil Peters zunaj, jf Avgust zopet osvobodil svoje roke in noge vezi. Nato je obrnil žimnieo. v»el svoj žepni nožič — (lopovom se ni zdelo vredno, da bi mu ga odvzeli), ter je pričel vrtati v mehko steno. Vrtal je na takem mestu, tla bi lahko v sluea-ju presene"« nja luknjo z žimnieo zakril. Dotienega dne ga ni ni-ltdo več motil in ko je napočil večer. je bila ena deska popolnoma odstranjena. Omeitni je treba, da lii nihče od moštva spal v sprednjem delu ladje ter so se vsi člani posadke držali v kapitanovi kajuti. kjer so si privoščili vina. katerega je |}:lo tam v izobilju. — Vse te okolnosti so bile kakor na-iašč za Avgusta, kajti sicer ne b! mogel nikoli do mene. Proti jutru je bil gotov z drugo desko, ki se je nahaiala približno en čevelj nad prvo. Prerinil se je nato skozi. nakar je podal proti spodnji odprtini, toda moral je preplezati eels gore sodov, ki so bili tam nakupičeni. Ko je dospel do tam. je opazil, di mu je Tiger filedil. Tedaj pa je bilo že prepozno. da bi mogel dospeti do — dneva k men*, zato je sklenil, počakati do p*^hodnj? noči. Ob teh mislih je nr.,,rl nekoliko spodnjo odprtino, toda komaj ie to storil je planil Tig^r tja ter pričel tiho cviliti. Najbrž, je jv*s vedel, da se rahajam jaz tam in slutil je. da si bo |*e* našel f*>t do mene. Tedaj mu je prišla srečna misel, da bi mi sporočil par besed. Posledice n»o pokazale, kako srečna je bila ta misel, kajti brez pisma bi go-[ tovo obupal in storil kakšno blaznost.
Toda kje dobiti pripravo za pisanje? Iz starega zobotrebca je naredil za si'o pero: p:sal je kar po pameti iu čutu. kajti v prosto-> ni je bilo popolnoma temno. Pisal je na zadnjo strftn nekega pisma
j
ter se vbodel v prst. da mi je pi-	, sal s svojo krvjo. Nato je privezal listek na psa. sam pa se vrnil	j nazaj v svoj prostor.	<
Komaj j** dospel tja ter si nadel
okove, ko je prišel doli Peters.	i
močno opit.^endar dobre volje	<
in dobro zalozeu z živili. Jedilo	j
je obstojalo iz kakih dvanajstih	i
pečenih krompirjev ter vrča vode.	;
Sedel je na neki zaboj ter pričel	]
I prostodušno govoriti o matu ter	«
o razmerah na ladji. Njegovo ob-	i
našenje je bilo otročje, da ne re-	]
čem groteskno. Končno je odšel	]
zoj>et na krov, medtem ko je spo-	j
toma mrmral, da bo jutri prine-	,
sel dobrih jedil. Tekom dneva sta	,
prišla doli še dva harpunirja, —
spremljana od kuharja; vsi trije
-»o bili do smrti pijani. Kakor Pe-	c.
ters. so tudi ti govorili popolno-
ma prostodušno o svojih načrtih,	p
Kakor je bilo videti, si niso bill	^
edini glede smeri, ki jo je zašle-
do val a ladja; edini so si bili sa- 4 . » mo v eni točki, namreč glede na- -
pada na ladjo, ki im.i priti od — ^
Kapverdijskih otokov, katero so j
vsako uro pričakovali. Kot se je o
rdelo, ni ujkt izbruhnil s^mo ra-
d i plena; osebno sovraštvo kr-
marja do kapitana j-1 bil eden — J;
irlavnih vzrokov. Se<1a i sta se , . .	.	,u
stvorili dve stranki: stranka kr-
marja in stranka kuharja. Ta. — t namreč kuhar, je hotel, da se pr- r vo ladjo, ki jim pride nasproti, 0 zajame, nakav naj bi se jo na. ka-kem zapad:ioindskem otoku pripravilo in opremilo za piratstvo. (( Toda nasprotna stranka, kateri t je tudi Peters pripadal, je bila močnejša - ta. je hotela, da se ob-
...	- n
urzi prvotna smer proti južnemu ^
■ delu Tihega oceana, nakar bi tam ,
ali lovili kite. ali bi pa kaj dni-
j pega pričeli, kakor bi pač kazale
■okolščine. Peters se je zavzemal (
'/u zadnje in njegove besede so
iiiitde pri upornikih velik vpliv, j,
. Opisoval jim je. kako lepo in T
krasno potovanje bi tmeli okob
. . 1! številnega ou>čja Tihega oceana, s
kako popolna bi bila tam njihova	j,
varnost in svoboda, kako prijet-
no življenje v oni čudovito mili	^
! klimi, in kako lepe in sladkostra-	(
J stne so ondotne žen?. Prišli niso	^
| še do nikakega definitlvnega za-
jključka; toda opisovanje tega	.
mestica je naredilo svoje in upor-	^
niki so neprestano premišljevali	(
o lepotah, ki jih jim je tako živo	^
opisal.	j.
Ko je pretekla ena ura. so nm	^
, t "i je možje odšli in tekom tiste-	^
ga dne ni bi'o nobenega več doli.	T
Avgust ie ležal do večera mirno. ,
(
Nato se je snet osvobodil svojih vezi ter se pripravil na svoje pod-vzet je. V nek: kabini je našel pra , rno steklenico, napolnil jo je z vodo. v žep pa je vtaknil nekaj ' krompirjev. V svoje veliko vose- ' Ije je naše tudi svetilko, v kateri se je še nahajal ostanek sveče. — ' Nato se je splazil skozi ljuknjo v steni. prej pa je na svojem ležišču pogrinjalo tako .uravnal, da se je na prvi pogled Videlo, kot da tam nekd i spi. S težavo se je nato priplazil skozi navlako ter me opetovano poklical, toda jaz mu nisem odgovoril. Nato je začni zvenen j? razbitega stekla ^ moje steklenice, nakar me je srečno našel.
Šesto poglavje.
