Uredništvo: Schilleijeva cesta štev. 3, m dvorišču, L nadstropje. « * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob <4. uri popoldne. * * Sklep urednifitva ob 11. uri dopoldne. * » Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Štev. 210. Teiefonsk. steviik»"«^] Celje, v sredo, dne 15. septembra 1909. Vpravniftv«: Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12^50 četrtletno ... K 8'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— aa vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust i Posamezna štev. stane 10 h.! Čekovni raòan 48.817. Leto I. Zadnji poziv slovenskim starišem! Čas je tn, ko pošiljate otroke svoje, Vaš up in Vaš ponos, zopet v šole, kjer bi se isti izobrazili in v vedi spo-polnjevali za svojo bodočnost. Slovenski stariši! Ne gre se nam za agitacijo v prid slovenski stvari, ne, hočemo samo, da se otrok kaj nanči in da se mn postavi temelj za bodočnost. Vprašamo Vas, kje se bode otrok boljše nčil, ali v šoli, kjer mn je potreba prinčiti se šele nemškemu jeziku ali tam, kjer se podučuje v domačem slovenskem jeziku? Da se lahko priuči človek nemščini 1 v višjih razredih slovenskih ljudskih šol, o tem nI treba dvomiti. Otroku, pohajajočemu v mestne nemške in šulferanjske šole, se vcepi v mladih letih že sovraštvo do onega jezika, v katerem ga je naučilj mati Izraževati svoja čustva In svoje besede. Da, množe se slučaji, ko otroci, pose-čajoči nemške in šulferajnske šole, zaničujejo in celo psujejo lastno mater, ker je govorila ista slovenski. In v take šole, kjer bi se priučil najdražji zaklad Vaš, Vaš otrok, sovraštvu do onega naroda, ki živi celo tisočletje na rodovitni štajerski zemlji naši, v take šole bi Vi pošiljali otroke Vaše? Slovenski stariši! Ne uvldevate li, da storite velik greh, ako pošiljate otroke svoje v šole, kjer se morajo priučiti isti šele tujemu jeziku In se na podlagi tega izobraziti ? Slovenski stariši! Ne uvidevate, da je največji zločin, ako postanejo otroci Vaši janičarji lastnega naroda In grobokopl onega jezika, v katerem ste govorili VI, očetje In predniki Vaši? Stariši 1 Dolžnost Vas veže, da pošiljate otroke svoje v slovenske šole In ne , v nemške In šulferajnske zavode. Poučni tečaj „Zveze nar. društev" v Celju. Konec. Nedeljska predavanja v Sokolskem domu. V nedeljo dopoldne je imel zjutraj najprej posvetovanje novoustanovljeni abstinenčni krožek. Ob 9. uri se je pričelo velezanimivo predavanje gosp. dr. Pavla Grošlja, iz Ljubljane o modernem svetovnem nazoru. Z izvan-redno duhovitostjo nam je podal sliko razvoja moderne naravoslovne vede iz nekdanje znanosti primitivnega človeka, ko je bil duhovnik znanstvenik, filozof in duhovnik obenem. Moderna znanost sloni na principu lastnega opazovanja, eksperimenta, empirije. V velikih potezah nam je podal predavatelj razvoj te znanosti pod Newtonom, Ga-lilejem, Baconom, očetom empirije, kako so posamezne panoge prirodoslovne vede na podlagi teh principov prišle do enot: kemična znanost do prvine in atoma, fizika do sile in snovi i. t, d. Naloga svetovnega nazora je, da te enote združi v enotno slik«. Jasno je, da se mora svetovni nazor menjati z napredkom znanosti. A znak modernega svetovnega nazora je, da postaja priroda vedno bolj enotna in da se krči množina njenih tajnosti. Kadar ho mogoče ves svet razlagati iz enega samega principa, je naloga svetovnega nazora končana. Predavatelj je v krasnih potezah slikal vedni razvoj znanosti: kemiki so prišli še do manjših prvotnih elementov: elektronov, fiziki pa razlagajo vse fizične prikazni kot posledico ene sile: eter ja. Slikal je nastanek in razvoj vesoljstva po teorijah Kanta, Laplacea in drugih učenjakov, slikal je razvoj živalstva in rastlinstva iz stanic, opisal, kako moderna veda stremi vedno za novimi odkritji, kako vedno išče novih resnic. Človeški duh ne miruje, ampak hrepeni priti slednji tajnosti vesoljstva, prirode do dna. Predavanje je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. — Nato je potovalni učitelj Ciril-Metodove družbe g. Ivan Prekoršek podal nekoliko misli o obrambnem dein, o potrebi reform v družbinih podružnicah, o tesnejšem stiku med podružnicami in o ustanovitvi pokrajinske zveze