267. številka.
Ljubljana, v sredo 21. novembra
XVI. leto, 1883.
l<: it*
Izhaja vsak dan it<h er, izimii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a v atrij sk o-oge rs k e dežele za vse leto 10 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., *a. jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po "*
10 kr. za mesec, po HO kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje. se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če m dvakrat, in po 4 kr., fie se trikrat ali večkrat Utka. ! »opisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmaaa hiši .Gledališka stolna". D pravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnice, reklamacije, oznanila, t. j. v«e administrativne stvari.
Rojaci!
Kakor vsak narod, bodi si ogromen ali malo-brojen, imamo tudi mi Slovenci svojo centralno stolico, skupno vrhovno mesto, središče vsega narodnega življenja in ta naša metropola je — bela Ljubljana.
V Ljubljani, v osrčji vseh slovenskih dežel, stekajo se vsi naši življi in vsak domoljub, naj si biva v njenem obližji ali daleč tam na meji domovine, ozira se zaupno k njej.
In mi, ki živimo tu v Ljubljani, v izvoljenem središči lepe domovine slovenske, ponosni smo pač na to, vender pa često tudi — v bridki zadregi!
Po svetovnej, skozi naše mesto tekocej cesti prihajajo nam — zdaj od severa, zdaj z juga, od vztoka in zapada — gostje, vrli slovanski bratje, katere moramo vzprijemati in pogoščevati v nedostojnih, deloma našim protivnikom lastnih prostorih, ker nemarno tu sredotočja druScinskemu življenju in je različnim našim narodnim društvom iskati zavetja v tesnih zasebnih hišah.
In če nas čestiti obiskovalci, hoteči ogledati hi metropolo Slovenstva, poprašujejo po naših znamenitostih, nemarno jim pokazati ničesar, o Čemer bi s ponosom mogli reči: To je naše! Ni ga namreč v Ljubljani znamenitega spomenika, ni narodnega gledališča, niti nobenega druzega kulturnega zavoda, sploh: nikake monumentalne zgradbe, ki bi pričala o našem živobitji in napredovanii. Ni čuda torej, da nam škodoželjni nasprotniki veduo in vedno očitajo: BVse vaše naroduo delovanje so le prazne sanje — saj nemate pokazati nikakšnega vidnega uspeha...!"
Iz vseh teh uzrokov namenili smo se bili torej, postaviti poseben „Narodni dom", v katerem naj bi se koncentrovali vsi življi našega narodnega življenja. — Da smo s tem načrtom pogodili pravo smer narodove želje,  o tem priča nam občna pod-
pora našega podjetja. Od vseh stranij, kakor iz ožje domovine, tako tudi, da! še mnogo več iz onih slovanskih dežel, zlasti iz Češkega, prihajajo nam dan na dan dobrodelni darovi, naročila in novci za loterijske srečke, spremljevani z iskre n i m i pozdravi in voščili ter navduševalnimi opomini k vztrajnosti! — Razven tega podpisalo in tudi že uplačalo je več rodoljubov znatno število deležev, v to svrho ustanovljenih . . .
Denarni temelj našemu podjetju je torej zagotovljen !
Vender. da se naš črtež izveda na popolnem trdni podstavi, v primernej velikosti in v lepi arhitektonski obliki, — treba je doseči prvotno določeno glavnico, svoto, s katero se delo ne bode samo začelo, temveč tudi dostojno dov rš ilo.
Zaradi tega obračamo se torej zopet do vas, vrli rojaci, z nuj no-uljudno prošnjo :
Pristopite k žrtveniku našega rodoljubnega podjetja in darujte vsak po svojej moči! Komur je usoda podelila v last bogastvo, položi nanj znatnu, svojemu premoženju primeren delež ali dobrodelni dar; čegar imetje pa je oskromno, daj kolikor more ! Vsakdor odštej svoj domoljubni novec in ne izgovarjaj se nobeden: „Ka) meni mar Ljubljana in njene brige!u, kajti z veliko večjim pravom mogli bi to vprašati daljni naši britje, ki nam pošiljajo svoje darove sem doli od — Krk on os in Šumave in sem gori iz — Belegagrada! Pomisli vsakaternik, da s svojim doneskom, in bodi Se toli neznaten, ne pospeši samo vzgrajenje „Narodu ega doma", ki bode konečno lastnina vsega Slovenstva, temveč da ž njim izpove in dokaže svojo narodno zavest, brez katere se nema prištevati razbornim Slovencem.
Glejte! bliža se čas — loterijskega žrebanja: kupujte torej srečke!
Zimska doba privede nam kmalu svoje veselice: koder ste zbrani, — bodi si okrog ženitovanjske
mize ali v plesne) dvorani, pri kratkočasnej igri ali v resnih društvenih /borih — povsod in ob vBakej priliki spnminajte se našega rodoljubnega podjetja in — marsikateri goldinar, ki nam zdrsne zdaj po nepremišljenem z roke, pritekel bode v nabiralne pušice za „Narodni dom"!
Podajmo si roke ter pokažimo svetu, da Brno zaveden, inteligenten, požrtvovalen in složen narod, prošinjeu s ponosom in samosvestjo ter z neupogljivo voljo za svoj kulturni razvoj! Združimo vse svoje moči, da se uresniči dejansko naš slovanski pregovor:
„Zrno do zrna potjača, Kamen do kamna palaca", katera  bode vzviften spomenik vrlega slovenskega naroda njegovim potomcem!
In v to p o m o z i l i o g i n p o ž r t v o v a I n o h t slovenska!
V Ljubljani, v 15. dan novembra 1883.
Odbor d niši v a „Narodni dom".
Politični razgled.
i% o fra n J *   (leže le.
V L j ubijan; 21. novembra.
K otvoritvi če«kc»fra gledališča v Pragi povabljeni so bil: tudi deželni odborniki nemške stranke Schmevkal, Waldert in Volkelt. A ti vabila neso hoteli vzprej« ti i motvac jo, da jim spomin na Obravnavo o nemškem gledališči v deželnej zbornici zabranjuje, udeležiti se te slavnosti. — Nemški židovski listi jako na široko pripovedujejo o demonstraciji h, ki se gode v Pragi, katere, so pa večinoma izmijene ali pa jako krotkega značaja Nemci si pri -b« deva jo napraviti ter frnkt-fioiiati drugi „Kuchibad",
a češka ?meruost in dostojnost zmedla jim bode ves račun.
V pred včeraj« njej seji o|r«»r*k«' državne zbornice utemeljeval je poročevalec pravosodnega odseka, Literati, vladino predlogo o civilnem z a k o n u   mej   kristijuni   in  zidovi   ter pri-
LISTEK.
