Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commorciale) 5/1. Tel. 28.770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
Posamezna štev. 50 lir
N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000
Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis
ŠT. 665
TRST, ČETRTEK 5. OKTOBRA 1967, GORICA
LET. XVI.
Spet žiV=žaV okrog šol
V ponedeljek so se otroci po dolgih in brezskrbnih počitnicah, v katerih so se — upamo — naužili zdravja in se okrepili za nove šolske napore spet zbrali v svojih šolah, nakar so v sprevodu odkorakali k šolski maši, s katero se je začelo novo šolsko leto. Njihovo veselo žvrgolenje je za nekaj hipov napolnilo ulice, v katerih ozračju je razpredena rahla melanholija prve jeseni. V torek pa se je že začel navadni kipeči živ-žav okrog šol, s prvim rednim šolskim dnem.
Ob tej priložnosti občutijo vsi narodno zavedni ljudje naše manjšine hvaležnost in spoštovanje do tistih staršev, ki so vpisali svoje otroke v slovenske šole, v tiste, ki so tu zato, da nudijo našim otrokom pouk in izobrazbo v našem jeziku in duhu. S tem so ti starši namreč vredno izpolnili svojo starševsko in narodno dolžnost. Starševsko s tem, da so poskrbeli, da bo dobil njihov otrok najboljšo možno vzgo;o, ki je možna samo v materinem jeziku, v jeziku, v katerem je otrok spregovoril svoje prve besede in oblikoval svoje prve misli. Samo v tem jeziku bo lahko organsko dopolnjeval svoje znanje in miselno ter duhovno izoblikoval svojo osebnost ter ostal zvest samemu sebi. Svojo narodno dolžnost pa so izpolnili taki zavedni starši s tem, da so z vpisom v slovenske šole trdno povezali svoje otroke s slovensko narodno skupnostjo in jim dali s tem moralno oporo v življenju in pravo hrbtenico njihovemu značaju. Njihovi otroci ne bodo obsojeni na to, da bi morali vse življenje hliniti nekaj, kar po svojem rojstvu in materinem jeziku niso, in skrivati svojo resnično narodno pripadnost, k čemur bi jih sililo ne toliko okolje kot pa njihova lastna izkrivljena in potvorjena duševnost.
Največja dobrota, ki jo lahko napravijo starši svojim otrokom, in najlepša dota, katero jim lahko dajo s seboj v življenje, je ravno v tem, da jim dajo pravo vzgojo in izobrazbo, ki bo napravila iz njih odkrite in popolne ljudi, ne pa razdvojene, v notranjosti zlomljene slabiče in plašljivce, v oblasti občutkov manjvrednosti, ki bi videli strahove celo tam, kjer jih ni.
Slovenske šole so danes v vsakem pogledu enakovredne in eriakopravne šolam večine v naši deželi in o uspešnosti njihovih učnih metod jamči visokokvalificiran in moralno integralen učiteljski zbor; o tem pričajo tudi krasne nagrade, ki jih prejemajo otroci iz naših slovenskih šol na mednarodnih tekmovanjih.
Letos je v slovenskih šolah na našem o-zemlju več otrok kot lani in to je gotovo tudi dober znak in pomen za bodočnost ter dokaz zaupanja v naše šole.
V začetku šolskega leta izraža torej vsa naša zavedna skupnost staršem zahvalo, otro-
(Nadaljevanje na 2. strani)
TRAGIČNO NEIZII0DIN POLOŽAJ NA DALJNIH VZHODI)
V nedeljo so obhajali v Pekingu 18. obletnico ustanovitve Ljudske republike Kitajske. Zbralo se je pol milijona rdečegar-distov in vojakov, ki so burno častili partijskega voditelja Mao Tse Tunga, ko se je skupaj s svojim dozdevnim prestolonaslednikom, obrambnim ministrom Lin Pia-om, pojavil na tribuni.
Državni predsednik Liu Šao či, katerega je označil radio Peking za »kitajskega Hru-ščova«, se slovesnosti ni udeležil. Govor je imel Lin Piao, ki je izjavil med drugim, da »ni bila Kitajska še nikoli tako mogočna kol danes« in da je »uničujoče udarila po svojih buržujskih nasprotnikih«. Lin Piao je tudi pozval kitajsko ljudstvo, naj »se na vseh frontah bori proti »razrednemu sovražniku« in ga dokončno razbije
Dejansko ni bila Kitajska še nikoli tako miselno razklana sama v sebi in tako o-samljena od vsega sveta, po krivdi lastnega šovinizma in totalitarne zaslepljenosti. V mnogih azijskih prestolnicah, posebno pa v Indiji, Indoneziji in Burmi, prihaja do študentovskih demonstracij proti Kitajski in tudi proti kitajskim priseljencem, ki se morajo spet odseljevati. Totalitarna nestrpnost se nikoli ne obnese in se gotovo tudi maotsetungovcem ne bo.
Dober znak pa je, da je, kot kaže, celo v od vsega sveta skoro odrezani Kitajski mnogo ljudi, ki se ne ustrašijo nasilja in ne podležejo demagogiji ter se pogumno bore proti sedanji vladaviini norosti in omejenosti, še vedno se tudi nadaljujejo spopadi in nemiri, posebno na področju Kantona.
Položaj na Daljnem vzhodu postaja sploh tragično neizhoden in ni dvoma, da je glavni krivec tega prav Mao Tse Tungov režim. Vojna v Vietnamu se vleče v nedogled in postaja vedno bolj okrutna in krvava. A-meriške izgube postajajo vznemirljive, še hujše pa mora prenašati vietnamsko prebi-vavstvo tako v južnem kot v severnem delu dežele. Toda medtem ko je svet sproti obveščen o ameriških in vietkonških izgubah, se nihče ne briga za najbrž še večje število ubitih nedolžnih civilnih žrtev — kmetov, žensk, otrok in starčkov, ki jih rafali pokose pri delu na polju ali v vasi, ali jih pobijejo v besnem fanatizmu pristaši obeh strani zgolj zaradi suma ali iz maščevanja, če ne zgore v požarih, zanetenih od napalm bomb. Ni si mogoče misliti, da bi ostal Ho Ci Minh tako brezbrižen do obupnega trpljenja svojega naroda in da bi vztrajal samo pri alternativi: popolna zmaga nad ZDA ali nič!, če ga k temu ne bi silila Kitajska ali če se bi bal upreti se njenim načrtom. Mao Tse Tungova Kitajska pa kot edina država na svetu zavestno stremi k tretji svetovni vojni in s tem v kaos, v zmagoslavje popolnega nihilizma. Vse mirovne pobude za mir v Vietnamu so spričo tega popolnoma brezuspešne, ker nalete na gluha ušesa — ali še hujše, na fanatični bes uničevanja, ki si lahko da duška samo v vojni.
Pred tem nihilizmom so tudi Združeni narodi brez moči in vsaka njihova pobuda je že vnaprej obsojena na neuspeh. Svet z
(Nadalevanje na 2. strani)
Nevarna razbojnika končno za zapahi
V torek zjutraj ob 6.30 se je štirim karabinjerjem posrečilo brez strela ujeti nevarna gangsterja Pietra Cavallera in Santeja Notarnicola, ki sta sejala prejšnji teden smrt po milanskih ulicah po ropu v neko tamkajšnjo banko. Cavallero je bil vodja, Notarnicola pa najnevarnejši član tolpe. Dva druga roparja, ki sta pripadala Caval-lerovi tolpi, sta bila, kot znano, aretirana kmalu po ropu.
Osem dni je bila vsa italijanska policija na lovu za tema banditoma, kajti vedelo se je, da sta močno oborožena in da se bosta hotela za vsako ceno izogniti aretaciji, saj ju ne čaka drugega kot dosmrtna ječa za umore in uboje, ki sta jih zagrešila. Zato so domnevala, da sta pobegnila v tujino, zlasti morda v Švico, kjer bi se lažje skrivala. Bati pa se je tudi bilo, da bosta v kratkem poskusila kak nov velik rop, pri katerem se tudi ne bosta ustrašila umorov,
kajti pri sebi nista mogla imeti mnogo denarja, saj je policiji padel v roke ves plen od ropa v milanski banki (okrog 10 milijonov), ko je aretirala njunega pajdaša Ro-voletta.
DVE BISTRI ŽENSKI IN — MAČEK
Da bi jima preprečili nove zločine in možnost, da bi se oskrbela z denarjem, ki bi jima olajšal skrivanje in beg kam na varno, je vsa varnostna služba podvojila svoje napore, da ju čimprej najde. To pa bi se morda še ne bilo posrečilo brez sodelovanja dveh pogumnih in bistrih žensk in nekega — mačka.
V ponedeljek zjutraj je Evasina Cordero, ki ima majhno trgovino s pisarniškimi potrebščinami v vasici Villabella pri kraju Valenza Po okrog 20 km od Allessandrie (med Milanom in Turinom) odprla hišna
(Nadaljevanje na 7. strani)
Za spremembo konkordata
RADIO TRST A
n NEDELJA, 8. oktobra, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 1'renos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste...: 11.15 Oddaja za, najmlajše: »Beli ovčnjak«. Napisal Jack London, 1 prevedel Pavel Holeček, dramatizirala Desa Kraševec. Drugo nadaljevanje; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...;
14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Popevke za nedeljski popoldan; 15.30 »Gospod Januš«, radijska drama, napisal Padraic Fallon, prevedel Saša Martelanc. Igra PO., režira Stana Kopitar; 17.30 Prijatelji zborovskega petja, pripravlja Janko Ban;
18.00 Koncert v miniaturi; 18.30 Iz pesniških gajev: »Miroslav Košuta«, pripravil Marko Kravos;
20.30 Iz slovenske folklore: »Kovači so lušni ledje«, pripravila Lelja Rehar; 22.10 Sodobna glasba; 22.45 Antologija jazza.
