Posamezna Številka Din fc / Poštnina v gotovini. Št. 26. V Ljubljani, v četrtek 31. januarja 1924. Leto L ULVNm Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen p -n- Uredništvo: WoJfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravnišivo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. nSporazum po. duhu“. Vodilni list italijanske Inteligence, milanski »Corriere della Sera«, je priobčil uvodnik o ravnokar sklenjenem sporazumu, ki ga imenuje sporazum po duhu. Dve državi, Italija in Srbija, da sta z rimskim paktom sklenile sporazum, ki je čisto v duhu tradicij obeh držav. Obe sta nacijonalni državi, ki sta z lastno močjo izvedle osvobojeroje in obe sta bili tisti državi, ki sta od vsega Početka zahtevali razbitje Avstro Ogrske. Ravnokar sklenjeni sporazum da je zato čisto v duhu Rima in Beograda, ne pa tudi Zagreba in Ljubljane, kjer da so preostanki avstrijskega mentaliteta vzrok nasprotja do Italije. To je jedro izvajanj »Corriere della Sera«, ki niso v svojem bistvu nič dru-sega ko na novo olepšana italijanska Špekulacija na razjedinjenje Srbov in Prečanskih Hrvatov in Slovencev. Ker ie ta špekulacija popolnoma zgrešena, zato pravzaprav ne bi bilo treba, da se * njo pečamo. Ce se vse vseeno ž njo bavimo, potem storimo to zategadelj, ker pomeni ta špekulacija na eni strani resen opomin za nas, na drugi strani pa ni čisto ia trte izvita. _ Ona pomeni za nas najresnejši opomin, ker nam jasno kaže, komu v korist bi bilo naše razjedinjenje s Srbi Z vso jasnostjo nam govori ta opomin, da je vsaka jugoslovenska politika nat-Pačna in naravnost zločinska, če ne sloni na zahtevi ujedinjenja. Kardinalna točka naše politike je in ostane, da moramo z vsemi silami gojiti čut za ujedinjenje in pobijati vsako stvar, ki rnor® vzbujati separatistične težnje. Mnenje »Corriere della Sera« je Porazna obsodba separatizma in naj se skriva pod kakršnokoli obliko. Ni pa mnenje »Corriere della Sera« čisto iz trte izvito. Med nami je še dosti preostankov avstrijske mentalitete in niti inteligenca se še ni znala celotno povzpeti do čistega jugoslovanstva. Kljub petletni dobi ujedinjenja še do «dr«xmsmo da bi prešli iz de- fetističnega nazira v konstruktivno de- 5°- S!™0 razv^ Partizanstvo je do- Po svoii^r ,Naše stranke uplivajo razkraisi^?°rn Večlni destruktivno, „L fa,. in zato imamo od pre- ? Vedno Ve2 m ne vedno manj strank. Ta naša velika, od strank povzročena destruktivnost, je vzrok, da ne L c, Sloveniii* da niti med Slovenije najti skupne 22*°™ v prooso&la konstruk- S i±?°; J «adnjem 23311 ^ramo celo komsta tirati, da se skuša čelov sokolstvo in v Jug. Matico zanašati strankarstvo. Na sijajem uspeh, ki ga ie rodil ljubljanski sokolski zlet ravno vsled solidarnega dela vseh, smo že čisto pozabili Zato tudi posledice niso izostale. Ta destruktivnost je usodna dedš&-na Avstrije in njenih metod. Po preobratu bi morali z avstrijskimi metodami čisto pomesti mi pa smo jih še v veliki meri obdržali Ali ni čisto avstrijsko, da rečemo še točneje, habsburško, če se pušča besedolomstvo nekaznovano? Ali ni to čisto avstrijska, če se sfranka na eni strani šopiri z avtonomističnim geslom, na drugi strani pa Ustavi ista stranka ves svoj vpliv, da “bije avtonomijo korporacije, kjer nima večine? Tragika Je v tem, ker nam je bila s Preobratom dana svoboda, mi smo pa ostali v nižini in se nismo povzpeli navzgor do svobode. Ta nižina, to partizansko ozračje, ta politična nemora-la» to pomanjkanje požrtvovalnosti, to ie naša dedščina Avstrije, to je pretanek naše avstrijske mentalitete. častna naloga inteligence, ki se je *® mentalitete že oprostila — in hvala dosti je je — je, da dvigne ves P31!?3 k sebi navzgor in da se ne poda instinktom mase niti tedaj, ko išče mandat. V tem je izhodišče naše rešitve in samo s tem bomo dejansko ovrgli očitek milanskega lista in zrušili ital'jonsko špekulacijo. Pot do rešitve gre namreč le preko žrtev I Ihspoze finančnega ministra. Proračun izkazuje 10 milijard 405 mili jonov dinarjev izdatkov. — Stabilizacija dinarja. Beograd, 30. jan. (Z) Danes dopoldne je pričela v narodni skupščini stvarna diskusija o proračunu za leto 1924-25, ki jo je otvoril minister financ dr. Stojadinovič z obširnim ekspoze-jem. V intencijah vlade je. da bi bil 1. april stalno pričetek proračunskega leta. Proračun izkazuje 10 milijard 405 milijonov dinarjev izdatkov in ravno toliko dohodkov. Glavna karakteristika proračuna obstoji v tem, da je uravnotežen, in sicer uravnotežen realno. Razloge za povišanje izdatkov je treba iskati v glavnem v tem, da so se povišale plače uradnikom in častnikom. Od drugih večjih izdatkov je treba posebej omeniti 200 milijonov dinarjev za oboroženje vojske. Ta izdatek se nanaša na kredit 800 milijonov dinarjev za oboroževanje, ki je bil izglašen v narodni skupščini, a dobi od tega kredita minister za vojno potom proračuna 200 milijonov dinarjev. Nadalje navaja dr. Stojadinovič med večjimi izdatki tudi stroške za gradnjo novih železnic, ki zahtevajo velike vsote. Pričelo se je s plačevanjem inozemskih dolgov. Za razna ministrstva je bilo izplačano v teku leta 1923 okroglo 245 milijonov dinarjev zunanjih dolgov. Za povzdigo šolstva in za druge važne panoge je namenjeno v tem proračunu mnogo več, kakor je bilo dosedaj. V nekaterih svareh pa sem dal manje, kakor se je želelo in je bila zaradi tega ogorčena borba med menoj in mojimi kolegi. Meni je bilo glavno, da je proračun dohodkov in izdatkov popolnoma v ravnotežju. Nekateri pravijo, da je proračun prevelik, ko je v prometu pet milijard dinarjev, dočim kroži v prometu samo vsota približno dveh milijard dinarjev, a ostalo drži narod v svojih rokah. Minister navaja poedine postavke državnih dohodkov in omenja razmerno vrednost dinarja napram ostalim valutam lani in letos in ugotavlja, da je od vseh evropskih valut od lani do letos najbolj poskočil dinar, in sicer za 45 odstotkov. Minister financ se je ogibal temu, da bi umetno dvigal vrednost dinarja in tako se je dosedaj dosegla stabilizacija dinarja. Vlada ne more uvesti kakršnihkoli novih bremen v teku tega proračunskega leta. Kot najvažnejši razlog za dobro perspektivo naše valute je smatrati izvoz, ki bo znašal leta 1924 okroglo 8 milijard