Tedaj mi j? povedal Avgust le
-	poglavitne stvari dogodkov, šele pozneje mi je povedal tudi po-
-	drohnosti. Zelo se je bal. da bi ga I ne pogrešali, jaz pa sem kar go-r rel n epo t r pazljivost i. da bi že
-	' endar enkrat zapustil svoj stra-
-	šen zapor. Sklenila sva. da greva
-	takoj proti oni ljuknji v steni; i tamkaj naj bi jaz začasno ostal, "> 'lokh-r bi se en ne prepričal, ka-l ko stoje s*vari. Pustiti Tigra v t kovčegu. rama je bila neznosna r misel; toda kaj nama je bilo po-a "eti ž njim T Bil je zdaj popolno-j ma miren, in tudi ko sva nastali \ila uho na steno kr.včega. nisva e mogla čuti njegovega dihanja, a -laz sem bil v sled tega prepričan. >- da je mrtev, in sklenil sem. od-:- preti vratca. Liežal je tam popolnoma iztegnjen v globoki nezave-
i-	ti. toda bil je Še pri življenju. —-
e	Nobenega č;.sa ni bito izgubljati,
r	:n vendar nisem mogel odlo-
»-	-iti. da bi prepustil svoji usodi
il	žival, ki mi je že dvakrat rešila
a	življenje. T~eha je bilo poskusi t f
vse, t.a ga oživiva. Vlekla «va ga j torej seboj, seveda z neizrečeni- r mi težavam:. Končno sva dospela č cio luknje; avgust se je splazil š skozi. Tigra sva potisnila za njim. b Vse je bilo v redu in zahvalila sva o lioga za najino rešitev lz nepo- j sretlne nevarnosti. Prijatelj mi je n dejal, naj začasno ostanem v bli-iini odprtine, skozi katero mi bo V dal živila.	.	\
Ko je dospel moj prijatelj srečno ozpet v svojo kabino ter si na- -del vezi, je bil že beli dan. Komaj ; je bilo vse v redu. ko so prišli do- s li mat. Peters iu kuhar. Nekaj ča- r ta so govordi o ladji, katero so j pričakovali iu v katere posest bi v tako radi prišli. Končno je pri- i šel zamorska kuhar k Avgustov! s kabini ter je sedel na v zglavje po- j stelje. Jaz sem lahko slišal vsako < besedo v svojem skrivališču. Ves j ta čas je ležal Tiger iztegnjen, in | meni se je zdeM. da se mu je zopet pričela vračati zavest, kajti j opazil sem. da je pričel odpirati ( oči.	^	s
Po nekaj in-nutah ''■ta odšla mat in zamorec zopet na krov. in čim . fta izginila, je Peters zasedel me- l sto, kjer je preje sedel zamorec, j Pričel je z Avgustom dobrodušen i pogovor, in jaz sem sedaj spoznal. da je pijanost le hlinil. OdkrI- 1 tosrčno je odgovarjal na vsa vpra , sanja mojega prijatelja, dejal mu | je, da ni prav nič v dvomu, da ne s bi našli njegovega očeta, ker je omenjenega dne videl na morju j nič manj nego šest jader. Pa tudi T drugače ga je tolaž i, kar je me- } ne zelo pres« netilo, obenem pa tu- j di razveselilo. Meni se je namreč f porodila nrsel. da bomo našli ( tem Peters;: pri jate1 ja in pomoč- , nika. ki nam bo pomagal zopet ( osvojiti ladjo. To svojo misel sem , zaupal, čim se mi je nudila prva i prilika, svojemu prijateljti. Tudi > on ni smatmi stvari nemogočim, j toda nsglaŠal je. da morava biti j zelo previdna, češ. da je obnašanje polu-TnJijanea samo posledi-ea kakega hipnega raispolož^ua 'er se ne ve, če se je mogoče nanj ^
zanesti. Peters je odšel lrmalu na ;
I
krov ter se je vrnil šele proti pol-('.nevn; prin~*el je Avgustu lep : kos prekaje!i?ga mesa In puding, kateri je pozneje tudi meni dobro teknil. Tekom dneva ni bilo nobenega drngeira več doli. Zvečer1 sem zlezel v Avgust o vo kabino, kjer sem s'idko in globoko spal do zore. Tedaj je on začni nek! ropot ua krovu, naglo me je zbudil in jaz sem odhitel hitro nazaj v svoje skrivni išče. Ko se je popolnoma zdanilo, sv't videla, da ie Tiger že skoraj popolnoma dober; pil je v velikih poHrkih vodo. ki sva mu jo ponudila. Zelo sem bil vesel, da sem vztrajal pri tem. da jra vzameva iz kovčega ter odvedeva seboj. Teda dne je bilo tridesetega junija, to je trinajsti dan po od jadranju ladje Grampus iz Nantucketa.
Dne drugega julija je prišel do-ili mat. ki je bil izvrstno razpoložen. Stopil je v kabino mojega prijatelja, udaril ga nalahno po rami ter ga vprašal, če se bo znal zdaj vesti, v slučaju, da se mu da prostost in če obljubi, da ne bo ver- stopil v kajuto. Seveda je Av-irust odvrnil r. — da — nakar ga 1» lopov o j vezal, toda prej ga je . Ce pregovoril, da je izpil iz ste-[ kleniee nekaj ruma. Nato sta šla r oba navzgor in tekom treh ur ni bilo Avgusta na izpregTed. Nato je prišel z dobrim poročilom, da ^ mu je dovoljeno, hoditi svobodno po krovu. Piinesel ir.i je tudi dobre jedi in mnogo sveže vode. — Ladja da j» še vedno križarila v pričakovanju ladje od Kapverd-skili otokom. Ker se j nato nasled-» nje tri dni ni'-csar posebnega pri-j merilo, bora zabeležil vse v svoj . dnevnik, čim bolj na kratko, a Dne. 2. julija. Avgust ml ej pre-
-	skrbel troje volnenih «5<*ej. tako e da sem si napravil v svojem skrl-
-	vališču udobno ležišče. Nihče ra-a zen njega ni prihajal sem dol. — ; Tiger se je tudi udobno zleknil . tesno poleg luknje ter se temelji-i- to prespal. Peters je z Avgustom r ;e vedno občeval z enako prijaz-a tiostjo ter se je zabaval ž njim t- s pogovori o Tihem oceanu. Vpra-
-	ial ga je. ga li ne veseli narediti t- r upornim moštvom proti onim o-a tr>kom neke vrste zabaven izlet , ter je pripobnil. da se večina po-i. morščakov na ladji strinja z na-I- zori krn.arja. Avgust je nato od-
-	^rnil. da s* popolnima strinja s >- tako vožnjo proti onim otokom in ~ da je bolje vce. samo da se ne lo-i. ti.io piratstva.
Dne 4. julija. O ladji, katero so [i ugledali. je izkazalo, da je mart la jadrniea. ki je jr.drala. iz I^i-tf ver pol a ; pustil: so j« jadrati svo-
DLAS NARODA, 7. FEBR. 1922
I
jo pot. Avgust je bil podnevi sko- I
raj neprestano na kro\*u. da bi I
čim več izvedel o namenih pomor- i
ščakov. Ti so se večkrat med se- i
boj zelo prepirali in enkrat so j
ob taki priliki vrgli v morje har- j
punirja Jim Bonnerja. Stranka f . . . i mata je pričela dobivati večino. I
-Jim Bonner pa je pripadal stran-j'
ki kuharja, h kateri se je prište-|[
val tudi Peters.
Dnj* 5. julija. Proii jutru je pri-',
čel pihati od zapadi močen veret'
»n naša ladja je morala jadrati 1
sr.mo z razpetim sprednjim jad-'-
rr.m. Pri razvijanju tega jadra jej,
padel pomorščak Sims z jarbolajj
v morje; bil je ob onem času ze-j^
!o pijan. Tudi on pripadal —
stranki kuharja. Nihče ni tudi s I
prstom genil v njegovo rešitev, j.
Sedaj je obstojalo moštvo ladje
iz trinajstih oseb, namreč: DLk
Peters, Svmour. zamorski kuhar. [
•Jones. Greely, Hartman Rogers
in Villiam Allen; vsi ti so pripa-l,
dali kuharjevi stranki; mat. če-J,
srar imena ne vem. ker ga nisem 'j
nikoli čul. Absalon Hicks. Wilson',
•lohii Hunt in Rihard Parker. —j
ki so bili na strani mata; poleh ;
teh sva bila na ladji še Avgust in J,
jaz.
Due 6. julija. Vihar je trajal ; ves dan; poleg tega je tudi deževalo in skozi špranje ladje je pri-l ajala voda. tako d*; so bile se-salke neprestano na delu; tudi Avgust je oral demlati pri sesal-kah. Proti večeru je jadrala mimo nas lepa in velika ladja; opazili so jo šele tedaj, ko je bila ta- { ko blizu, d-1 bi se jo lahko pokll- ' ealo. Mat io je tudi zaklieal. toda vsled tuljenja viharja se njegov glas najbrž ni slišal tja. Ob enajstih zvečer je udaril na krov velik val ter odnesel seboj velik 'cos ograje ter povzročil še drujro , škodo. Proti jutru ie vihar ponehal in ob solnčnem vzhodu je pihal samo še lahen vetrič.	J Dne 7. julija. Ves dan je bilo | morje valovito in ladja se je ne- j prestano zelo zibala. V spodnjih j prostorih se je več predmetov odtrgal os svojih mest ter se valilo naokoli. Jaz sem zelo trpel vsled
*	morske bolezni. Peter je Imel z Avgustom dolg pogovor ter mu je povedal, da sta dva od moštva.
