ORMOŽ, 28. SEPTEMBER 2007 TISKOVINA
LETNIK:11 ŠT.:17
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ORMOŽ
VSEBINA
13S.ODLOK o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega	operaterja
distribucijskega	omrežja
zemeljskega plina
139.PRAVILNIK o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Ormož za programsko obdobje 2007 - 2013
138.
Na podlagi 6. in 29. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS. št. 32/1993, 30/98, 127/06), 30. člena Energetskega zakona (Ur.l. RS št. 27/07- UPB2), 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06) in 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/07), sta Občinski svet Občine Ormož na svoji 9. seji, dne 24.9.2007 in Občinski svet Občine Središče ob Dravi, na svoji 7. seji, dne 26.9.2007 sprejela
140.RAZPIS za sofinanciranje nabave novih gasilskih vozil, gasilske zaščitne in reševalne opreme in popravila gasilskih vozil iz sredstev občinskega proračuna za leto 2007
ODLOK
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI
141.PRAVILNIK o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov
1.	člen
(vsebina odloka)
Ta odlok ureja način izvajanja lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javna služba) dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja). Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za podelitev koncesije lokalne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
2.	člen
(definicije)
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja. Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
distribucijsko omrežje zemeljskega plina: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenem s strani lokalne skupnosti kot območje izvajanja javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, in po katerem se izvaja distribucija
zemeljskega plina do končnih odjemalcev;
Javna agencija Republike Slovenije za energijo: Agencija za energijo; odjemalec: pravna ali fizična oseba, kije na pogodbeni osnovi oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo ali nadaljnjo prodajo;
omrežnina: je del cene zemeljskega plina za uporabo omrežja, ki jo uporabnik plačuje sistemskemu operaterju, za izvajanje javne službe; trošila: so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trošijo plin
3.	člen
(območje izvajanja javnih služb)
Javna služba se izvaja na območju Občine Ormož in Občine Središče ob Dravi. Kolikor se javna služba izvaja na ožjem območju, to odločita lokalni skupnosti s koncesijskim aktom.
II.	DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA TER IZVAJANJE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA
1.	Opredelitev javne službe in izvajanje
4.	člen
(opredelitev javne službe)
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo zemeljskega plina, obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,
zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja, zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja, nediskriminatorno	obravnavanje
uporabnikov omrežja, zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano, zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,
napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
5.	člen
(opredelitev izvajalca)
Dejavnost sistemskega operaterja izvaja pravna ali fizična oseba.
2.	Javna pooblastila
6.	člen
(javna pooblastila)
Sistemski operater ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,
določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdaja sistemska obratovalna navodila, izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja, izdaja sistemska obratovalna navodila daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege in projektnimi pogoji, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja sistemski operater.
3,	Financiranje javne službe
7.	člen (omrežnina)
Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju.
Višino omrežnine določi sistemski operater v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu RS mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater zaračunava uporabnikom omrežnim, v skladu z Energetskim zakonom, aktom, ki ureja določitev metodologije za določitev obračunavanje omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.
8.	člen
(drugi prihodki sistemskega operaterja)
Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.
4.	Obveznosti sistemskega operaterja
9.	člen
(pregled zmogljivosti)
Sistemski operater vsaki dve (2) leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje:
manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti,
potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji,
napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih 5 (pet) let.
10.	člen
(sistemska obratovalna navodila)
Sistemski operater izda oziroma uskladi v roku 6 mesecev po objavi tega odloka sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom, način zagotavljanja sistemskih storitev, postopke za obratovanja distribucijskih omrežij v kriznih stanjih, tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
Pred objavo sistemsko obratovalnih navodil mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater mora sistemska obratovalna navodila objaviti v uradnem glasilu občin Ormož in Središče ob Dravi ter na svoji spletni strani.
11.	člen
(splošni pogoji)
Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme oziroma uskladi v 6 mesecih po objavi tega odloka po javnem pooblastilu sistemski operater v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater mora splošne pogoje objaviti v uradnem glasilu občin Ormož in Središče ob Dravi ter na svoji spletni strani.
Splošni pogoji morajo obsegati tudi:
•	ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem,
•	zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah, ter le - te imeti objavljene na svoji spletni strani
•	pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov,
•	postopke odločanja o pritožbah odjemalcev,
•	razloge za ustavitev distribucije zemeljskega plina iz razlogov navedenih v šesti alinei prvega odstavka 76. člena Energetskega zakona,
•	postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja,
•	postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
12.	člen
(program ukrepov)
Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz 3l.b. člena Energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti.
13.	člen
(informiranje odjemalcev)
Sistemski operater mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem omrežju, kjer sistemski operater opravlja javno službo.
14.	člen
(kataster omrežja in infrastrukture)
Sistemski operater je dolžan voditi kataster primarnih omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in trošilih in oboje posredovati občinama, kolikor to občini zahtevata.
5.	Distribucijsko omrežje
15.	člen
(definicija distribucijskega omrežja)
Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani
lokalnih skupnosti kot območja izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih uporabnikov.
Distribucijsko omrežje obsega primarne in sekundarne plinovode, priključne plinovode ter objekte in naprave, ki so namenjene oskrbi uporabnikov zemeljskega plina na tem omrežju, vključno z glavnim zapornim elementom (požarno pipo) priključnih plinovodov.
Priključni plinovod je plinovod za dovod zemeljskega plina do posamezne zgradbe z glavnim zapornim ventilom in napravami na omrežju. Priključni plinovod zgradi ter ga tudi vzdržuje sistemski operater skladno s sistemskimi obratovalnimi navodili.
16.	člen
(priključitev na distribucijsko omrežje)
Sistemski operater mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem plina in sistemskimi obratovalnimi navodili.
Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater.
17.	člen
(vloga za priključitev)
Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja.
O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča Agencija za energijo.
18.	člen
(pogodba o priključitvi)
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
19.	člen
(stroški priključitve na distribucijsko omrežje)
Stroške izvedbe priključka na distribucijsko omrežje nosi sistemski operater, ki zagotavlja vzdrževanje priključka v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili. Uporabnik plača sistemskemu operaterju priključnim, stroške materiala po veljavnem ceniku, ki ga izdaja sistemski operater ter morebitne nesorazmerne stroške priključitve na distribucijsko omrežje v skladu z določbami koncesijske pogodbe in splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina.
Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane sistemski operater lastnik priključnega plinovoda in ga mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.
