BESEDE IN DEJANJA
Iz letnega poročila o delu centra za socialno delo Ljubljana-Šiška
»Izsuševanje
močvirja«
Poročilo o delu pripravlja Center vsako le-to od leta 1962, torej od ustanovitve dalje. Ta-krat je bilo na Centru zaposlenih 7 strakovnih delavcev, danes pa že 15, s čimer pa še vedno ne dosegamo republiškega normativa. ki pravi, da je ustrezno razmerje — socialni delavec na 4.500 prebivalcev.
Obdobje od ustanovitve centra do danes je značilno po tem. da se je obseg del stalno ve-čal. Posebej zakon o zakonski zvezi in družia-skih razmerjih prinaša vrsto novih obvezno-sti. prav tako nov kazenski zakonik, ki je tik pred izidom. Ne nazadnje pa je treba ometuti tudi intenzivno stanovainjsko gradnjo in s tem hiter porast števila prebivalstva — od 47.000 leta 1962 na 79.000 leta 1978.
Iz uvodnega dela poročila je razvidno. da je treba še nadalje posvečati čimveč pozorno-sti kvaliteti socialnega dela. Ta kvaliteta pa naj bi ae prvenstveno odražala, poleg indivi-dualnega socialnega dela, v aktiviranju drugih metod. Perspektiva socialnega dela je nedvom-no predvsem v metodi skupnostnega dela in dela v skupinah. Iz tega izhaja. da je treba »izsuševati močvirje«, ne pa reševati posamez-nike, ki tonejo v njem.
V praksi sicer še precejšnji del nalog od-pade na poskuse reševanja posameznika iz močvirja, v katerega je zabredel, vendar so le redki tisti, ki se tega prepada med teorijo dn prakso ne bi zavedali ali ga vsaj občutili v tre^ nutkih nemoči v primerih. ko je rešitev pro-blemov občutno odvisna predvsem od spre-memb v človekovem. družbenem okolju in ne v njem samem.
Del dejavnosti Centra predstavlja analitlč-no delo. V letu 1977 sta bili v obdelavi dve raziskavi (še nista zaključeni), in sicer: »Rej-ništvo kot poklicna dejavnost« in »Stiki otrok ob razvezi zakonske zveze«.
Posebno področje dela predstavljata stano vanjska problematika občanov in alkoholizem.
Poročilo samo je precej obsežno (23 strani — neokrnjeno je bilo poslano vsem. krajevnim skupnostim) in je v takšni skrajšani obliki kaj težko zadeti bistv®.
Vendar pa lahko vseeno ugotovimo, da na osnovi zbranih podatkov socialna problemati-ka v celoti ni v bistvenem. porastu. Neposred-nih uporabnikov socialnega skrbstva v letu 1976 je bilo 2.445. kar predstavlja 3,1 % vsega prebivalstva občine Ljubljana-Šiška.
Vedeti je treba, da delo socialnega delavca ni podeljevanje denarnlh pomoči. kakor neka-teri še danes mislijo. ampak da je to pred-vsem delo z ljudmi. ki ga je težko prenesti na papir. Mogoče ga je samo doživljati ob nepo-srednem stiku z l.judmi. ki se vsakodnevno oglašajo na Centru. To delo prinaša nešteto pretresov ob raziskovanju človeških deviacij in tragedij, tja do spoznavanja najglobljih in-timnosti posameznikov, do katerega se je tre-ba vesti diskretno ter tako zahteva močno ču-stveno stabilnost.
Skratka. delo sodalnega delavca je izredno zahtevno. kreativno in družbeno odgovorna. Problemov, ki jih rešuje socialni delavec, ni mogoče reševati samo z metodami socialnega dela. ampak so za njihovo rešitev potrebni bolj urejeni družbeni pogoji (otroško varstvo, stanovanjska problematika, nočno m izmenič-no delo mater. nizka šolska izobrazba, nekva-lificiranost in zato nizek osebni dohodek nb-ravnavanih itd.).
Se pravi. da naj nosilci socialnega skrbstva postanejo delovni ljudje, ki se bodo z aktiv-nim odnosom in deležem za skupno porabo vključevali v razreševanje socialnih proble-mov ter sodelovali prek svojih delegatov inte-resne skupnosti socialnega varstva pri usmer-janju. organiziranju in izvajanju socialno var-stvene dejavnosti.                       Jože Podpečan