11 štev Ljubljani, v soboio 11. oktobra 19 etnik VII Inseratl se sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 1i> o n n *i n " n 16 i» n n n i «i Pri večkratnem tiskanj se •eaa primerno zmanjša. R ok o pi si se ne vračajo, nefrankovan* pisma se ne sprejemajo N iročnino prejema opravništvo (aam nistrac.ija) in ekspndiciia na i)unajski cesti št. 15 v Medlja-tovi hiši, II. nadstopji. Pilltitii lisi za slirasfci narod. Po pošti prejemar velja : Za eelo leto . . 10 gl. — kr. za poileta , . 6 „ — „ za četrt let» . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . 4 „ 20 „ za četrt ieta li „ 10 ,, V Ljnbljani na nnm pošiljan veli& 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto, m v. !*> Prestolni govor Nj. veličanstva zbranemu državnemu zboru. (lastita gospoda obeh hiš državnega zbora! Pozdravljam vas v začetku ustavnega delovanja, ter vam kličem: dobro došli! Z velikim zadovoljstvom vas vidim danes zbrane okoli Mojega prestola. Ko so zdaj tudi poslanci Mojega ljubljenega češkega kraljestva Mojemu klicu sledtči, ne zatajivši svojih pravnih nazorov, in akoravno so drugih misli, vendar došli k skupnemu delovanju, narejen je velik korak, da se doseže splošna sprava in porazumljenje, kar sem vedno želel, in Jaz trdno upam, da se bo pri vsestranski zmernosti posrečilo, ta cilj doseči in ustavi pridobiti pri-poznanje vseh narodov. Veliko važnega dela vas čaka. Posvetovali se bodete o vojni postavi. Pri tem vam bo domoljubje narekovalo, da se moramo najprej zanašati na lastno moč, ktera zamore braniti to, kar pridna roka pridela, in treba nam celih moči, kedar gre za hrambo naših koristi. Druga postava, ki jo bodete pretresovali, je zvišanje poboljška invalidom , oskrbljevanje udov in sirot v boji padlih ali v službo poklicanih domobrancev. Uprava Bosne hoče novih naredeb, ki se bodo uvedle s porazumljenjem z ogersko vlado. Moja vlada bo skrbela za koristi vseh narodov enako. Da se gospodarstvo v boljši tir opravi, treba bo štediti, tudi v vojnih stvareh, kolikor je mogoče. Državni stroški se bodo zmanjšali, če se v nekterih oddelkih notrajne uprave bol) eno lično urudovanje uvede. Vlada bo stavila do-tične predloge. Da se pomanjkljej za prihodnje leto po krije, in da se ne naredi nov dolg, treba bo dohodke nekoliko povtčati. Vlada bo tudi predložila novo da v ko v-sko postavo, da se davki bolj pravično razdele. Skrbelo se bo tudi za domači pridelek, da se poviša in brani. Pri kupčijskih pogodbah treba bo odstraniti škodljive nasledke, ki jih prouzročujejo prenarejene čolne postave inozemstva. Novejši dogovori obetajo donesti porazumljenje z Ntmčijo zaradi medsobnega prometa. Nove krajine se bodo združile eolno z našo državo, v Trstu se bodo napravili magazini za blago. Pozornost se bo obračala tudi na železnice, posebno na od države garantirane. Zaradi arelske železnice se pleto dogovori, Prerešetavali bodete tudi novo postavo za zlo-ženje zemljišč, ki jo bodo potem deželni zbori natančneje in po svojih potrebah uvedli. Treba bo nove obrtniške postave, da se pomaga malim obrtnikom. Tudi se morajo davki od posojilnic znižati. Odpravilo se bo posojilno legalizira a j e za manjše svote. Civilni pravdni red se bo moral prena- rediti. Duhovščini se morajo dohodki /.višati. Nove volitve v državni zbor so zabranile sklicanje deželnih zborov. Želeti pa je, da se zborovanja državnega in deželnih zborov, ter delegacij redno vrste, da bodo vsi svojo nalogo spolniti zamogli, kar bo mogoče, če čas dobro porabijo. Z zadovoljstvom konstatiram, da