dinarjev. Budgetno leto 1924-25 bo prvo po vojni, da bo naša trgovinska bilanca uravnotežena. Za svojo zaslugo smatra, da je odločno vztrajal na antiinflacijski politiki. Država se ni to leto zadolžila pri Narodni banki niti za en dinar. Narodna banka je v teku leta 1923 znatno povečala svoje zlate rezerve. Dr. Stojadinovič je zaključil: »Vi boste omogočili vladi, da nadaljuje delo finančnega saniranja, ekonomskega preporoda, notranje in zunanje konsolidacije naše lepe ujedi-njene domovine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Po teh besedah je nastalo pri vladnih strankah burno ploskanje. Nato je predsednik skupščine javil, da se je zglasil za besedo g. Voja Veljkovič. Ker pa ni časa, se bo debata o proračunu vršila na prihodnji seji. Prihodnja seja bo jutri ob 9., na kateri se bo najprej razpravljalo o interpelaciji Pešiča in Moskovljeviča. Politična situacija v Beogradu. Nerazpoloženi načelniki opozlcljonalnlh strank. — Radikalci obetajo korekture o razdelitvi države na oblasti. — Program narodne skupščine. Beograd, 30. januarja. (BML) Politična situacija se dosedaj ni bistveno izpremenila. Korošec se ne počuti najbolje in tudi ni prišel dopoldne v parlament. Neodvisni politični krogi so prepričani, da je ideja opozicijonalnega bloka precej popustila vsled neuspeha konference federalističnega bloka v Zagrebu. Vedno bolj se trdi, da se je radikalom posrečilo priti zopet v stik z Ra-dičevci in da bo skoro prišlo do obveznih pogajanj. Nocoj pa je odpotoval v Zagreb minister ver g. dr. Janjič, da se po svoji lastni izjavi udeleži konference škofov, po mnenju političnih krogov pa, da preišče razpoloženje v vodstvu HRSS in o tem poroča g. Pašiču takoj, ko se ta vrne v Beograd. Beograd, 30. jan. (BML) Načelniki opozicijonalnih strank gg. Davido-vlč, dir. Korošec, dr. Spaho in Lazič se niso sestali, kakor se Je to pričakovalo. Dr. Korošec je nekaj obolel, dr. Spaho je odsoten, Davidovič pa je imel važne opravke v stranki. Govorili so samo med sejo narodne skupščine o situaciji, popolnoma neobvezno in kratko. Po prihodu dr. Spahe iz Sarajeva, ki se pričakuje pojutrišnjem, se bo vršila službena konferenca opozicije. Beograd, 30. jati. (BML) Naš dopisnik je doznal, da se v krogih radikalne stranke pojavlja želja, da se zakon o razdelitvi države nekoliko popravi. Radikali pravijo, da je sprememba mogoča, toda le v smeri centralizma. Opozicija smatra to kot prvi signal za popuščanje Radičevcem. Beograd, 30. januarja. (BML) Po informacijah našega dopisnika je med vlado in predsedništvom narodne skupščine dosežen sporazum glede dela v tem zasedanju narodne skupščine. Vlada bi bila zadovoljna, da se sprejme proračun, zakon o tisku in zakon o centralni upravi države. Tako bi vlada spravila z dnevnega reda glavni del programa svoje deklaracije z dne 16. aprila 1923, izdane v parlamentu. Na ostalih zakonih bi se delalo intenzivno, vendar pa bi ti ostali za jesen 1924. leta, ako do takrat ne bi bilo novih volitev. Mobilizacija w Južni Srbiji. Vojaški obvezane! so bili pozvani na kuluk. — Zlorabe uradništva v Juž. Srbiji. B e o g r a d, 30. jan. (BML) Noco j so predložili južnosrbski radikalski poslanci, okoli 20 po številu, ministrskemu svetu dve predstavki: eno o kulu-ku, a drugo o varnostnih razmerah Južne Srbije. Obe sta velikega pomena. 111. armijska oblast v Sarajevu je po zahtevi prometnega ministra v sporazumu z vojnim ministrom odredila včeraj nujno mobilizacijo vseh obveznikov I. in II. razreda na ozemlju svoje oblasti, t. j. skoro cele Južne Srbije od Ristovca do Lerina. Vs« ti obvezniki se morajo prijaviti svojim vojnim okrožjem v topli obleki na orožno vajo. V resnici pa to ni poziv na orožno vajo, temveč na kuluk in sicer za delo na progi Veles—Štip. Tak kuluk pod militarističnim videzom je protizakonit in je zelo razburil prebivalstvo Južne Srbije. Radikalski poslanci Južne Srbije so proti temu protestirali in zahtevali, da se ta odredba takoj prekliče. Druga predstavka je še mnogo ener-gičnejša. V njej se govori o obupnem položaju Južne Srbije in velikih zlorabah, ki jih vrši uradništvo, kakor da bi bilo podkupljeno od makedonstvuju-ščih. Radikalski poslanci zahtevajo, da vlada z odločnimi ukrepi takoj poseže vmes. V parlamentu je izzval nastop radikalnih poslancev senzacijo. KONFERENCA V VPRAŠANJU NARODNIH MANJŠIN. Curih, 30. januarja. (D) Tu se je pričela konferenca komisije za vprašanja narodnostnih manjšin pod predsedstvom Sir Dickinsona. Na dnevnem redu zborovanja je tudi pritožba slovenske narodne manjšine v Uadli- GRŠKA PRIZNA SOVJETSKO RUSIJO. L o n d o n, 30. januarja. (K) Reuter javlja iz Aten: Obstoja opravičen razlog za domnevo, da je grška vlada načelno sklenila, stopiti s sovjetsko vlado v trgovske odnošaje. Besedilo raškega sporazuma. R i m, 30. januarja. (D) Med Jugoslavijo in Italijo glede Reke sklenjen sporazum se glasi: Čl. 1. Italijanska vlada priznava popolno suverenost kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev nad baroško luko in Delto, ki bosta Izročeni merodajnim oblastvom kraljevine SHS v dveh dneh po izmenjavi ratifikacijskih listin tega sporazuma. Čl. 2. Vlada SHS priznava popolno suverenost italijanske kraljevine nad mestom in pristaniščem Reko, z njemu dodeljenim ozemljem, določenim po meji, označeni v naslednjem členu. čl. 3. Mejo kraljevine SHS z Reko, ki je označena v čl, 3 rapallske pogodbe in bo morala biti popravljena v smislu gorenjih dveh členov, bo določila mešana komisija, sestavljena iz italijanskih in jugo-slovenskih delegatov po sledečih navodilih: Cesta Kastav—Reka ostane na jugosloven-skem ozemlju od točke vzhodno od Tome-tičev do križišča severno od Bergudov. Obmejna črta bo potegnjena po ozemlju med cesto in železnico. Od te točke zavije meja proti severovzhodu, tako, da ostane Pekljn na ozemlju SHS in doseže v vpog-njenem ovinku severno od Drenove točko Rečine v severni sredi trakta, ki leži med 8. in 9. koto. — Italijanska kraljevina priznava popolno suverenost nad ozemljem, ki bo na ta način dodeljeno Jugoslaviji in ki bo po Italiji evakuirano in predano kraljevini SHS, kakor hitro bo določena nova meja po prej imenovani mešani komisiji. Ta bo izvršila svoje delo tako, da bo