( namreč Greely in Allen prestopila rut stran mata ter izjj.vila. da sta . pripravljena, postati pirata. — ; i Nato je stavil Avgustu različna vprašanja, ki pa so bila Avgusta . takrat nerazumljiva. Tekom veče-ia se je vedno bolj in bolj opa-^ žilo. da mora imeti ladja luknjo. 1 Preiskali so iadjo in ko so luknjo '
našli, so jo začasno zamašili in | popravili.
j Dne 8. julija. Ob solnčnem vzlio-, du je pričel pihati od zapada la- ' a Len veter; krmar je obrnil ladjo J^
v jugozapadno smer. ker je hotel „ zasledujoč svoje načrte o pirat- 1 stvu, jadrati do zapadnoindskih otokov. Peter« in kuhar nista — vsaj v navzočnosti Avgusta — temu ugovarjala. Namen glede 1 napada na ono kapverdsko ladjo j so opustili. Ker je skozi ono luk-njo še vedno uhajala po malem
*	voda. je bilo treba vs i lic tričetrt ure delati pri sesalkah.
a Dne 9. julija. Krasno vreme. —. ^ Vsi pomorščaki so bili zaposleni t s popravljanjem povzročene škode katero je povzročil takrat oni (j val. Peters je imel zopet dolg po-govor z Avgustom; sedaj se je a bolj jasno izražal, kakor dotlej, j
0	Rekel ni ničesar, da l i ga pripra- c vil k temu. da bi se tudi Avgust ]
_ zavzel za matove načrte, pač pa : v ga je vprašal, če mor? v tem slu- ] j čaju računati na njegovo pomoč, i Avgust je 1-rez pomišl.ievanja od- J govoril z da Nato je Peters od- 1 • šel. Tega dne nisem imel nobene 1 priložnosti, da bi z Avgustom na samem govoril.	i
j	(Dalje prihodnjič.)	i
■■ i
_ "Slepa politika'* markiza Delia 1 \	Torrette.	J
V uvodnem elanku pod našlo- |
1	vom "Slepa politika" napada tr- '
-	žaška "Edinost" ministra zuna- * i njih zadev Delia Torretto, kateri"
-	je s svojo nespretno politiko iz- ! gubil vse simpatije, ki jih je uži-
-	vala Italija v Avstriji in Češko- ' t slovaški. V času, ko je Sforza vo-
-	dil italjansko zunanjo politiko, je :
-	izgledalo, da ho igrala Italija v
-	Srednji Evropi zelo važno ulogo. s Danes so vse simpatije Srednje i Evrope na strani Francije, danes
stojimo pred tvorbo srednjeevropskih držav, ki bodo združile j Cehoslovake, Jugoslovane, Rumu-_ ne, Poljake in avstrijske Nemce o- v blok proti I taliju
Prerokbe za prihodnja leta.
i — j Po zatrjevanju dr. Maksa Ke- j
•meriseha je prerokovanje ni mi- y
!stičen dar. ampak spretno duŠet- ^
I no vežbiui je. ki se pridobi s po- « navijanjem zgodovinskih zako-lnov. Pred kratkim je imel dr. Ke- ^ pierisch tem v Berlinu zanimivo ! preda vanje in je v potrdilo svoje .teorije izrekel nekoliko prerokb '/.a bližnjo bodočnost.
Dr. Kemeriseh je znan publicist in je dvignila zlasti njegova knji-ijia " Kuriozitete civilizacije približno pred desetimi leti umogo I prahu. Njegove prerokbe za bližnjo bodočnost so: i 1^22. — Vz.postavitev ruskega j:-arstva. spojena s preganjanjem j in velikansko izselitvijo Židov v Nemčijo.
; 1923. — Začetek kritične faze nemške revolucije z državljansko j vojno, ki jo bodo povzročili re- -jakcijonarj«, restavracija (obnovi- f ,tev) monarhije in popolni razpad -.cesarstva.	■
j 1926. — Ko se bo velika zmeš- I jnjava nekoliko pomirila, se lx> \ jdvign.il iz liberalnih vrst nov [Cromwell ali Napoleon, ki bo zo- p, |pet zedinil Nemčijo.	A
1^27. — Konec nemške revolucije. Uvedba monarhije po angle- s škem sistemu in z nemško fede- S 1 racijo.
Doktor Kemeriselievo preročan- ^ • stvo spremljajo znanstveni krogi ^ jZ velikim zanimanjem, a tudi z Jostro kritiko, ki obstoja zlasti v A item, da mj Kemerisehevi t coni j i ^
-	očita, da je sicer zelo primerna za j
-	preteklost, dočim ji nikdo ne mo-i€ » ie jamčiti us-peha za bodočnost. I
: ADVgRTI3BMgHTB jJ
'I	POZOR, ROJAKI!	j
_ I Rad bi izvedel od rojakov Slo- 1
J vencev, če ima kateri "bulldog'7 j ipsico za prodati, staro od T me- y Jveev do 1 leta. Kateri bi imel, i naj se oglasi na ta naslov; John Spiller. Box S4, Panama, III. 1
1HM i -—--1
; Velika Blaznikova Pratika \
ZA LETO 1922.	j
i	20<f s poštnino vred.
i	Večja naročila:	A
-	100 pratik stane........ $12.00
a 50 pratik stane........ $ 6.50 |
a 25 pratik stane ........ $ 3.75
Z naročilom pošlpte tudi denar. I Slovenic Publishing Co., * n 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
^	NAZNANILO.	J
Rojakom v Conemaugh, Pa., in _ okolici naznanjamo, da jih bo ob- ] y l iskal naš po+nik	i
t	Mr JOŽE ČERNE	j
. ter ga vsem toplo priporočamo. l	Uprava Glasa Naroda. i
A t
d NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim si-cem naznanjam ža- I
ii	lostno vest, da je naša iskreno 1 t ljubljena mati oziroma souroga
MARY DEJAK, rojena ŽILC,
-	po kratki, hudi bolezni, previde-i! na s sv. zakramenti, dne 31. dec. e 1921 mirno v Gosspodu zaspala. ii Pogreb liepozabljeue se je vršil v
torek 3. jan. ot> 10. uri dop. e Tem potom se srčno zali val j u-j. jem v prvi vrsti preč. g. Rev. Mo-L- dru za sv. mašo in spremstvo na ;t pokopališče. Zahvaljujem se tudi " Mrs. Miklavčič, Mrs. Dolenc, Mrs. Krek, Mrs. Kopač, Mrs. Fidv, 3Irs. Straus in Mrs. Majdič. Konečno kličem: Bog povrni vsem, kateri ste mi skazali naklonjenost v težkih urah usode!
Tebi pa, draga nam mati, ki si nas zapustila, kličemo iz dna duše: Počivaj v miru! Srce krvavi ob bridki izgubi, a upanje, da se snidemo pri Bogu, tolaži nas in kliče k molitvi, da sledimo tvojo pot, kateri nikdo izmed nas ne uide. Bila si skrbna mati svoji družini, služila si Gospodu in sedaj uživaj plačilo v nebesih. Po-
•	čivaj v miru in večna luč naj ti sveti!