štajerskih podružnic. Ker tozadevna sprememba družbinih pravil še ni potrjena, se zveza še danes ne more ustanoviti-, vendar se naj izvoli pripravljalni odbor, ki vzame to delo v roke. V vodstvu te pokrajinske zveze bo imela vsaka podružnica svojega delegata. V področju pokrajinske zveze se ustanove tudi posamezna okrožja. Osnovalo bi se jih za enkrat pet in sicer celjsko, brežiško, ptnjsko, ljutomersko in mariborsko. Tako organizirane in v tesnih stikih bi postale naše štajerske podružnice trden temelj izobraževalnega, kulturnega dela med narodom. Podružnice pa morajo navstati v vsaki občini. K debati po tem navdušeno sprejetem govoru so se oglasili gg.: Va dn al, ki želi vedeti, ali se tudi za majhne občine lahko snujejo podružnice; Knafiič, ki posebej povdarja, naj se podružnice snujejo le za majhna okrožja, ker le take lahko res aspešno delujejo; Cvetko, ki misli, da bi bilo dobro, da bi pri takih majhnih podružnicah naj odbor tvorila morda le predsednik in blagajnik; prof. Jošt, ki nasproti temu povdarja, da naj bo v odboru le več ljudi, ker čim več delavcev v odboru, tem boljši so uspehi; Prekoršek, ki poda neka pojasnila glede pokrajinske zveze in snovanja podružnic. Izvolijo se v pripravljalni odbor pokrajinske zveze: dr. Dolar, dr. Lipoid in dr. Kalan. Predsednik g. Pesek preide nato k zaključenju poučnega tečaja. V imenu celjskega odseka „Prosvete" se oglasi k besedi g. jur. Novačan. Izvaja, naj bi se taki tečaji vršili večkrat na raznih krajih, naj bi se pa tudi predavanja bodisi napisana ali tiskana podala odboru posameznih članic Zveze narodnih društev, v katerih bi se naj zopet predavala. Tako bi se inštitucija poučnih tečajev konečno izcimila v nekako pravo ljudsko vseučilišče. V imenu gostov iz Ljubljane (gg. dr. Žerjav, dr. Grošelj in Ribnikar) se oglasi g. Rib-nikar ter v navdušenih besedah izreka zahvalo prirediteljem, da se jih je povabilo; prvikrat se je to ob podobni priliki zgedilo, da so padle meje med Kranjsko in Štajersko; vedno bolj moramo stremiti za tem, da bomo hodili drng k drugemu, da se bomo spoznavali, da si bomo našli skupne cilje; nas vseh naloga pa mora biti, da vzbudimo v slovenskem ljudstvu zavest, da je Ljubljana naše središče in ne Gradec, Celovec, ali katerokoli drugo mesto. V imenu soeijalnega odseka štajerske učiteljske zveze povdarja g. Knafiič, da ponesimo s tečaja domov zavest, da moramo stremiti za skupnim delom vseh stanov v narodnem in kulturnem pogledu. Zakljuèujé se zahvali predsednik g. Pesek vsem udeležencem ter vsem činiteljem, ki so pripomogli k lepemu uspehu tečaja, posebej celjskim odbornikom Z. N. D., dalje posojilnici in lastništvu „Sokolskega doma" za prepustite? prostorov ter vsem predavateljem. Ponesimo, kar smo pridobili, ven 'med mase naroda, ker: v izobrazbi je njegova rešitev. V imenu udeležencev se še zahvali g. Knafiič predsedniku za vodstvo tečaja in za ves trnd. Med navdušenimi Živijo-klici so udeleženci zapustili dvorano „Sokolskega doma". Politična hroniha. a Štajerski deželni zbor bo imel jutri ob desetih zjutraj svojo prvo sejo. Na dnevnem redu stoji i. volitev dveh zapisnikarjev, 2. volitev štirih o^rje-valcev (verifikatorjev). a Skupni ministerski svet V skupni seji ministrov se je razpravljalo o državnem proračunu za 1910. Podrobno se je razpravljalo posebno o izdatkih za skupno vojsko in za vojaštvo v pri-klopljenih deželah. Posvetovanja pa še niso dokončana in skupni proračnn za 1910 še ni ugotovljen, ker se je pokazala potreba skrčiti nekatere postavke in je v ta namen treba predložiti proračnn strokovnim referentom posameznih ministerstev v ponovni pretres. t Prihodnja skupna seja ministrov bo v soboto. a Doknadni kredit zaradi priklop-Ijenja Bosne in Hercegovine je postavljen v skupnem proračunu za 1910 v znesku 216 miljonov kron in sicer: 64 miljonov za odškodnino Turčiji in •160 miljonov za oboroževalne troške. Ta svota mora biti dovoljena bodisi že v obliki doknadnega kredita ali kakor koli, o tem so avstrijski in ogrski ministri jedini, ker je ta vsota bila izdana s privoljenjem obeh vlad. a Izredni troški za skupno vojsko in mornarico. Vojno ministerstvo zahteva za 1910 tako velike izredne kredite za