20.	člen
(pogodba o dostopu)
Sistemski operater in uporabnik skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času.
S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost in smer prenosa.
Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
21.	člen
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega
omrežja)
Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje, s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogojem, da mu višina omrežnine to omogoča.
III.	OSTALE DOLOČBE ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
1.	Organizacijska zasnova izvajanja javne službe
22.	člen
(oblika izvajanja lokalne gospodarske javne
službe)
Za izvajanje javne službe se podeli koncesija. V koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi se določi tudi naslednje:
da mora sistemski operater, pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi ali koncesijskem	aktu,	zgraditi
distribucijsko omrežje ter objekte in naprave, ki so potrebni za delovanje distribucijskega omrežja; da pri gradnji distribucijskega omrežja, objektov in naprav občini lahko sodelujeta kot soinvestitorja pri gradnji distribucijskega omrežja; da ostane infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave) v lasti koncesionarja ali občine na območju, katere leži oziroma se prenese na občino, na območju katere leži ob prenehanju koncesijskega razmerja; dolžnost koncesionarja, da odčitava števce porabe plina,
dolžnost organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja plinomerov.
Izvajalec pridobi s podpisom koncesijske pogodbe izključno pravico izvajanja javne službe na območju določenem v 3. členu tega odloka. Na podlagi te izključne pravice ima sistemski operater pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko omrežje vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, določenimi s predpisi in splošnimi akti.
23.	člen
(postopek izbire izvajalca)
Izbira izvajalca javnih služb se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, koncesije gradenj oziroma koncesije storitev, z upoštevanjem nacionalnega energetskega programa ter lokalnega energetskega koncepta.
24.	člen
(upravljavski in organizacijski ukrepi)
Sistemski operater mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz 31.b. člena Energetskega zakona, razen v primeru, če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
2.	Pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb
25.	člen
(pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb)
Uporabnik in/ali odjemalec, kolikor odjema zemeljski plin in/ali je uporabnik distribucijskega omrežja, mora imeti z izvajalcem javnih služb sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja in/ali oskrbi zemeljskega plina.
3,	Nadzor nad opravljanjem javnih služb
26.	člen
(nadzor nad izvajanjem službe)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo s predpisi določeni organi ter pristojne inšpekcijske službe.
IV.	PODELITEV KONCESIJE ZA DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA
1,	Podelitev koncesije za dejavnost sistemskega operaterja
27.	člen
(pogoji za pridobitev koncesije)
Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka, mora koncesionar izpolnjevati tudi eno od naslednjih zahtev:
biti mora lastnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina; imeti mora z lastnikom distribucijskega omrežja sklenjeno pogodbo po četrtem odstavku 31.b člena Energetskega zakona ali mora izkazati za verjetno, da bo tako pogodbo z lastnikom omrežja sklenil po podelitvi koncesije; izkazati mora za verjetno, da bo distribucijsko omrežje na območju koncesije zgradil.
Koncesijo lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki ne opravlja druge dejavnosti razen dejavnosti sistemskega operaterja, razen v primeru, da ima izvajalec gospodarske javne službe sistemskega operaterja manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
28.	člen
( začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje za dejavnost sistemskega operaterja nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost sistemskega operaterja je največ 35 let od sklenitve koncesijske pogodbe.
29.	člen
(prenos koncesije)
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncendentov prenesti koncesije za dejavnost sistemskega operaterja, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.
30.	člen
(razvoj infrastrukture)
Koncesionar je dolžan skladno z 18. členom Energetskega zakona načrtovati razvoj distribucijskega omrežja zemeljskega plina in ga izvrševati v rokih, ki so v njem določeni.
31.	člen (zavarovanje)
Koncendenta morata v koncesijski pogodbi zagotoviti, da se v njej koncesionar zaveže kot dober gospodarstvenik skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti sistemskega operaterja, ki je predmet te koncesije.
2.	Ostale določbe za podelitev in izvajanje koncesije
32.	člen
(način izvajanja koncesije)
Koncesionarje dolžan izvajati javno službo, kije predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
33.	člen
(način podelitve koncesije)
Koncesija se podeli po ustreznem postopku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
Če o izbiri koncesionarja odloči koncendent z odločbo v upravnem postopku, odloča po pooblastilu Občine Središče ob Dravi, v postopku na L stopnji Občinska uprava občine Ormož, na
II.	stopnji pa župan Občine Ormož.
34.	člen
(obveščanje koncendenta in Agencije za energijo)
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncendentoma o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
odločitev Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;
postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile; poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
Koncesionar mora vsako leto do 31. marca koncendentoma dostaviti revidirano letno poslovno poročilo, ki se nanaša na opravljanje te javne službe na področju občin.
35.	člen
(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)
Koncesionar in kondendenta so dolžni varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ali poslovna tajnost.
36.	člen
(nadzor)
Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, imata koncendenta tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, kije predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
37.	člen
(spremenjene okoliščine in višja sila)
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava šteje tudi sprememba pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti ali Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih obligacijskega prava.
V	primeru iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena ima koncesionar pravico zahtevati od občine povračilo stroškov, ki so nastali koncesionarju zaradi višje sile in/ali spremenjenih okoliščin.
38.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
s prenehanjem koncesijske pogodbe; z odvzemom koncesije; zaradi stečaja koncesionarja; zaradi prenehanja koncesionarja; v drugih primerih, določenih z zakonom.
V	primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto. V tem primeru ima koncesionar pravico zahtevati od občin povračilo stroškov, ki so mu nastali, če jih ne more pokriti iz omrežnine.
39.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
s potekom časa za katerega je bila sklenjena
z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe in v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.
Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
40.	člen
(odvzem koncesije)
Koncendenta z odločbo v upravnem postopku lahko odvzameta koncesijo, če:
koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje
gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe; če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali Agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in/ali dobavitelja zemeljskega plina tarifnim odjemalcem iz Energetskega zakona in tega odloka;
koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, določenih v 27. členu tega odloka.
Postopek v zvezi z odvzemom koncesije iz prvega odstavka tega člena vodi po pooblastilu Občine Središče ob Dravi Občina Ormož.
41.	člen
(odkup objektov in naprav infrastrukture)
S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncendentov do odkupa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, po prenehanju koncesijskega razmerja.
Vrednost odkupa objektov in naprav koncesije predstavlja tržna vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki je vpisan v ustrezen register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, v kolikor ni način odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejen v koncesijski pogodbi.