Pokojna je bila rojena v stari domovini v Jurjovci in omožona v Ribnici. Tukaj je bila 22 let. V , stari domovini zapušča dva brata „ in sestro, v tej deželi pa enega brata.
[	Žalujoči ostali:
■ Frank Dejak, soprog ' Anthony, Frank, Charley, Rudolf in William, sinovi. Mary, hči.
•	P. O. Box 117. Federal, Pa. 1 _(6-8—2) _
POTOVANJE IZ EVROPE.
Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete sedaj dobiti s»m. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pi i ameriškem konzulu / amerikanskim denarjem in rav-1 no tako morajo na Ellis Islandu' svoto $25.00 pokazati v ameriških dolarjih.
Glede denarnih pošiljatev v U. S. dola rjih, za vsa pojasnila i glede potovanja, potrebnih listin {affidavit o v} in voznih, listkov se obračajte na najstarejšo slovensko tvrdko;
Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
| Omejite prehlad. Ustavite kašelj.
J1 Oba sta znamenja nevarnosti. Pri-	%
tajeni bofi z da ekosežnimi posledi-	]a
N> cami se lahko mnogokrat izogneta,	(J h' če dobite prava zdravila.
jji" Severa's
| Cough Balsam	{
x (Severov Balzam zor"r kašalj) lod-	f
pomere pri navadnemu kaši ju, po-	C
0 miri brankialna vznemirjenja, po-	C
S< pravi prebave, omogoi* red in olaj-	>
šava dihanje. Cena 25c in 50c.—	f
O Sever«*« Cold and Grip Tablets	V
X (Severjevi Tableti zoper prehlad :n	V
o gripe) ustavije preniad prečne sa	f
O razvije. Cena 50 centov. Po vseh	v
k lekarnah.	>
X AH ste dobil izt.s Sever^evega	f
O Almanaha za leto 1922? Dobite	v
5c gizastodj pri svojem iekarju cJi'pa	V
K direktno od	r
		
Knjige! -	Knjige	I
POUČNE KNJIGI	7. zv.: Prihajat. Zanimiva po-	
Anglesko-slovenski slovar —		
Dr. Kern____$5.00	9. sv.: BrencelJ: Kako sem se	
Slovenska angleški Marar ____La«!	Jaz likal, 1. zvezek LM	
Slovenako-angleška kovnica .... iJSO 10. ev.: BreDcelj: Kak« sen se		
Nemški bbeednlk ............... »351	Jaz likaL 2. zvezek l.M	
Nemško angi«£k1 tohnei .. .... .«o n. brenc4u: k=j» m m		
C lepem vedrnja ..............	jaz likal. 3. zvezek * l.H	
Slovenske-nrmškl alow _ i		
(Janežič Bartol» 4 00 ' X™*** ■ Uub»Jan«ke ill-		
AngteWtna bm .........H	h«. (Podobe ljubljanskega me- ) ••••««••••••4 ML sr.: P. Co lotu e : Juan MlstHa. Povcstf Is Španskega Življenja	.75 .U
jXriBca Ne.?odflo n čl te nje ta pisanja srbSfliae ▼ drllfcl ... JO OekletvCL Spiral Anton B legli* Ji		
GaapuJinrtTo — Purga«. Prak-	10. zv. Ne v Amerike. Po reanfCnih	
tična knjiga xa ca3e gosprJtl-	dogodbak. ....................	.75
nJe. (Trdo rtzana.) ..........tfC		
Piaktlftil nrfnuar ............	gPILMANOVE POVE8TL	
Knjiga o le peat Težnjo Urban«,	2 iv.: MaroB, krfianskl deček Is	
<Trdo **i*no) ..............LOC		
Mladeničem, An t. S. Jegilfi	Libanona ....................	M
I. areaHr....................«0	Jt. xv.: Marijina stroka, povo*t ia	
IL zvezek ................... M	ksvkafikih gora ..........	JU
NMTft' ga 3e9o Iti dom. Eorbtna	4. sv.: Praški »odek, povest, IL	
knjiga za vsako h!Bo ........i.OO	natis ........................	JBt
Pravila ss olika. Dr. J. Dostojen .€5	L. zv. :Tr1 indU^e povesti......	M
Varčna kuhr.rira, m slabe In dob*	9. zv.: Kralj k in atiak. Bgorlovln-	
re čase ...................... LN	■ta Iz Jat>onakega ....	Jf
	tO. zv. iZvom! sin, povest is vlade	
BAZNE POVESTI IN COMANI	Akfiarja Velikega ............	JU
Ldova Leruž, detektirski roman 1.40	11. sv.: i-.ir- a In bela vrtnk-a, po-v^st	
		S4
rfoo. Juriii, 4. n.; tNtt >q sc.tL	12. -v : Korejska Srata CrtU-a ls	
Hči mestnega soiuilkt Itd. .. .75	misijono" v Kore.11 ............	M
Jnrile, 5. n: Sosedov sin. Sua	15. zv.: EaJ In povent 1»	
ametekegn cesarja i^d. ........ .15j	Amana ....................... 14. hv.t Prisega Hm epskega gla-	jf
Job. JuriK, 6. sv.: Doktor Zober,		
roman. — Trgomer, trsgeuija .?!1	po.-est lm zgodovine ka-	
Dve ■liki — Ksa-ei MeAo...... M i	nadsko ...................... LV *v.: AngelJ sHnJev — Frazll-	•a
Hudo hresAio. Ni vse zlato, kar se		
Patria* povest is irube JanaSte do-t® aM	povest ........,.,....... 16. r.r.: Zlatokopl, povest ......	M M
	17. : med CadlJanH ali	
*od svobodnim tolneem, zgodovin-	vrinjs v Ntkaragoe ..........	Ji
ta povest, 1. zr.............USi	IS. zv.: Preganjanje Indijsidb ml-	
od svobodnim sslncem, zgodovin-	siJonar>r ...................	.50
ska povest, 2. sv.............L2I Povesti slovenskemu l|odstvn v	0. zv.: If7ada mornarja, povest	.*#
poduk in zabava, Kalan ...... .15		
Komariea, povest .............. .60	SPISI 7A MLADINO.	
Sžsto o Šesto, povest is Abracev M		Jt
aUke fa povesti, K saver Mečko .36	Bob sa «nbdi sob, pesr<loe......	
Student naj be, — Naft vsakdani	Dedek Ji pravJ, pravljic* ......	M
kruh ........................ iS		
Veselo povesti: Za moiem, — V	MOLITVENIKL	
pustiv Je Bla. —r Pravda mert		
ln ^tOfti M ••••••••• •••••••••••• M	Skrlii za	
s /ojniarir aH poganstva m krst.	v DPujs vezeno ..............	
povest JP1	v plr^o vestno .......... w	.M
eter Zgaga .................. Jt%		
Doli s ore*jem ................ M	KajMd glat^v!:	
Knjige dražbe Sv. Mohorja		
Duhovni boj str.) ...... J**	v r'atno VMLHMO ..............	-M
j Meelja (i. zv.) .............. Ji	t kos*, vezano ...............	171
Mesija (2. sv.> ..............	i v o m je vezano ..............	lm
Zgodovina slov. naroda (5. sv.) Jttt	i	
Zgodovina slov. naroda (8. sv.) J5#	i*—	
Mladim srccm (2. zv.)		
Spisal K. MeSko Jt	IZdrniiAih driav ................	JI
ViJIga sa bohkomioe«ne ijodi,	i Zemljevid 8lr?enlje ..........	jr.