• PONEDELJEK, 9. oktobra, ob: 12.10 Pomenek s poslušavkami; 13.30 Priljubljene melodije; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 18 30 Iz Mende'ssohnovcga in De Fallovega opusa; 19.30 Moj prosti čas; 20.50 Kulturni odmevi; 21.15 Tamburaški ansambli; 22 00 Pol ure popevk; 22.30 Slovenski solisti Basist Jože Stabej, pri klavirju Mariian I ianvšek. Samospevi elizabetinskih skladateljev: 22.55 Glasba za lahko noč.
TOREK, 10. oktobra, ob: 12.00 Iz Slovenske folklore: »Kovači so lušni ledie«. r»i‘inravi'a Lelja Rc bar; 13.30 Glasba no želiah: 17.20 Slovenščina za Slovence, pripravlia prof. Martin Jelnikar: 17 40 Radiiska univerza:	»Zvodovma' r>siho'oeiic«, pripravlja nrof. Dando Sedmak:	17.50 Poie moški
vokalni kvintet »Zaria«; 18 30 Konc“’Ji-'l’ naše dežele: 19.10 Plošče za vas, ciuiz oddaji.’ nrfriravlja Danilo Lovrečič: 19.30 Znane melodije; 20 35 Peter Iljič Čajkovski: »Evgenij Onjegin«. lirski prizori v treh delanjih. V odmoru (približno ob 21.50) T-ogled za kulise, pripravlja Dušan Pertot; 23.05 črni cvet, jazzovska revija’.
» SREDA, 11. bktpbra, ob: 12.00 Igra harfistka Bettv Glamann: 12.10 Brali smo za’ vas; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.20 Odvetnik za vsakogar nravna posvetovalnica: 18 00 Moteti m im dri g L Tacobusa Gallusa; 18.30 Wolfgang Amadeus Mozart: Kvintet KV 581: 19.10 Zdravniška Posvetovalnica. pripravlja dr. Rafko Dolhar; 19 20 Razku-štrane nesmi; 20.35 Simfonični koncert Vodi Karel Ančerl. V odmoru (približno ob 21.15) »Spomin na’ Vladimirja Bartola ob tridesetdnevmei smrti« narrsal Marko Kravos: 72.05 Solisti lahke glasbe: 22.45 Sentimentalne pesmi.
• ČETRTEK. 12. oktobra, oh: 17 10 Znanost in teh nika; 13.30 Glasba po želiah: 17 20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva' »Druga -ni nvVa 13 stoletja«, pripraviia nrof. Mariin Ka-n: 18.00 Fin-b»"kc nesmi v izvedbi zbora »Antonio TU-rsb-rg«: 18 20 Sodobni slovenski skladatelii:	19 10 Pisani balončki, radijski tednik za naimlaiš'. Pri nravi ja Krasulia Simoniti: 19.35 Mast runi /ahavn h ansamblov na Radiu Trst; 20.35 »‘mj ni zares!« Veseloigra v treh dejanjih, napisal Luigi Pira-d-do. pr-\vdel Smiljan Samec. Igra!o člani Slo onskega gledališča v Trstu, režira Jože Rabič" 27 30 Laura Battilana igra skladbe za klavičembalo; 22.50 Romantične melodije.
« PETEK. 13. oktob-a ob: PIO Go« ""din L. nakupuje. pripravlia prof. Tone Penko: 13.30 Glasbeno notovanie okoli sveta: 17.20 Ne vse. toda o 'sem:
17.30 Plešitc z nami; 18 30 Slovenski oktet iz T.iub-
lia.nn nod vz'dstvt'm Valcnsa' Voduška ■ 10 10 Novele 20 stoletia — Giovanni Verga: »Kmečka čast«; 20 35 Gospodarstvo in delo: 20 50 Koncert operne glasbe. Vodi Arturo Basilc; 21.50 Glasba za dobro volio; 22.45 Nežno in tiho.
« SOBOTA, 14. oktobra, ob: 12 00 Kulturni odmevi; 13.30 Semeni plošč; 14.45 Pojeta: Connie Francis in Frank Sinatra: 15.00 Glasbena oddaja za mladino: 1600 Avtoradio - oddaia za' avtomobiliste; 16.20 Operetne melodiie; 16.45 Glasba za vaš transistor; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu: 17.50 Zbor »Emil Adamič«, vodi Marko Munih;
18.30 Veliki mostri jazza: Louis Armstrong; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Kvintet Boruta Lesjaka; 19.40 Poje Caterina Valente; 20.35 Teden v Italiji;
21.00 Aleksander Marodič: »Zlate ribe«; 21.20 Vabilo na ples; 22.20 Za prijeten konec tedna.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphii« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
V italijanski poslanski zbornici se je začela v sredo razprava o konkordatu, na zahtevo socialproletarcev (PSIUP). Za spremembo sedaj veljavnega konkordata pa se zavzema tudi več drugih strank, med njimi tudi socialisti in republikanci, ki pripadajo vladni večini. To pa je povzročilo nekoliko delikaten položaj v vladnem taboru, kajti krščanska demokracija se kot celota ni pridružila temu stališču. Vendar pa bo morala vlada zavzet' v parlamentarni debati enotno stališče in zato je bilo potrebno razčistiti glede lega stališča strank vladne večine.
V ta namen so imeli vodilni politiki treh vladnih strank v torek sestanek, na katerem pa se je pokazalo, da Krščanska demokracija priznava, da »obstoja vprašanje konkordata«, in ne izključuje možnosti pogajanj z Vatikanom o kakšni spremembi določil »Lateranskih paktov« med Mussolinijevo vlado in Vatikanom.
Proti vsakršni spremembi konkordata so samo misovci. Vendar pa skušajo misovci in skrajna levica izkoristiti to vprašanje predvsem v politične namene, kajtii konkordat zadeva med drugim razporoko itd. S tem povzroča skrajna levica vladi in parlamentu ludi nove ležave, kajti številna druga vprašanja, ki bi jih morala vlada in parlament rešiti, so mnogo nujnejša in bodo zdaj z debato o konkordatu, ki bo verjetno dolga, spet odložena.
-fl—
PREDSEDNIK SARAGAT SPET DOMA
Predsednik republike Saragat se je vrnil s svojega obiska v Kanadi, ZDA in Avstraliji v Rim. Potovanje ga je privedlo okrog sveta. Na povratku je obiskal tudi Singapur.
Po sklepih zadnjega vesoljnega cerkvenega zbora se je ustanovil poseben zbor ali sinoda škofov iz vseh delov sveta z namenom, da svetuje in sodeluje s papežem pri vodstvu Cerkve.
Prvi sinodalni zbor se je zbral prejšnji petek v vatikanski baziliki. Že papežev vstop med zborovalce je pokazal, da veje v Cerkvi nov koncilski duh. Pavel VI. je prišel v cerkev peš, brez dosedanjega običajnega spremstva Švicarjev v srednjeveških uniformah in s helebardami na ramenih.
Papež je najprej daroval mašo skupno s
SPET ŽIVŽAV OKROG ŠOL
(Nadaljevanje s I. strani)
kom želi č:mveč pridnosti in uspeha v šolah, učiteljem in profesorjem pa polaga na srce, naj se čimbolj zavedajo svoje dolžnosti do otrok, do naše manjšine in do bodočnosti slovenstva.
TEDENSKI KOLEDARČEK
8. oktobra, nedelja: Simeon, Brigita
9. oktobra, ponedeljek: Abraham, Svarun
10. oktobra, torek: Danijel, Slovenko
11. oktobra, sreda: Samo, Nikazij
12. oktobra, četrtek: Maks, Smiljan
13. oktobra, petek: Edvard, Valuk
14. oktobra, sobota: Nedeljko, Borut
ODSTOP UREDNIŠTVA REVIJE »PROBLEMI«?
Objava dveh pesmi A. Brvarja v zadnji številki ljubljanske revije »Problemi« je povzročila proteste. Med drugim je protestiral s »pismom uredništvu« v »Delu« pisatelj Miško Kranjec, češ da pomenita tisti pesmi obrekovanje in izkrivljanje današnje stvarnosti v SRS ter žalitev udeležencev NOV, zlasti s skoraj pornografskim izražanjem.
Slovenski odbor vsedržavne mladinske organizacije ZMS je imel o tem posvetovanje, ki je bilo zelo dolgo in živahno. Ker je uredništvo »Problemov« branilo Brvarja in dokazovalo njegov dober namen in pravilnost svojega stališča, je odbor ZMS pozval — kot je. poročal »Večer« — uredništvo, naj odstopi.
TRAGIČNO NEIZHODEN POLOŽAJ NA DALJNEM VZHODU
'Nadaljevanje s /. strani) vedno večjim nemirom čaka, kaj se bo porodilo iz položaja v Vietnamu in na Kitajskem.
Ponovne bojevite izjave Arabcev proti Izraelu se zdijo spričo tega kot krakanje krokarjev, ki oznanjajo nesrečo in čakajo na plen.
Vse odgovorne in miroljubne sile na svetu morajo spričo tega vztrajno in skladno delati, da preprečijo blodne privide senilnega Mao Tse Tunga in njegovih kratkovidnih, fanatičnih ali oportunističnih pristašev ter rešijo svet pred katastrofo tretje svetovne vojne, atomske vojne. V lej luči je treba presojali ludi neprestane pozive papeža Pavla VI. k miru in njegovo teženje po dialogu tudi s treznejšim delom komunističnega sveta.