42.	člen
(obveznost plačila koncesijske dajatve)
Koncesionar je za izvajanje gospodarske javne službe sistemskega operaterja koncendentoma dolžan plačevati koncesijsko dajatev v višini, določeni s tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo.
Obveznost zaračunavanja in plačevanja koncesijske dajatve nastopi z dnem, ki se določi v koncesijski pogodbi.
Obveznost plačevanja koncesijske dajatve preneha s prenehanjem koncesijskega razmerja.
43.	člen
(višina koncesijske dajatve)
Koncesionar plačuje koncesijsko dajatev. Osnova za izračun koncesijske dajatve je standardni kubični meter distribuiranega zemeljskega plina po distribucijskem omrežju, kjer koncesionar opravlja dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Vrednost koncesijske dajatve na Sm3 se določi v koncesijski pogodbi.
44.	člen
(način plačevanja)
Koncesionar plačuje koncesijsko dajatev v dveh obrokih in sicer prvega do 31.6. tekočega leta in drugega ob zaključnem računu po fakturirani realizaciji.
V.	PREHODNE DOLOČBE
45.	člen
(uskladitev koncesijske pogodbe)
Izvajalec, ki je pridobil koncesijo za izgradnjo, oskrbo in upravljanje omrežja za distribucijo plina v Občini Ormož na podlagi Odloka o oskrbi naselij s plinom iz javnega plinovodnega omrežja v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 37/92, 21/93, 33/95) in Odloka in pogojih in načinu podelitve koncesije za oskrbo z zemeljskim plinom (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 29/93) nadaljuje z opravljanjem javne službe, ki je predmet tega odloka, pri čemer se z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo uredijo področja, kijih predpisi, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijskih pogodb, urejajo na novo.
Koncendenta v roku 6 mesecev po objavi tega odloka s koncesionarjem z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo uskladita obstoječo koncesijsko pogodbo s tem odlokom in predpisi, na podlagi katerih je bil sprejet ta odlok. Z aneksom oziroma novo pogodbo se uredi tudi:
morebiten način podaljšanja koncesijske pogodbe;
uskladitev pravic, obveznosti in dajatev na takšen način in na podlagi novega izračuna rentabilnosti, da se koncesionarjev ekonomski in konkurenčni položaj ne bo poslabšal zaradi sprememb zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti ali Republike Slovenije, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijske pogodbe
VI.	KONČNE DOLOČBE
46.	člen
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odloka:
Odlok o oskrbi naselij s plinom iz javnega plinovodnega omrežja v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/92,21/93, 33/95)
- Odlok o pogojih in načinu podelitve koncesije za oskrbo z zemeljskim plinom (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 29/93).
47.	člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Številka: 007-0032/07 417 Ormož, dne 24.9.2007
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Alojz SOK l.r.
Številka: 007-011/07 Središče, dne 26.9.2007
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Jurij BORKO l.r.
139.
Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu -uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 51/06-ZKme-UPBl) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni Vestnik Občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06) je Občinski svet občine Ormož na 9. seji dne 24.09.2007 sprejel
PRAVILNIK
o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini
Ormož za programsko obdobje 2007 - 2013
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
(vsebina pravilnika)
(1)	Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje ter vrste državnih pomoči za kmetijska gospodarstva v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. 12. 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358, z dne 16.12.2006, str. 3-21) - za primarno kmetijsko proizvodnjo.
(2)	Za mala in srednja velika podjetja se po tem pravilniku štejejo podjetja skladno s Prilogo 1 Uredbe (ES) 70/2001 z dne 12. 01. 2001 o uporabi členov 87 in 88
Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10, z dne 13.1.2001, str. 33, z vsemi spremembami).
2.	člen
(način zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvajanje ukrepov ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja se zagotavljajo v proračunu občine, njihovo višino pa določi občinski svet z Odlokom o proračunu Občine Ormož (v nadaljevanju: občina) za tekoče leto.
3.	člen
(oblika pomoči)
Pomoči po tem pravilniku se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne	namene	v obliki dotacij	in
subvencioniranih storitev.
4.	člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
(1)	»pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz 87. člena (1) Pogodbe,
(2)	»kmetijski proizvodi « pomenijo proizvode iz seznama v Prilogi 1 pogodbe ES, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000, proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti izdelki), proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe EGS št. 1898/87,
(3)	»predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijah za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo,
(4)	»trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih,
(5)	»mladi kmetje« so mlajši od 40 let in prvič kot nosilci kmetijskega gospodarstva prevzemajo kmetijsko gospodarstvo in imajo ustrezna poklicna strokovna znanja.
(6)	»bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov.
5.	člen
(vrste pomoči)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se sredstva za izvajanje ukrepov usmerjajo preko naslednjih ukrepov:
1.	Naložbe v kmetijska gospodarstva za
primarno proizvodnjo
2.	Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu
3.	Pomoč za plačilo zavarovalnih premij
4.	Pomoč za spodbujanje kakovostnih
kmetijskih proizvodov
6.	člen
(upravičenci do pomoči)
Upravičenci do pomoči so:
pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi L Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine oziroma tisti upravičenci kmetijskih gospodarstev, ki imajo svojo MID številko in so s tem vpisana v register kmetijskih gospodarstev, člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti,
organizacije, ki so registrirane za izvajanje aktivnosti, znotraj tehnične pomoči na področju kmetijstva, registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine, pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
II.	NAČIN, POGOJI IN KRITERIJI ZA DODELJEVANJE POMOČI
7.	člen
(način dodeljevanja pomoči)
1.	Zahtevke za dodelitev pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja vložijo upravičenci na osnovi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem vestniku Občine Ormož in na spletni strani Občine Ormož.
2.	Upravičenci uveljavljajo pravico do pomoči na podlagi vloge na javni razpis in prilog, ki so opredeljene v javnem razpisu.
3.	Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.
4.	Zahtevki se odpirajo po zaporednem vrstnem redu prispetja vlog. Odpiranje vlog ni javno. Po pregledu vlog na podlagi pogojev in kriterijev iz tega pravilnika komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev.
5.	Občinska uprava na predlog komisije upravičencem izda odločbo o dodelitvi sredstev za posamezen ukrep.
6.	Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom se uredijo s pogodbo.
8 . člen
(merila in kriteriji)
Merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči po tem pravilniku bodo podrobneje določeni v javnem razpisu.