Spini Z. Cankar .............. 1.75	[Zeraljevld Evrope ..............	jt
-	»et tedouv v zrakoplova........ -	unerika h Amerikanci..........KJo	IVeiika stenska <napa ..........	u«
	ZemVievlfo: Ker York, Illba ^i. Co-	
t i JCP3KA KNJIŽICA — POVESTI.	lorado. Ksns*z. Motans. Minne-	
	sota, Wyoming ki Alaska —■	
L i sv. Znamenjo Ulrttu Povest do	vsaki po	d
' tektlxa Sherlock Holmes .... JBO	Pennslyvania .................	jt
- 2. sv. Darovana. Zgodoviaska po-	West Virginia ..............	.44
povest iS dobo ticKvaoskUi spoo-		
	RAZGLEDNICE:	
8 sv.: Jivml Znaewai, povest. — Med Plazovi, tlrolsia povest. M	Zabavne, različne, docat	Jt
1 4. sv. Mala iivljenje, povest .... M	Newyorške, rezllčne, ducat.	Jt
• B. sr.: Tadnja kmodu vojska,	Panorama mest« New ¥«fc.	
i agodovtnska povest .......... .71	25 sUk	Jt
e a sv. Gozdarjev sin — Yla2var,	Panorama mesto Celje, 21 pal-	
	cev dolgo ..............	Ste
i ..... —		
> e Z ZADNJO POSUaJATVIJO SMO DOBILI NASLED		
i KJE X	NJIGE:	
	Godfevskl Katekizem	•s
	Beneška Vedeievalka .	
1 Pravljice sa Mladino, 8. KoSubik JU		. mm S JO
Gozdomik, (2 zvezka) ..........LM	> Cvetke ...........	J5 .45 •J
	1 Pozigake ____	
	►1 Svetna Krf ....................	
' Prarljiee H. Msjar ............. JM •A	9 Ciganova osveta ...............	Jf
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlamlt St., New York
vpWMI m
Nanfta Je prlldiH taar. Misl 9 KoUvH momej trto aH pafttee i—Ire pa 1 ali 1 cote, te poOJ^ to f«toviM, refco—odtrajto pfaw, N« oaretajte knjig, katerih b1t» ■Jta^ Kajige p«ifljw
GliAS NARODA, 7. FEBR. 199&
31	(Nadaljevanje.)
Autou j«- zmajal z glavo ter rekel:
—	Ker je lesni trgovec v K reši *at in ker je vsakemu znano, da ga je moj go&pod pred tremi leti vrgel iz gradu. Mi prodamo ves *voj les v JSovter.
(tottpod Folgat je vz«*l bilje>.niei> ter zapisal nekaj izjav Auto-ra, da pripravi na tii aa<~-in ubris svoje obrambe. Ko jc storil to. je aropet pričel:
—	Sedaj prihajamo k Kokoleju.
Ta lopov. — je vzkliknil Anton.
—	Ali ga poznate?
—	Kako bi ga ae poznal, ko sem preživel celo svoje življenji;
tukaj v Doasknranu, v službi strica sedanjega gospodarja.
—	Kakšne vrst« človek je to:
—	Id i jot goK|K>d ali kot praviju tukaj, pri?« moda, ki ima ples sv. Vida in še padavico povrhu.
Potem j« splošno znano.*u;. je slaboumen?
—	l>a. gospod čeprav sem <"*id gotove ljudi trditi, da ni tako lediikt kot lr^leda in da igra. kot pravijo tukaj, ulogo osla, da dobi na ta način svoje seno brez napora.
Gospod de Sandore ga je prekinil ter rekel:
—	Glede tega predmeta vem da lahko dr. Scjnbo vse informacije, katere želite. On je držal Kokoleju skozi dve leti v svoji lastni hiši.
—	Jaz hoeeni obiskati zdravnika, — je rekel odvetnik. — Na j-prvo pa moramo najti tejra ne>rečnej;a idiota.
Vi ste t-nli. kar je rekel «r«»|>od Senešal. On je poshd orož-ifike. da ga poiščejo
Anton je je nakremžil obraz ter reke! :
—	Če bodo orožniki ujeli Kokoleju. se jim bo moral prostovoljno udati.
—	Zakaj T	" " " "
—	Ker ni nikogar v tem kraju, ki bi poznal tako dobro kot ta Idiot vse skrivni kotičke. On su je skrival celo svoje življenje kot d;vjak v vseh luknjah m skrivališčih, kar jih je naokrog. On lahko živi od korenin in jagod ter lahko izostane cele tri mesece, ne da bi ira kdo videl.
—	Ali je to mogoče.' — je vzkliknil Folgat jezno.
daz poznam le enega človeka. — je nadaljeval Anton. — ki bi mojjel najti Kokeleja in to je sin našega najemnika. Miha. To je mladi mož, katerega -te v it'rdi spodaj pri vratih.
—	Pošljite 1*011.1. je rekel gospod de Sail do re.
Mihael je tako., prišel in k' jc čul, kaj se pričakuje od njega, je rekel:
To j« sex.'d-' mo-jWe storiti, a ni i »osebno lahko Kokoie nima eutov elovcka tenivce vse tiara \ ne nagone divje živali. Poskusil bom.
N česa i ni bih . kar bi uioglo še nadal je zadrževati jrospoda Folgat ali dr Šandore ja v Itoaskoranu. Ko sta posvarila Antona. iaj s« ne dotakne m b« nega pe.-ata ter da naj si ogleda Zakovo puško, če le luogoee. ko bi prišli uradniki po te ali one stvari. Nato -tii oba zapustila grad Boaskoraii. li lo je jn-t. ko sta se zopet pripeljala v mesto. Dionizija je čakala na oba v sprejemni sobi. Dvignila se je, ko je v-tala. pojKdr.-nua bleda, a suhih in blestečih oči.
—	Kaj' Ti si sama? — je rekel stari oče. — Zakaj so te pustili samo?
Ne srdi se. stari papa. Kavnokar sem pregovorila markizo, 1 i je vsa izmučena, da jc legla /a uro ali dve pred večerjo.
—	In tvoji tet« ?
šli sta veli. Ob tem času sta najbrž pri Galpinu
Gospod Folgat je vzkliknil presenečen;
—	Oho.
T<> je bilo befin.-To od njil. — jc rekel stari de Sandore.
Mlada dekli-a pa jc zaprla njegova ust i s kratkim stavkom. Keklu jc namreč:
—	rlaz sem ju pr<«tila, naj gre.
Peto poglavje.
. - - i
Da. korak, katerer^a sta storili gospodični Lava rami, je bil v : csiiici bedast. Kot so se stvari že razvile, je poinenjalo obiskati gospoda Galpina skoro isto kot nuditi inu sredstva, da zdrobi Žaka. Kojega napaka pa je bila to. če ne ona gospod de Sandore in Fol-gata * Zapustila sta Sovter brez vsakega nadaljnega koraka kot da : tu potom služabniki. Seiiešala obvestila družino, da se bosta vrnila ele za večerjo in da se ni treba vznemirjati radi njiju.
Ni sc treh« vznemirjati! In to sta naročila markizi iu Dioui-*:ji materi in zaroeeuki obtoženega!
Gotovo. izprva sta ti dve ženski ©hranili svojo sai.io-kontrolo na čudovit način, kf.jt: druga j« skušala drugi nuditi vzgled poguma in trdnosti. Ko pa je potekala ura za uro. je postala tesnoba obeh naravnost neznosna. Polagoma sta si zaupali svoje skrbi ter
dali izraza svoji žalosti: Prepričani sta bili. da je Žak nedolžen, da pa vendar postopaj-j z njim kot z najhujšim zločincem, katerega vržejo v globino jeee ter izroče obupu. Kakšna so morala biti njegova čustva tekom štiri in dvajsetih ur. tekom katerih ni dobil nikakili rporočil od svojih prijateljev? Ali se ni moral čutiti zauičevaniin in zapuščenim ?