štirinajstimi kardinali in školi. Nato ga je nagovoril kurijski kardinal Villot, ki je papežu tudi voščil za njegovo sedemdesetlet-nieo. Po teh obredih je imel papež daljši latinski uvodni nagovor na zbrane cerkvene dostojanstvenike. V njem je pojasnil namen sinode, ki je ohraniti, kar je temeljnega in trajnega v veri in Cerkvi, obenem pa tudi prilagoditi verski nauk potrebam modernega napredka. Obžaloval je, da so poljske državne oblasti preprečile udeležbo treh predstavnikov poljskega episkopata. Kot razveseljivo dejstvo je pa omenil, da bo prišel 27. oktobra na obisk v Vatikan pravoslavni patriarh Atcnagoras. Ob koncu je naslovil na vse vladajoče osebnosti poziv, naj si ne nehajo prizadevati za mir med narodi. Izjavil je, da je pripravljen on sam ili kamorkoli, da bi pripominjal na svetu do sloge, kar je tudi poglavitna dolžnost vsakega katoličana.
V ponedeljek so zbrani škofje nadaljevali z razpravami, ki bodo trajale približno 4 tedne. Proučili bodo predvsem sledeče točke:	o preureditvi kodeksa o cerkvenem
pravu, o verskem nauku, o semeniščih, o mešanih zakonih in o novih cerkvenih obrednih spremembah.
I Od sinodalnih posvetovalnih sklepov, ki pomenijo praktično izvajanje koncilskih sklepov, je precej odvisna svežina, ki naj v bodoče preveva delo katoliške Cerkve.
ŠKOFOVSKA STNODA
Svet Slovenske skupnosti o aktualnih zadevah
Svet Slovenske skupnosti je na seji, ki je bila v torek, 3. t. m., obširno razpravljal o važnih zadevah, ki zanimajo Slovence na Tržaškem. Prisotni so izrazili svoja stališča do časopisnih vesti, po katerih naj bi se postavila Fiat-Grandi Motori v dolinski občini, in sicer pri Boljuncu. Svet se je soglasno izjavil proti izbiri tega kraja in ponovil zahtevo, naj bi se tovarna postavila pri Orehu v milj« ski občini in ne drugje na Tržaškem. Svet je ugotovil, da bi predstavljala gradnja pri Boljuncu nepopravljivo škodo za slovensko manjšino in veliko gospodarsko škodo za prizadeto prebivalstvo v dolinski občini, ki je že ogromno trpela zaradi številnih preteklih razlaščevanj. Svet je sklenil, da bo gornje stališče načel in zagovarjal na pristojnih mestih.
Svet je med drugim razpravljal še o številnih vprašanjih slovenskega šolstva in ugotovil, da so bile izpolnjene nekatere zahteve, ki so bile svoj čas predložene prosvetnemu ministru Guiu in pred kratkim šolskemu skrbniku dr. Angiolettiju. Pretresal je tudi razloge, zaradi katerih se je zavlekla ustanovitev slovenskega industrijskega strokovnega zavoda v Rojanu. Odklonil je načelo recipročnosti pri sklicevanju na londonski memorandum ter ugotovil, da rimska vlada še ni izpolnila večkrat ponovljene zahteve slovenske manjšine in še ni dala nadomestila za ukinjene slovenske strokovne tečaje.
Svet je z večino glasov izrazil svojo zaskrbljenost za posledice, ki bi jih utegnil imeti za slovensko manjšino in za kulturno sodelovanje med njo in matičnim narodom, kazenski proces, ki je napovedan v Ljubljani proti souredniku tržaške revije »Most«.
Prvi del uradnega poročila o seji Sveta Slovenske skupnosti potrebuje vsaj kratek komentar. O vprašanju nove tovarne Fiat-Grandi Motori je bilo prvotno določeno, da bo ta veliki industrijski obrat postavljen pri Orehu, in sicer povečini na zemljišču, ki je bilo last družbe Montecatini, a ki je zdaj last Ustanove industrijskega pristanišča (EP1T). Zdi se pa, da strokovnjaki in izvedenci nove družbe odklanjajo prvotno
lokacijo, češ da je zemljišče pri Orehu zaradi svoje sestave neprimerno za gradnjo take tovarne, če bi jo hoteli zgraditi na tem področju, bi se stroški baje povečali za 10 milijard lir.
Kot smo zvedeli, je vodstvo družbe Fiat-Grandi Motori zato predlagalo, naj bi tovarno postavili ali na Krasu pri Proseku ali pri Tržiču. Temu pa so se uprli tržaški politični krogi, tako da se zdi, da bo tovarna zgrajena v dolinski občini. Ustanova industrijskega pristanišča bo baje zasedla kakih 160 ha v okolici Boljunca in nadaljnjih 140 ha v tržaški občini, oziroma ob meji dolinske in tržaške občine.
Odbor slovenskega »Doma« v Skednju, ulica Sonetni 112, je izdal zelo čedno, naravnost elegantno tiskovino v črno-zelenem tisku, označeno za »odprlo pismo«, in z lepimi reprodukcijama, ki prikazujejo »Dom« in zlasti ljubke, vesele obraze otrok, ki zahajajo vanj. »Dom« sicer ni namenjen samo otrokom, vendar pa ravno otroci največ zas hajajo vanj. Nekemu številu škedenjskih slovenskih otrok je postal res pravi drugi dom, v katerem si dopolnjuje vzgojo, katero jim nudi njihova družina, z modernimi vzgojnimi metodami voditelja doma gospoda Dušana Jakomina, ki ima tudi veliko zaslug, da je bil la »Dom« pridobljen iu urejen.
V tiskovini beremo poleg besedila testamenta’, s katerim je pokojna gospa Draga Gregorič vd.
VESELI SLOVENSKI OTROCI PRED DOMOM V SKEDNJU
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
\ NEDELJO, 8. t. m. ob 16.30 URI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH, V TOREK, 10. t. m. OB 20.30 URI V PROSVETNI DVORANI »A. SIRK« V SV. KRIŽU, V ČETRTEK, 12. t. im. OB 20.30 V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
A. N. IIENNEOUIN MOJE DETE
komedija v treh dejanjih
I roda ja vstopnic ^no uro pied pričetkom predstav pri blagajnah dvoran.
—•—
ABONMAJI 7.A SE/ONO I967-6S SO NA RAZPOLAGO VSAK DAN OD 16. DO 19. URE V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 61-792.
Kosenberg zapustila svojo hišo za tak »Dom«, tudi naslednje o njegovem delovanju:
Vsako sredo od 6. do 7. ure zvečer prihaja v Dom. strokovno usposobljena uradnica, ki je na razpolago za vsakršno socialno vprašanje. Sprejema v 1. nadstropju v sobi tajništva. Ta pomoč ie namenjena predvsem delavskim družinam in njihovim problemom. Pride lahko vsakdo, ki potrebuje informacije za pokojnino, nesreče na delu, družinske doklade, pomoči E.C.A. in na splošno za kakršnekoli dokumente in pojasnila. Urad deluje brezplačno in za vsakogar brez razlike.
Izleti nas povezujejo in so obenem priložnost za spoznavanje novih krajev. Organizirali smo jih že več. Vsakokrat je bil kraj določen po skupnem posvetovanju. Pri vsakem izletu zahtevamo toč-
Izredna prosvetna in socialna pobuda v Skednju
Pisatelj Rožanc
Uredniški odbor revije Most nam je poslal v objavo naslednjo izjavo:
»Javno tožilstvo v Ljubljani je poslalo na tamkajšnje okrožno sodišče obtožbo z zahtevo, da se obsodi književnik Marjan Rožanc po členih 118/1 in 292 a jugoslovanskega kazenskega zakonika, ki .'kupno predvidevata do trinajst let strogega zapora, zaradi esejistične dejavnosti v reviji Most, ki izhaja v Trstu.
Marjan Rožanc je član društva slovenskih književnikov in spada k mlajši pisateljski generaciji. Objavljati je začel v Mariborskih Obzorjih, pozne-te pa se je uveljavljal kot novelist, dramatik in filmski scenarist. Sodeloval je kot režiser pri filmu Akcija, bil sodelavec in urednik revij Beseda, Revija 57, Perspektive ter vodja gledališke skupine Oder 57. Leta 1965 je začel objavljati svoje spise v tržaških revijah Most in Trieste ter v dunajski reviji Forum, leta 1967 je postal sourednik Mostu.
Most je revija, ki si prizadeva, da bi s kulturnimi sredstvi dinamizirala od politike paralizirano tržaško in zamejsko atmosfero. Tudi inkriminirani Rožančevi prispevki izražajo hotenje po takšnem kulturnem osveščanju in so bile prav zato prve vesti o kazenskem postopku proti Marjanu Rožancu sprejete kol absurden ukrep, oziroma tragična pomota, ki zadeva celotno slovensko kulturno javnost. Rožančevi spisi niso namreč nikdar izražali politično programskih teženj.
~ia zatožni klopi
Obtožba je zato naperjena proti nekaterim stavkom, iztrganim iz konteksta eseja »Polnost in Praznina Velikih Zavez« in feljtona »Atentat na Življenjsko Energijo«, ki sla izšla letos v številki 13/14 omenjene revije. To so filozofsko-družhena razmotrivanja o problemih današnjega človeka, ki živi na meji dveh svetov in ob katere zadeva vsak dim pisateljeva občutljivost. Metoda, ki jo je uporabilo Javno tožilstvo SRS, ki je iztrgalo iz celotnega teksta nekaj posameznih odstavkov in jih celo po lastni presoji okrnilo, je zato toliko manj dopustna in varljiva, kolikor pravičnejša naj bi bila sodba nad njimi.
Z Marjanom Rožancem je posredno postavljena na zatožno klop slovenska kulturna revija v Trstu, kar se ne dogaja več od fašizma dalje. Nerazumljivo je, da takšen proces prihaja danes ravno iz Ljubljane.
Zaključki obtožbe proti pisatelju Rožancu so samovoljni, nasprotujejo pa tudi samomu duhu jugoslovanske ustave, ki v členu 25 zajamčuje svobodo vesti, v členu 27 pa svobodo tiska, govora, združevanja, zborovanja, javnih shodov in manifestacij.