Dubrovski.
(Pofest A. S. Puškina, poslovenil J. P.) (Dalje.) Trinajsto poglavje.
Minulo je nekaj časa brez vsakega znamenitega slučaja. Pa v začetku sledečega leta zgodilo se je mnogo premen v rodovinskem življenji Kirile Petroviča.
Trideset vrst od njega nahajalo se je bogato posestvo kneza Verejskega. Knez je dolgo časa živel v tujih krajih; z vsem njegovim posestvom gospodaril je nek major v pokoji, pa ni bilo nikake zveze mej Pokrovskim in Arbatovom. Pa konci maja meseca se je vrnil knez iz inozemstva in prišel je na tvoje posestvo, katerega še ni videl v svojem življenji. Vajen raznih zabav, ni mogel prenašati samote, in tretji dan po svojem prihodu podal se je obedovat k Trojekurovn, s katerim sta bila nekdaj znana.
Knez je imel ktik'h petdeset let, a videti je bil mnogo ntarsi. Izobilnost vsake vrste spodkopala je njegovo zdravje in položila nanj DeizbrisljiV pečat. Vzlic temu je njegova vnanjost bila prijetna in znamenita in navada, biti vedno v družbi, dajala mu je neko ljubeznivost zlasti z ženskami. On je neprestano trebal zabave, vedno se je dolgočasil. Ki rila Petrovič je bil neizrečeno zadovoljen z njegovim obiskom, smatral je to za znak spoštovanja od človeka, ki pozna svet. On ga je po svojej navadi začel gostiti z razkazovanjem svojih naprav, peljal ga je na pasji dvor. Pa knez bi ae bil kmalu zadušil v pasjej atmosferi in hitel je ven, mašeč nos z robcem, napoieniin z dišavami. Starinski vrt z obrezanimi lipami, štirivoglatim ribnikom in pravilnimi drevoredi mu ni dopal; on ni ljubil auglešk;h vrtov in tako imenovane prirode, pa hvalil je in navduševal se za vse. Sluga prišel je objavit, da je pripravljeno kosilo. Šla sta h kosilu. Knez je malo šepal, utrudil se je bil od hoje, in obžaloval je že svoj obisk.
Pa v sobani ju je srečala Marija Kirilovua — in starega labkoživca je osupnila njeua lepota. Tro-
jekurov je posadil gosta zraven sebe Njena prisotnost oživela je kneza, bil je vesel ter posrečilo se mu je nekolikokrat, obrniti nase njeno pozornost s BVOjim pripovedovanjem. Po obedu imsvetoval je Kirila P» trovič jezditi na sprehod, pa knez se je izgovarjal, poka/ujoč na svoje baržunaste čevljičke in šaleč se s svojo podagro. In on je nasvetoval z vozom peljati se na sprehod; zato namreč, da bi se ne ločil od svoje m le sosede. Zapregli so voz; starca in krasotica useli so se nanj. Razgovor se ni nič pretrgal. M-irija Kirilovnu poslušala je z veseljem priliznjene in vesele poklone svetnega človeka. Kar na jedenkrat vprašal je Verejski Knilo Petroviča : kaj pomeni tO pogorelo poslopje, in je li njegovo? Kirili Petroviču se je zmračil obraz: spomini, k'' jih je vzbujalo v njem pogorelo poslopje, neso bili prijetni. On je odgovoril, da je zdaj njegovo, prej pa je bilo Dubrovskega. „Dubrovskena," ponovil je Verejski: „kuko, tega slovečega razbojnikaVu — Njegovega očeta, odgovoril je Trojekurov; pa tudi on je bil pruvi razbojnik.
„i\um je prešel naš ItinaldoV Ali je ujet, ali je še živ?M
poročal nje vzprejem, katerega da ne zahteva samo jednakopravnost ter socijalni in politični premeslikt, nogo tudi dober glas dežele. Na predlog zborničnega predsednika »e je potem debata odgodila do prihodnjega dne. Koncem seje izročil je Moczarv ministru-prvomeatniku interpelacijo o obravnavah z baronom F i lipo vicem glede hrvatskega banstva Neodvisna stranka je v ponedeljek večer določila svoje stališče nasproti vladinemu načrtu postave o civilnem zakonu mej judi in kristijani. Po dolgej živaheuj debati, v kateri so govorili KomjHthv, Helfy, Poloovi in Mezey za načrt, in Gybry, Herman, Tors in Luko proti njemu, in ko je Eotvos izjavil, da izstopi iz kluba, ako se ta zadeva označi klubovim vprašanjem ter načrt zavrže, glasovalo se je o vzprejemu vladinoga načrta. Pri glasovanji se je načrt o civilnem zakonu zavrgel z 18 glasi proti 10. V zbornici bode strankine nazore utemeljeval Aleksej Gybry.
Vuaiijt* 4irxav«".
Glavni prouzročitelji srbskega ustanka, M i-loje, Prvulovič in seljak iz Banje so bili brzo-sodno ter jednoglasno na smrt obsojeni. Pop Mi i oje razvil je bil že pred osmimi leti pod kabinetom Kaljevičevim v Kragujevci prapor upornosti ter se je udeleževal tudi ustankov v Poreči in Grijanu. Prvulovič je vodil ustaške čete pri Bo-ljevci, dočim je Banjski seljak lastnoročno ustrelil tri meščane, kateri se neso hoteli pridružiti njegovi četi. Merodajne kroge v Belemgradu vodi baje ta misel, da se ima pri glavnih ustaških voditeljih uporabiti najskrajneja strogost zakona, vse druge kaz njive pa soditi kolikor možno milo.
Bivši vojni minister ruski, general Miljuti n, obhajal je včeraj petdesetletnico svojega čast-ništva v ruskej vojski. Ob tej priliki dobil je od carja ročno pismo, katero poudarja, da je mnogoletno delovanje jubilarjevo za popolnitev vojaške or ganizacije posebno omogočilo, da zamore vlada sedaj svoje delovanje obrniti v prvi vrsti v prid mirnega razvoja bogatih virov blagostanja. — Ruski listi priobčujejo Miti u t. inu prijazne in sočutne članke, omenjajoč njegov.h zaslug za povzdigo ruske vojske z boljšo izomiko eastuištva in z vzbujenjem samo-svesti ruskih vojakov.