—	To je neznosna misel, — je vzkliknila Dionizijj konečno. — Moramo priti do njega za vsake ceno.
—	Na kak način — je vprašala markiza.
—	Jaz ne vem. Mora biti kaka pot. Najti /e stvari .katerih bi si ne upala storiti, dokler sem bila šc sama. Sedaj, ko sie vi na moji strani, pa lahko riskiram slehruo stvar.
Stara ženska j^ ovila šal krog vratu ter rekla :
—	Jaz sem pripravljena.
Obe sta ponovilo čnli. da je Žak v samb t nI celici. Nobena pa ni razumela, kaj to dejanski pomeni. Nobenega pojma nista imeli o tej okruti odredbi, ki .ie postala potrebna vsled posebnosti francoskega kazenskega postopanja. — odredbi, ki takorekoč zakoplje moža živega v celico, .samega z zločinom, katerega se dolži ter izročenega nemilosti nad.-ljncga človeka, kojega dolžnost je iztisniti resnico iz njega. Obe ženski sta videli le pomanjkanje prostosti, grdo celico, zamreženo okno. jeeaja, rožljajoeega s svojimi ključi in stražo na dolgem hodniku.
—	Ne morejo mi odklonit' vstopa. — je rekla stara markiza. — lločem videti svojega sina.
—	Res ne morejo. — je reki«. Dionizija. — Razvoitega pa poznam ječarja Blanžena. Njegov« žena je bila preje v raši službi.
Ko je vsled tega mlada deklica pritisnila na veliko kljuko jet-rišnice, je bila jioliu; najboljšega upanja. Blaržen sam je prišel k vratom. Ko je zagledal obe ubogi ženski, je kezalo njegovo široko lice skrajno presenečenje.
—	Iločeva videti gospoda ue Boaskorana. — je rekla Dionizija.
—	Ali imate dovoljenje? — je vprašal, ječ&.r.
—	Od koga?
—	Od gospoda Galpina.
—	Kimava nikakega dovoljenja.
—	Potem mi je zelo žal posedati vam. da ne morete videti go-poda de Boaskorau. (>n je v samotni celici in jaz imem najstrožja
povelja.
Dionizija je pričela gledati preteče ter rekla ostro;
—	Vaša povelje se ne morejo tikati te dame, ki je markiza Boaskoran.
—	Moja povelja se tičejo vsakega, madama.
—	Vi vendar ne boste zadrževali uboge, nesrečne matere, da vidi svojega sina.
(Dalje prihodnjič.)
SL0VENSK0-AMER1KANSKI
KOLEDAR ZA LETO 1922
Cena 40 centov. EiTV zalogi imamo še samo en tisoč iztisov. Kdor ga še nima naj napiše spodej svoj naslov in nam pošlje ta kupon in za 40c. znamk
in prejel ga bo z obratno pošto. _
GLAS NARODA 82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
Ime............
Naslov .........
Mesto in država
Častite spomin mučenikov
Z velikimi častmi je proslavljal skoraj ves kulturni svet spomin nepoznanega vijaka, ni je, zapu-šeen od vseh. v ognju in pomanjkanju vztrajal na svojem mestu in ginil v strelskem jarku. Po vsi pravici so se vršile te proslave, saj so namenjene najbolj idealnim in najbolj bednim trpinom -herojem, kar jih pozna svetovna vojna. In samo lepota misli, ki je porodila te proslave, je bila vzrok da so se izvršile po vsem svetu tako kakor nobene druge.
Slovenskemu naredu ni bilo dano. da bi mogel v svetovni vojni z lastno armado braniti svoje interese. Pa naj si je ob Soči vršil tudi nas človek čudeže junaštva. mi zato ne moremo prav počastiti spomin svojega nepoznanega vojaka, ker avstrijska uniforma preprečuje to. Mi pa moremo storiti nekaj drugega, kar je prav posebno v skladu z našo zgodovino. Edeča nit naše zgodovine je trpljenje in ob vseh časih in pri vsaki priliki je bilo trpljenje edini in zanesljivi drug slovenskega naroda. V svetovni vojni se je pokazala ta žalostna resnica vnovič Z grožnjo razstrela so prisilili naše ljudi, da so dajali na vseh bojiščih Evrope svojo kri za tlačitelja. Bila je to Gol-gata našega trpljenja. Narod, k t „e to izpoznal, se je hotel temu up ret i in varovati svoje življenje. Ali kako naj neoborežen majhen narod izvrši nadčloveško delo* Kruta sila je padla povsod na o-ne. ki so samo izrekli misel poizkusa upora in v krvi je zrušila vsakogar, ki je bil le na sumu, da bi mogel slične zaželeti.
In tako se je izvršilo, da se je na Suliem bajarju pri Ljubljani odigravala tragedija našega naroda. Tja s-*, pripeljali žrtev za žrtvijo in jih streljali ter zakopavali v gluhi noči. Koliko jih lezi tam. kdo so vsi tisti nesrečniki, ki so padli kot odkupnina našega osvobojen ja! Poznamo jih nekaj, toda večina teb. naših mu-cinikov nam je nepoznana. iNTa Suhem bajarju so našli nepoznani mučeniki, enako veliki v svojem trpljenju, ko nepoznani vojak iz strelskega jarka. Zato počastimo rjih spomin, kakor so počastili kulturni narodi spomin nepoznanega vojaka!
Naša proslava bo še veliko bolj pomemhna kot proslava nepoznanih vojakov kajti v naših nepoznanih mučenikih ni vteleŠena samo naša končna zmaga, temveč tudi vse nase stoletno trpljenje in robstvo. Zato tja na Sidri bajar, kjer lese nsii mueeniki! V »Testi si svojega zločinskega dela,
jih je skrila avstrijska vlada — pred svetom in omadeževala ujit. spomin, kot da bi bili zločinci. Mi moramo to popraviti, ker ne zločinci, temveč narodni junaki so. vredni, da jih vidi in časti — svet.
,Zato tja na Suhi bajar. da izkopi jemo ostanke svojega nepoznanega mučenika in da jih prenesemo na vzvišen in svetel kraj, £e poznim rodovom v spomin na prestano trpljenje in še poznim rodovom v opomin za pravo narodno delo.
Velika slavnost se mora vršiti ta dan. Vsi tisti, ki so morali molčati, ko so streljali Brenceta. — K romarja in druge; vsi tisti, in to je ves slovenski narod, moramo izpregovoriti ta dan. Veliko romanje na Suhi bajar treba, da priredimo ta dan. Pobožnih src se bližajmo kraju, kjer je prelita kri naših mučenikov. v zmagoslavnem pohodu pa odnesimo potem trupla žrtev, kf r njih žrtev r.i bila brezuspešna, temveč nam je dala zmago, vstajenje.
Drugi narodi časte spomin nepoznanega vojaka, mi pa počastimo spomin nepoznanega mučenika ! Za vse one, ki leže nepoznani in raztreseni po vsej naši domovini in trohne po širnem svetu, vsi ena sama obtožba nasilnikov ena sama velika priča našega trpljenja.
Nevredni življenja smo. če ne storimo tega!
("Jutro**.)
ARGENTINA BO PRIŠLA RUSIJI NA POMOČ.
Buenos Aires, Argentina. 5. februarja. — Tekom februarja in marca meseos bo poslala Argentina v Rusijo 45 tisoč ton pšenjč-ne in koruzne moke.