9.	člen
(javni razpis)
1.	Javni razpis mora vsebovati:
namene, za katere se dodeljujejo pomoči (vrste pomoči in ukrepe),
-	predmet podpore,
rok do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev pomoči,
pogoje in kriterije upravičenosti za
dodelitev sredstev,
upravičence za dodelitev sredstev,
-	upravičene stroške, morebitne omejitve,
finančne določbe (intervencijsko stopnjo	bruto	pomoči,
najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči),
okvirno višino razpisanih sredstev za posamezni ukrep, merila za ocenjevanje vlog, navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena vlogi, vsebino zahtevka rok za vložitev zahtevkov, naslov za vložitev zahtevkov in pridobitev razpisne dokumentacije, način reševanja vlog,
-	odpiranje vlog,
rok, do katerega bodo prosilci obveščeni o izidu razpisa, druga obvezna določila, navedena v Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
2. Vloge morajo vsebovati z razpisom zahtevane podatke, predvsem:
- osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež), KMG-MID številko, davčno številko, številko računa za nakazilo sredstev, namen vloge ,
izjavo o točnosti navedenih podatkov, izjavo, da upravičenec za ta namen v tekočem letu še ni prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov, če pa je, njeno višino pridobi občina od dajalca pomoči oz. njeno višino dokaže vlagatelj z ustrezno dokumentacijo, v primeru naložb izjavo, da upravičenec ni v težavah, druge zahtevane priloge.
III.	UKREPI
SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO
10.	člen
(Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo)
( 4. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006)
I.	Predmet pomoči
Pomoči bodo dodeljene naložbam v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, kijih opredeljuje Priloga 1 k Pogodbi;
- Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Urejanje kmetijskih zemljišč Dodelitev kreditov pod ugodnimi pogoji. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju ne sme preseči 400.000 € v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 €, če je podjetje na območju z omejenimi možnostmi. Omejitev velja skupno za sredstva prejeta iz nacionalnih virov in virov lokalnih skupnosti.
1.	POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
I. Namen ukrepa:
Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih:
stroški za pripravo načrta za novogradnjo
in adaptacijo hlevov;
stroški za nakup materiala za adaptacijo
hlevov in ureditev izpustov;
stroški za nakup nove in rabljene
kmetijske mehanizacije;
stroški za nakup opreme hlevov
(mlekovodi, itd....);
stroški za nakup materiala za gradnjo ali
adaptacijo pomožnih živinorejskih
objektov (seniki, silosi)
stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter
opreme,
stroški postavitve sadnega trajnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega sadnega trajnega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo in nakup večletnega sadilnega materiala, razen jagod, skladišča za krmo s pripadajočo opremo; v okviru celotne naložbe nakup kmetijskih zemljišč lahko predstavlja do 10% vrednosti upravičenih stroškov celotne vrednosti naložbe izgradnje hleva in širitve kmetijske proizvodnje, nakup in postavitev mrež proti toči, prispevek v splošnih stroških na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc).
II: Specifični pogoji upravičenosti:
Upravičenci za pridobitev pomoči morajo
izpolnjevati naslednje pogoje:
imeti ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije;
predložiti morajo potreben načrt ureditve hleva s popisom del, opreme in tehnologijo reje,
projekti po izvedeni investiciji morajo ustrezati razpisnim kriterijem., račun o plačilu poslovnega načrta, potrjen s strani kmetijske svetovalne službe ali druge pooblaščene organizacije, z naložbo se mora doseči vsaj en cilj, kot je:	zmanjšanje proizvodnih stroškov,
izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje	kakovosti,	ohranjanje	in
izboljšanje naravnega	okolja	ali
izboljšanje higienskih	razmer	ali
standardov za dobro počutje živali.
III: Upravičeni stroški:
stroški adaptacije hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenega standarda, ki temelji na zakonodaji Skupnosti (stroški obnove kritine objektov kmetijskega gospodarstva);
stroški nakupa in montaže nove tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke,
stroški informacijske opreme vključno z računalniškimi programi, nakup materiala, opreme in stroški izgradnje pomožnih živinorejskih objektov (razen gnojnih jam in gnojišč za namen izpolnitev standarda Nitratna direktiva).
nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije;
-	prva postavitev oz. prestrukturiranje obstoječih intenzivnih in ekstenzivnih trajnih nasadov;
stroški nakupa in postavitve rastlinjaka s
pripadajočo opremo,
stroški nakupa in postavitve mrež proti
toči,
splošni stroški na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc).
IV: Pomoč se ne dodeli:
-	podjetjem v težavah,
nakup živali, letnih rastlin in proizvodnih pravic,
-	za preproste naložbe za nadomestitev, samostojen nakup kmetijskih zemljišč, razen nakup zemljišč v vrednosti do 10 % upravičenih stroškov celotne naložbe, če je nakup kmetijskih zemljišč sestavni del celotne investicije.
V: Finančne določbe:
-	bruto intenzivnost pomoči:
do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja,
najmanjši znesek dodeljene pomoči je 250 €, najvišji znesek pa 2.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto.
2. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
I.	Namen ukrepa:
Sredstva so namenjena upravičencem za izvedbo manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo večjega posega v prostor, kot so: krčenje drevesne zarasti in grmičevja, planiranje terena, ureditev dovoznih poti, ki niso predmet objektov in naprav melioracijskih območij občine Ormož, vse z namenom izboljšanja pogojev obdelovanja kmetijskih zemljišč.
II.	Specifični pogoji upravičenosti:
kopija katastrskega načrta, zemljiškoknjižni izpisek ali posestni list, dokumenti so lahko stari največ 1 leto, zakupne pogodbe, sklenjene za obdobje najmanj 5 let, v primeru zakupa zemljišč, pri izvajanju večjih agromelioracijskih del (nad 15 strojnih ur oziroma nad 500 € predračunske vrednosti skupnih del) se obvezno izdela investicijski program pristojne strokovne službe, predračun ureditve dovozne poti s popisom del, ki ga izdela delavec gradbene stroke.
III.	Upravičeni stroški:
za izvedbo malih melioracij do 15 strojnih ur sofinanciramo do 40% upravičenih stroškov investicijske vrednosti storitve, za izvedbo večjih melioracij s predhodno izdelanim investicijskim programom pristojne strokovne službe sofinanciramo do 40% upravičenih stroškov investicijske vrednosti storitve v nižinskem območju, za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost pa sofinanciramo do 50% upravičenih stroškov storitve oz. za mlade kmete do 60% upravičenih stroškov storitve
za izvedbo ureditve dovozne poti sofinanciramo do 40% upravičenih stroškov materiala in strojnih del v nižinskem območju oz. do 50% upravičenih stroškov materiala in strojnih del na območju z omejenimi dejavniki kmetovanja.