so nam vse tuje države prijazne. V Novi Bazar smo marširali z dovoljenjem .n v prijaznosti s Turčijo. Moja vlada se bo skrbno ozirala na gospodarske zveze z vzhodnimi deželami. Častita gospoda obeh hiš državnega zboral Mnogi dokazi ljubezni in vdanosti do Mene in klici po spravi narodov so Me z veseljem napolnili. Tako upam , se bodete tudi vi po-razumeli. A vstrija bo, zvesta svojemu poklicu, postala zavetje vsem njenim narodom, ¡zavetje pravice in prave svobode. Z Božjo pomočjo začnite svoje zborovanje. Vstop Čehov v državni zbor. (Dalje.) Velevažna reč v avstrijski zgodovini, kakor v zgodovini Slovanstva je vstop Cehov v državni zbor. Celih šestnajst let je država po- Eako sem se jaz likal. Črtice za poduk in kratek Čas. XVII. Drugi dan se podava z očetom k fari, da vzameva seboj tudi „perijohe" in moje šolsko darilo, se samo ob sebi razume, kakor tudi to, da so me vsi trije gospodje pohvalili; učitelj mi je dal še celo drobno knjižico nemških povesti, kterih pa pač še nisem razumel, in je rekel, naj jih le berem , sčasoma jih bom že tudi vse razumil. Domu grede sva z očetom v „perijohah" gledala moje tiskano ime. Dragi bra-kc,ali veš, kaj je tiskano? To je vse drugačno ko pisano, vsaj takrat je bilo tako. Kar se tiska, je vredno prihodnosti, pisano je pa le malo časa, morda komaj za trenutek. Oe bo čez leta iu leta, ko že nas več ne bo, kdo pogledal v tiste „perijohe" pa videl moje ime ravno tako, kakor se zdaj lesketa pred mano črno na belem, bo brž vedel, da je enkrat, ko še njega ni b lo, bil nekdo, čegar ime se je svetu ohranilo ravno tako, kakor ga je on sam bral. Morda bo še kdo prašal, kdo je bil tisti, čegar slavo „perijohe' hranijo svetu, in morda n.u bo drug odgovoril, da ga je poznal, tak in tak je bil, ali pa, da je o njem le govoriti slišal. Tudi oče so bili enak h misli in rekli, da bodo „perijohe" pri- šili k starim pratkam in potem spravili za veliko tablo sv. Trojice v kotu, da jih ne bo vsak po rokah valjal, ampak jih le sami ob nedeljah in praznikih pregledovali. To so tudi storili in shranjeni so bili ti „perijohi" tako dolgo za podobo, da so jih molji prejedli. Zdaj sem imel počitnice, pa ue takih, kakor bi si jih morda kdo mislil, namreč, da bi bil pohajkoval in veselil se življenja brez dela Prvi dan res oče niso branili, da sva šla z bratom ogledat vse tiste kraje, kterih že skoro leto in dan nisem videl, in da mi je brat pokazal vsa tična in veverčna gnjezda, za ktera jo bil v tem času zvedel; tudi vsem (tetam in stricom me je šel kazat, posebno pa Pipano-vemu Francetu, s kterim sem se zmiraj vozil v gnojnem košu na polje, če le očeta ni bilo doma. Toda drugi dan po kosilu so 2™ cče rekli: Zdaj sta se pač že naletala, bo treba kaj delati. Zjutraj boš hodil k maši, kedar bo v domači cerkvi, potlej boš pa eno uro ali kaj tncega pri bukvah, da kaj ne pozabiš in se naprej učiš, ves drug čas pa bo ob delavnikih za pletenje copat, da boš kaj zaslužil; razletaš se lahko ob nedeljah popoldne." Reči moram, da mi ta dnevni red ni bil nič kaj všeč. Zakaj pa študiram, če bi moral ravno tako delati, kakor drugi, kakor n. pr. moj brat, ki je komaj slovenski malo brati naučil se?! Vendar vse to ni nič pomagalo, oče se niso dali prepričati, kako nespodobno je za prvega premijanta druzega (tretjega) razreda normalke, če mora copate plesti. Če je to gosposkemu delu kaj podobno, je pa tudi ovsen kruh meto. Očetove knefrre se pač nisem več hudo bal, ker prvega premijanta kamniškega meuda ne bodo tepli ž njo, pa ubogati