imenovano ozemlje lahko izpraznjeno in predano tekom petih dni, od dneva izmenjave ratifikacij tega sporazuma. čl. 4. Kar se tiče razmerja obmejnih con po novi obmejni črti in odnošajev kat. obč. Kastav z obmejnim italijanskim ozemljem, bodo urejeni po dodani konvenciji, priloga A, ki ostane v veljavi, dokler ne bo sklenjena trgovinska pogodba in urejen obmejni promet. Obe pogodbeni stranki soglašata, da bodo zadeve, ki se tičejo obmejnega prometa med novimi conami, z imenovano pogodbo urejene tako, da se bo posebno oziralo na gospodarske odnošaje med conami samimi in na potrebe prizadetega prebivalstva. Čl. 5. Kraljevina Italija prepušča kraljevini SHS za petdeset let v reškem pristanišču bazen, nazvan »Thaon di Revel«, ki je popisan v čl. 21 dodatne konvencije. Prepustitev, ki nima nobenega značaja eks-teritorljalnosli, vsebuje neomejeno pravico uporabe velikega skladišča pomola »Napeli*, dveh skladišč na obali »Thaon di Revel« in obeh skladišč pomola »Genova« in privilegirano uporabo treh valov, ki obme-jujejo bazen. Oblastva in osebe kraljevine SHŠ, ki bodo tam zaposlene, bodo izvrševale svoje funucije v soglasju z dodatno konvencijo (priloga B), ki je priključena temu sporazumu. Za to bo plačala Jugoslavija Italiji eno zlato liro letno. čl. 6. Glavni reški kolodvor bo urejen po načinu mednarodnih obmejnih postaj. Prideljena mu bo železniška delegacija kraljevine SHS, sestavljena iz osobja, ki je v navadi pri mednarodnih postajah ob italijanski meji in bo sodelovala z italijansko upravo železniške režije, osobito, kar se tiče železniške zveze jugoslovenskega ozem-ljalja z bazenom in baroško luko. Natančnejši načini sodelovanja so navedeni v dodatni konvenciji Čl. 7. Meja med Reko in Barošem ob valu, bo določena po črti, potegnjeni na karti, dodani rapallski pogodbi, na način, ki ga bo komisija smatrala za obe držatvl najugodnejšega za Izvrševanje carinskega nadzorstva. Z ozirom na posebne zahteve, Javni red in mestni promet, ostane most med Barošem in velikim pristaniščem v italijanskih rokah. Kraljevina Italija priznava popolno suverenost kraljevine SHS nad vodami Rečine. Meja bo šla torej tu ob za-padnem bregu kanala. Pravica boje In prt stanka na zapadnem bregu, je urejena po dodatni konvenciji, na način, ki ne bo oviral plovbe po Rečini sami. Za uporabo vod SHS in v znak priznanja suverenosti kraljevine SHS bo plačala Italija en zlat dinar letno. čl. 8. Kar se tiče reškega vodovoda In vzdrževanje del za reko Rečico, bodo upoštevane dispozicije dodatne konvencije (pig. B). Čl. 9. Jugoslovenska manjšina na Reld bo deležna koristi, ki izvirajo za italijansko narodno manjšino v Dalmaciji iz obstoječih mednarodnih obveznosti čl. 10. Ta sporazum bo ratificiran in se bodo ratifikacije zamenjale v Rimu, najkasneje 20 dni po podpisu. V zaupanju nato so ga pooblaščenci podpisali In pritisnili svoje pečate. Napravljen v Rimu v dvojnem Izvodu, dne 27. la-nuarja 1924. Podpisani: Mussolini, ministrski predsednik In zunanji minister Italije. — Min. predsednik Pašič in zun. minister Ninčič. Pišita izjava © sporazumu z Stalijo. Beograd, 30. jan. (BML) Pred odhodom iz Rima, je g. Pašič izjavil predstavnikom jugoslovenskega tiska, da je spoznal po razgovorih in izmenja- vi misli, da je možnost za sklenitev miru in prijateljstva z Italijo mogoča. »Storili smo vse, kar je mogoče, da pomirimo vznemirjene evropske duhove. Posrečilo se nam je, da zagotovimo mir. Odstranili smo vse nesporazume, ki so bili vešče napravljeni. S tem smo uničili nekaterim nado, da izbruhnejo pri nas nemiri, drugim pa okrepili vero v našo miroljubnost. Neresnične so vesti, da smo sporazum sklenili brez znanja Francije. Naš sporazum je ravno-tako koristen Franciji. Reško vprašanje bi bilo vsekakor drugače rešeno, ko bi bilo rešeno prej.« Mussolini je nanj napravil dober vtis. O Radiču je izjavil, da mora, ako hoče priti v skupščino, najprej storiti prisego in opustiti repu-blikanstvo. Tudi Mussolini je sprejel predstavnike jugoslovenskega tiska in izrazil svojo zadovoljnost nad zaključenim sporazumom. PAŠIČ DOSPE DANES V BEOGRAD. Beograd, 30. jan. (BML) Gospod Pašič, ki bi imel dospeti nocoj ali tekom te noči v Beograd, dospe šele jutri zvečer, to pa vsled enodnevnega bivanja v Gradcu. Iz Gradca odide jutri ob 10. uri dopoldne in bo okoli 12. ure v naši državi Pričakuje se energičnega dela na rešavanju vseh notra-nje-političnih programov po njegovem povratku. V vladinih krogih se začenja trditi, da bo uredba o razdelitvi države na oblasti izpremenjena, končno-veljavno pa se bo o tem sklepalo po povratku g. Pašiča. ČEŠKOSLOVAŠKI PARLAMENT JE VABLJEN V BEOGRAD. Beograd, 30. januarja. (BML) Nocoj je predsedništvo narodne skupščine pozvalo pismenim potom po pred-sedništvu češkoslovaškega parlamenta, da le-ta v času, ki se prepušča Pragi, vrne obisk, ki ga je napravil naš parlament češkoslovaškemu v preteklem letu. V Beogradu se pričakuje ta obisk za spomlad. Zakon o centralni upravi. Beograd, 30. jan. (BML) Popoldne so delali parlamentarni odbori: odbor za učiteljske izpite je začel načelno debato, a ravnotako odbor o še-rijatskih sodnikih in ostali odbori. Na včerajšnji seji je bil sprejet zakon b centralni upravi z 11 proti 6 glasovi tako, kakor je bil od vlade predložen in rodigiran. Po tem zakonskem načrtu se bodo reducirala ministrstva soci-jalne politike, agrarne reforme in koo-stituante. Prihodnja seja se bo določila pismenim potom, potem ko bodo radikali videli razpoloženje Hrvatov in bi temu primerno v podrobni debati lahko dopustili gotove poprave. Klerikalci so predlagali 11 ministrstev, zemljorad-niki pa 10. Oba predloga sta bila odklonjena. SEJA ZEMLJORADNIŠKEGA KLUBA Beograd, 30. januarja. (BML) Zemljoradniški poslanski klub je imel pred sejo narodne skupščine svojo sejo, na kateri se je govorilo o politični situaciji, o internih strankarskih vprašanjih, o predstoječem sestanku širšega glavnega odbora zemljoradniške stranke in drugo. Zemljoradniki so ogorčeni na vlado, ker je na podlagi lažnivih klerikalnih informacij sklenila, prepovedati današnji zbor »Kmetijske družbe« v Ljubljani. Zemljoradniki bodo vsled tega začeli v parlamentu akcijo proti vladi G. Pucelj se ima po današnjem sestanku z delegacijo »Kmetijske družbe« v Ljubljani vrniti do pondeljka v Beograd in o tem poročati DANAŠNJE PRIREDITVE. V Ljubljani: Drama: Zaprto. Opera: »Plesni večer mladostne ple- salke gdč. Rut Vavpotičeve. Izven. Kino Matica: »Zena z milijoni« — I. deli Strel v pariški operi. Kino Ideal: »Peklenski stro]«. Kino Tivoli: »indijski nagrobni spon«, nik* — III. dei. Kino Ljubil, dvor: »Kadar država alat denarja« — Ernst Riickert. V Mariboru: Narodno giedlščo: »Namišljen! bolnik«. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc na RUft skl cesti in Leustek psi gost* Dr, Vladimir. Rfivrthar: Kdo bo zmagal? III. Po skupščinskih voIitvaK Je bilo nekaj časa mir in izgledalo je, da na* stanejo med obema strankama v resnici normalne razmere. Ne dolgo. Žilica jim ni dala mitu. Kmalu so pričeli zbadati in izzivati. ]Napram temu nelojalnemu ponašanju smo se držali skrajno r©servirano. Staro uredništvo »Slov. Naroda« ml lahko spričuje, da po cele mesece nisem napisal polemičnega, članka. Nekaj časa je ponehalo tudi rova*-renje v Sokolstvu, kamor so bili ob času obč. volitev zanesli agitacijo proti moji osebi. Ob skupščinskih volitvah je ta agitacija pojenjala. Takrat — in to ie značilno za to gospodo in za vso gonjo v Sokolstvu — je bilo popolnoma v redu, da sem se politično eksponiral, ko je bilo z mojim sodelovanjem demokratski stranki rešiti vsaj en mandat v Sloveniji. Na izzivanja kolikor mogoče nismo odgovarjali in samo, če je bila stvar lo predelbela, je uredništvo »Slov. Naroda« usekalo nazaj, seveda tako, da je zaskelelo. Gotovo je, da se je na ta način, namesto da bi se negovalo razpoloženje za znosnejše razmere med :i)ema strankama, isto zmanjševalo. Čim bližje je prihajal termin, ko bi bil g. prof. Reisner v smislu sporazuma moral odložiti mandat, tem ner-voznejša je postala gospoda in tembolj je izgubljala svojo kontenanco. 1 o pa je seveda v nas zopet utrjevalo voljo, da se hočemo strogo držati sklenjene pogodbe ter zahtevati njeno točno izpolnitev. Takrat že, ako celo prej ne, da ne rečem ob samem sporazumu, je dozorel v gospodi sklep, da mandata ne dajo iz rok. Temu sklepu naj služijo prav vsa, dopustna in nedopustna sredstva iz bogatega arze-:ala vodstva JDS. V »Jutru« so bili vedno ljutejšl napadi na nas. S premišljeno in pretkano •zasnovanim manevrom so sl zamislili udinjati svoji nameri Sokolstvo. S postavitvijo nesckolske teze, da starosta saveza ne more biti ekspcnlran politik, so me hoteli staviti pred alternativo, Dli se odločim za Sokolstvo, ali za politiko. Računa\ so pri lem, da bom v svoji veliki ljubezni do misli sokolske m do sokolskega dela volil Sokolstvo ter opustil politiko. Ljubljanski mandat bi na ta način postal prost. Glavni udarec pa naj bi bil nakup Narodne tiskarne in »Slov. Naroda«, tega starega zaščitnika in pokrovitelja, da ne rečem očeta NNS. Udarec bi seveda zadel v živo, čim jim posreči. Stranka brez lista in glasila Je ničla, obsojena na politično smrt. Razpršena čreda brez pastirja. Ako pa list te stranke dobe v roko celo politični nasprotniki ter začno v listu, ki je veljal za glasilo stranke, napadati to stranko samo in njene voditelje, tedaj morajo postati zbegani lastni pristaši. In ni čuda, ako marsikdo zdvoji nad lastnimi strankinimi voditelji. Orožje »Slov. Naroda«, ki je popolnoma šahiralo Jutrovo gospodo, nam izviti Iz rok, to je postala življenjska naloga dra. Žerjava, ki jo je bil poizkušal — dasi takrat brezuspešno — doseči še za življenja dr. Tavčarjevega. Mnogo, mnogo bridkih ur je s tem naklonil našemu, tedaj že hudo bolnemu voditelju. toda pustimo to. Da se ml ne bo hodilo s popravki, češ da dr. Žerjav ni ničesar kupil, ampak g. Vladimir Arko, sedaj trdim, da je to v našem slučaju eno in isto. Predsednik zagrebške tr govske zbornice vendar nima nobenega interesa na ljubljanskem časopisu. Roka roko umiva. Treba je torej bilo biti v roke »Slov. Narod« — coute coute. Ko- štalo je sicer mnogo, to. osrečilo se je le. Kako in kaj, podro sti ne spa- dajo sem. Skratka, na; en je bil — ubiti Narodno napredno stranko ter njene voditelje, in na koncu koncev, mandat bi ostal v demokratskih rokah. Z dejstvom, da bi mogli dobiti na razpolago drug list, niso niti računali. Pa četudi, z izgubo »Slov. Naroda« je bila vsaj trenutno naša pozicija oslabljena ... Odsekali so nam torej glavo. Sedaj nas je bilo treba spraviti še na kolena. V tem samem trenutku nam je namreč prišel dopis od vodstva JDS, s katerim nas vabijo na sestanek zaradi morebitnega — sporazuma. Ako smo že to vabilo z ozirom na vse predidoče dogodke morali smatrati za »frocla-rijo«, kaj naj še jx>rečemo predlogu, ki so nam ga gospodje stavili na tem sestanku, da se namreč skesano — povrnemo v JDS. Kakor ko je Arnavt odrezal Srbinu nos, rekoč: »Ne boj se, brate!« Naši delegati so šli na sestanek z naročilom, da naj brez pridržka pristanejo na predlog za kooperacijo, za stvaritev napredne fronte: ako bi se nam stavil kak tak predlog. Predloga na fuzijo, pri vsej predrznosti sedanjih voditeljev JDS, v tem trenutku ven-derle nismo mogli pričakovati. Zategadelj smo ta predlog mogli vzeti samo ad referendum. Dejal sem pa takrat gospodom, da bi povrnitev v JDS že zategadelj ne bila lahko mogoča, ker imamo gotove obveznosti napram ostalim naprednim strankam, ki pa niti o kooperaciji z JDS nočejo ničesar slišati. Takrat so bili namreč tudi že v polnem teku pregovori z ostalimi strankami zaradi ustanovitve »Narodnega Dnevnika«, ki naj bi naši stranki služil kot nadomestilo za »Slov. Narod«. Naše načelstvo je bilo stavljeno pred težko vprašanje. Po resnem raz-motrivanju vseh argumentov, ki bi govorili za in proti, po povpraševanju pri naših zaupnikih, je načelstvo soglasno sklenilo, da mora glede predlagane fuzije sicer odgovoriti zanikalno, da pa izjavlja, da je, kakor z ostalimi naprednimi strankami, pripravljeno od slučaja do slučaja (volitve v razne zastope) iti tudi z JDS, da je torej pripravljeno sodelovati ob stvaritvi naprednega bloka. To stoji črno na belem v pismu našega načelstva. Tega dokumenta mladini niti ne morejo spraviti s sveta, niti ga utajiti. Zamolčati ga pač morejo. In ta dokument napravi docela neumevno njihovo tesno tuljenje in njihov huronski