Zaradi tega slovenski kulturniki v Trstu v imenu svobode vesti in tiska ter splošnih človečanskih pravic protestirajo pred javnostjo in odločno obsojajo postopanje proti pisatelju Rožancu.«
UREDNIŠKI ODBOR REVIJE MOST
r.ost in discipliniranost, zato imamo vedno številno udeležbo in se nam pridružujejo vedno novi izletniki.
Dom je nastal tudi z namenom, da se v njem razvedrimo. Lahko sedeš k mizi, nekaj popiješ in pokramljaš in veš, da si .. . v svojem domu. Da» nes smo potrebni družabnosti, pogostega medsebojnega srečavanja. V Domu je televizija. Kdor želi, lahko gleda programe; to velja tudi za starejše ljudi. Dom je skupna last vseh, zato je odprt vsem.
V Dom še najbolj zahajajo otroci. Tu so se udomačili — se učijo, pišejo naloge, v prostem času gledajo televizijske programe, se igrajo, sami poskrbijo, da je vse v redu. V tretjem tromesečju so imeli srednješolci brezplačne lekcije. Učil jih je akademik Boris Rutar. Mlajši otroci so telovadili, deklice pa so dobile prve lekcije v baletu. Učila je gdč. akademkinja Selma Micheluzzi. Letos je odbor Društva (Doma) določil denarne nagrade za tri najboljša učenca osnovne šole v Skednju in osnovne šole pri Sv. Ani ter za najboljšega škedenjskega nižješolca.
Že tretje leto obiskuje vse naše šolarje sv. Miklavž in jim prinaša bogata darila, za Veliko noč pa prejmejo čokoladne pirhe. Otroci so se brezplačno udeležili nekaterih izletov. Na splošno se lahko tu družijo se sošolci, si medsebojno pomagajo in oblikujejo svoj značaj.
Dom je nastal in se razvija po zaslugi naših ljudi, ki so razumeli pomen in važnost te ustanove in jo podpirajo. 7. veseljem in hvaležnostjo povemo, da ima Dom lepo število dobrotnikov, ki stalno prispevajo.
\f T'i2fthlii*ijft ---------------
Spremembe pri vodstvu slovenskih šol
Z začetkom novega šolskega leta so na vodilnih mestih slovenskih srednjih in osnovnih šol na Tržaškem nastale določene spremembe. Za ravnatelja znanstvenega liceja, klasične gimnazije in klasičnega liceja je bila po enoletni odsotnosti ponovno imenovana prof. Lavra Abram. Za ravnatelja učiteljišča je bil imenovan prot. Anton Kacin, ki je bil zadnje šolsko leto ravnatelj znanstvenega in klasičnega liceja ter klasične gimnazije. Za ravnatelja trgovske akademije pa je bil potrjen prof. Vladimir Turina.
Pri ravnateljskih mestih enotnih srednjih šol je le ta sprememba, da je postal ravnatelj nižje srednje šole pri Sv. Ivanu prof. Edmund žetko in da je njegovo dosedanje mesto na Proseku prevzel prof. Višnovec. Šolska oblast je torej letos poskrbela, da ima tudi nižja srednja šola pri Sv. Ivanu svojega ravnatelja in da to mesto ni več poverjeno ravnatelju učiteljišča.
VLJUDNOSTNI OBISKI GENERALNEGA KONZULA SFRJ
Novi jugoslovanski generalni konzul v Trstu, inž. Marjan Tepina je te dni opravil vrsto vljudnostnih obiskov pri predstavnikih tukajšnje oblasti. Najprej je obiskal vladnega komisarja, prefekta Cappellinija, nato predsednika deželnega odbora Berzan-tija in tržaškega župana Spaccinija. V torek pa je obiskal dekana konzularnega zbora v Trstu, avstrijskega konzula Friesa. ravnatelja pri Sv. Ivanu, medtem ko je bilo vodstvo ravnateljstva pri Sv. Jakobu po-
—0—
KROŽEK ABSOLVENTOV SLOVENSKE TRGOVSKE AKADEMIJE V TRSTU V SOBOTO, 7. t. m. OB 20.30. BO ALJOŠA ŽERJAL
predvajal v mali dvorani Kulturnega doma krat-kumetražne filme o kraških lepotah.
Vabljeni člani in prijatelji!
Ves svetovni tisk se je te dni ponovno, ukvarjal z nekdanjim SS-ovskim častnikom j Erichom Rajakowičem, ki je bil pred nekaj leti obsojen v Avstriji na par let zapora zaradi sodelovanja pri preganjanju Judov med vojno. Dolžili so ga zlasti, da je podpisal deportacijo 88 holandskih Judov, ki so potem pomrli v taboriščih. Toda v obtožbah na Rajakovvičev račun je vladala precejšnja zmeda in vlada še danes. Medtem ko so ga eni dolžili samo deportacije tistih Judov, kar je bil po Rajakovvičevem prikazu samo upravni akt, ker da ni vedel, kaj tiste Jude čaka, ampak je le izpolnil dano povelje, ga dolže drugi celo sodelova nja pri množičnem uničevanju Judov, češ da jih ima na vesti 100.000
Po izpustu iz zapora živi Rajakovvič v Gradcu, svoj čas pa je imel eksportno podjetje v Milanu in se je ukvarjal zlasti z iz-vozom v vzhodne države, kjer ima baje —1 posebno v Vzhodni Nemčiji — prijatelje
Tudi pri didaktičnih ravnateljstvih osnovnih šol so nastale določene spremembe. Ker je bil dosedanji openski didaktični ravnatelj Pavletič pred kratkim upokojen, je bil na njegovo mesto imenovan Stanko Škrinjar, dosedanji tajnik šolskega patronata v Dolini. Ravnatelj Šinigoj, ki je lani vodil didaktični ravnateljstvi pri Sv. Ivanu in Sv. Jakobu, je letos obdržal le mesto verjeno g. Strnadu. S tem ukrepom se je letos uredilo tudi vprašanje didaktičnih ravnateljstev.
—0—
O POSLEDICAH LETOŠNJE SUŠE
Pokrajinski odbornik za kmetijstvo Saša Rudolf je v ponedeljek predsedoval seji, na kateri so udeleženci razpravljali o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti, da se vsaj delno popravijo hude posledice letošnje suše. Seje so se udeležili predstavniki kmetijskega nadzorništva, tržaške hranilnice in ustanove za razvoj kmetijstva.
Odbornik Rudolf je med drugim poudaril, da znaša škoda po prvih ocenah kakih 300 milijonov lir, vendar je treba za dokončno ugotovitev čakati še na izid zadnje košnje, ker so bili kmetje zaradi suše najbolj oškodovani pri krmi. Kmetijski nadzornik Perco je v tej zvezi omenil obisk ravnatelja pri odborništvu za kmetijstvo dr. Angelija na županstvu v Nabrežini in na Repentabru, kjer so s tamkajšnjima županoma in delegacijama kmetov preučili posledice suše. Ob tej priložnosti je predstavnik deželne uprave obljubil pomoč v obliki močnih krmil za skupni izdatek kakih 9 milijonov lir.
Na ponedeljkovi seji so sklenili, da bo pokrajinska uprava dala pobudo za ustanovitev posebnega sklada, v katerega bi prispevale krajevne ustanove, denarni zavodi in druge institucije. Iz tega sklada bi kmetje dobili določeno odškodnino. O podrobnostih bodo razpravljali na novi seji, ki bo konec tega meseca.
, na visokih mestih. Pretekle dni se je mu-' dil na počitnicah v Piranu, kamor je prišla tudi njegova žena Giuliana iz Trsta, s hčerkico. Tedaj so dobile jugoslovanske oblasti baje zahtevo holandskega pravosodnega ministrstva, naj Rajakovviča aretirajo in ižroče, da bo pred holandskim sodiščem odgovarjal za tisto, kar je počel z Judi med vojno v Holandiji.
Po poročilu v »Delu« je neki miličnik res odšel v hotel, kjer je stanoval Rajako-wič, in mu odvzel po: i list ter mu naročil, da ne sme zapustiti Pirana. RajakoVvič pa je naslednji dan kljub temu pobegnil iz Pirana in se nato z vlakom vrnil v Avstrijo. 2.. oktobra zvečer je bil že v nekem hotelu v 'Beljaku.
Rajakouičeva prigoda vzbuja mnogo go-vpric in komentarjev zlasti v Trstu, kjer ima Rajakovvič mnogo znancev še iz povojnega časa, ko je tu dolgo živel, in kjer ima, kot rečeno, tudi družino.
CENTER ZA TEORETIČNO FIZIKO
V torek se je v Trstu slovesno odprlo IV. akademsko leto Mednarodnega centra za teoretično fiziko. Akademsko leto se je začelo s seminarjem, ki se vodi na pobudo Mednarodne agencije za atomsko energijo, UNESCA in CNENA (Vsedržavnega komiteja za jedrsko energijo). Del se udeležuje 100 znanstvenikov iz 30 držav. Med njimi so tudi nekateri znanstveniki z ljubljanskega inštituta »Jože Štefan«.
Center bo v kratkem dobil nove prostore pri Miramaru. Gradnja stavbe in ureditev celotnega kompleksa sta stali 1 milijardo 300 milijonov lir.
Predsednik Centra, pakistanski profesor dr. Salam je med drugim napovedal, da bo prihodnje leto v Trstu svetovni seminar o fiziki. Izrazil je dalje željo, da bi se sporazum med tržaškim Centrom in med Avstrijo, Poljsko, Madžarsko, Jugoslavijo in češkoslovaško, po katerem smejo te države pošiljati v Trst svoje znanstvenike, ne da bi imele pri tem stroške, razširil še na druge sredozemske države, na Indijo in Pakistan ter na države Latinske Amerike.