sem moral. Prvega tedna dni sem bil vendar prebil pri pletenji copat, ker k dreti me oče vendar niso hoteli več pripreči, in prišla je nedelja. Se ve da sem bil prvi ministrant, a to je bilo že elegantno, moj pajdaš je bil proti meni kakor hribovec proti salonskemu plesalcu. Vse je gledalo le mene, kako sem se znal priklanjati, kako gladko in enakomerno hoditi, kako ravno stati in klečati, ne kakor štor, če ga kam pri-slon š. Pa kako sem še le znal zvončkati! „Tidrdim tim-tim-tim" v taktu in po notah, da je vse poslušalo in po poti s cerkve govorilo o meni. Stari Pipan je celo materi naročil: „Naj pride tvoj študent popoldne k nam, bo dobil malico (kos kruha) zato, ker zna tako lepo zvončkati primaši, kakor nobeden, kar jih je." Po krščanskem nauku je bila zii-me prosta ura, zato sva z bratom šla mrd stare znance, grešala njih sodelovanja in avstrijski Slovani pravih voditeljev. Poljaki nam niso mogli biti tako zanesljivi voditelji kakor češki narod, ker njih politika je preveč samopridna, premalo slovanska. Čehi so politično zelo izobraženi, značajni in energični narod; tudi nemško, bi ue vstrajalo v tako dolgoletnem pasivnem uporu, kakor češko. Takih euergičaih in izvedenih mož pa potrebuje država; državno gospodarstvo je hudo zanemarjeno, narodi v raz-poru in nezadovoljni; vsemu temu pa nemška strauka ni vedela zdravila, vlada potrebuje izvedenih in značajnih svetovalcev, da jej bodo pomagali pregrehe prejšnjih vlad jpopraviti in njih nevarne nasledke odstraniti. Taki svetovalci in podpiratelji bodo ravno češki zastopniki v državnem zboru. Čehi ljubijo svojo domovino in svojo narodnost, enako pa tudi ljubijo Avstrijo, samo, da mora biti vsem narodom pravična, ue pa enemu mati, drugemu mečeha. Ko je bila Avstrija v največi nevarnosti, je rekel češki vodja Palacki: ,,Ko bi ne bilo Avstrije, bi jo Čehi sami morali vstvariti." Čehi ne silijo v kako drugo državo, kakor mnogi nemški ustavoverci v Nemčijo, tudi si ne prizadevajo, kakor Mad-jarji, se popolnoma odtrgati od Avstrije in ustanoviti samostojne države; oni tirjajo le svoje jezikove enakopravnosti in svoje pravice, ktere so jim od samega cesarja potrjene ktere jim priznava zgodovina, še od teh so pripravljeni mnogo odjenjati, da se le ustanovi notranji toliko potrebni državni mir. ¡Če se Če hom le izpolnijo njih pravične zahteve, so pripravljeni Avstrijo varovati pred notranjimi iu zunanjimi sovražniki. Za Čehe še vedno velja zgoraj omenjeni izrek češkega zgodovinarja; res ga je pozneje sam Palacki pri neki priliki preklical, kar sicer ui čuda, da je obupal nad Avstrijo, če smo tako dolgo zastonj morali čakati narodne enakopravnosti, ki jedrna more ustanoviti notranje blagostanje državljanov iu ohraniti državo silno zunaj. Učeni mož se je marljivo pečal z zgodovino, videl, kako države, v kterih vladajo notranji prepiri, propadajo, in v duhu videl propad starodavne habsburške monarhije, če se o pravem času ne zave svoje naloge, biti varhiuja narodnih pravic svojih narodovi. Z žalostjo je opazoval mož, kako državni možje hitro tirajo državo v pogubo. Češko je zelo razširjeno in močno obljudeno kraljestvo. Česk narod je krepak in je od zapadnih narodov dobil dostojno omike, a se je po večem obvaroval njih napak. Ostal je značajen, ne pa omahljiv kakor so Nemci, ki se bahajo s svojo kulturo, a jih vendar Bismark v politiki vedno za nos vodi. Na Češkem je zelo razvito kmetijstvo, pa tudi obrt-nija in trgovina; zato se ni bati, da bi češki zastopniki preveč podpirali eno drugo pa