krik, s katerim so spremljali svoje gorostasno očitanje, češ, da smo proti strnitvi naprednih vrst. Umevno postane še-le tedaj, ako vemo, da njim ni šlo za strnitev naprednih vrst in za nikak napredni blok —• ampak za kapitulacijo, ki so nam jo nameravali pripraviti s kupčijo pri »Slov. Narodu«. Cim bi mi pristali na fuzijo, pa naj bi si zagotovili še tako sigurne pogoje in naj bi mi bili navidezno pripravljeni na »osebne žrtve« — zgodilo bi se nam tako, kakor se nam je zgodilo s sporazumom od 19. februarja 1923. Povod bi se vedno našel. Nobena pogodba ni tako gostobesedna, da bi se ne našel kak izhod, zlasti ako je ni sklepala poštena pogodbena volja. !n ker nismo hoteli kapitulirati, za to, in edino zato smo mi tisti, ki da razbijamo napredno fronto. Sklepi odbora Narotino-napredne stranke. Na odborovl seji NNS dne 29. januarja so bili soglasno sprejeti sklepi: 1. Narodno-napredna stranka, kole samostojni obstanek je spričo danih razmer ne samo nujna potreba, marveč odločna zahteva njenih somišljenikov, poživlja vse svoje somišljenike, da izvedejo krepko organizacijo stranke. 2. Meseca februarja je sklicati zbor zaupnikov. Zbor naj sklepa o smernicah in o postopanju stranke v bližnji bodočnosti. Ker poteče funkcijska doba sedanjemu odboru dne 15. februarja, naj zbor voli novi odbor zaupnikov. 3. Odbor odobrava delovanje načelstva na zbllžanju naprednih strank v Sloveniji ter naroča načelstvu, da z Narodno-socijall-stlčno, Samostojno Kmetijsko In Narodno-radikalno stranko ustvarjene prijateljske odnošaje poglobi in deluje na tem, da se med temi strankami zasnuje čim ožja, zlasti taktična zveza. 4. Odbor odobrava postopanje načelstva glede od vodstva JD3 predlagane fuzije obeh strank ter zlasti odobrava, da je načelstvo, sicer odklonlvši fuzijo, sporočilo vodstvu JDS, da je NNS od slučaja do slučaj (skupščinske, oblastne, občinske volitve) kakor z ostalimi strankami pripravljena za kooperacijo tudi z JDS. 5. Odbor globo-ko obžaluje, da je vodstvo JDS s svojim brezprimernim postopanjem v vprašanju ljubljanskega mandata in z enostranskim, z ničevimi predlogi podprtim kršenjem sporazuma od 19. februarja 1923 onemogočilo vsako zbližanje med strankama ter popolnoma odobrava sklep načelstva, da je, do nadaljnega, dokler se temeljito ne popfavi naši stranki storjena krivica, ukiniti vsak stik s sedanjim vodstvom JDS. 6. Odbor odobrava sodelovanje načelstva ob ustanovitvi »Narodnega Dnevnika« ter vzame v vednost, da je »Narodni Dnevnik« na razpolago NNS v istem smislu, kakor je bil prej, to je od ustanovitve prvotne NNS, le tel na razpolago »Slovenski Narod«. 7. Odbor naroča načelstvu, da posveča vso svojo pozornost perečemu vprašanju javnih nameščencev ter da na merodajnih mestih zastavi ves svoj upliv za zadovoljivo rešitev tega vprašanja. Končno je odbor z obžalovanjem vzel v vednost odstop ga. dr. Karl Trilerja kot predsednika stranke, uvažuje od njega navedene razloge za ta korak. Q. dr. Triller navaja v svoji pismeni izjavi, da je že pred mnogo časa bil dozorel v njem sklep, da se umakne iz aktivnega strankarsko-pnlltične-ga življenja, v katerem je vztrajal zadnje leto le še zaradi likvidacije vprašanja ljubljanskega mandata. Ne glede na to, da se mu je sedanji način strankarskega boja pri. studil do dna duše, mu narekujejo ta sklep tudi obzlrl do njegovega zdravja. Ob sebi umevno je, pravi, da ostane stranki zvest somišljenik ter jej želi najrealneišlh uspehov. Odbor je Izrekel g. dr. Trillerju naj-iskrcnejšo zahvalo na njegovem požrtvovalnem delu ln njegovih uspehih za stranko. Odborova seja, ki zaradi obilnega gradiva ni mogla dovršiti dnevnega reda, se nadaljuje prihodnji teden. Nepošteno poročanje »Slov. Naroda«. Bivše glasilo NNS pa poroča, kot zve^ sti odmev »Jutra« o seji sledeče: »=■ Iz Narodne napredne stranke. Sno- čl je imel širši izvrševalni odbor NNS sejo v gostilni pri »Šestici« na Dunajski ccsti. Seje se je udeležilo samo 16 odbornikov. Predsedoval je dr. Ravnihar, ki je poročal, da Je dr. Triller odložil mesto strankinega predsednika, ker mu preobilica poslov ne dopušča, da bi se še nadalje aktivno udeleževal političnega življenja. Odstop dr. Trii. lerja je napravil na vse navzoče skrajno mučen vtis in je bil sprejet na znanje brez debate. Nato je dr. Ravnihar poročal o vprašanju ljubljanskega mandata. O tem se je razpredla daljša debata, ki sta se lo med drugim udeležila tudi gg. Viktor Meden in dr. Roman Ravnihar. Oba sta zastopala mnenje, da bi bilo za stranko najboljše, ako se fuzijonira z radikalno. Nekateri drugi odborniki so zastopali nasprotno mišljenje. Ker se ni mogla doseči soglasnost, se je končno sklepanje o tem vprašanju preložilo na eno izmed prihodnjih sej.« Resnično! Klerikalci ne bi mogli netočne.še poročati. Kam ie zašel »Slovenski Narod«. Bol za Kmetijsko družbe. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. Četrtek 31. Jan. Zaprto. Petek 1. febr. beneški trgovec. Izven. Sobota 2. febr. Othelio. Izven. Opera. Začetek ob pol 8. url zvečer, četrtek 31. ian. Plesni večer mladostne plesalke gdč. Rut Vavpotičeve. Izven. Potek 1. febr. Oosposvetski sea Red E Sobota 2. febr. ob 3. pop. Prodana nevesta. izven. — Koncert se. Vilmo Thlerry-Kavčnl-ltove. Kakor smo 2e javili, se vrši edini letošnji koncert ge. Thierryjeve 4. febr. v veliki dvorani hotela »Union«. Impozantni, polni glas te pevke, ki obsega cel altovski In malodane sopranski register, združen z fino pevsko tehniko, nam je porok, da se bode ljubljanskemu opernemu in koncertnemu občinstvu nudil večer največjega užitka. Na klavirju spremlja naš mladi talentirani skladatelj L. M. Škerjanc. Spored obsega dve še ne peti pesmi skladateljev Adamiča ln Škerjanca, daije moderna dela Wolfa, Marxa, Pfitznerja, Straussa ter dve pesmi Masseneta * spremljevanjem viole; slednja je prevzel g. profesor Jeraj. Ker ljubljanska publika nima prilike čuti ge. Thlerryleve v operi, se bodo Izvajale tudi nekatere operne arije, tako iz Mussorgskija »KovanšCIna«, Wagnerjevega »Rlenzija«, Salnt Saensa »Samsona ln Daiile«, Mascag-nijeve »Cavallerie rustlcane«. Predprodaja .vstopnic v Matični knjigarni. ' l Nova revila. Kakor Izvemo, prične izhajati v kratkem nov mesečnik pod Imenom »Slovanska