V ponedeljek je Rim* k I mestni zastop obravnaval vprašanje o verouauku na ljudskih šolah in kdo naj ga poučuje. Mej govorom mejnega grofa La-vagg-a na vstal je mej mnogobrojno zbrano množico hud tepež, kat« rega je policija jedva ukrotila po zaporu mnogih osen. Konečno je storil mestni zastop židovsko-hberalen sklep, da imajo veronauk poučevati sposobni učitelji, ne glede na to, so li duhovniki ali ne.
Včeraj se je otvoril pruski deželui zbor s prestolnim govorom, ki konstatuje, da se je financi-jalno stanje drŽave /boljšalo ter da bodo dohodki in izdatki v gospodarskem letu 1884/5. precej jednaki. Prestolni govor oznanja načrt postave, s katero se bodo predrugačili neposredni osebni davki ter upeljnl se davek od glavmških rent, nadalje navaja nasvete, kako pridobiti še nekaj privatnih železnic, potem načrt okrožnega in provincijalnega reda za pokrajino Hauover it i. Prestolni govor okon-fcuje: pPozdravlja:e vas o početku novega zasedanja, vas vabim, da v varstvu utrjenih mirnih odnos aje v povzamete svoje delovanje ter je v soglasji 8 državno vlado dovedete k dobremu koncu."
— Živ in svoboden. Kaj ne, knez! tudi tebe je nekaj obiskal Dubrovski V
„Da, prošlo leto je, mislim, nekaj požgal in oropal. Kaj ne, Manja Krilovna, da bi bilo zanimljivo natančneje spoznati tega romantičnega junaka?u
— Kaj je to zanimljivega! rekel je Trojeku-rov: ona je že znana ž njim, dodal je smejoč se. On jo je cele tri tedae učil godbe, pa, slava Bogu, on ni ničesar vzel za to poučevanje. In Kirila Petrovič je začel pripovedovati o psevdofrancoskem učitelji. Mariji Kirilovni je bilo, kakor bi sedela na iglah. Verejski poslušal je z veliko pazljivostjo; vse to se mu je zdelo čudno, in premenil je svoj razgovor. Ko so se vrnili, velel je zapreči kočijo, in vzlic silnim prošnjam Kirile Petroviča odpeljal se je precej, ko so spili čaj; pa pnprcje je povabil Kirila Petroviča, priti z Marijo Kuilovno k njemu v gosti, in prevzetni Trojekurov mu je obljubil iz spoštovanja, jemljoč v poštev knežje dostojanstvo, dve zvezdi, 3000 duš rodovinskega premoženja, ker do neke stopinje štel je kneza Verejskega sebi ravnega.
(Dalje pri h.)
\
Dopisi.
■z LJubljane 20. novembra. [Izv. dop.] Včeraj bil je prvokrat živinski somenj pri klavnici Recimo, da se je živinski somenj kar nag lom a premestil in da je to uzrok, da je bil dotični prostor tako nepripravljen, kakor bi se hotel somenj nt; le premestiti, temveč popolnem odpraviti, likala Bogu, da ni deževalo, sicer bi bil marsikateri kupec :u prodajalec odnesel pete brez Črevljev in marsikatera živinčad izgubila bi bila parklje, izimši morebiti tiste, katerim bi se bilo posrečilo rešiti se na skalovje, ki je zabranjevalo uhod na konjski trg. Vsi menda previdimo, da je glavni promet semanjskih doij vender le živina, kajti druge predmete, ki so se nekdaj iskali na somnjih, nahajamo dan danes že v najbolj oddaljenih vaseh in gorskih kotičih.
Po goveje blago in po konje hodijo k nam ino-zemci in denar, ki ga taki ljudje puščajo pri nas, zaleže deželi in, ko se kmet s polno listnico vrača v mesto ter kupuje raznega blaga, zaleže to tudi mestnim trgovcem, gostilničarjem in drugim obrtnikom, ne glede na to, da tudi kupec živine rad kak foriutek več potroši, ako je našel, česar je iskal.
Nadejamo se, da nas bode sv. Pavel z debelim snegom opravičeval in zakrival našo zamudo in morda zanikeruost, da bodemo za somenj „o Trija-cih" (majnika) prostore že tako priredili, da bode vsa-cega prodajalca veselilo svoje blago postaviti na trg in da bodo potem kupci bolj z veseljem kupovali iu plačevali blago, ki se vse lepše vidi na lepem prostoru, nego gazeč blato, ali pa spodtikaje se nad debelim kamenjem.
iz Idrijo 20. novembra. [Izviren dopis.] Nikarte se ustrašiti, gospod urednik, da čujete zopet o kakem „rava in-kavsu" mej tukajšnjimi narodnimi someščani, ali celo o drugej — „zaroti v kuhinji," — sit venia verbo — ne, danes zabdežiti in osvedočiti mi je veselo vest, kakeršna vam že precej časa ni došla iz Idrije, vest namreč, da se je naša Čitalnica jela zopet gibati in se je vzdra-mila iz oue nedelavnosti ali „Nirvane," bi rekel, v katero so jo bili pogreznili politični prepiri njenih odbornikov.
„Inter arma silent Musae," pravi stari izrek, in tako je bilo do sedaj tudi pri uas; nikdo ni vsied onih domačih prepirov bolj trpel, nego naša Čitalnica in ž njo ves naroden razvitek in napredek. Zatorej smo bili toli radostneje iznenađeni, ko je --po dolgotrajnem premoru čitalnični odbor priredil v nedeljo 18. t. m. sijajno besedo v tukajAujein c. kr. rudniškem gledališči, na čast Nj. Veličanstvu cesarici Elizabeti. V naše veselje izpah je ta beseda — reči se mora — vseskozi izborno.
Gledališče je bilo razen nekaterih lož natlačeno — polno; navzoč je bil tudi c. kr. ruduiški nadsvetnik g. Novak s svojo družino in mnogo druzib uradnikov.
Najprvo doneli so nam na uho krepko-mili glasovi B. Ipavčevega mešanega zbora: nČuj! ostra burja'4. Pesen se je pela prav dobro, za kar gre hvala pevovodju g. A. Bezeg u, posebno pa gospi-cam pevkam, katerih čile glasove smo morali občudovati. Mešani zbori posebno ugajajo našemu občinstvu iu mi le želimo, da nas kmalu zopet a katerim razveselite. V drugej točki sezali so nam globoko v srce milo doueči glasovi Nedvčdovega samospeva „Kranjska deželau, katerega sta, meujajoča se kitico za kitico, pela gspdč. M. Dolinarjeva in g. Fr. Kos. Gospića M. D. pela je sicer malo tiho-boječe, a ne da se tajiti, da ima izvrsten glas, kateremu bi bilo le še vaje in šolanja potreba, pa bi se lahko odlikovala ž njim v vsacem salonu; g. Kos pa je znan kot izvrsten pevec.