zanemarjali, temuč bodo skušali vse v lepi harmoniji ohraniti, tako da obrtnija ne bo škodovala kmetijstvu, pa tudi ne nasprotno. Dozdaj ko je prejšnja vlada znala čebe vzdržati zunaj državnega zbora, drugod pa pri volitvah na to delala, da so le ustavoverci bili voljeni, so bili zastopani v državnem zboru prav za prav le veliki obrtniki in veliki trgovci), ki so zatirali kmetijstvo in malo obrtnijo, še več državnih poslancev je pa bilo uradnikov , ki potreb ljudstva niso poznali, a v prvi vrsti skrbeli za povišanje svojih plač. Nemški veli-koposestniki so pa popolnoma utratili kreposti nekdanjega plemstva, so brez vsega političnega prepričanja, in so šli z vsako vlado; drugačno je češko veliko posestvo, ono ima trdne poli-litične principe, je domoljubno, in je tudi napredovalo z duhom časa, da se reakcije ni bati. Dozdaj je večina zbora obstala iz odvisnih uradnikov, omahljivih posestnikov in nezuačajnih slovanskih reuegatov, ki so vsako vlado podpirali. Še le s Čehi pride oni odločni element v parlament, ki se bo oziral najprej na potrebe ljudstva iu države in bo povsod postopal možato in samostojno. Še le z vstopom čeških zastopnikov stopi v dejanje ustavno življenje, dozdajne ustavno vpravljeuje je bilo le podalj šanje absolutizma. Avstrijski Slovani se pa moramo veseliti tega čeekega sklepa. Dozdaj smo bili vedno v ! manjšino potisujeni v državnem zboru, povsod so nas prezirali. Manjkalo je nam prave orga-jnizacije, posamezno smo se ustavljali tujemu nasilju; a zdaj se je slovanski element v zbornici t iko okrepil, da se bodo mogli na nj ozirati. Čehi prevzamejo vodstvo slovanskih zastopni- kov, drogi se pa okolo njih zberejo, združeni se bodo vojevali za narodne pravice, z združenimi močmi se bo dalo kaj doseči. Kakor zdaj češki listi pišejo, bodo Čehi podpirali tudi narodne težnje nas Slovencev in Dalmatincev, kar je naravno, oni tudi potrebujejo naše pomoči, ker njih samih je premalo. Zdaj so se sešli na Dunaji zastopniki vseh slovanskih narodov, lahko bodo se pomenili med sabo o medsebojnih , kakor zasebnih narodnih potrebah, kar bo gotovo slovanstvu v korist. Vedno bolj se bodo posamezni slovanski rodovi spoznavali in ustanovilo se bo vzajemno delovanje avstrijskih Slovanov. Geografično in politično položenje avstrijskih Slovanov je jako kritično; s severa na nas pritiska germanizem, z zapada germanizem in italijanizem, v notranjem smo pa razdeljeni v razne provincije in razna plemena. Na nas pritiskajoče nemštvo zadobiva močno podporo v Nemčiji in italjanstvo v zedinjeni Italiji, in to so fakta, kterih ne smemo prenizko ceniti. V takem težkem položaji je treba, da se vsi zedinimo v boju za narodnost, drugače se ue bomo oteli potujčeuja. Nadejamo se, da se to zedinjenje pripravi s češkim vstopom v parlament in kmalo vresniči. Politični pregled. Avstrijske deiele. V Ljubljani 11. oktobra. Telegram „Slovcncu", 8. oktobra. Češko pojasnilo je bilo danes prebrano, omenja prejšnjih izjav, povdarja skrb poslancev za pravice češke, njih voljo za porazum-Ijenje. pa zahteva tudi pravičnost drugim narodom. Nemške časnikarje silno peče, da slovanski poslanci pri vsaki priložnosti povdarjajo svojo narodnost, ter da se tudi slovanskega jezika ne sramujejo. Tako graška „Tagesposta" hoče našega poslanca barona G o d e l n a osmešiti, ker je v slovenskem jeziku obljubo storil. V tem pa ni prav nič smešnega: baron Godel zna slovenski, on je od Slovencev voljen in živi med Slovenci, če med pastirje. Ali ti „preoblečenega kmeta" niso marali več