Misel«. List bo propagiral fe-IftlftUlilAfig V#ditev države. Iz strankarskega življenja. OkCni zbor krajevne organizacije Narodne Radikalne Stranke v Novih Lazih se vrši dne 2. febr. 1924 ob 3. url popoldne v gostilniških prostorih Jurija Skleberja v Stalcerjlh s slcdečm dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva: 2. referat o notranjem In zunanjem političnem položaju: poroča dr. Sajovic Iz Kočevja; 3. poročilo tajnika, blagajnika In revizorjev; 4. določitev strankinih prispevkov; 5. volitve novega odbora; 6. slučajnosti. Pristop Itnajo le Člani in po njih vpeljani gostje proti prijavi pri predsedstvu kraievne organizacije. Za odbor: predsednik: I. Konlg; tajnik: Janez Sprlnger. Občni zbor krajevne organizacije NSS v Novemmcstu se vrši v nedeljo, dne 3. t. m. ob pol 3. url popoldne. Občni zbor krajevne organizacije NSS v Cellu se je vršil v si.boto, dne 26. t. m. zvečer pri »Wilsonu«. Predsednikom je bil Izvoljen g. Dragotin Oobec. Na občnem zboru se je razpravljalo o celjski komunalni politiki (poročevalec g. podžupan Žabkar) in političnem položaju v Sloveniji Za centralno vodstvo stranke se je ude. leži! zborovanja podnačelnlk g. Rudolf J u-v a n. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Raztegnitev francosko - češkoslovaško pogodbe. Pred svoj'm odhodom iz Londona je Izjavil dr. Beneš. da bo prišel čas, ko bo slična pogodba sklenjena tudi med Francijo in Poljsko. Pri tem je ponovno naglasil defenzivni karakter zveze. Grozilna pisma dobiva že nekaj dni angleški premjer Macdonald. Obasti so uvedle strogo preiskavo. Radi ponarejevanja bankovcev Je bilo v Berlinu zaprtih preko 170 oseb. Ponarejevali «o seveda samo milijardne bankovce. Beležke. Ubogi bralci »Jutra«. Štirinajst dni so nepretrgoma Citati, kako se snuje opozid-jonalnl blok, kako je že perfekten, štirinajsti dan pa končno vendar tudi »Jutro« pove, da je bil opozicljonalnl blok — bluf. Gospodom, ki pišejo v »Jutro« in ki se sMno radi zaletavajo v naše urednike, povemo, da dosedaj še ni običaj, da bi se moralo besedolomcem odgovarjati! Iz našega članka o Kmet. družbi je Iztrgal »Slov. Narod« en stavek, nato pa razlil svojo modrost. Bila je identična z zlobo malenkostnega. Na glavo postavljeni poiml. »Slovenec« pravi, da bi se s proporcem Kmet. družbe depolitiziralo. Ben Akiba je torej vendar doživel nekaj novega. Čestitamo »Slovencu« na iznajdbi. V čem |e zajec! »Slovenec« Pravi, da je treba Kmet. družbo depolitizirati. Nismo mislili, da bo »Slovenec« tako neženirano priznal, da so njegovi delegati v manjšini. Razkritja „Kmetij$kega lista41. Na dan odgoditve občnega zbora »Kmetijske družbe«, ki je tila izvršena predvsem pod utisom zagotavljanja poslancev SLS, da so se izvršile pri »Kmetijski družbi« v 100 milijonov kron segajoče zlouporabe, objavlja »Kmetijski list« težke očitke na naslov prof. Jarca in SLS. Ker je zadeva »Kmetijske družbe« stvar vsega naroda in ker zahteva resnica, da se čujeta obe plati zvona, objavljamo tudi mi najbistvenejše očitke »Kmetijskega lista«. To pa storimo tudi zategadelj, ker smo proti temu, da bi se gotove stvari zabašurile. »Kmetijski list« izvaja med drugim: »Meseca novembra 1. 1922 se je vršila glavna seja odbora Kmetijske družbe. Na tej seji je prišlo marsikaj na dan. Pokojni predsednik Pirc je opisal razne uradnike in kritiziral večali-matij službeno delovanje posameznih uradnikov. Seja je bila tajna — to moramo izrečno podčrtati. Šlo je za precej visoko povišanje plač uradnikom. Tajnik inž. Lah je prisluškoval pri vratih. Ko je slišal, da pok. predsednik Pirc kritizira tudi njegovo službeno delovanje, je skočil v dvorano, začel napadati Pii ca ter mu očital razne nerodnosti, posebno kar se tiče nakupovanja modre galice. Seja je bila tajna — povdarjamo še enkrat. Drugi dan po seji pa Je izšel članek v »Slovencu*, ki ga je napisal prof. Jarc — ali vsaj diktiral, ker se je s tem hvalil v železniškem votzu, v katerem se je grozno napadalo pok. Pirca ter so se mu očitale razne netaktnosti. Namesto, da bi bil prof. Jarc zahteval že v tajni seji od predsednika Pirca čiste račune ter s tem prihranil njemu življenje, Kmetijski družbi pa ogromno globo, je iznesel zadevo v javnost, hoteč s tem udariti pok. Pirca in »Samostojno kmetijsko stranko«. Vse to se je namreč godilo ravno ob času zadnjih državnozborskih volitev ter so hoteli klerikalci s tem infamnim nastopom pomagati sebi, kar se jim je tudi posrečilo. Predsednik Pirc je končal tragične smrti, klerikalna stranka pa je trium-firala na grebu svojega političnega nasprotnika, čigar smrt je na njeni vesti.« Ko je po Pirčevi srti zasedel prof. Jarc kot prvi podpredsednik Kmetijsko družbo, je pričel nasilno vladati proti večini. On ni samo preprečil izvršitve mnogih sklepov glavnega odbora, temveč ni hotel izvršiti niti soglasnih sklepov ter je hotel s pomočjo inž. Laha preprečiti sklicanje občnega zbora. Prof. Jarc je hotel s spremembo pravil osvojiti družbo za klerikalce. Pri tozadevnih pregovorih je Izjavil prof. Remec: »Dobro, če nočete tega, bomo pa na drug način dobili Kmetijsko družbo v svoje roke; denarja hnamo — par milijonov kron vržemo med člane in Kmetijska družba je naša!« Ker intrige niso prenehale, je večina odbora nagnala prof. Jarca in Laha iz družbe. Klerikalci so v Beogradu zahtevali komisarja po svoji volji. Večina odbora se je vdala v prepričanju, da je pravica na njeni strani. Vlada je imenovala za komisarja g. vladnega svetnika Zupneka, ki kot objektiven državni uradnik ni mogel krSiti zakona na ljubo klerikalcem. Prof. Jarc je zahteval od g. komisarja naravnost nezaslišane stvari. »Kmetijski list« poziva vlado, naj zasliši g. komisarja in naj izroči vso zadevo državnemu pravdni-štvu. Kako bi gospodarili klerikalci v Kmetijski družbi, pove jasno sledeči slučaj: Globa, s katero je bila kaznovana družba, je bil zbrisana, toda klerikalni odvetnik zahteva za vložitev in sestavo dotične prošnje — 200.000 K! Prof. Jarc pa je brez dovoljenja potoval ponovno v Beograd ter si zaračunal mastne dnevnice! Prof. Jarc je dolžan družbi znatno vsoto za kupljene stvari ter je hotel špekulirati z družbeno modro galico. »Kmetijski list« poroča tudi, da je narodni poslanec in odbornik »Kmetijske družbe« g. Vrečko, posestnik na Štajerskem, za svoja potovanja k druž-binam sejam zaračunal stroške za že- lezniško vožnjo. O. Vrečko pa ima kot poslanec poleg dnevne plače 300 D na vseh železnicah prosto vožnjo. Razkritja »Kmetijskega lista« so tako težka, da ne more iti preko njih niti Javnost, Še manj pa vlada. 