V imenu italijanske vlade je na slovesnosti spregovoril prof. Guido Gerin.
Špeter:
KAJ BO OBRODILO?
Pred kratkim so se zbrali na važen razgovor na občini v Špetru vsi župani Nadi-ške doline m iz Prapotna. Razgovarjali so se, kako bi dosegli pomoč za gospodarsko nerazvite kraje v svojem okrožju. Sklenili so poslati vsem deželnim in pokrajnskim oblastem posebno vlogo, s katero bodo obrazložili pomoči potrebno stanje svojih občin.
Nekatere prejšnje prošnje je dežela že ugodno rešila. Tako na primer ureditev potoka skozi Dolenji Brnas. Narastla voda tega hudournika še vedno odplavlja zemljo. Zato bodo morali urediti strugo, za kar je potrebnih 8 miljonov lir.
Težave so pa v Gornjem Brnasu in v okoliških vaseh, ki so popolnoma zapuščene. že cesta, ki vodi iz doline skozi Podbr-nas, Gorenji Brnas do Koste, je taka, da se Bogu usmili. Saj to že ni več niti pot. Obljubljenih je bilo že več milijonov lir, da bodo cesto asfaltirali, a samo obljubljenih. Zaradi tega tudi nihče več ne pride v te vasi, ki morajo hoditi po stezah v dolino po kruh in živež, še v mlekarno ne morejo donašati mleka. Kdaj bodo te zapuščene vasi deležne javnih dobrin?
Črni Vrh:
SVINJSKA NADLOGA
Že večkrat je pisalo dnevno časopisje o novi nadlogi, ki tare naše kraje pod Matajurjem. To so krdela divjih prašičev, ki povzročajo prav občutno škodo na njivah in v vrtovih. Ta svinjska nadloga postaja nfevarna tudi za ljudi.
Pred nedavnim je trop merjascev, kakih 20, vdrl prav do vasi. Zverjad je najbrž nagnalo slabo vreme do človeških bivališč, da si poišče hrane. Vaščani so zagnali hrup in trušč. To je merjasce preplašilo, da so se pognali v divji beg in zginili v goščo proti Fojdi.
Prebivavci teh vasi so vznemirjeni zaradi teh pojavov in upravičeno pričakujejo,
^rici/riirifi/V s rt	Iz	PViuna
---------------------------/3
I  _________________________■ 	. . i , ; ,
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA
V ponedeljek se je začelo tudi za slovenske šolarje in dijake novo šolsko leto. Ta dan so se zbrali samo k šolski maši, medtem ko se je v torek že začel redni pouk.
V šolskih vodstvih ni nikakršnih osebnih sprememb; prav tako tudi ne v sestavi profesorskih zborov na srednjih šolah, razen malenkostnih. Na osnovnih šolah so prišli v stalež vsi učitelji in učiteljice, ki so opravili predpisane natečajne izpite in so zasedli stalna mesta. Trije, ki so sicer položili izpite z uspehom, a nimajo, po nejasnem besedilu natečajnega razpisa dovolj didaktičnih točk, še čakajo na ugodno rešitev vloženega priziva.
število dijakov na slovenskih srednjih šolah je celo narastlo v primeri z lanskimi. Na enotni srednji šoli jih je 19 več, trije pa na višjih. Enotna srednja šola šteje 204 dijakov in dijakinj; učiteljišče 32; gimna-zija-licej pa 29. Skupno jih je torej 265.
Na osnovnih šolah pa je število vpisanih učencev sledeče: v goriškem didaktičnem ravnateljstvu jih je 269. V okrožju dober-dobskega ravnateljstva pa 190. Skupno 459.
Učenci in učenke so po posameznih šolah tako porazdeljeni:
-	tlolina
da bodo oblasti kaj ukrenile in zaščitile njih imovino in tudi življenje.
Ra j bel j:
ZOPET SMRT V RUDNIKU
Prejšnji petek se je spet pripetila smrtna nesreča v rajbeljskem rudniku. Pravzaprav se ni zgodila v jaških ali rovih, temveč pri pralnici za rudnino. Delavec Ivan Petrič iz Trbiža je nakladal rudo z vagonč-kov v tovornjak. Proti peti uri popoldne, ko se konča delo, je treba osnažiti stroj za nakladanje. Petrič se je lotil tega opravila, ko je bil stroj še v pogonu. Kolesje ga je najprej zgrabilo za roko in ga potegnilo medse z glavo naprej. Zdrobilo mu je ves zgornji del života, da je revež pri priči izdihnil.
Petrič je bil star že 60 let in je imel družino.
Trbiž:
STARO IN NOVO
Trbiž je brez dvoma eno najstarejših se-lišč še iz predrimske dobe na vozlu štirih cest. O tem pričajo tudi stare ostaline in umetnine, ki pridejo od časa do časa na dan.
V začetku meseca so začeli prenavljati župno cerkev svetega Petra in Pavla v Trbižu. Na tistem kraju je stala stara kapela že v 13. stoletju. Prvi temelji sedanje cerkve v gotskem slogu so bili postavljeni o-krog leta 1445. Pri sedanjem popravljanju cerkve so odkrili na stenah več starinskih fresk iz istega stoletja. Tudi v absidi so se pokazali sledovi nekdanjih slikarij.
Vodja spomeniškega nadzorstva iz Vidma je že prišel v Trbiž z nalogo, da se te-starine ohranijo. Staro se obnavlja, novo se pa postavlja. Pri Sv. Antonu nad Trbižem bodo namreč še letos uredili obširen smučarski prostor, ki bo skozi vse leto nudil možnost za smučanje. Namesto pristnega snega bo imelo sneg iz plastične snovi. Pri smučišču bo zgrajena tudi vlečnica. »Ustanova Treh Benečij« bo porabila za to smučišče okrog 40 milijonov lir.
Šolski dom 81, ul. Randaccio 17, štan-drež 54, Podgora 15, Pevma 23, štmaver 12, števerjan 26, Valerišče 21, Jazbine 8, Pleši-vo 8, škrljevo 4, Doberdob 58, Jamlje 17, Dol 28, Sovodnje 42, Rupa 22, Gabrje 3, Vrh 19.
Vpis v slovenske šole je torej ugoden in navdaja našo skupnost s prepričanjem, da bo prihodnje šolsko leto še boljši. Zal, da so nekatere slovenske družine še vedno tako zaslepljene, da ne pošljejo svojih otrok v tiste šole, ki so zanje po naravi in po zakonu primerne.
Ob začetku šolskega leta voščimo vsem šolarjem, dijakom in vzgojiteljem kar največ uspehov!
SPREJEM ZA NADŠKOFA
V nedeljo dopoldne bo priredila mestna občina slovesen sprejem novemu nadškofu msgr. Cocolinu. Slovesnost bo v dvorani deželnih stanov na Goriškem gradu. Pozdravni govor bo imel župan Martina. Navzoči bodo vsi deželni pokrajinski in občinski predstavniki iz goriške pokrajine in nadškofije. Novi nadpastir bo imel priložnost, da se pobliže seznani z njimi.
—0—
Goriški nadškof je že začel živahno o-pravljati svoje pastirske dolžnosti. Obiskal je že nekaj furlanskih župnij. Izdal je tudi več odlokov o novih imenovanjih med duhovščino. Sprememb pri slovenski duhovščini zaenkrat še ni.
-o—
Dne 15. oktobra bo pa vodil veliko škofijsko romanje na Sveto goro. Udeleženci se lahko prijavijo vsak v svoji župniji.
IZ POKRAJINSKEGA SVETA
Na eni zadnjih pokrajinskih sej so svetovalci orobrili razne sklepe upravnega odbora. V zvezi s temi ukrepi nam sporoča svetovalec Martin Kranner o svojem posegu v razpravo sledeče:
»Izrabim priložnost, da se zahvalim predsedniku in odbornikom, da ste končali nekatera dela, ki so v veliko zadovoljstvo zainteresiranih. Ob raznih stikih s kompetentnimi odborniki in ob razpravi o proračunu za leto 1967 sem nakazal nekatere probleme, ki so zahtevali po mojem mnenju hitro rešitev:
a) asfaltiranje pokrajinske ceste Dober-dob-Devetaki;
v Gorici.
Obljubili ste mi, da bodo ta dela člm-prej napravljena in sedaj so res končana. Čutim dolžnost, da poudarim dejavno zanimanje odbora in odbornikov za probleme, ki sem jih nakazal in da so jih rešili, čutim se dolžnega, da vam čestitam, in sem prepričan, da s tem izražam čustva zainteresiranih prebivalcev.«
ZBOROVANJE UPOKOJENCEV
V nedeljo dopoldne so se zbrali upokojenci goriške pokrajine k zborovanju za izboljšanje pokojninskega stanja.
Govorniki so poudarjali predvsem tri točke, ki se tičejo pokojninskega stanja. Ugotovili so, da živi v deželi Furlaniji-Julijski krajini približno 17.000 starih ljudi v zelo slabih gmotnih razmerah, ker nimajo po sedanjih določbah nobene pravice do kake pokojnine. Tem naj bi vsaj deželna uprava priznala iz svojih sredstev kako skromno pomoč.
Drugo vprašanje je povišanje nizkih pokojnin, ki jih izpličuje Zavod za SDciklno skrbstvo. Tretje se pa tiče splošne i$ podobne ureditve pokojninske odmere, kajkor je bilo sklenjeno že pred dvema letoma. Govorilo se je tudi, da je nujno potrebno preurediti vodstvo ustanove 1NPS, ki je doslej imenovano naravnost od Rima. Prizadeti plačevavci in upokojenci pa nimajo pri tej socialni ustanovi prav nobene besede. Zato si tudi nekateri visoki uradniki pri soeialnemm skrbstvu domišljajo, da delijo zavarovancem kar miloščino in nes, denarja, ki tem pritiče po dolgoletnem trudu in plačevanju socialnih dajatev.