poznati, še s\iujke biti mi niso pustili. Posmehovanja ni bilo konca ne kraja, zato sva tudi midva z bratom zaničevaje odšla in prišla nazaj v vas, kjer so bolj odraščeui fantje sedeli po ograjah. Tukaj pa je bilo še le posmehovanje, malo je manjkalo , da me niso ob belem dnevu pretepli; eden je zakričal za mano: „boš tekel, škric!" in ko jaz tega nisem storil, prileti mi pod noge porajkelj, da mi jih spodne^e. Ko potem prideva z bratom domu, so oče rekli: „No vidiš, kakšni so ! Gola nevoščljivost jih je. Kaj boš počel med njimi ? Ali ni bolje, da si pri domu in delaš?" Jaz sem to tudi sprevidel, saj so mi že tudi v cerkvi, ko sem šel iz zakristije, noge nastavljali in mi ua obleko pljuvali, če so le mogli. Rad sem imel pač svoj kraj, ali mladi ljudje v njem so bili preporedni. Zato mi tudi ni bilo več tako ttžko, ostati v hiši pri delu in morda bi bil oba meseca počitnic tako prebil, ako bi se ne bilo drugače zasukalo. To se je zgodilo tako-le. Nekega dne. ko vsi sedimo pri delu, se pokaže pri odprtem oknu obraz Štrtfeluovega Martina, ki pogleda v sobo in po svoji navadi robato vpraša: „Ah je tukaj en študent?" „Menda že bo" — odgovore oče — „kaj mu pa hočeš ?" „Tebi n i mar" — se zadere Martin — ,tukaj imam pismo za nj, ne zá-tel" S temi besedami vrže Martin v sobo pismo, njegov obraz zgine spred okna in kmalu tudi njega več ui videti. Pismo in celó zapečateno I Kar stoji ta hiša, morda še ni videla nobenega pisma, gotovo pa je to, da ga naša rodovina do tje ni nobenega prejela. Zato je lahko razumljivo, da oče. predno ga poberó, obrišejo roke, potem nataknejo očali in gledajo štirivoglato novost od vseh strani, mati pa stegnejo roko po njem in pravijo: „Čaj no, daj ga sem ! Saj ti nič nevidiš?1' „Ej, fant naj ga pogleda , saj midva ne zna'.a pisanega brati —" rekó oče in podajo pismo meni. Jaz ga vzamem v roke in pogledam napis. „Na-me je, oče, ná me" — zavriskam potem. „No, saj sem vedela, da bo kaj tacega" — se oglasijo mati — „v Kamniku se gospodje jeze, da je naš prvi, zdaj bo pa zaprt ali pa ti." „Tiho bodi I" — velé oče — „saj še ne veš, kaj je v njem. Naj ga fant prej prebere. Le pazi, da ga ne raztrgaš" — rekó potem meni in mi ga dajo v roke. Pismo je nekaj posebnega; dokler je še zaprto, je svetišče, v ktero si ne upa vsak drzno pogledati. Zato sem tudi jaz sukal list v roki in nisem prav vedel, kako odpreti ga, ker še nisem nikoli nobenega odprl. Po mnogih težavah je vendar razpečateno in razvito, vsi trije stopijo okoli mene in oče vele: „Glasno beri! boš že znal I" Kaj je bilo v pismu in kdo mi je pisal? Gospod kaplau mi je v kratkih vrstah naznani), da pater guardijan želi, naj bi jaz, če morem, prišel brž tje, ker me potrebujejo za ministri-ranje in druga samostanska opravila, stanovanje in hrano bom imel v kloštru; tudi se bom lahko učil, ker ne bo toliko dela, da bi ves dan imel opraviti. Kdo je bil tega pisma bolj vesel ko jaz! Doma, kterega sem se bil v enem letu odvadil, se nisem bil zopet privadil v enem tednu, tudi je bila v samostanu hrana boljša in tistih hurovih kmetiških fantalinov ui bilo. Domače pa tudi lahko vidim, saj so tako pogosto ob-iskavali me. Tako se napotiva z očetom že drugo jutro memo fare, kjer pa ni nobenega gospoda dama, proti Kamniku obložena z vsem, kar se je I očetu za-me potrebno zdelo. bi prav rojen Slovenec ne bil, je pa naturali-ziran Slovenec. Češki poslanci so izročili cesarju izjavo, kjer povdarjajo pravice češkega kraljestva. Rieger je prosil cesarja, naj varuje in brani češko