Kontrakt za prevoz te moke je bil sklenjen z neko norveško pa-
robrodno družbo.
JUGOSLAVIJA BO SKBČLA ARMADO.
Bel grad. Jugoslavija. 5. febr. Jugoslovanska armada bo skrčena 110.000 mož. To je bil izid do-srovora med vojnim ministrstvom ter parlamentarnim proračunskim komitejem.
Požig barkovtjanskega Narodnega doma.
"Jutro" piše: O požigu četrte ga in zadnjega Narodnega doma v Trstu in okolici smo prejeli — sledeče podrobnosti:
Se pred dejanskim požigom« bar kevljanskega Narodnega doma se je po Trstu govorilo, da pripravljajo fašisti "nekaj novega'7. Govorilo se je javno, da se ima izvršiti napad na "Edinost"'. Napad je bil zasnovan za polnočne ure. a se ni posrečil. Pri "Edinosti"' je bila za vsak slučaj pripravljena obramba. Pred poslopjem je stala pod vojna straža kara-Vinjerjev. in fašisti, ki so se prea hišo pojavili ob osmi uri zvečer, so morali oditi, ne da bi bili kaj opravili.
Nekaj pred deveto uro zvečer je dospel v Barkovlje kamion ?. večjo tolpo oboroženih pobalinov Ti so planili v frost:t.iiške prostore obrtnega društva, ki je la-stnik oarkovljanskejra Narodnega do ma. V stranski sobi gostilne je ob istem času nedelo par barkovljan-skih starejših mož. Del fašistov se je postavil pred oba vboda v sobo ter zabranil vsakomur vstop. Fašisti so nosili pri sebi sa mokre se in petarde. Eden izmed družbe je zaklieal možem v gostilni: — I.e glejte j h (petarde) ! Kakor-hitro se kdo gane, mu jo vrzite pod noge. — Nekemu uslužbencu polieije, ki je bil ob tem času v gostilni navzoč, se je posrečilo, da je zbežal in poklical orožnike. Toda predno so ti prišli, je drug del fašistov vdrl preko pivske sobe v dvorano. Vse pohištvo so na to znosili na sredo dvorane, po Idi ga z bencinom iu petrolejem ter nato vse zažgali. Gostilničar .iu so vzeli vse blagajniške knjige
10	jih vrgli v ogenj, da bi bolje gorelo. V dvorani so ostali tako dolgo, da se je oger i dobro razši ril, nato pa so odšli, pa ne s kami onoin. temveč kar po domače tramvajem.
Ko so fašisti odjadrali, so se pojavili karabinjerji Najprej so vprašali, kdo da je bil požigalec In niso hoteli verjeti, da so Na rodni dom zažgali fašisti.
Ko je bila dvorana Narodnega doma že v razvalinah, so pribite
11	na mesto požiga tudi gasilci Smeje se so hodili pred pogoriš čem jror in dol ter iskali bidran te. katerih nikakor niso mogli najti. Ko so jih našli, se je ogenj že tako razširil, da je bilo ogro ženo celo sprednje poslopje. Ce bi se vnelo tudi to. potem bi na stala nevarnost za sosedne hiše ki pa so ital»jansk?. Da bi se to ne zgodilo, so seveda začeli gasi ti. Italijani - sosedje pa so mirno sedeli v svojih hišah in gledali o genj. trdno prepričani, da so fa šisti že tako previdno zažirali, — da ogenj ne bo napravil škode Italijanom
V največji naglici je pometal gostilničar svoje pohištvo iz go reče hiše. obenem pa je izpraznila lastnica tobakarne in papirnice ki se nahaja tudi v hiši, "svojo tr govino. Velik«« predmetov, ki so jih usmiljena srca pomagala reši ti na ulico, so pobalini pokradli clasi je "bila orožniška asistenca številna nad običajno mero. Mec požarom se je sprehajal barkov Ijanski fašist Umberto Defaresi pred Narodnim domom in ko so prišli mimo fašisti, jih je pozdravil s poročilom, da je vse v redu.
Sedaj karabinjerji zasledujejo z vso vnemo požigalce, iščejo pa jih med — Slovenci. Zaslišali so tudi predsednika Obrt. društva v Darkovljah. in sicer na način, kakor bi bil sumljiv. Tržaško časopisje ceni škodo požara na — 60.000 lir. Ta cenitev pa je nedvomno prenizka.
Ko je bil Narodni dom že po-žgan, je barkovljanskj, poveljnik karabinjerj3v i*javil, da je imelo v Barkovljah goreti že v nedeljo zvečer. Ko je nekdo ob času požiga javil orožnikom, kaj da se je zgodilo, 30 mu dejali, da morajo počakati, ker še niso pripravljeni.
To so suha dejstva; komentar k dogodkom naj si pripravi javnost sama.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplnjejo is Few Yorka.
ORBITA	17	febr —	Hamburg	FINLAND	118	marca	-- Cherbourg
RYNDAM	4	febr. —	Boulogne	POTOMAC	18	marca	— Bremen
AQUITANIA	T	febr. —	Cherbourg	AQUITANIA	*	marca	— Cherbourg
FINLAND	11	febr. —	Cherbourg	N. AMSTERDAM	25	marca	— Boulogne
LA SAVOIE	11	fob. — Havre		HOMERIC	25	msrca	— Cherbourg
CARMANIA	11	febr.	— Rsks	YORK	29	marca	— Bremen
POTOMAC	11	febr. — Bremen		ORBITA	31	marca	— Hamburg
ADRIATIC	1«	febr. — Genoa		HUDSON	1	aprila	— Bremen
OLYMPIC	18	febr. —	Cherbourg	OLYMPIC	1	aprila	— Cherbourg
N. AMSTERDAM	18	febr. —	Boulogne	KROONLAND	1	aprila	— Cherbourg
PARIS	21	febr. — Havre		LA LORRAINE	1	aprila	— Havre
MONGOLIA	23	febr. —	Hamburg	MAURETANIA	4	aprila	— Cherbourg
KROONLAND	25	febr. —	Boulogne	PARIS	5	aprila	— Havre
HUDSON	25	febr. -	Bremen	LAPLAND	8	aprila	— Cherbourg
MINNEKAHDA	26	febr. —	Hamburg	PR. MATOIKA	8	aprila	— Bremen
NOORDAM	B	febr. —	Cherbourg	SEYOLITZ	12	aprila	— Bremen
AQUITANIA	28	febr. —	Cherbourg	FRANCE	15	aprila	— Havre
SEYDLITZ	1	marca -	— Bremen	ORDUNA	14	aprila	— Hamburg
HOMERIC	1	marca —	Cherbourg	FINLAND	22	aprila	— Cherbourg
ORDUNA	3	marca —	Hamburg	MAURETANIA	25	aprila	— Cherbourg
SEELAND	4	marca —Cherbourg		HANOVER	26	aprila	— Bremen
.A LORRAINE	*	marca	— Havre	ROCHAMBEAU	27	aprila	Havre
OR. MATOIKA	4	marca — Bremen		OROPE8A	28	aprila	— Hamburg
SAXONIA	7	marca	— Bremen	ZEELAND	29	aprila	— Cheroourg
ARABIC	8	marca	— Genoa.	LA SAVOIE	6	maja	— Havre
LA SAVOIE	11	m a res	— Hivrs	YORK	10	maja	— Bremen
4YNOAM	11	marca — Boulogne		LAPLAND	13	maja	— Cherbourg
OLYMPIC	11	marca —	Cherbourg	ORBITA	12	maja	— Cherbourg
AMERICA	11	marca	— Bremen	| MAURETANIA	16	maja	— Cherbourg
3APlS	15	nrarca	— Havre	| MAJESTIC	20	maja	— Cherbourg
HANOVER	15	marca	— Bremen	1 ORDUNA	26	maja	Cherbourg
0R0PESA	17	marca — Hamburg		BERENGARIA	30	maja	— Cherbourg
ADVERTISEMENTS.