Najtežje pa smo pričakovali igre, da zopet jedenkrat čujemo nežno-mile, sladke glasove slovenske Talije, katera n»s je bila za toliko časa zapustila. Igrala se je „Županova Micika" tako uborno, tako dobro, da nesmo kaj tacega pričakovali. Tako krasne Micike (g. M. Lapajnetova) nesmo še videli na našem odru. Gsfldč. Lapajnetova ima poleg svoje ljubke postave veljk talent za Talijino umetnost, in nadejati se je, da bodle izvrstno napredovala ter v
v kratkem času postala pravi kras našega gledališča. Uloga gospe Podgorske je bila v spretnih rokah gspdč. Punčuhove, katera se itak ne sme prištevati diletantinjam, marveč izurjenim igralkam. Isto velja tudi o g. Fr. Kosu (Auže), ki je bil svojej nalogi popolnoma — kos. Kaj pa porečemo še le o Giažeku (g. Vincencij Lapajoe)? Ta se je v resnici najbolje obnesel. G. V. Lapajne rešil je svojo nalogo zares prav fino in dovršeno; prouzročil je gledalcem neizrečeno smeha, ga kar mu je gotovo vsak hvaležen. Ostali, SUsabeim (g. Vončina), župan Jaka (g. Tratnik) in Winberg (g. Singer) zadostili so popolnoma. Samo oa to opozarjamo gspdč. igralke in g. igralce, da se v drugo malo bolj izogibljejo našega mestnega narečja.
K tako dobremu uspehu igre pripomoglo je veliko tudi to, da se je igralo na prostornem in pripravnem odru c. kr. rudniškega gledališča, ne pa, kakor do sedaj, v tesnej pivarni. Vsa hvala zato gre c. kr. rudniškemu nadsvetniku g. Novaku, ki je ra-dovoljno prepusti gledališče v porabo. Sploh moramo z veseljem priznati, da je g. Novak (rodom Čeh), kateri si je radi svoje narodnosti, posebno pa radi svoje pravicoljubnosti in prijaznosti mahoma pridobil simpatije vseh narodnih krogov Idrijskih, kot velik prijatelj umetnosti in napredka jako unet za naš naroden razvoj, za kar mu ne moremo biti dosti hvaležni. Zatorej še jedenkrat, presrčna mu hvala!
Konečno še nekoliko besed čitalničnemu odboru v preudarek. Pri nedeljskej besedi nam je bila prilika dana spoznati, koliko dobrih inočij za petje in igro ima Idrijska Čitalnica v svoji sredi; greh bi bilo torej, neodpostljiv greh, ako bi te moči ostale neporabljene. Na noge torej gospoda, priredite nam v teku zime še več tako krasnih večerov! Kako lahko vam je to! Samo nekoliko truda vam je treba, pa spravite še večje igre na oder. Videli ste, kako zelo se naše priprosto ljudstvo zanima za gledališke predstave; naš uboren rudar itak nema nobene zabave, kakor k večjemu ob „denarski" pri literčku vina (še tisti se mu oporeka), v gledališči pa bi našel za male krajcarje dovolj — koristno duševn<' zabave. Vam pa bode sladka zavest, da ste storili kaj v razvitek in povzdigo svojega naroda, najboljše plačilo za vaš trud.
Na veselo svidenje torej! P ... ki.
Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 16. novembra.
(Konec.)
Mestni odbornik Hribar poroča v imenu v Gradec poslanih mestnih odbornikov glede uredbe užitninskega zakupa in glede osnove hranilnice in pove, da si je odposlana deputacija dne 8. in 9. t. m. ogledala dotični dve napravi, vrhu tega pa tudi vodovod in mestno klavnico. Graški župan g. dr. Kienzl vzprejel je deputacijo jako prijazno in jej čestital, da je Ljubljana prišla do tega sklepa in prevzela užitninski zakup ter si osnuje lastno mestno hranilnico. Predstavil je Graški g. župan deputaciji vse načelnike dotičnih uradov in jim naročil, da vse razkažejo. O hranilnici bode izdelal poročilo mestni odbornik g. Ledenik. O užitnin-skem zakupu poizvedeli so, da ima mesto Gradec istega sedaj sedem let v zakupu, dočim so ga imeli prej nad devet let Slovenci (Kalister, Gor-jup itd.). V teku teh devetih let pridobili so najemniki samo pri zakupu mestnih pristojbin v Gradci, kakor se je natanko preračunilo, đva milijona goldinarjev, muogo več pa še pri zakupu državne užitnine, kar se ne da preračuniti, ker manjka gotovih podatkov, kateri so bili pri mestnej užitnini na razpolaganje. Govornik pravi, da o podrobnostih neče govoriti, ker to nt umestno, kajti konečni uspeh bode kazal resultat; tedaj nasvetuje:
a) Za upravo užitninskega zakupa voli se pod predsedstvom gosp. župana ravnateljstvo treh mestnih odbornikov;
b) ravnateljstvu se daje generalno pooblastilo, in
c) za upravo prvotnih stroškov dovoli se iz posojila 25.000 gold. po 5 °/oi po razmeri dobička.
i
Vai predlogi so bil: vzprejeti jednoglasno., in noben odbornik ni, kakor poroča neki listič, glasoval proti tako pametnim predlogom.
V ravnateljstvo bili so izvoljeni gg.: podžupan Fortuna in mestna odbornika Hribar in Ledenik.
Konečno nas vetu je mestni odbornik g. Hribar, naj mestni zbor sklene, da se izreče g. Graškemu županu dru. Kienzlu in vsem načelnikom uradov, katere so mestni odborniki Ljubljanski pregledali, zahvala mestnega zbora, čemur vsi odborniki z glasnim odobravanjem pritrde.
Mestni odbornik profesor Šuklje utemeljuje svoj samostalni predlog, naj se napravi nov mestni Statut. Predlagatelj pravi, d« je stvar na vse strani jasna, tedaj ne bode treba dolge razprave. Dosedanji statut je od leta 1859. in že samo to, da se je prebivalstvo mesta od takrat za tretjino pomnožilo, zadostuje, da se statut prenaredi. Da se novi Statut uredi kakor treba, mora se stopiti v dogovor z deželnim odborom, s c. kr. vlado, delati pa tudi v pravnem odseku na to, da ustreza že s prva duhu časa in zahtevam mestnega prebivalstva. Go voruik potem popisuje že znano zgodovino mestnega Statuta, a pravi, da bi moral, ko bi hotel natančneje razlagati stvar, postati osobeo, kar pa neče. Pre-naredbe statuta treba se resno poprijeti, ker se, kakor je njemu znano, prične zasedanje de želnega zbora kranjskega že prihodnjo spomlad. Nasvetuje tedaj, naj se izdelovanje no vega mestnega statuta izroči pravnemu odseku, kar se vzprejme.