2e odrejena preiskava se mora zato nujno raztegniti tudi na v »Kmetijskem listu« iznešene stvari, ker samo tako bo vlada obvarovana pred očitkom neobjektivnosti l Protest delegatov •.Kmetijske družbe". Splošna ogorčenost Je zavladala med delegati Kmetijske družbe, ko so zvedeli po svojem prihodu v Ljubljano, da je občni zbor »Kmetijske družbe« odgoden. Mnogi od njih so žrtvovali čas in denar, da bi se udeležili občnega zbora, toda tega ni bilo, ker Je uspela Intriga onih, ki imajo za vse dobro besedo, samo — za državo ne! Ogorčenost delegatov pa je razumljiva tudi iz drugega vzroka. Delegati so natančno poučeni o razmerah v Kmetijski družbi ln oni vedo najbolje, kako neresnična je trditev slancev SLS, da je bilo 100 milijonov kron od glavnega odbora Zapravljenih. Zato ni delegate ogorčila samo odgo-ditev občnega zbora, temveč tudi njegova argumentacija. Svojemu ogorčenju so dali delegati du-ška na protestnem shodu, ki se je vršil ob 11. dopoldne v salonu gostilne pri Levu. Shod je bil zelo dobro obiskan in se ga je udeležilo do 250 delegatov. Zborovanje je vodil II. podpredsednik Kmetijske družbe Ivan Pipan, glavna poročevalca pa sta bila član glavnega odbora družbe Ivan Ažman ter bivši poslanec Ivan U r e k. Temeljita In temperamentna izvajanja 50 sprejel! zborovalci t Viharnim odobravam njem. Po shodu je odšla ogromna večina delegatov na »Kmetijsko družbo«, da osebno Izroči vladnemu komisarju, g. vlad. svetniku Zupneku, svoj protest proti odgoditv) občnega zbora. Na »Kmetijski družbi" se je protestni shod spontano nadaljeval. Po vsej pravici bi si smel ta shod lastiti pravice občnega zbora, kajti bil je pravilno sklican, pravilno sklepčen in samo nepravilno odgoden. Od 369 delegatov, kolikor jih šteje družba (205 na Kranjskem ln 164 na Štajerskem, od katerih pa je bilo izvoljenih le 195, odnosno 148), je bila namreč na shodu konstatlrana navzočnost 198 delegatov, torej več ko polovica. Na zboru se je ostro protestiralo, da se je vlada udala pritisku poslancev SLS ln to celo v tako poznem času, da za odgo-ditev občnega zbora podeželski delegati sploh zvedeti niso mogli. S tem so povzročeni delegatom težki stroški. Med tem je prišel v Kmetijsko družbo posl. Pucelj, ki je obširno razložil ves boj, ki so ga vodili poslanci SLS za odgo* ditev občnega zbora družbe. Min. Vujičič sc je dolgo obotavljal ustreči njihovi zahtevi, končno pa se ie udai, ker sta poslanca Sušnik ln Kulovec zatrjevala, da se je poneverilo pri družbi za 100 milijonov kron. za kar da imata dokaze. Omenjena poslanca sta dalje odločno zahtevala, da se poveri vodstvo družbe prof. Jarcu, kar pa le minister Vujičič odklonil. Zbor je nato odločno protestiral proti obdolžitvi in zahteval, da preiskava nikakor ne sme ovirati delovanja družbe. Vladni komisar je nato javil, da je dobil pismen odlok o odgoditvi občnega zbora. — Silno ogorčenje pa je izzvalo, ko se je doznalo, da je med potekom zbora telefoniral prof. Jarc, da se morajo delegati razgnati. Na naslov prof. Jarca so padli tako ogorčeni klici, da bi bilo zelo dobro, da bi jih slišali oni, ki so občni zbor od-godlll. Nato so odšli vsi delegati na vlado k velikemu županu š p o r n u, podali svoi protest in mu izročili resolucijo, ki ie bila soglasno sklenjena na shodu pri Levu ln U se glasi: Gospodn ministru za notranje zadeve Beograd. Delegatje kmetijskih podružnic, zbrani v Ljubljani dne 30. januarja, smo z ogorčenjem zaznali šele danes v Ljubljani, da je vlada SHS občni zbor naše strokovno kmetske organ:zaclje odgodila. Od 351 izvoljenih delegatov naa je zbranih na protestnem shodu 198, in vsi najodločneje obsojamo umešavanie vlade v zadeve avtonomnega društva. Protestiramo proti odgoditvi občnega zbora In odločno zahtevamo, da vlada spoštuje društveni zakon In pravila »Kmetijske družbe« in odločno zahtevamo, da se odgodenl občni zbor v najkrajšem času skliče z delegati, ki so bili za ta občni zbor Izvoljeni. Slede podpisi delegatov. Protest delegatov Kmetijske družbe le v polnem obsegu upravičen in pridružuje se mu vsa napredna javnost. Odgodltev občne« ga zbora je napačna ln zato poživljamo vlado, da svojo napako čim preje popravi Glavna krivda ta odgodltev občnega zbora in vsa odgovornost pa pade na SLS In samo v skladu z mišljenjem delegatov Kmet. družbe Je, če to ie enkrat Izrecno konsta* tiramo. Društvene vesti. Redni občni zbor Društva prijateljev human, gimnazije se vrši danes 31. jan. ob 4. pop. v posvetovalnici L drž. gimn. v Ljubljani. — Odbor. V proslavo spomina na Valentina Vodnika prlrede 2. febr. v dvorani pri Valjavcu njegovi sorojakl, člani »Narodne Čitalnice« v Šiški »Vodnikovo besedo« z bogatim sporedom. Na sporedu je godba (sal. orkester jug. železničarjev); petje člt. pev. zbora in solo-pctje g. članov kr. opere-šlškarjev; deklamacija in »Volkašin« (narodna Igra s petjem v enem dejanju). Pridite vsi, ki čutite z nami, da dostojno proslavimo ta večer. Začetek ob 20. uri. Odbor. — Lovski ples v Kamniku se vrši dne 9. svečana 1924. Sodeuje Muzika Dravske divizije. Trgovski pies v Brežicah se vrši 2. ie-bruarja. Vabila so razposlana. V s uiaju, da je kdo pomotoma Izpuščen, prejm,: vabilo pri blagajni. Zadetek radi enournega koncerta to^uo ub 20. url. Mariborsko pismo. Klerikalci in učiteljstvo. — »Murska Stra ža« na indeksa. — Posurovelost nemSurske okolice. — Češkoslovaško • Jugoslovanska Usa. Maribor, 30. ian. Naše klerikalce je podržavljenje učiteljstva, kakor je bilo predvidevano v ustavi, strašno zabolelo. »Straža« je v svoji zadnji številki napisala o tem besen članek, v katerem skuša z uporabo vseh mogočih za lase privlečenih argumentov dokazati slabe strani tega vladinega koraka, med vrsticami pa neženirano pove, zakaj so klerikalci ln ona proti podržavljanju. Med svojimi argumenti pravi, da ie višji šolski svet že danes ob vso veljavo; da od podržavljcnja nima nič ne država, ne ljudstvo, ne učiteljstvo; da