NOVI TEČAJI, INDUSTRIJE IN GROZDJE
Občinski odbor je sklenil, da opremi več učilnic za posebne učne tečaje. V,, šestih učilnicah nekdanje strokovne šole bodo odprti tečaji za vojake krminske posadke’; v eni učilnici pa bo pouk na nadaljev&lrtj b-brtni šoli. V Bračanu pa bo odprl ^pskl tehnični zavod iz Gorice poseben krojni in šiviljski lečaj.
Odbor je tudi sklenil ustanoviti delovišče, ki bo trajalo približno dva meseca. Pe-lavci bodo popravljali občinske ceste. :
K razvoju krminske pohištvene industrije je dosti doprinesel tudi delavni podjetnik Ivo Prinčič. Svojo tovarnoza''tzdeTovsf nje tipičnega pohištva je močno razšjpl z novimi stavbami in modernimi stroji. Z ži-lavim in vztrajnim delom je postal naš rojak eden prvih podjetnikov te vrste v Kr-minu. K uspehom mu čestitamo.
.• iiy-> xn?>5ow6"ičo
Peč:
UTOPLJENEC
Ze v soboto so opazili nekateri vaščani naplavljeno truplo neznanega utopljenca v ovinkih Vipave pod Pečjo. Sprva niso mogli ugotoviti, kdo naj bi ta bil. Sklepali so, da je utopljenca zanesel tok z jugoslovanske strani. Oblast je zato odredila, da so ! truplo odnesli v mestno mrtvašnico. V pose je pa le posrečilo ugotoviti, da utopljenec 26-letni Josip Kuštrin iz Gorice, stanujoč v ulici Montesanto. Mladenič je zginil z doma že 20. septembra. Usluž-ben je bil nekaj časa pri društvu Unione ginnastica Goriziana, kjer so ga isti dan še videli. Kako je prišel do Peči in kako je utonil, kljub temu da je bil dober plavač, pa orožniki še preiskujejo.
Bolj vesela vest je, da se je prejšnja nedeljo udeležilo dobro uspelega izleta , precejšnje število naših faranov skupno s pevskim zborom. Izletniki so pod vodstvpm domačega župnika obiskali Bergamo in o-kolico in so se v prijetnem razpoloženju vrnili domov. Podobnih izletov si še želimo.
b) asfaltiranje turistične občinske ceste števerjan - meja do Bukovja;
c) ureditev športnih prostorov na odpr- nedeljek tem pri tehnični industrialni šoli »Galilei« 1 Je
IZ KULTURNEGA Ž1VLJKN.JA
,, 1/l/lladim ni; bo pobammi/oki, pobamomo cIuS-g”
Nova', 7.-9. številka revije »Cerkev v sedanjem svetu«, ki je letos obogatila slovenski katoliški tisk v matični domovini, prinaša na uvodnem mestu »Nekaj misli pred začetkom, novega veroučnega leta«, ki sovpada seveda s šolskim letom. Ne moremo si kaj, da ne bi navedli nekaj aktualnih in zanimivih misli iz tega razmišljanja, ki ga je napisal Anton Smerkolj, tajnik medškofijskega katehetskega sveta:
»Vesel moram biti, da lahko oznanjam, Bili so časi, ko smo hrepeneli po verouku, pa ga nismo imeli. Gorje, če bi prišel pred otroke z naveliča^ nim obrazom,, kot najemnik, ki čaka, da »odbije uro in vzame snov, ki jo mora vzeti.«
»Preveč govorimo o nekih novih prijemih In metodah. Starejši (duhovniki) zaradi tega izgubljajo pogum in mislijo, da so za v staro šaro, mladi pa mislijo, da bodo rešili duše s kitaro in plesom. Krščanstvo je še vedno bistveno nadnaravno dejstvo in zato bo nujno neuspešen tisti, ki ne bo gradil na nadnaravnih temeljih. Še vedno mora Kristus po meni učiti, reševati in pričevati.«
»Ne bomo rešili »mladine«. Mladine ni; so posamezniki, posamezne duše.«
Z enakim zanimanjem prebere človek tudi razne druge prispevke, kot npr. »Novejši poizkusi preoblikovanja verskega pouka pri nas« (Valter Dermota), ki nam predstavi verski pouk v presenetljivo novi luči; »Katehizacija mladostnikov« (Franc Mihelčič), kjer najdemo nekaj resnično globokih misli o psihologiji mladostnikov in o njihovem teženju po brezkompromisni, življenjski resnici; »Kaj pa visokošolci?« (Miha žužek); »Juri-dizem — pismo o liturgičnih slabostih« (Jože Vesenjak); »Duhovniški celibat« (prevod, nad.), »Nova veroučna knjiga za 5. letnik« (Albert Metliko-vec) itd.
Zanimive so tudi rubrike »Iz revij«, »Dialog« (tu smo s posebnim zanimanjem prebrali članek A Strleta »Ob prevodu liturgičnih besedil«, ki ie zelo poučen tudi za jezikoslovce in umetnike besede), »Pastoralne skušnje«, »Iz življenja Cerkve«, »Naši tečaji«, »Knjige«, »Revije«, »Pisma uredništvu« in »Naše knjižnice«. Že samo število in pestrost teh rubrik dokazujeta duhovno razgibanost in razgledanost te nove slovenske verske revije, ki je sicer namenjena predvsem, duhovnikom, a je prav tako zanimiva tudi za druge, zlasti za izobražence in dijake.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Slovensko gledališče v Trstu nam je poslalo v objavo tole poročilo:
»V nedeljo, 1. oktobra 1967 ob 10. uri je društvo »Slovensko gledal šče« imelo na svojem sedežu v Kulturnem domu svoj redni občni zbor. Dnevni red je obsegal poleg poročila predsednika prof. Rada Rauberja, obračunskega in proračunskega poročila ravnatelja SG Fil.berta Benedetiča in pregleda umetniškega delovanja, ki ga je podal podpredsednik društva in vodja umetniške komisije prof. Josip Tavčar, tudi razširitev upravnega sveta »Slovenskega gledališča«.
V razširjeni upravni svet je bil soglasno sprejet dr. Rafko Dolhar.
Občni zbor je soglasno odobril poročila in izrekel pohvalo za požrtvovalno delo in trud vodstvu SG ter vsemu umetniškemu in tehničnemu osebju, ki mora še rmerem delovati v težkih razmerah neurejenega javnopravnega položaja Slovenskega gledališča.
V zvezi z izjavami tržaškega župana in obvezami strank levega centra si bo upravni svet SG prizadeval oživiti problem takozvane »ipublicizacije« Slovenskega gledališča v Trstu, da pride čimprej do realizacije obljub.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
AVTORJEM IN IZDAJATELJEM!
Naše uredništvo dobiva od časa do časa pritožbe, zakaj ni objavil Novi list ocene o lej ali oni publikaciji, reviji ali knjigi, zlasti tržaških avtorjev.
V resnici se je moglo le izjemoma kdaj zgoditi, da nismo najavili ali obširneje ocenili kake publikacije, ki nam je bila poslana v objavo. Vse večkrat pa se zgodi, da se pritožujejo avtorji ali izdajatelji, ki nam svojih del ali revij sploh niso poslali v oceno, kot je to navada pri tistih, ki žele, da objavijo listi kako oceno o njihovih izdajah. Celo nekatere tržaške revije (izjema je »Zaliv«) nam ne pošiljajo izvoda za recenzijo. Tako se dogaja, da naši recenzenti iz lastne pobude napišejo kritiko ali poročilo o takih publikacijah, četudi bi lahko sodili po tem,, da jih nismo prejeli, da njihovim avtorjem ali izdajateljem »ploh ni do tega, da se o njih piše.
LEP JUBILEJNI LEPAK SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA
Za Slovensko jubilejno gledališko leto, ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani, ki je pomenilo zametek Slovenskega osred-nzega narodnega gledališča, je izdalo Slovensko narodno gledališče velik in lep spominski lepak. Lepak prikazuje podobo nekdanje Ljubljane s hišo na Kongresnem trgu, v kateri so bile predstave, in fotografije nekaterih najbolj priljubljenih igravcev in igravk nekdanjih časov, ki so nastopali v »Tugomeru«, »Teharskih plemičih«, »Tatu v mlinu«, v »Županovi Micki«, v »Matičku se ženi«, itd. ter posrečeno oživlja vzdušje in tradicijo prejšnjih dob slovenskega gledališča.
Spacalova monografija
Te dni je izšla v skupni izdaji mariborske založbe Obzorja in Založništva tržaškega tiska zelo lepo opremljena monografija o našem tržaškem slikarju in grafiku Lojzetu Spacalu. Krasi jo nad šestdeset črnobelih, delno pa tudi barvnih reprodukcij najznačilnejših umetnikovih del iz raznih razdobij njegovega ustvarjanja, od nekako lirično ali magično realističnih iz medvojnega in prvega povojnega razdobja do sedanjega abstraktizma, ki pa se spet preveša v snovnost in formo.
Obširni spremni esej je napisal umetnostni kritik Aleksander Bassin. V njem spremlja in po-■asnjuje rast Spacalove umetniške osebnosti skozi razne razvojne stopnje in osvetljuje njegovo umetnost tudi v luči njegovega življenjepisa in okolja,
v katerem ustvarja, zlasti našega Krasa in morja (Spacalovi značilni viseči ali narobe obrnjeni čolni). Povzetka Bassinovega eseja sta objavljena tudi v nemščini in italijanščini.
Oba založniška doma zaslužita za tako lepo in skrbno izdajo vse priznanje.