V imenu finančnega odseka nasvetuje mestni odbornik g. Vaso Petričič, da se dovoli  po po ročilu  mestnega računovodstva potreben kredit za revne iz mestne blagajnice, ker je dovoljeni že po rabljen.
Gospod župan G ras seli i opomni, da je bilo za vnanje hiralce mnogu troškov, kateri de neso povrneui.
Predlog se vzprejme.
Mestni odbornik gosp. Žužek opomni, da je močvirski odbor na predlog g. Perucija, sedanjega novega prvomestnika, sklenil, da se izroči \es drug piojekt, nego prvotno po g. iužeuirji Podhagskem nasvetovaui in izdelani, po katerem bi se večina voda odtekala po Gruberjevem kanalu, ne pa skoz mesto, in bi se struga Ljubljanice ponižala le za jeden meter ter napravila pri iztoku v Gruberjev kanal zatvoruica. Po novem načrtu bi se stekala množina vode po strugi skozi mesto in bi se imela ista znižati za tri metre Govornik opominja, koliko BtroAkov je naraslo mestu svoj čas, ko se je struga skozi mesto globila in da se je morala plačevati odškodnina hišnim posestnikom ua sv. Jakoba nabrežji, in da je še zadnji čas zahteval lekar g. Maver za svojo h šo jednako odškodnino. Tedaj nasvetuje, naj bi se si. c. kr. vlada naprosila, naj ne reši prehitro predloga močvirskega odbora in naj se po prej mesto vpraša za svoje mnenje.
Mestni župau g. Grasselli izrazi zahvalo mestnemu odborniku g. Žužeku, da se peča trudo-ljubivo s tem za mesto važnim vprašanjem, opomni pa, da ni mesto Ljubljansko, nego podjetnik glob-ljenja Ljubljanice plačeval odškodnino, ker se je zato obvezal.
Predlog g. Žužeka se potem vzprejme.
Mestni odbornik gosp. Ledenik, opisovaje Škandalozno, glavnega mesta nevredno kričanje pre-mogovih prodajalcev, nasvetuje, naj mestni mag>strat istim takoj prepove kričaje prodajati svojo robo in naj se istim le dovoli, da naznanujejo v vežah z malimi trobenticami, a mirno svoj prihod.
Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški trdi, da upitje prodajalcev premoga njegovih živcev nič ne draži; boji se pa da bi se premog podtažil, ko bi se kričanje prepovedalo, kakor se je to že zgodilo, ko se je odpravilo zvonenje.
Mestni odbornik Hribar pravi, da pijanca, ki navadno le poi>eva, zapro; tu pa se dereta po dva na jednem mestu, kakor živina. Vse mesto se pritožuje.
Dr. Zamik nasvetuje za naznanilo trobentice, katere pa naj oskrbi magistrat, drugače si bodo omislili zopet bombardone.
Mestni odbornik Kušar pravi, da je kričanje neznosno in da ne vidi, zakaj bi imeli ravno prodajalci premoga privilegij rjoveti po mestu. Z isto pravico bi to storili prodajalci drv, šote itd. Vsaj so tudi včasi jesiharji naznanjali svojo robo s klicom, a to so bili vsaj človeški glasovi, ne pa ko zdaj, živinski. Tudi priporoča, da se ostro kaznujejo prodajalci, ko bi kateri se pregrešil zoper prepoved upitja.
Pri glasovanji zavrže se predlog dra. viteza Bleiweis Trsteniškega in vzprejme predlog g. Ledenika z dostavkom dra. Zarnika.
Domače stvari.
— (t Matej Pire), vikar stolne cerkve, de-knnijski poverjenik in nabiratelj udov družbe sv. Mohora v mestu Goriškem ter zlatomašnik, umrl je 20 t. m. po noči. Rojen je bil 7. septembra 1805 v Črnem Vrhu nad Idrijo, posvečen 18. avg. 1832 Služboval je skoraj ves čas v Gorici kot stolni vikar, bil jako unet Slovenec in se zelo zanimal za razvoj in povzdigo Slovenstva; — lansko leto je obhajal svojo zlato maso ter je bil do letošnjega leta še vedno trden in čvrst. — Naj v miru počiva in naj dobi vrednega mu naslednika!
— (Umrl) je 2. t. m. zvečer Fran Štrekelj, veleposestnik na Gorjauskem na Krasu, v 49. letu svoje starosti. Ranjki je bil mnogo let Župan ter zaveden in zvest Slovenec, in ni se dal gibati vetru, vihrajočemu od morja, temveč je stal kakor kraški kamen. Da je pri zadnjih deželnozborskih volitvah , v velikem posestvu zmagala narouna stranka, je nje- I gova velika zasluga; ko bi njega ne bilo, bi bil marsikaterega karškega volilca hudobni duh zmotil.
— (Notarski izpit) napravil je te dnina Graškem vseučilišči g. Fr. Štajer iz Idrije. Zopet jedna narodna moč več.
— (G. Martin Golf) finančni tajnik v Ljub Ijani dobil je naslov  in  značaj  finačnega svetnika. — G. Ivan Rezori,  nadzornik tabačne tovarne v priznanje svojega izvrstnega službovanja  naslov in značaj višjega nadzornika.