Pomoč se ne dodeli za drenažna dela, pomoč se ne dodeli podjetjem v težavah.
IV.	Finančne določbe:
do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja,
če naložbo izvaja mladi kmet v petih letih od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in izpolnjuje pogoje 22. člena Uredbe Komisije (ES) št.
1698/2005 je pomoč do 60 % upravičenih stroškov naložbe na območjih z omejenimi dejavniki.
najmanjši znesek dodeljene pomoči je 150 €, naj višji znesek pa 1.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto.
3.	DODELITEV KREDITOV POD UGODNIMI POGOJI ZA POSPEŠITEV RAZVOJA KMETIJSTVA
I. Namen ukrepa:
Vezava depozita za dodelitev kreditov pod ugodnimi pogoji, najete za naslednje namene:
- graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije, razširitev, posodobitev ter pridobivanje novih zmogljivosti v osnovni kmetijski dejavnosti,
v okviru celotne naložbe na kmetijskem gospodarstvu nakup zemlje, razen zemljišč za gradnjo za kmetijske namene, lahko predstavlja v vrednosti do 10 % upravičenih stroškov naložbe, nove in rabljene kmetijske mehanizacije.
II.	Specifični pogoji upravičenosti
Krediti se bodo dodeljevali z naslednjimi pogoji: kredit je lahko odobren v višini do kreditne sposobnosti kreditojemalca, dodatne pogoje določi banka, dokumentacija za pridobitev kredita v skladu z navodili banke.
III: Pomoč se ne odobri:
-	podjetjem v težavah,
-	za nakup živali, letnih rastlin in proizvodnih pravic,
-	za preproste naložbe za nadomestitev,
-	samostojen nakup kmetijskih zemljišč, razen nakup zemljišč v vrednosti do 10 % upravičenih stroškov celotne naložbe, če je nakup kmetijskih zemljišč sestavni del celotne investicije.
IV.	Pomoč se dodeli v obliki:
regresirane obrestne mera najetih kreditov za pospešitev razvoja kmetijstva.
V: Upravičeni stroški:
stroški graditve, prenove, adaptacije gospodarskih objektov kmetije; stroški razširitve, posodobitve ter pridobivanje novih zmogljivosti v osnovni kmetijski dejavnosti v okviru celotne naložbe na kmetijskem gospodarstvu stroški nakupa zemlje, razen zemljišč za gradnjo za kmetijske namene lahko predstavlja v vrednosti do 10 % upravičenih stroškov naložbe stroški nakupa nove in rabljene kmetijske mehanizacije.
VI. Finančne določbe:
Bruto intenzivnost pomoči v obliki regresirane obrestne mere ne bo presegala:
do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja,
11.	člen
(Zagotavljanje tehnične podpore)
(15. člen Uredbe komisije (ES) št. 1875/2006)
I. Namen ukrepa:
Namen ukrepa je omogočiti tehnično pomoč kmetom za pridobivanje novih znanj in novih tehnologij kmetijske proizvodnje ter možnosti koriščenja storitev svetovanj.
Za zagotavljanje tehnične podpore se štejejo:
usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti; izobraževanje, usposabljanje in informiranje kmetov in članov njihovih družin.
II.	Cilji ukrepa:
Cilj ukrepa je povečevati strokovno usposobljenost nosilcev kmetijskih gospodarstev in s tem konkurenčnost kmetijskih gospodarstev.
III.	Splošni pogoji upravičenosti:
če tehnično pomoč zagotavljajo društva morajo k vlogi predložiti letni program dela, pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev, če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje storitve.
IV.	Upravičeni stroški so:
(1)	Na področju organiziranja in izvedbe programov izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja.
(2)	Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani se štejejo honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, (na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje).
(3)	Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih se štejejo stroški udeležbe, stroški izdaje publikacij, najemnine razstavnih prostorov.
(4)	Stroški na področju širjenja znanstvenih dognanj (prikazi in demostracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali poreklo niso imenovani, z izjemo proizvodov iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006- in Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, kjer so posamezna podjetja, znamke in poreklo imenovani.
(5)	Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).
V.	Pomoč se ne odobri za:
že izvedene aktivnosti,
aktivnosti, ki se izvajajo izven območja
občine,
aktivnosti razširjanja znanstvenih dognanj, kakovosti za proizvode iz drugih držav,
generičnih proizvodov in prehranjevalnih koristi generičnih proizvodov, stroške storitve povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.
VI.	Bruto intenzivnost pomoči:
pomoč se lahko krije do 100 % upravičenih stroškov v obliki nepovratnih sredstev, pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na območju občine, članstvo v nevladnih organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev.
VII.	Upravičenci so:
pooblaščene organizacije, ki opravljajo storitve na področju kmetijstva za kmetovalce iz občine,
registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije in območja Slovenije, ki vključujejo člane iz občine Ormož.
12.	člen
(Pomoč za plačilo zavarovalnih premij)
(12. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006)
I.	Namen ukrepa
Namen ukrepa je, da se z doplačilom zavarovalnih premij zmanjša tveganje za zavarovanje posevkov in plodov pred neugodnimi vremenskimi pojavi, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami, kot so spomladanska pozeba, toča, vihar, poplave.
II.	Cilj ukrepa je:
zmanjšanje tveganja zaradi neugodnih vremenskih razmer na kmetijski proizvodnji.
III.	Splošni pogoji upravičenosti:
- pogoji uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto (za leto 2007: Uradni list RS, št. 138/06), zavarovalna polica.
IV.	Upravičeni stroški:
Sofinancira se zavarovalna premija v tekočem koledarskem letu kot to določa uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje na nacionalnem nivoju za posamezno leto za:
zavarovanje posevkov pred spomladansko pozebo, točo, požarom, viharjem in poplavami,
-	zavarovanje plodov pred spomladansko pozebo, točo viharjem in poplavami,
V.	Pomoč se ne odobri za:
tiste deleže pomoči, ki jih z Uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto določi Vlada Republike Slovenije, kmetijska gospodarstva, ki niso vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo, kmetijska gospodarstva, ki imajo površine, katere predmet so zavarovanja, izven območja občine Ormož
izvajalci, skladno z nameni upravičenih stroškov.