IZŠLA JE »MLADIKA«
Izšla je oktoberska številka MLADIKE. Posvečena je predvsem, naši mladini. Tako prinaša veliko slik s počitniških kolonij in letovanj ter prosvetnih in kulturnih prireditev v preteklem poletju. Podrobno poročilo bomo prinesli prihodnjič.
«0
Pokristjanjenje Slovencev 11
Kes pride najbrž iz staronordijske besede kerski ali keski, ki je pomenila med drugim osramočen, osmešen. Torej: kesati se — čutiti se osramočen.
Možno pa je tudi, da je beseda kes v zvezi s staronordijsko besedo koera — obtožiti se, objokavati, obtoževati se zaradi česa, dolžan, pripeljati koga pred sodni stol. Kaera pa je pomenilo tožiti, zardeti. Od glagola koera pride prav gotovo beseda pokora.
Slovenski izraz cerkev zelo spominja na švedski izraz kyrke (izg. čyrka ali morda prvotno cyrka). Beseda klečati pa pride najbrž iz staronordijskega izraza klekta — grdo ravnati s kom; klektunarmadr so imenovali človeka, s katerim se lahko ravna po j mili volji, torej brez ponosa. Klaekismadr je pomenilo strahopetec, klaeki pa sram in klae-kiligr sramotno. Staronorveški jezik pa je poznal še več podobnih izrazov, ki so vsi pomenili nekaj sramotnega ali kako šibkost npr. klokkva — mehak biti.
Izraz preklet je verjetno v zvezi s staror nordijsko besedo klettr, ki je pomenila nekaj skritega in podzemlje. Preklet bi torej dobesedno pomenilo: zavržen ali vržen v podzemlje, v pekel.
Krila (angelska krila ali peruti) pride od| nordijske besede kryl — krilo (kar se nosii
, na hrbtu), medtem ko pride beseda perut j (angelska) najbrž od izraza brjandi, iz katere pride tudi perjad, perje itd.
Izraz krst zelo spominja na staronordijsko frazo »Te kristnes?« (Se krstiš?), ki so jo uporabljali pri krstitvi. Staronordi|ski izraz k.ristni je pomenil krst in kristna krstiti. Kristinn je pomenilo krščen. Nedvomno je s tem izrazom v zvezi slovenski priimek Kristan, ki se je nanašal torej na prve Solvend-ce, ki so se dali krstiti. To je bilo gotovo še pred naselitvijo na sedanjem slovenskem prostoru. Na take prve kristjane med Solvendci spominja tudi pogosti priimek Križman, od staronordijske besede kryss ali kruss (izg. krus) pa tudi kruz (kruz), ki je pomenila križ. Kryssmann ali krussmann je bil torej človek, ki se je priznaval h križu, to je h krščanstvu. Morda je istega izvora tudi priimek Križan. Značilno je, da so Kristan, Križman in Križan izrazito slovenski priimki, razširjeni bolj ali manj po vsej slovenski zemlji, tudi na Primorskem.
Luč lahko pride od staronordijske besede lykt, lahko pa seveda tudi od latinske lux. Izraz Bog lonaj je gotovo iz staronordijske besede lana poplačati.
Slovenska beseda moliti ni drugega kot
staronordijski izraz maela ali maeli, ki je!
pomenil govoriti. Maela til (h komu) je pomenilo želeti nekaj, prostiti nekoga, prositi nekoga za nekaj. Švedsko maal (izg. mol) pa pomeni govor, glas, jezik, pa tudi: končni cilj. Ni mogoče dvomiti, da pride moliti iz teh izrazov.,
Vprašanje je, če slovenski izraz mir morda ni v zvezi s švedskim izrazom mor — mer hek, kuhan (pač v pomenu, naj bodo ljudje mehki, nebojeviti, torej mirni); ali če ne pride morda od besede myrr — obzidje, ki je nudilo v nevarnosti zavetje, to je mir ljudem v okolici.
Staronordijski izraz ont je pomenil slabo, hudo, odtod ne le beseda hudo, ampak najbrž tudi ta hudi, hudič.
Offr je pomenilo, kot rečeno »ofar«, pa tudi (žrtveno) kri. Žrtvovati se je reklo offra ali ofra. Slovenski svetopisemski izraz opres-ni (kruhi) pa je očitno v zvezi s staronordijsko besedo offresni, ki je pomenila žrtveni, žrtvovalni. Odtod seveda tudi izraz presni (kruh) za hostije.
Pekel se gotovo prvotno ni nanašal na izraz peči, ampak pride najbrž od nordijske besede hel, ki je pomenila kraljestvo mrtvih pod zemljo. Paa hel je torej pomenilo »iti v kraljestvo mrtvih«, to je pod zemljo ali v podzemlje. In tam si je fantazija preprostih ljudi predstavljala pekel, kot še dandanes marsikdo, ki je slabo podkovan v teologiji.
(Dalje)
ŽENA IN DOM!
ZDRAVNIK VAM SVETUJE
w
Ce gre otroku v šoli slabo
Spet se bliža šola in s tem čas skrbi za starše in otroke. Tu prinašamo nekaj misli ugledne slovenske šolske zdravnice o tem, kako je treba poskrbeti, da bo otrok v šoli dobro uspeval:
V današnjem času, ko postaja izobrazba vedno bolj pomembna za možnosti zaposlitve, je za otroka zelo važno, da dokonča šolo, ki ga bo pripravila za kvalificirano delo. Otrok, ki v šoli ni uspešen, povzroča staršem mnogo skrbi in dodatnih izdatkov. Poleg tega pa šolski neuspeh prizadene otroka samega — saj ga ta neuspešnost vodi v stalne upore zoper starše in učitelje ter večkrat ustvari pri njem občutek manjvrednosti. Zaradi tega je prat', da se starši ob prvih znakih otrokovega šolskega neuspeha zamislijo in mu skuša-io pomagati. Veliko laže je namreč takemu otroku pomagati v začetku, kot pa pozneje, ko je že v hudem zaostanku s šolsko snovjo in že bolj ali manj vdan v usodo slabega dijaka.
INTELIGENČNO SLABŠE RAZVITI OTROCI
Otrok pogosto ob neuspehu izgubi voljo in veselje do učenja in postane nezainteresiran za šolo: v njem se ustali občutek, da ni sposoben uspevati v šoli in se mu torej sploh ne izplača truditi. Otroke, ki v šoli ne uspevajo, bi lahko razdelili v štiri skupine:
V prvo skupino spadajo inteligenčno slabše razvili otroci. Šolski programi so prirejeni za normalno inteligenčno razvitega otroka Kolikor je | otrokov umski razvoj počasnejši, otrok seveda ne more slediti šolski snovi, če se še tako trudi. Pogosto gre le za neznatno upočasnjen inteligenčni razvoj in starši niti ne vodo za vzrok otrokovega neuspeha. Zlepa in zgrda ga silijo k učenju in prevalijo krivdo za šolski neuspeh na otroka samega, češ da je len, raztresen, poreden, ali pa na rčitelia, ki ne zna poučevati ali »ima pika na otroka«. Testiranje pri psihologu kaj hitro razjasni položaj. Za inteligenčno slabše razvitega otroka ie najbolje, da se vpiše v posebno šolo, kjer ho lahko sledil šolskemu programu, uspeval v šoli in se izognil vsem mučnim trenutkom, ki bi jih doživel v normalni šoli zaradi svoje neuspešnosti. Ni pa redko, da starši vztrajno odklanjajo vpis >■ posebno šolo, misleč, da je to za otroka in družino neprimerno ali celo sramotno. Škoda, ki jo taki starši prizadenejo svojemu otroku, je velika.
Najbolj pogost vzrok šolskega neuspeha pri otroku so čustvene motnje. Normalno inteligenten otrok v šoli ne uspeva. Včasih je neuspeh tako porazen, da so učitelji in starši mnenja, da z otro-
Zopet sc je malo posmejala, jaz pa: tta levo krog! in sem sporočil praporščaku prejeto naročilo, še pozdravil me ni, tako je hitro izginil v smeri, se že ve kam. Jaz pa sem ostal tam kot čuk na palici. Nato sem začel iskati primerno mesto, da bi lahko videl tja na klopico pod brezo onkraj ribnika, ona dva pa mene ne. Našel sem ga. Par sekund sem tako gledal. Lepo ga ie gledala in se mu smehljala, on pa ji je gladil ročico. In jaz sem mu bil nevoščljiv. Naenkrat me je spreletelo: »Kozel neumni, kaj tu sline cediš, če pa je to grozdje za tebe prekislo. A tudi za tebe nekje grozdje zori!«
Obrnil sem se, da grem v »traktir«. Prej pa sem še enkrat pogledal proti klopici. Vstala sta in šla v nasprotno smer. Od za-1 daj je bil on prav eleganten s svojo uniformo, ženske obleke pa jaz ne znam pre-
kovim umskim razvojem nekaj ni v redu in šele skrbna preiskava otrokovih sposobnosti pokaže, da leži prvotni vzrok neuspeha v otrokovem neugodnem čustvenem doživljanju.
ZAPUŠČENI OTROCI
V to skupino spadajo otroci iz neurejenih družin ali iz na videz urejenih družin, v katerih pa ne vlada prijateljsko in prisrčno vzdušje, zapuščeni otroci, otroci, ki imajo občutek, da niso dovolj ljubljeni itd. Tak otrok nima volje do učenja, morda se celo podzavestno namenoma ne uči, ker z neuspehom in komplikacijami v šoli pritegne nase pozornost staršev, ki se sicer zanj dosti ne menijo. Včasih je težko ugotoviti, kaj otroka moti in povzroča pri njem šolski neuspeh. Ni namreč nujno, da so domači odnosi grobo moteni, vendar je ob otroku, ki ne shaja v šoli, treba vselej imeti na umu, da vsaj 50% šolskih neuspehov povzročijo čustvene motnje.