— (Občni   zbor   kmetijske družbe kranjske) je bil danes dopoludne  v magistrat nej dvorani in izredno številno obiskan, kakor doslej že muogo let ne. Poročal je centralni odbornik Luka Robič o delovanji centralnega odbora, in bila je o posamičnih točkah jako živahna debata,  o katerej nadrobneje poročamo. Na predlog društveuega predsednika barona Wurzbacha vršila se je po odobrenji računa in  proračuna  takoj   volitev 8 odbornikov v centralni odbor in oddali so se volilui listi. Skrutinij, pravi baron Wurzbach, da bo bode pozneje vršil. O vo.itvi družbenega tajn ka poroča centralni odbornik g. cesarski svetnik  M urnik in  pravi,  da so se oglasili trije kompeteotje, namreč:  Reihel, Ernst Kramer in Gustav Pire.   Vsi so za mesto tajnika sposobni, a centralni odbor sklenil je občnemu /boru priporočati, da izvoli tajnikom gosp. Gustava Pirca, ker ima gospod Ernst Kramer kot potovalni učitelj itak posla, centralnemu odboru pa je ležeče na tem, da pride več veščakov v centralo Kranjske, v Ljubljano. Predsednik baron Wurzbach sedaj naprosi, naj se oddajo listki za tajnika. Vitez Gutmansthal opomni, da so se za  volitve v odbor oddajali  listki brez vsake kontrole, ker so se pobirali po vsej dvorani in se ni vedelo, je li kdo družabnik ali ne; tedaj naj se listki m tajnika oddado pri mizi predsedniku, da se o vsakem ln h ko konstatuje, je li ud ali ne. Predlogu se pritrd iu predsednik odredi, da blagajnik g. Brus vsacega ki bode list oddal, zapiše posebe.   Vrši   se oddaja listov, kar traja več nego pol ure. Ko se je oddaja listov zaključila, preštejejo se listki, in bilo jih oddanih 118, gospod Brus  pa je bil   zapisal na svojo polo le 107 imen tistih, ki  so listke oddali Od oddanih listkov je dobil g. Kramer GO, gospod Pire 58 glasov, torej je g. Kramer izvoljen tajni kom    A takoj se začne od jedne straui ugovarjati da volitev ni veljavna,  ker je oddanih več listkov nego imen zapisanih, in dr. vitez B i e i w o i s - T r s t e
niš k i predlaga, naj se voli  še jedenkrat. Gospod Zelen temu oporeka, ker dosti udov ni več tukaj; g. Dežman pa pravi,da je g. Brus že star gospod in ni mogel tako hitro  imen  pisati,   kakor  so se listki oddajali.  Kontrola, je li dotični ud kmetijske družbe,  vršila se je pri oddaji glasovnic jako natanko in, ko so se odpirale glasovnice, bila je povsod le po jedna, torej ni druzega storiti,  kot konštato-vati, da je g. Kramer izvoljen.   (Klici: Glasujmo! Glasu mo po imenin!) Vitez Gutmansthal protestuje, da bi se glasovblo o  veljavnosti  volitve,   ker je mnogo udov odšlo; sklicati se mora nov občen zbor. (Klici: Še jedeukrat voliti!) Predsednik baron Wurz-bach nasvetuje,  naj stopijo udje,  ki potrde volitev na levo,  drugi  na  desno.   (Glasno oporekanje od desne strani.)  Vnilci g. Kramarja zapuste dvorano s protestom, katerega prijavi g. vitez Gutmansthal, iu   ostane   ravno  za  sklepčnost  potrebno število 40 udov,  kateri sklenejo,  naj se  volitev ponovi. Vladni   zastopnik, c.  kr.  vladni svetovalec  g. pl. Wurzbach, izjavi se za to, naj bi 38 sklical,   ker je muogo gospodov odšlo,  nov občni zbor in pri tem izrednem zboru volitev ponovila.  V tem smislu se izreče tudi dru tveni predsednik baron Karol Wurz-bach, iu ker je skupščina  mej tem postala nesklepčna, prestavi ostale točke na dnevni red izrednega občnega zbora,   ki se skliče začetkom decembra t. I. V centralni odbor bili so po oddanih (114) listkih izvoljeni: VVenzel Goli s 111 glasovi, Karol Neveklovskv  a 96,  Fran Witschl z 88,  dr. Maks Wurzbach z 87, Oton Detela z 78,  Andrej Brus s 07 glasovi. K uen tega dobili so : dr. Poklukar 56, F. X. Souvan sen.  54,  dr. Albert Schindler 51, Leopold barou Lichtenberg 50 glasov.   Za dva odbornika bode treba nove volitve v prihodnjem zboru.
— (Telegramov) odposlalo se je v Prago priliki otvoritve češkega gledališča veliko število.
z Poljske 96, s Hrvatskega 24, iz Slovakije 22, z Bolgarske 4, iz Rusije 12, iz sloven.dtih pokrajin 21, iz Srbije 1, iz Češke, Moravske in Šlezije 176, iz Lužice 1, iz d ruti h dežel 18.
— (Iz Prage) piše prijatelj prijatelju v dan 19. t. m. naslednje: „ Dovoli mi, da v naglici popišem le nekaj malega o izrednej s lav nos t i otvorenja narodnega divadla, katero vsa naša pričakovanja daleč »rese/.a. — Pri najlepšem  vremenu   sprehajajo se
razne deputacije vseh slovanskih plemen  po starodavne) Pragi in vrši se koncert za  koncertom na čast gostom. Rodoljubni bratje Čehi vodijo nas okrog in nuna razkazujejo zanimljivosti slovanskega mesta ter skušajo ustrezati po želji, skoro  bi  rekel vsakemu posamičnemu. — Prizora v gledališči ne morem Ti popisati.  Pri akademiji, katera se je priredila opoludne gostom na čast, smo kar strmeli, in deklamovalka, vrla, zala Čehinja, očarala  nas je s svojim izredno lepim naglasom in krepkim organom, tako,   da so  nam  vsem  navzoČnim  igrale solze v očeh. — Kaj pa še le zvečer,  ko  se je predstavljala opera „Libuša" ? Tu se je videlo, kaj premore češki narod s svojimi domačimi močmi.   Ko so nas bratje Čehi  po  predstavi  povpraševali,   kako nam lupada, smo jim kar naravnost odgovorili, da bi tri dni zaporedoma ne šli iz gledališča, ko bi se naprej v   njem   igralo in pelo.   Komaj pa smo,dospeli iz gltdališča,  že nas kliče poziv v „Meštansko besedo", kjer  bodo  pevska  društva  in godba koncertirala. Vse to zares velikansko, in ne  morem  si misliti, kako je bilo mogoče, sestaviti tako izreden in tako bogat program za vse dni. Jedna točka je lepša od druge in mi,  iznenađeni, ne moremo se dovolj načuditi. Českej operi, Bme se primerjati samo Dunajska dvorna opera in še to v nekaterih stvareh prekosi   ne  glede  na to,  da je tu vse v slovauskem jeziku, da je gledališče velekrasno.  električno razsvetljeno in vse prirejeno z najfinejšim okusom. — Da nas je pri tej velikanski slavnosti prisotnih vsaj pet Slovencev,  razvidimo  potrebo  tolikega zastopa le predobro, kajti razen :J0 Poljakov, 2IJ Slovakov, 3 Hrvatov in več Rusov, nahaja se tu brezštevilnih deputaci)   in  društev   iz  vseh   krajev Moravske in Češke. — Žal, da ni bilo mogoče poslati  tu sem naših slovenskih mlačnežev,  zabavliivcev in pomir-Ijivcev.   Sedaj bi bili imeli najlepšo priliko prepri-
čati se o slovanskej navdušenosti, učiti se od Čehov biti doslednimi, vztrajnimi in požrtvovalnimi."