NAZNANILO IN ZAHVALA. [
Tem potom naznanjava, da na-J 'ju je za vedno zapustila preljub-i jena hčerka
REZIKA, it ara 1 leto in 3 mesec. Umrla je. za hitro boleznijo difterijo iu| pljučnico v AVillard Parker Ho-j rpitalu. Prav lepo se zali valj u je-i va vsem, ki so naju prišli obiskat.| Iskrena hvala za krasne vence
1	nižini August (Juardia. družin i j
Nagred. Franku Selak. ggo-| -podični Alojzija Orintal in družini Lilly in Tom Silverman. Žalujoči sta riši:
Frank m Tessie Archul.
02	First Ave., New York Citv.l
f [
NAZNANILO IN ZAHVALA. ;
Tužnim sret m naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je ne-uila smrt ugrabila dne 21. januarja 1 ■ >22 mojega brata
ANTONA GORENČIČA .' najlepši življenski dobi ->G let. Doma j" bil iz Stavče vasi pri Žužemberku. V Združenih državah je bival 17 let, kjer zapušča žalujočo sestro Ano Tome. v stari lomovini pa očeta v starosti let ter sestri Marijo in Ivano.
Prav lepo se zahvaljujem moji svakinji Rozi Goreučič, stanujoči v Clevelandu, Ohio, za venec in ideležitev pogreba. Ravno tako -;e zahvaljujem gospej Mariji Takšič in gospej Mariji Drcšar ter >vakoma Antonu in Louisu Tome za krasne vence iu udeležbo po-greba. Zahvaljujem s«* tudi dru-' stvu Št. 100 SSPZ. za darovani venec in polno udeležitev pogreba njega članov. Ravno tako se iahvalim vsem prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogreba.	' Žalujoči ostali: i Anna Tome, sestra.
John Tome, svak.
Victor, Ladislav iu Stanislav, f nečaki.
1140!» Stephenson Avenue,
Pullman, 111.1
FRENCH LINfT
a cohrachs gercrau Tbahsatlax 71q je k
^	- express iViti! 5<rtkt	m
Direktna eloiba t
Jugoslavijo
preko Havre
Prednost pri poHeiji.
Zakaj imajo nekateri policisti konje? Zato, da lažje Aeže, če se kaj pripetil
Zvesta aena.
"Oh, gospa, vi se mi res smilite."
"Kaj pravite T" " Vedno je vaš mož na (potovanju in samo nekajkrat na leto je doma po štirinajst dni."
"Da! Tudi jaz tem vsa nesrečna tistih štirinajst dni."
t velikimi parnlkl w\ 8 (n S vijake
*LA SAVOlfi ........... lLfebr.
ROCHAMBKAl ....... 31. febr.
PARIS ............... 21. febr.
CHICAGO............• 2. marca
LA I.ORK.VINE........ 4. marca
družin« nudimo Uborue ugod-nosU tretjega razreda — kabine s
dvema, fillriml. testlml ln iinillnl
porteliuml. Vsi taki potniki bodo
deleini laU> liborn« sluib« tn hn-
□«, riled katere je masa Fr&nooifca
Za. nadalje Informacije vpraiejte pri lokalnih nyntlh french uine.
Iščem svojega prijatelja JOHNA KOMAR doma iz Razdrtega pri Postojni. Prosim ga, naj se mi oglasi, ali če kateri ro.ia.kov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. — Andrew Saj ne. Box 4<>4. Great Falls. Mont.
NAZNANILO.
Girard, Ohio.
Vsem delničarjem Slovenskega Doma se naznanja sledeče: Na seji zaupnikov (trustees) dne januarja se je zaključilo, da kdor delničarjev zahteva ali želi vzeti ven svojo delnico, naj se prijavi od dne 1?H. januarja pa <lo 1. marca. Vsak delničar ima torej <1< volj časa. da se zghisi. Vsi del i ličarji. kolikor se jih zglasi. la-i , plačani ven sredi aprila. Ivi r hoče svojo delnico, ima čas za prijavo sedaj, potem se ne bo vee plačevalo delnic ven v letu 1 !>_!'_' pod nobenim pogojem. Zapomnite si!
Uradniki za leto 1!»L'L' : 'Joseph Cekuta, predsednik; Frank Zalokar, podpredsednik; Frank Kramar, tajnik; John Tancek, zapisnikar; John Anžiček, blagajnik. Zaupniki (trustee- so: John Anžiček, Frank Kramar, blatil. Leskovec, John Kokošiu, Joseph Piškur, Joseph Cekuta. Frank Lužar, Anthony Rostan, Fred Krumbcrger in Frank Zalokar. Seja zaupnikov se vrši vsaki prvi pondeljek v mesecu ob 7. uri zve čer v Slovenskem Domu.
John Tancek. zapisnikar. 1022 X. State St., Girard, Oki«. (6-7—2)
GROZDJE, BRINJE, FIGE in ČEŠPUE.
t3- DOKLER TRAJA ZALOGA, JCJtr	PO TEJ CENI:
CIPARSKO orozdje, . velike jagode, po 15'/2 centa funt GRŠKO. malo, jako močno — po 13 centov funt MUŠKATEL, velike jagode — po 15 centov funt BRINJE, vreča 132 funtov $10.—
Dve vreči 264 funtov $18. FIGE, jako dobre po 11 centov
funt. zaboj 110 funtov $12. ČEŠPLJE, po 10 centov funt, zaboj 25 funtov $2.50. ADRIATIC IMPORTING CO., •06 - 11th Avenue. New York. N. Y.
POZOR, ROJAKI!
, Na prodaj je posestvo v vasi Treniarje, tričetrt ure od Celja v Jugoslaviji, obstoječe iz 8 oralov zemlje. V hiši je dobro idoča gostilna. lokal za trgovino. 2 kleti. ^ 2 gostilniški sobi, kuhinja, spal-!na soba in je tik glavne ceste. | Vse v dobrem stanju. Za nadalj-ne informacije se je obrniti na lastnika: Leo Bregar, Box 46 Ma.vnard, Oliio.	(6-7—
Nove vrste svilnate
ZASTAVE
KegaUj«, pečate, trakove,
IVAN PAJK
Ltd. za društva. 24 Main Street Conemaugh, Pa.
DR. LORENZ
644 Peun Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALirr MOŠKIH BOLEZNI. Meja at roka je zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jaz •am ie zdravim nad 23 let ter Imam skuinje v veeh boleznih In ker znam alovenako, zato vas morem popolnoma razumeti In spoznati vaio bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skuinjo pri ozdravljenju moških boLezr.1. Zato se morske popolnoma zanesti na sne ne, moja skrb pa Js, da vas popolnoma ozdravim. No SdlaiaJts. ampak pridite člmpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mssutje ln lisa po telesu, bolovtl v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane; oslabelost« ilvčne ln buleznt v mehu-Juledlcah,Jetrah, želodcu, rmenlco revmatlzem, katar; zlata Site, ntduha Itd. Uradae uro: V ponedeljek: sredo tn petek od dopoldne do B. popoldne: ▼ torek, četrtek ln sobota od 8. dopoldne do S. zvečer; v nedeljah tn praantklh od lt. dopoldne So t popoldne.
Požigalec.
mANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN. Spisal Emils Osborism, Zi "Olss Naroda" prersl O. F.