obstoja nevarnost, da se bodo v naših krajih ukinili razredi ali cele šo'.e in reducirale učne moči, vsled česar bo trpela naša kultura; da bodo radi tega ucitcl.l vedno pristaši vlr.dajoče stranke, ki bo vedno srbska (!); da b -da zanemarjali pouk »materinščine« na škodo srbohrvršjina in cirilice; da ljudstvo od tega ne bo imelo nič dobrega: da sc bo še boli šnplrilo protiljud-sko liberalno učiteljstvo Itd. Itd. V resnici klerikalce prav nič ne briga, koliko veljave ima višji šolski svet, ko ni v njihovih rokah; ne briga jih, če Ima od tega kal učiteljstvo, država in ljudstvo; ne briga jih naša kultura, pač pa jih briga samo eno: koliko komande imajo oni kot stranka nad ufiiteU-stvora tn nad šolo. Hudo jim je, da sedal, ko je učiteljstvo podržavljeno, ne bodo mogli nikdar več uvesti pri nas zopet onih časov Izza Šušteršlčeve dobe, ki jo je nal nesmrtni Cankar ovekovečil kot kulturen škandal slovenske zgodovine v svojih »Hlapcih«. Hudo jim je, da ne bodo mogli poniževati, preganjati tn uničevati naših na'idealnfejših prosvetnih delavcev, naših učiteljev zato, ker slučajno niso hlapci In priganjači SLS. Odtod vsa onemogla jeza. V svolem bolnem ogorčenju se »Strala« leveda tudi n! sramovala napisati neresnice, da se v srbskih šolah ne poučuje lati«-tlca, čeprav ve vsak otrok, da je v Srbiji favno_ tako obvezna latinica, kakor je pri nas cirilica. In še nekaj zanimivega je napisala »Straža«, »da bo vladajoča stranka v naši državi vedno srbska!« Ml smo pa mislili, da bo vladajoča stranka sedaj, ko se snuje opozlcijonalni blok »lirvatska«, Radičeva ali pa vsaj »slovenska«, Koroščeva! Pa pride »Straža« in trdi, da so to nikdar ne bo zgodilo. Cernu potem farba javnost 2 vlado iz federalistov, z avtonomijo itd., če le sama prepričana, da se to nikdar ne bo zgodilo? Da, da, včasih tudi »Straža« nevede In nehote pove resnico, da niena Stranka nikdar več ne bo vladala. Dobro bi bilo, da hi si naše ljudstvo, ki še vedno veruje v klerikalne prazne obljube, to »Stražino« priznanje zapomnilo in se po tem ravnalo! V Radgoni je za časa naše okupacije tačel izhajati tednik »Murska Straža«. List, ki Se je po izgubi Radgone preselil preko Mure v Gornjo Radgono, je bil sprva nestrankarski in splošno naroden in imel tudi Btecej naročnikov, je pozneje zajadral popolnoma v klerikalne vode in le še životarili ker s »Stražo« in »Slovenskim Gospodarjem« ni mogel konkurirati. Sicer pa so tudi mariborski klerikalci ta, čeprav svo! ust, radi konkurence gledali postrani. Zadnje čase_ pa se je list pričel osvobojevati Klerikalnih spon in je po novem letu postal zopet nezavisno glasilo. Kot tak je list seveda moral, povedati nekaj pikrih tudi na naslov klerikalcev tn posledica je bila, da s2 C® tl sedaj postavili na Indeks. Zadnja »straža« prinaša med dnevnimi novicami pod naslovom »Naše stališče napram »Mur-j straži«, nesramen napad na njenega sedanjega urednika g. Romana Bendeta, v ka-.em pravi med drugim: »Murska Straža« m J? do pred kratkem kot glasilo obmejnih Slovencev, in Je bila na avtonomističnem stališču SLS. Od novega leta sem P? v,, e' v Ms,u Bende) napadati du-“0^ino ter Jo obkladati s psovkami, kakor f. J m dovolil niti rajni Plutov »Ponde-Pni ' n,tl danes izhajajoča »Domovina«. P e? Psovanja duhovščine, je začel gosp. ? , v Ustu razmotrlvanja o vprašanjih, ® Katerih se mu po njegovi površni izobrazil il ne sania in kojih rešitev po Romanovih, v listu objavljenih člankih, je čisto “^Protna programu naše stranke. — List J**"™ radl urejenih obmejnih razmer nepotreben In radi tega pozivamo naše zaup-m e" pdstaše, da postopajo odslej proti **¥ ftr-« ravno tako, kakor proti vsem nam S.-?."0,. ln Programatično nasprotnim II-»toml Mi z lističem ne bomo polemizirali, •mpak smo enkrat označili naše stališče •Mam Bendetovi »Pohojeni gredi« — ftn Jski Straži« — Tako se Je zgodilo g. In i Lu’ k0 ie kote' P°stati nepristranski J® hotel pisati resnico. Resnica pa Je rav-žijol ^ar na^* klerikalci najbolj sovra- ,.z nemčurstvom te prišla pod staro Av-rii!» v naše okoliške kraje tudi skrajna uusevna posurovelnst in podivjanost, ki se aze ob vsaki priliki, posebno pa pri razili veselicah in podobnih zabavah, kadar ** ta malo preveč nasrkalo. Tako se Je dobilo tudi v nedeljo v Kamnici, najbližil naSi (!,kollcii kier se fe vršila v nem-vp«nu K°stUni Scherag neka domača Veselica se je vršila seveda v znamenju nemčurstva. Nemškutarilo, tulilo n- ji1!8131? L?®, ^e’ da kilo veselje, toda vpIo-i i1’ kmalu je prišlo med posuro-tr'^Ld„° Pr,e,Pira In nazadnje do žalostne druJhl n j'- Strauss ln Haložan, ki ju Je Bati * vS “ «a ,cest0' sta Pričela stre-» * * *. vojaško pištolo skozi okno in vrata J? Posledica Je bila, da ]e obležala šestorlca moških In žensk težko ranjena na tleh Ranjence, ki Imajo prestreljena prsa, roke ln druge dele telesa. Je rešilni oddelek pre Peljal v bolnico, oba napadalca pa orožni* štvo v zapor. Take sadove rodi nemčurl stvo v naši okolici! Kamnica je znana kot ena najbolj zagrizenih nemčurskib gnezd in Slratan?»o«riifa« 1! slovenskl Mariborčani do nanadov ni .1 r ie. priS1° že večkrat nnezdo bi hitn h i?venske Izletnike. V to svetiti in napravi« red®"« ra,‘ teme'lito. pn- SO bili okrainnm,. i S stovenske strani stav ienl razni nr»m .varslV11 že večkrat m »i “»o s ""«a ničesar UDamo d« h« vodstvom mogoče lo več r™!: i ° sedanle vodstvo Imc-bo Kamnici nn»hl!a Za ,ake stvari In da skl požarni’ hr^ ki° Pa tamkajšnji nemčur-Našo okJTirn Posvečalo več pažnle. oJaftessmus’ 'i« » MS*"”-b" .‘W° bk£ ? k *" odličen propagator češkoslovaške in jugoslovenske vzajemnosti g. joset Hude-če«. Naša liga namerava poleg kulturnih In narodnih, vzdrževati in pospeševati tudi gospodarske stike med slovanskim seve-rPjn in Jugom. Posredovati hoče v trgov-•klh in gospodarskih zadevah, da se razvijalo čim žlvahnelši trgovski odnošajl med našim mestom In bratsko češkoslovaško dr. *avo in do se končno za naše mesto zainteresira tudi češkoslovaški narodni kapitel. Program občnega zbora Je: Ob 20. url pričetek. Nato: 1. Orkester. 2. Otvoritev ■» Pozdrav predsednika pripravljalnega od-“°ra g. dr. Rnpoteca. 3. Poročilo o dose-r*ajem delovanju. 4. Sprejemanje članov. J*. Volitev odbora. 6. Predogi In nasveti *'e