VI.	Bruto intenzivnost pomoči
Finančna pomoč se dodeli:
pomoč občine znaša razliko med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50% opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov.
najmanjši znesek dodeljene pomoči je 50 €, naj višji znesek pa 250 €.
VII.	Upravičenci so:
Upravičenci do sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje so kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo sklenjeno zavarovalno pogodbo za tekoče leto.
13.	člen
(Pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov)
(14. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006)
I.	Namen ukrepa:
Namen ukrepa je spodbujati proizvodnjo kakovostnih kmetijskih proizvodov in s tem potrošnikom omogočiti večjo možnost dostopa do prehranskih proizvodov višje kakovosti. Prav tako je namen ukrepa promovirati območje pridelave kakovostnih kmetijskih proizvodov in s tem širjenje in uveljavljanje podjetniških iniciativ.
II.	Cilji ukrepa so:
-	doseganje višje dodane vrednosti za osnovne kmetijske proizvode,
-	utrjevanje tržnega položaja kmetov,
-	izboljšanje dohodkovnega položaja kmetov,
-	povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki proizvajajo kakovostne kmetijske proizvode in so vključena v sheme kakovosti.
III.	Splošni pogoji upravičenosti:
Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če storitve zagotavljajo
skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve.
IV.	Upravičeni stroški so:
- stroški za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje geografskih označb in označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda, skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti,
stroški za uvedbo sistema zagotavljanja kakovosti, sistemov na temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk, sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje, vključno s stroški usposabljanja,
stroški, ki jih zaračunavajo priznani certifikacijski organi za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih sistemov.
V.	Pomoč se ne odobri za:
aktivnosti, ki se izvajajo izven območja občine,
aktivnosti, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU, stroške, ki nastanejo ob nadzoru, ki ga opravi sam kmet ali proizvajalec ali če zakonodaja EU predpisuje, da stroške nadzora nosijo proizvajalci sami.
VI.	Bruto intenzivnost pomoči
Pomoč se dodeli do 100 % upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
VII.	Upravičenci do sredstev:
izvajalci, skladno z nameni upravičenih stroškov.
14.	člen (Kumulacija)
(19. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006)
(1)	Naj višji zneski pomoči, določeni v členih od 10 do 13 tega pravilnika, se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.
(2)	V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo ES št. 1857/2006 ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1)
Uredbe (ES) št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo ES št. 1857/2006.
(3)	Pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006 se ne sme kumulirati s podporo »de minimis« v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004 glede na iste upravičene stroške ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči določena v Uredbi ES št. 1857/2006.
IV. SPLOŠNA PRAVILA ZA GOSPODARSTVO
(2. člen Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006)
15.	člen
(Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah)
I.	Namen ukrepa
Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej članov kmečkega gospodinjstva. Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti.
Sredstva bodo namenjena za:
predelavo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05), kot so: sadje, zelenjava, žita, mleko, meso, les, zelišča, med, čebelji izdelki), turizem na kmetiji,
dejavnost (storitve in izdelki), povezani s tradicionalnimi znanji na kmetiji; domača obrt.
II.	Cilji ukrepa so:
izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskega gospodarstva, ustvarjanje novih delovnih mest, uveljavljanje podjetniških iniciativ članov kmečkega gospodinjstva.
III.	Splošni pogoji upravičenosti:
upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.
IV.	Upravičeni stroški so:
stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta,
nakup nove opreme,
splošni stroški, kot so upravni in pravni.
V.	K vlogi mora upravičenec priložiti še naslednjo dokumentacijo:
finančno konstrukcijo investicije s planom izvedbe oz. dokončanja le-te,
-	pravnomočno gradbeno dovoljenje (če gre za gradnjo objekta) oz. lokacijsko informacijo (če gre za adaptacijo objekta),
račune za nakup strojev ali opreme oz. račune o izvedenih delih (izjava), fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le - ta še ni registrirana,
mnenje kmetijske svetovalne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti.
VI.	Bruto intenzivnost pomoči znaša:
kredit je lahko odobren v višini do kreditne sposobnosti kreditojemalca,
-	dodatne pogoje določi banka, dokumentacija za pridobitev kredita v skladu z navodili banke.
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
VII.	Upravičenci so:
nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Ormož, člani kmečkega gospodinjstva, ki imajo pooblastilo in imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca osnovne kmetijske ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kar dokazuje z izpisom registra kmetijskih gospodarstev.
16.	člen
(Naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij)
I. Namen sofinanciranja so naložbe za:
neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah in izven kmetije,
-	prodaja kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji,
storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo in orodji.
II.	Cilji ukrepa so:
utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev,
izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskih gospodarstev,
-	povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo storitve in trženje proizvodov in storitev s kmetij.
III.	Splošni pogoji upravičenosti:
upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05), dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.
IV.	Upravičeni stroški so:
stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo prostorov za trženje kmetijskih proizvodov, nakup nove opreme in naprav za prodajo kmetijskih proizvodov,
ostali splošni stroški, kot so upravni in pravni.
V.	K vlogi mora upravičenec priložiti še dodatno dokumentacijo:
finančno konstrukcijo investicije s planom izvedbe oz. dokončanja le-te, pravnomočno gradbeno dovoljenje (če gre za gradnjo objekta) oz. lokacijsko informacijo (če gre za adaptacijo objekta), račune za nakup strojev ali opreme oz. račune o izvedenih delih (izjava), fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le - ta še ni registrirana,
mnenje kmetijske svetovalne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti.
VI.	Bruto intenzivnost pomoči:
kredit je lahko odobren v višini do kreditne sposobnosti kreditojemalca,
-	dodatne pogoje določi banka, dokumentacija za pridobitev kredita v skladu z navodili banke.
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
VII.	Upravičenci so:
nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev
ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Ormož, člani kmečkega gospodinjstva, ki imajo pooblastilo in imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca osnovne kmetijske ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kar dokazuje z izpisom registra kmetijskih gospodarstev.
17.	člen (Kumulacija)
(2.člen Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis)
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 100.000 € v sektorju transporta oziroma 200.000 € bruto za področje predelave in trženja v katerem koli obdobju treh proračunskih let (2.člen Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis).
V.	NADZOR IN SANKCIJE
18.	člen
(Nadzor in sankcije)
Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja komisija iz 7. člena tega pravilnika.