narodnost; cesar mu je odgovoril, da je prijatelj češkemu narodu. Ufttavovcrci so se bahali, da jih je bilo 161 zbranih (prej so po časopisih vpili, da imajo 175 glasov). V resnici jih je prišlo le 151, pa skupni program jih je podpisalo le 139, tedaj zanesljivih imajo le 139. Iz |ir«^stolnega govora razvidimo, da vlada hoče v marsičem vstreči ljudskim željam in zahtevam: odpravilo se bo posilno legaliziranje, naredila postava zoper oderuštvo, davki na posojilnice se bodo znižali, nekoliko nepotrebnih uradnikov odpravilo, pri garanti-ranih železuicah se bo menj podpore dajalo, štedilo se bo tudi pri armadi, kar je mogoče, ne da bi se vojna moč oslabila , naredila se bo nova obrtniška postava, nov civilni pravdni red, nove kupčijske pogodbe itd. Dobro znamenje je, da se vlada ozira na vse po ljudstvu izražeue želje, tudi narodno ravnopravnost obeta uvesti. Iz vsega je razvidno, da ima vlada poštene namene, da smo veliko na boljem, da se bližamo davno zaželjeui spravi narodov. V L i psi j i je izišla knjiga z naslovom: „von Schmerling bis Glaser-Uoger," ki v živih potezah popisuje politiko avstrijskih liberalnih vlad, ter jim očita, da niso za svobodo in napredek n česa storile. Muogo potrebnih del niso dovršile, kakor civilni pravdni red, ker sedajni večidel izvira iz prošlega stoletja, ter je že zastaran, tudi v gospodarskih zadevah so mnogo koristnega opustili. Pisatelj meni, da Schmerlingu in Giskri bi se še dalo odpustiti, drugače pa je z Auerspergovo, ki v sedmih letih ui našlo časa za najbolj bistvene stvari, temuč se bavilo s zatiranjem opozicije, s koniiskovanjem itd. Dobro sodi pisatelj o centralizmu, iu neumno se mu zdi, trditi, da je centralizacija potrebna in koristna za Avstrijo, iu konstatira, da Bte dve tretjini pre bivalstva zoper centralizem. Knjiga ustavovercem oč ta še mnogo bridkih stvari. Tedaj že na Nemškem spoznavajo podlost ustavoverne stranke v Avstriji. V nanje države.. lin cz bolgarski je bil od rumun-ekega zelo prijazno sprejet in kakor javljajo poročila, je sklenjena zveza mej Rumunijo in Bolgarijo Bratianov organ pa celo priporoča zvezo vseh bolgarskih državic, kot jedino sredstvo proti nevarnostim , ki jim groze od za-paduih velikih držav. Da bi se rumunski, grški in slovanski elementi na otoku res kedaj tako združili ni verojetuo , če bi tudi bilo koristno materjalnomo kakor duševnemu razvitju or-jenta. Angležem grozi nova vojska. Kirnianci se vedno bolj sovražne kažejo Angležem. Anglija se je po vseh delih pridobila ozemlj , a si ni znala za se pridobiti zaupanje novih svojih podložnih, uiti se sprijazniti z mejnimi vladarji. Augležem niso kolonije dežele, za ktere je tudi treba skrbeti, temuč le molzna krava, ki jo angleški kramarji molzejo. Indijski in druge ljudstva le zato ostanejo pod angleškim jarmom, ker mislijo, da so Angleži tako mogočni, da jih premagati ni mogoče. Ko pa enkrat zvedo, da Anglija ni tako silna se bodo začeli puutati, in se bodo naposled osvobodili angleškega gospodstva. Angležem vojska z Birmani utegne sitnosti delati, ker so ravno zdaj zamotani v vojsko z Algani. Birma je pa veliko in tudi precej obljudeno kraljestvo in bodo jej nasproti morali Angleži poslati precej vojske, če nočejo biti tepeni. Vojna zguba v Birmi bi bila mnogo škodljivejša za Angleže nego so bili jih vojni nevspehi v južnej Afriki. Indijski podložni bi hitro zvedeli o porazih angleške vojne in bi se utegnili vzdigniti zoper svoje tlačitelje. Birma meji z angleško Indijo, in zgube bi se ne dale zakrit. Iz l*etr»gra