V naslednjo skupino spadajo slabi dijaki, ki so izredno nadarjeni in imajo nadpovprečno inte-bgenco. To so otroci, ki zelo hitro dojamejo šolsko snov in se zaradi tega prično v šoli kaj kmalu dolgočasiti. Ker se jim v prvih letih šolanja ni treba učiti, se ne navadijo delovne discipline, se v višjih razredih ne znajo učiti in doživijo neuspeh. Nesmiselno je siliti takega otroka, da ponavlja doma snov, ki si jo že v šoli zapomnil, pač pa ga je treba dodatno zaposliti morda z učenjem tujega jezika, tako d« si privzgoji učno disciplino.
CE JECLJA
V zadnjo skupino spadajo otroci, ki ne uspevajo v šoli zaradi slabega zdravstvenega stanja, oogoslih izostankov zaradi bolezni, slabe telesne kondicije, povzročene zaradi nezadostne ali nekvalitetne piehrane, ali otroci, ki imajo dolgo pot do šole in prihajajo v šolo preutrujeni. Otrok, ki slabo vidi al’ slabo sliši, tudi ne more dobro uspevati v šoli, ker preprosto ne more slediti temu, kar učitelj govori ali piše na tablo. Otrok, ki jeclja ali ima motnje pri branju, je pogosto slab dijak ob normalni inteligenci. Pregled pri šolskem zdravniku bo odkril neštete vzroke šolskega neuspeha in s primernimi ukrepi bo otroku omogočeno normalno šolanje.
VEČ VZROKOV
Opisali smo glavne vzroke otrokovega šolskega neuspeha. Vendar je po navadi tako, da se pri
dunajski modi.
V »traktiru« sem takoj našel Čumaka, sedečega za pokrilo mizo, ki je bila postavljena pod lino. Na mizi pa sedem skodel z žlicami.
»Tu bomo jedli,« je rekel Čumak.
»A čemu te skodele in žlice?«
Čurpak je odvrnil, da je bil tu neki pra-porščik, ki je naročil dober »sup« za vse in ga tudi že plačal.
Takrat so prišli tovariši, ki so se tudi nekoliko začudili, ko sem jim povedal, kar je povedal Čumak. Posedli smo in tovariši so začeli ogledovati žlice. Očividno še niso poznali ruskih žlic, »ložk«. Teh ni mogoče deti celih v usta, ker so prevelike. Izgleda-jo kot dve mali zajemalki, pritrjeni na isto držalo. K ustom jih nosimo po strani.
(Dalje)
enem otroku kombinira več vzrokov. Vzemimo primer nokoliko manj nadarjenega otroka, ki je bil v predšolskih letih ponos družine zaradi svojega simpatičnega videza in prisrčnega vedenja. Vanj sta oče in mati polagala svoje največje upe, v mislih sta mu določila bleščečo kariero. Potem pa sc izkaže, da otrok v šoli slabo napreduje. Starša sta hudo razočarana in otrok čuti to razočaranje. Večkrat se zgodi, da celo spremenita svoj čustveni odnos do njega. In tako se otrok znajde v ogroženem in nesigurnem položaju v šoli in doma, kjer čuti pritisk staršev. Tak otrok bi morda ob pomoči svojih staršev lahko zmogel učno snov. Poudarjamo, da s »pomočjo« ne mislimo le na to, da sc starši učijo z otrokom, temveč predvsem, da mu dajo čutiti, kako ga imajo enako radi ne glede na njegov šolski uspeh ali neuspeh. Če pa se čustveni odnos staršev do otroka z neuspehom poslabša, je razumljivo, da bo ta dodatna nevšečnost dokončno obsodila otroka na učni neuspeh.
Torej, če opazite, da ima vaš otrok resnejše težave v šoli, je najbolje, da se takoj posvetujete z učiteljem, stopite po potrebi z otrokom k zdravniku ali psihologu, predvsem pa, da se sami zamislite in skušate ugotoviti, kaj bi utegnilo ovirali otroka pri njegovem delu v šoli
Dr. Anica Kos
NEVARNA RAZBOJNKA KONČNO ZA ZAPAHI
(Nadaljevanje s I. strani) vrata, da bi spustila ven svojega mucka, da bi zunaj opravil svoje... jutranje potrebe. Tedai je zagledala dva sumljiva moška. ki sta šla mimo.
Kmalu nato sta prišla v trgovino Marie Caprino-Arrigo ” isti vasi in si nakupila mesnih konzerv, sira in čokolade. Medtem ko je eden nakupoval — Notarnicola — je drutri stražil zunaj. Tudi tej ženski sta se zazdela sumljiva. Obe trgovki sta obvestili nolicijo in začel se je velik lov, ki pa je privedel do uspeha šele drugo jutro navsezgodaj. Štirje karabinjerji so na obvestilo nekega lovca vdrli v zapuščeno zgradbo nekdanie železniške čuvajnice v Villabelli in našli bandita sedeča na tleh. Preden sta utegnila streljali, so planili nanju in ju zvezali. Pozneie sta priznala, da bi bila streliala. če bi bila vedela, da so karabi-nierii samo štirje. Toda mislila sta, da sta obkoljena od vseh strani, in sta sc rajši vdala, da bi ostala živa.
JAVNOST ZAHTEVA HITRO KAZEN
Tudi tokrat se je pokazalo, kako taki zločinci cenijo lastno življenje, pa naj bo še tako klavrno, medtem ko jim tuja življenja niso nič vredna. Razodelo pa se je tudi, da sta imela mnogo manj fantazije in poguma, kol jitna ju je pripisovala policija, kajti namesto da bi se bila zatekla kam v gore ali v tujino, sta se ves čas klatila blizu domačega mesta in spala kje po vrtovih ali zapuščenih poslopjih. Najbrž sta upala na pomoč kakih prijateljev ali domačih.
Zdaj ju zaslišujejo v Milanu v navzočnosti najvišjih policijskih funkcionarjev, ki so vodili pogon za njima. Morali pa so ju zavarovati pred linčanjem. Javnost v severni Italiji si je olajšano oddahnila ob zavesti, da sta nevarna in okrutna gangsterja za zapahi. Vsaj te tolpe se ni treba več bati. Milanski in turinski tisk pa energično zahteva, naj postavijo to tolpo čim-prej pred sodišče, ne da bi začel zadevo prekrivati prah birokratičnih sodnih postopkov. Treba je odločno udariti po zločinstvu, ki vedno bolj dviga glavo v družbi, kjer je danes možno pošteno življenje vsakomur, ki hoče delati.
ifpomim i% buetoim® vojne
■ ■■68 ■■■■■■V RUSKEM UJETNIŠTVU...........  I	nž.-J. K. ■ ■ ■
soditi, a to vem, da njena ni bila po zadnji
Piše IONE FORNEZZI
Brečka I	.	.	_
ANDREJ NOVAK »Ml—P	JP
rt ra
Ji >V)
w (D n
N >N N
M
k a>
>(/) r/) r\
m'" o >K D.Č
bU.r-
O >U rt
D D
O
H g ~ X)
■2-S-3 S c“Rgo
og| “ -x 5
bto . v
1	~ ^ JJ
s ^ £ W 2
Tj . ^ dj
■* <«0.5
T- o. n
‘O qj
S-h >(/:
rt C
a
= g & tt c
vi >t>	,
oS"
O O, D, « IS n
° a? c .u
^ S1 5 3*8
.=5
» K S	a
Ct c/)	X)
\
c2 I ° &,s£| " ° S “J N go O
rt u <u "•
S £ >5 '-3 rt
13 O T3
c/i C D, o-i
o > « JS
H
C 2
QJ N £ C3
c ^
o « A
c
3
C u n ° 2 W>
M N
liži
O - -
"o
g N C
z ~ S • -§>" —1 ^ D C > >
E-“o
15 „>13 O..H, _
(A) —? 3
r8 'rt o W c
rt		u	D
C OJ g	e a>	O bu	O
ra	</>	oj	'5* J!
		u	TS
rt	rt	■*-’	o °
N M OJ		to	D- ^ M
rt	C		,<s> 3
			OJ
£		O E	g'rt 2 ^4
• -c cu O n ^ p oj u •J O rt . rt Q '"O	.
> o) 55 o
3 >^> ,UJ ,
• T3 O
•»-< »-*<	C	•rj'
«•§■&	§3	S
J~ —'	.	c	p	rt
<u	b	rt	^	c
w O	nJ	—*	^3	rt
:s*.*	?	E	c
a
rt
u
O* n
o | •*
“ 2	«	£	^
>'■/) Ju	•—■	H	^	^
s	s	'M	s,	.a
c a	rt	d	o	*-2
ajT3U,J4 ^ 3
Ti **
o -■ .-
D. > ^
o r3 a.-
>N O -D
^ — o
rt D- T3 N D oj
O D. O
“.-E
O ra
••—i •_ • •-•
o — rt o. "3 75 3
E’ C g
SJŽI
OJ
J3 U O ^ V) Z rt
2 - o
O —< 1/3
“i o
rt ia
C 1-1 O m -
^ S ^
rt
a_
i se
i .r-2 g
1 -C> KJ
'^11 i c/j C
"O oj
(L) .£>
— rt
2 c
(/>
•S °
O cn C ^3 .rt §*
g «5
D
>	C
O . oj
S -H. I -S
® 2 c o S E uz
rt t/3	.
OJ T3	O
C > Zv
S rt o
3 rt~ X-
O .
x/i C d) O --ȣ JD
c/> ^ rt •
S ^ >
>y G* u _ rt •
> rt
C rt - >o — >y| |
C rt g
c j_ 5
rt Xi
%1L e
■i'r^
O 5j t/l
,&c >
2-g S
N
0 & o
(/3 v
Ul
a6s
<d rt > 6 0 S ■* ^ rt ^ M ? OJ
51
o ^
f •»
c a-