— (Kmetijska poddružnica) na Brdu in Lukovci ima 26. t. m. občni zbor. Ob jednem bode ondu predaval potovalni učitelj g. Kramar.
— (Rudeče maline) dozorele so pretekli teden v jednem vrtu na Vrhniki, katere so bile neki Se bolj okusne in debele, kakor poletne.
— (Iz Krškega) se poroča, da bode on-dotno »Bralno društvo" 24. t. m. zvečer v svojih prostorih na čast vsem Katarinam priredilo plesni venček, na kar se vsi prijatelji in prijateljice plesu opozarjajo. Prihodnji mesec, t. j 2. decembre, se bode v zgoraj omenjenih prostorih prestavljala: žalostna igra „Mlinar in njegova hči". Ker se take igre v tako majhnih mestecih, kakor je Krško, le malokdaj vidijo, se bode občinstvo gotovo z veseljem udeležilo — ne le iz mesta, nego tudi iz bližnje okolice.
V—Ki.
— (Vabilo k besedi s plesno zabavo), kojo priredi slovenska Čitalnica v Gorici v soboto, 24. novembra t. 1. Pričetek ob 8. uri zvečer. Spored:
I. „Popotna pesen", uglasbil Jos. Kocijančič; poje moški zbor. 2. „Uzor", uglasbil Fr S. Vilhar; poje mešani zbor. 3. „Rozamunda", spel dr. Fr. Prešeren; deklamuje čest. gspdč. A. M 4. „Po jezeru", M. Vilhar; poje sopran, alt in moški zbor 5. „Prošnja", uglasbil Ant. Ned\6d; poje moški zbor. 6 „ Šal, i v govor"; g. E. K. 7. „Moj spominek", uglasbil Fr. Gerbic; poje mešani zbor. Plesna zabava, pri kojej svira vojaška godba c. kr. pešpolka vojvoda Ljudo-vik št. 62. — Opomba: Vabljeni neudje plačajo jeden gold UBtojmine. Odbor.
— (Premoženje hrvatsko- srbskih literarnih društev.) „Napredak" sestavil je v Bvojej zadnjoj številki statističen pregled teh društev, kateremu povzamemo naslednje podatke: Vse premoženje „Matice Srbske" (osnovane 1826 1.) znaša 304.039 gold. 48 kr.; „Matica Hrvatska" (1842) ima 72.239 gold. 45 kr.; „Srbsko učeno društvo" (1842) 200.000 gold. (To društvo sicer nema lastnega kapitala, a dobiva na leto 20 — 25 000 dtnarav, kar kapitalizovano daje 200.000 gold.) „Arheologično društvo v Zagrebu" 6500 gold.; „Matica dalmatinska" (1852) 28.000 gold.; „.Tngoslovanska akademija znanosti in umetnotnosti" (1867) 340.137 gold. 86 kr ; „Društvo sv. Jeronima" (1868) 80 638 gold. 4 kr; „Hrvatsko   pedagogičon-literarno   oruštvo" (1871)
II. 025 gold.; Nikolaja Cupica zaklada (1874 Beli-grad) 38.125 gold. Vsa društva vkupe 1,080 705 gold  83 kr.
Ljudsko Mredtitvo. Me 11-ovo „ Francosko žganje in bo1u daje ravno tuko uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah itd. Cena steklenici z navodom HO kr. Vsak dan razpoš Ija po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in e. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tueblauben 1). V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. (6'JO—1)
Meteore logično poročilo.
a O	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
20. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	789*66 mm. 740 3 i mm. 742*16 mm.	+ 10''C + 29° C -f 2 6" C	si. jz. si. szh. si. szh.	megla obl. dež.	8*90 ram. dežja, i
Srednja temperatura -f- 2'2°, za 0-8° pod normalom.
Tržni* cene v IJultJJaiil
dne 21. novembra t. I.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ .   . .
Ječmen „ . .
Oves, n ...
Ajda, „ .   . .
Proso, „ ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol , .   . .
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Speh frificn „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       P       . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje        meBO, kilogram
Telečje
Svinjsko
Koštrunovo     „ _
Kokoš....... .
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „        . ,
Drva     trda, 4 kv. metre . ■    mehka, ,   -       , .
gld.	kr.
7	96
5	4
4	65
2	92
5	4
4	87
5	40
8	50
8	50
9	50
2	50
—	96
—	88
—	64
—	74
—	85
—	•v.
—	8
—	60
—	62
—	54
—	34
—	45
—	18
2	6
1	87
6	80
4	10
ID^rr^a^sfest borza-dne' 21. novembra t 1. f Izvirno tclugrafičim poročilo. >
Papirna renta ........    78 gld. 95
Srebrna renta ....                            79 „ 40
£lata renta ...       ....       .   .     9« „ 15
5u/0 marčna renta.........93 t 40
Akcije narodne banke.......                              838 , —
Kreditne akcije......                                        284 , 10
London   . ......                                                  190 < * 85
Srebro ........                                                    — _ —
I Napol...........                                                        9 „ 57
('. kr. cekini ...           .   .                   h „ 72
Nemške marke         ...                    .     .*9 „ 05
4°/0 državne nrečko iz I. 1854   250 gld.   119 , 50
Državne srečke iz I. 1864.         1<>0 gld.   171 „ —
48 0 avstr. zlata renta  davka prosta.   .     98 , 15
Ogrska zlata renta 6°/u......120 „ —
(4 0/ Q7
n n        - . „ ....       O« „ -
papirna renta 5"/0.....84 „ 95
104 „ -
115 „ 75
119 „ 50
102 „ 80
104 „ 75 172 , ~
19 „ —
105 , 50 218 . 10
rt
Umrli so v I Jul>lj«tiii:
13. novembra: Antonija Schann, magistratnega sluge udova,   72 let,  Fran Josipova cesta št. 6, za otrpnenjem
plač.
14. novembra: Otilija I.oos, železniškega kondukterja hči, 3 tedne, Sv. Martina cesta št. U, za katarom v črevesu.
15. novembra* Josip Jerančič, tesar, 56 let, Krakovske ulice št. 37, za otrpnenjem črev pri koliki.