V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
VI.	KONČNI DOLOČBI
19.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v Občini Ormož (Uradni Vestnik Občine Ormož, št.3/05).
20.	člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Šifra: 007-00034/2007 Datum: 24.09.2007
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Alojz SOK l.r.
Na podlagi 30. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05 in 12/06) objavljam
RAZPIS
za sofinanciranje nabave novih gasilskih vozil, gasilske zaščitne in reševalne opreme in popravila gasilskih vozil iz sredstev občinskega proračuna za leto 2007
I.	Predmet razpisa: Sofinanciranje nabave novih gasilskih vozil, gasilske zaščitne in reševalne opreme in popravila gasilskih vozil v skupni višini 101.200,00 EUR razdeljenih v štiri skupine, od tega:
A.	sofinanciranje nabave novih gasilskih vozil 76.000,00 EUR,
B.	a) sofinanciranje osebne, skupne in dodatne opreme 15.000,00 EUR,
B b) sofinanciranje nabave dihalnih aparatov 8.000,00 EUR in
C.	sofinanciranje popravila gasilskih vozil 2.200 EUR,
II.	Upravičenci in pogoji za prijavo:
Na razpis se lahko prijavijo prostovoljna gasilska društva iz območja občine Ormož, ki opravljajo javno gasilsko službo.
Posebni pogoj za prijavo:
A.	sofinanciranje nabave novih gasilskih vozil.
B.	sofinanciranje opreme, ki je potrebna za opravljanje javne gasilske službe in je v skladu z Merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, ki so priloga Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur.list RS, štev. 22/99):
a)	skupne in dodatne oprema, katere nabavna vrednost je višja od 200,00 EUR z DDV po kosu in osebne zaščitne gasilske opreme brez omejitve najnižje vrednosti (obleka zaščitna, čelada zaščitna, škornji gasilski, podkapa, rokavice gasilske, delovni pas) po tipizaciji GZS,
b)	sofinanciranje dihalnih aparatov,
C.	sofinanciranje popravil gasilskih vozil.
III.	Merila razpisa:
Občina Ormož bo sofinancirala:
A.	Nabavo novih gasilskih vozil do 60 % vrednosti nabave brez vrednosti DDV,
B.	a) Nabavo osebne, skupne in dodatne opreme do 60 % vrednosti nabave brez DDV, B. b) Nabavo dihalnih aparatov do 100 % vrednosti nabave brez DDV,
C. Popravilo gasilskih vozil do 100 % vrednosti z DDV za vrednosti večje od 1.000,00 EUR z DDV.
Vrednost dodeljenih sredstev po razpisu bo odvisna od skupne vrednosti prijav v posamezni skupini. V primeru večjega števila oz. vrednosti prijav v posamezni skupini se sredstva med prijavljena društva razdelijo v sorazmernem deležu od vrednosti prijave med vsa društva v enakem deležu.
Na razpis se lahko prijavijo tudi gasilska društva z že realizirani projekti v letu 2007, razen nabave novih gasilskih vozil.
V.	Vlogi za pridobitev sredstev iz občinskega proračuna je potrebno priložiti:
a)	Sklep upravnega odbora o pristopu k realizaciji projekta;
b)	Poročilo o izboru najugodnejšega ponudnika (razen pri nabavi novih gasilskih vozil);
c)	Ocenjeno (predračunsko) vrednost novih gasilskih vozil;
d)	Mnenje gasilske zveze Ormož;
e)	Izjavo o zagotovitvi lastne udeležbe za realizacijo projekta;
f)	V primeru že realiziranih projektov v letu 2007 račun in potrdilo oziroma dokazilo o plačilu.
V.	Izbor prijavljenih projektov za sofinanciranje bo pripravila tričlanska komisija, ki jo imenuje župan za izvedbo natečaja na podlagi podatkov iz prijave.
Obvestilo o izboru bodo gasilska društva prejela najkasneje v 15 dneh po končanem razpisu. Z izbranimi gasilskimi društvi bodo sklenjene pogodbe v katerih bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti.
VI.	Vlogo z vsemi zahtevanimi dokumenti oziroma prilogami je potrebno predložiti v zaprtih kuvertah na naslov: Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož s pripisom: »Ne odpiraj - javni razpis “GASILCI 2007”, najkasneje do 15. oktobra 2007 do 12. ure.
VII.	Nepopolne in zapoznele prijave ne bodo upoštevane.
VIII.	Razpisna dokumentacija je od dneva objave do izteka prijavnega roka dosegljiva v sprejemni pisarni št. 14 Občine Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož in na spletni strani Občine Ormož www.ormoz.si.
IX.	Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom daje ga. Mateja Serec na Občini Ormož, telefonska številka 7415-311.
Številka: 845-00006/2007 001 29 Ormož, 28.09.2007
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Alojz SOK l.r.
141.
Na podlagi lOO.b člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 100/05-UPB) in 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik občine Ormož št. 8/2007) in v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Uradni list RS, št. 110/06 in 1/07), Odlokom o plačah funkcionarjev (Uradni list RS, št. 14/06 in 1/07) ter Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-60/06-200, U-I-214/06-22 in U-I-228/06-16 o delni ugotovitvi neustavnosti Zakona o sodniški službi, Zakona o državnem tožilstvu, Zakona o državnem pravobranilstvu, Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na 7. seji dne 26.09.2007 sprejel
PRAVILNIK
o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno, oziroma do plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno.
Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora in volilne komisije pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo na podlagi tega pravilnika.
2.	člen
Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, župan in podžupan.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno.
Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.
3.	člen
Za opravljanje funkcije župana Občine Središče ob Dravi, ki sodi v VI. skupino občin (od 2001 do 5.000 prebivalcev), je določen 49. plačni razred. Županu pripada dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom.
Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije 50% plače, oblikovane na podlagi zakona, dodatek za delovno dobo se za nepoklicno opravljanje funkcije ne upošteva. Plačni razred podžupana, v skladu z 8. členom Odloka o plačah funkcionarjev, določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Pri predčasnem prenehanju mandata župana lahko podžupanu določi plačni razred občinski svet. Za opravljanje funkcije podžupana, ki sodi v VI. skupino občin, je določen 37. plačni razred.
Plača podžupana se lahko oblikuje v višini največ 80% plače župana iz prvega odstavka tega člena, če funkcijo opravlja poklicno.
Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada največ 20% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Dodatek za delovno dobo pripada le podžupanu, ki opravlja funkcijo poklicno.
4.	člen
Z zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev, v okviru katerega se lahko oblikuje plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije člana občinskega sveta, je podlaga za ugotovitev naj višjega možnega letnega obsega sredstev, iz katerih se izplačujejo plače članom občinskega sveta ter nagrade članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, in članom nadzornega odbora ter drugih organov Občine Središče ob Dravi.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v proračunu.
II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA DELA PLAČE
5.	člen
Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta oziroma seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 15% letne plače župana.
V okviru teh določil se članu občinskega sveta določi plačilo za posamezni mesec glede na delo, ki gaje opravil, in sicer za:
-	vodenje seje občinskega sveta po pooblastilu župana 2,25%
-	udeležbo na redni seji občinskega sveta 4,5%
-	udeležbo na izredni seji občinskega sveta 3,0%
-	predsedovanje na seji delovnega telesa občinskega sveta 0,3%
-	udeležbo na seji delovnega telesa občinskega sveta, katerega član je, 0,9% od višine mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka za delovno dobo.
Predsedniku delovnega telesa pripada seštevek 4. in 5. alinee. Izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu, ki jo vodi občinska uprava.
6.	člen
Osnova za obračun plače oziroma plačila za nepoklicno opravljanje funkcije na podlagi tega pravilnika je znesek mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka za delovno dobo.
Plača oziroma del plače posameznega občinskega funkcionarja se ugotovi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži z odstotkom, določenim v skladu s 5. členom tega pravilnika.
V okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklicno opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plače oziroma plačila za nepoklicno opravljanje funkcije posameznega občinskega funkcionarja ter zagotovi, da ta letno ne preseže naj višjega možnega zneska, ki ga določa zakon.
7.	člen
Odločbo oziroma sklep o plači oziroma plačilu za nepoklicno opravljanje funkcije izda za občinske funkcionarje Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Plača oziroma del plače občinskega funkcionarja je pravica, ki mu gre praviloma na podlagi sklenjenega delovnega razmerja.
Če se z občinskim funkcionarjem ne more skleniti delovno razmerje se plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije izplačuje na podlagi pogodbe o delu.
8.	člen
Delodajalcu, kjer je občinski funkcionar, ki opravlja funkcijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in ki uveljavlja pravico do povračila dela plače za čas, ko je občinski funkcionar v rednem delovnem času opravljal občinsko funkcijo, se prizna povračilo največ v višini 33% plače, ki mu jo izplačuje za redni delovni čas.
Povračilo delodajalcu občinskega funkcionarja je možno le izjemoma ter ob dobro utemeljenih razlogih, ob predložitvi dokazil.
III.	NAGRADE
9.	člen
Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odboru občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji na podlagi sklenjene podjemne pogodbe. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, pripada sejnina za udeležbo na posamezni seji v enaki višini kot članom delovnih teles, ki so člani občinskega sveta.
10.	člen
Predsedniku in članu nadzornega odbora pripada za udeležbo na seji (seja Nadzornega odbora ali seja drugega organa na kateri se obravnava poročilo nadzornega odbora), ki traja do 3 ur sejnina v višini 3,5 % od mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka na delovno dobo. Za vsako naslednjo polno uro pripada članu nadzornega odbora še 1 % od mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka na delovno dobo.
Bruto sejnina posameznega člana ne sme letno preseči 50 % od osnovne mesečne plače župana, ki funkcijo opravlja poklicno.
Za izvajanje nadzora pripada članu, ki opravlja nadzor nagrada v višini 1 % od mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka na delovno dobo za 1 uro opravljenega nadzora.
Za nadzor smejo vsi člani skupaj porabiti največ: 50 ur za nadzor zaključnega računa občine 25 ur za zahtevni nadzor 12 ur za srednji nadzor 6 ur za manj zahtevni nadzor.
Bruto nagrada posameznega člana ne sme letno preseči 75 % od osnovne plače župana.
Nagrade predsednika in članov nadzornega odbora se izplačujejo na podlagi podjemne pogodbe sklenjene za posamezni mandat, v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo vodi občinska uprava.
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do dnevnice in do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Stroški se povrnejo v skladu s predpisi.
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi.
11.	člen
Člani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnih organih ob vsakih volitvah pravico do enkratnega nadomestila. Nadomestilo se izplača na podlagi odločb o imenovanju.
Predsednik, njegov namestnik in tajnik občinske volilne komisije prejmejo nadomestilo v višini povprečnega mesečnega izplačila za poklicno opravljanje funkcije župana občine brez dodatka za delovno dobo, ob vsakih splošnih volitvah.
Člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki imajo pravico do nadomestila v višini 20% povprečnega mesečnega izplačila plačila za poklicno opravljanje funkcije župana brez dodatka za delovno dobo.
Pravico do nadomestila imajo tudi predsednik in člani volilnih odborov ter njihovi namestniki ob vsakem glasovanju v skladu z veljavno zakonodajo.
IV.	POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI
12.	člen
Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nadomestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice.
Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko občinski funkcionar uveljavlja, če gre za službeno potovanje izven območja Občine Središče ob Dravi. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s predpisi.
Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za službeno potovanje v skladu s predpisi.
Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi.
13.	člen
Pravice iz 12. člena tega pravilnika uveljavlja občinski funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje.
Nalog za službeno potovanje izda župan. Če gre za službeno potovanje župana, izda nalog tajnik občine oziroma druga pooblaščena oseba.
V.	NAČIN IZPLAČEVANJA
14.	člen
Sredstva za izplačevanje plač, nagrad in povračil stroškov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz sredstev proračuna.
15.	člen
Plače in nagrade se izplačujejo mesečno za pretekli mesec najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu.
Prejemki, določeni v 12. členu tega pravilnika, se izplačajo najkasneje v petnajstih dneh po končanem službenem potovanju.
16.	člen
Plače in nagrade se usklajujejo skladno s spremembo zneska mesečne plače župana/je za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka za delovno dobo.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komisij in odborov občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin članom štaba za civilno zaščito, uredniškega odbora in članom drugih komisij, odborov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan.
18.	člen
Sestavni del evidence o opravljenem delu članov občinskega sveta in drugih organov občine, so liste prisotnosti na seji, ki jih zapisnikar odda v računovodstvo.
19.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Šifra: 007-012/2007
Središče ob Dravi, dne, 26.09.2007
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Jurij BORKO l.r.