18. novembra: Katra Novak, delavka, 48 let, Rožne ulice št. 2.'i, za plućno tuberkulozo. Martin Hoje, branjevec, 68 let, Sv. Florijaua ulice št. 30, za slabostjo. — 1'ran Kozoglav, umirovljeni kaplan, 85 let, Sv. Petra cesta št. 88, za oslabljen jem.
iS), novembra: Andrej Konobcl. črevljar, 37 let, Ulice na grad št 12, za suš<co v grlo. — Frančiška Zime, okrajnega fizika udova, 8h let, Poljanska cesta št. 10, za oslab-ljeujem.
V deželnej bolnici:
13. novembra: Fran Nograšek, dninar, 41 let, za pluenieo, — Marija Petrie, kajžarjeva žena, 60 let, za oslab-ljenjem.
14. novembra: Jožef Tomšič, gostač, 63 let, v pod-družiiiei deželne bolnice: Poljanska cesta št. 42, za plućnim emphvsemoui.
15. novembra: Fran Kožuh, delavec, 21 let, za spri-denjem krvi.
16. novembra: Ana Kurent, gostija, 70 let, za kronično plućno tuberkulozo. — Janez Selan, dninar. 39 let, za spridenjem krvi.
17. novembra: Liza Kozel, dekla, 21 let, za vročinsko bolezni :o.
18. novembra: Marija Orešek, gostija, 70 let, za pluč-
nico.
19. novembra: Josip Marinčič, dninar, 45 let, za vnetjem srčne mrenico. — Franca Božič, delavčeva hči, 14 let, '7fi rakom na lici.
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. Zemlj. obe. avsti. 41/»°/0 llatl zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Pnor. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke .... 10 Akcije anglo avstr. banke .   .   120 „ Tranimway-društ  valj,   170 t*ld. a. v.
Jaz kupujem raznovrstne
suhe orehove plohe.
potem zdrave orehove hcrkl o (hlode) od 18" naprej,   av«rjeve pa od 15" naprej. Plačujem jih dobro.   Prodajalci naj se mi naznanijo pod adreso
(593—21) Kari Hoibauer,
fournierfabrika v Tržiču na Gorenjskem.
Salicvl - ustna voda,
uspešno sredstvo proti v em boleznim v ustih in na zobeh, ohrani prijetni duh in naravno bojo zob; utekliuica po 40 kr.
Anatherin-ustna voda
po 00 kr.
Zobni prašek
po 40 kr.; priznano najboljše sredstvo za čiščenje UBt.
Dr. Pfefl'ermann-ova
zobna pasta
v ikatljah po 1 gld. 25 kr. E
Dr. Poppov-a ustna voda
po 1 gld. 40 kr. prodajo (291—10) lekarnar v Ljubljani, na Dunajske j cesti.
iEb        ۤJs ^5 "p
zložil F. S. Vilhar.
Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana je. Po zadržaji zanimiva je za VBacega, koji se z glasbo ab petjem bavi; ona obsega: I. Hutooipeve, II. ni *ke zt>or<*. III. nie&ane zbore in IV. Hltladbe zu glitMovfr.
Knjiga je vrlo ukusno opravljena ter ima na velikem formatu 92 stranij. Prodava jo v Ljubljani knjigarna J. Giontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvatska) po 2 gld. 20 kr. (744—2)
Priznano nepokvarjen«, izvrstne
voščeno svečo
(652—7)
i/delujejo
P. & R. Seemann y Ljubljani.
"   Blesteča razpela ^
mojiterakl plastično Izdelana, Čudovito lepega vida eto. I
Ta razpela so pobarvana z novoiznajdenimi, izključno privilegiranimi, po noči sveteelmi se kristalnimi barvami, katere se nikdar ne pokvarijo in se svetijo tako, kakor kresnice o poletuej noči; v jednakem svitu in lepoti blestijo tudi ta od nas iznajdena ob Nebi Nvetli* raipeln.
Za briljantno svetlost se jamči.
Cena jedne m u gl. 2.S09 fine j še in u gl. S.759 izredno lepo izdelanemu gl. 5.—.
Pošiljajo M za gotovino ali pa pt± poštnem povzetji.
Dobivajo se jedino le pri 14lini;l-ii A Baiimaini-ii na DimaJU X., TegetthonT«tra««e 3.
NB. O jmnarejatvhh se svari; vsako naših novoizum-1 j enih blestečdi razpel  nosi našo varstveno znamko (K. & B. Wien). (750—1)
♦♦♦♦♦♦
G. PICCOLI,
homeopatičen in aleo-patičen lekar
„;Pri angelji"
v Lj u 11 Ija n i,
na Dunajakej cesti,
priporoča p. n. občinstvu po 10 letni skušnji sledeča
i. n. občil
izborna zdravila.
Alltirrheumoil, najboljše zdravilo proti prehla-jenju kostibolju, hrometi delavnih čutnic, bolečinam v križi in v psih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh.   Steklenica '10 k
Dr. Mnra-vo sredstvo  zoper mrzlico je
najbolje mej v«emi <!o zdaj znanimi zdnivili proti sprideiiju piebaialne mrzlice.   Steklenica HO kr.
Marija pomagaj želodčne kapljice. Omenjeno rtdravilo >luži v pomoč, ako kd<> nema dobrega ži lodea, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako so mu peha iu ga vije, proti želodčnemu prelilajenju, zla tinici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne l»vira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen i'i nabira sluz, proti želodčnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo iu pijaco, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrab iu prod zlati žili in v različnih mrzlicah. Steklenica 20 kr.
Najboljše in najuplivnejse pravo norveško poinuhljevo jetrno olje proti mramoriot, rha-hit.di, pločnici, kašlju itd.   Stekle oca 60 kr.
Pastile iz sladnega ekstrakta (Malz Uon-
boiii) pn ti kašlju in preh ajenju. Skaljica 10 kr.
Pastile sailtouiuske; izkušeno zdravilo zoper gliste Skatljlca 10 kr.; U)0 koščekov 70 kr.; 1000 koščekov 4 gld. 50 kr.
Salicilne pastile proti prelilajenju; naj
boljši piipmnoček proti davici (difteritis), plućnim, prsnim Jn vratnim bolečinam, zoper kašelj iu hripa-vost.   ŠUatljica 20 kr.
Naročila po pošti se izvršujejo točno in po postnem povzetji. (291—4)
Izdatelj in odgovorni ureduik Makso Ar m i č.
r
Laatnina in tiak -Narodne Tiskarne