skupno vojsko in mornarico, da sta oba finančna ministra izrekla proti temu svoje pomisleke. Vsled tega je bilo treba državni proračun izročiti strokovnim referentom v zopetno pre-tresovanje, da te izredne troške kolikor mogoče skrčijo. a Ustavni načrt za Bosno in Hercegovino. V skupni ministerski seji se je razpravljalo tudi o ustavnem načrtu za priklopljene dežele. Navstali so pomisleki državnopravnega in administrativnega značaja in sicer od avstrijske in ogrske strani. Listi poročajo, da ta nasprotstva niso velika in da bode v kratkem prišlo do popolnega sporaznmljenja med obema vladama. a Novi vojni zakon ne bode še predložen parlamentu v jesenskem zasedanju. Poročilo je sicer že gotovo, toda vojna uprava ne more v tem obziru samostojno postopati. Todi vojaški kazenski red je že gotov ter izročen obema vladama v pregled, ki pa s tem delom še nista gotovi. a Nova zauinlca Slovencem. Vsled posredovanja ital. drž. posi. dr. Maranija je naučni minister grof Stürgkh preklical premestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Goriški Italjani triumfirajo. Kako nesmiselna je ta nepotrebna in izzivaječa žalitev Slovencev, sodimo lahko po tem, da je slovensko učiteljišče sedaj v Kopru, ki je gotovo bolj italjanski kakor pa Gorica in da ni vsled tega italjanski značaj Kopra trpel ni najmanjše škode. Istotako ni škodilo slovensko učiteljišče „italjanskemu" fnačaju Gorice pred 30 leti, ko je bilo še tam in je bila Gorica trikrat bolj italjanska nego je danes. „Močna in nepristranska" vlada pa tega ne uvažuje, nje glavni namen je kazati svojo železno pest Slovanom. To so pač slabe priprave za saniranje parlamentarnih razmer. Pričakujemo, da .bodo slovenski poslanci spregovorili o tem prav resno besedo z bar. Bienerthom, ko je povabi na konference. a Ogrska kriza Cesar bode danes sprejel ogrskega ministr. predsednika Weckeria v avdijenco. Položaj je resen. Kossuth se ni priključil stranki 67-desetnikov ter pojde svoja pota, Weckerle in Andrassy pa svoja. V današnji avdijenci se bode odločilo, katero stališče bode krona odobrila, Weckerlovo ali Kossuthovo. a Rusko - nemški konflikt. Nemški konzul v Charbinu je izzval hud konflikt z ruskimi oblastvi. Nemški konzul Daumüller je pozval Nemce v Charbinu, naj ne plačujejo ruskim oblastvom nikakih davščin in naj priznavajo samo kitajska oblastva. Ruska oblastva so na to zapečatila vhode nemške trgovine Heitmann i Aurenhammer, a nemški konzul je strgal ruske uradne pečate z vrat. — Večje ,drznosti si ne moremo misliti. Dnevna hroniha. v Strašna nevihta je na Češkem razsajala v nedeljo. Najhujše je bilo pri vasi Trebovetice. Tam se je usula strašna toča med bliskom in gromom in je vse potolkla. Voda je narasla 3 metre višje kakor navadno. Izmed 81 poslopij se jih je podrlo 44 celo ali pa deloma. Neke hiše sploh ni več. Ljudij je utonilo 8, živine 70. Petdeset rodovin z 300 glavami je brez strehe. v Nov reglement, ki bi se bil moral že pri letošnjih novincih uvesti, so prihranili za prihodnjo jesen. Pravijo, da je ta odložitev v zvezi z ogrskimi zmešnjavami. v Knez Bülow naj postane, kakor mu svetujejo „Tj. N. N.", kandidat meščanskih strank mesto posi. Schacka. Ta je zastopal okraj Eisenach-Dermbach. v Kraljevič Gjorgje zahteva baje pol milijona frankov odpravnine in 20.000 Fr. letne rente. v Ponesrečen poskus. Eo je bil Rosegger izdal parolo za zbiranje darov, s katerimi bi se naj potujčevala nenemška deca, so skoro vsi drugi narodi takoj odgovorili, z večjim ali manjšim uspehom. Tudi dalmatinska lista ^Dalmata" in „Risorgimento" sta priporočala, da naj tisoč premožnih Italjanóv vplača po 500 kron za narodni sklad. Ali na žalost italjansko ni nijeden list tega poziva ponatisnil, razven „Italia all' estero" v kraljevini in tržaški „Indipendente". In danes, ko je minulo pol leta od tega, imajo Italjani že — tisoč kron. Dopisi. a Slovensko gledališče v Mariboru. Dramatično drnštvo, ki se »je ustanovilo meseca avgusta t 1. se je sledeče konstituiralo: Gospod Srečko Stegnar predsednik, dr. Fran Rosina podpredsednik, Viktor Turnšek tajnik, Ivan Kejžar blagajnik, Peter Poč gospodar, Vekoslav Bahovec, Vekoslav Benkovič, Stanko Marin, Štefan Medved, Jakob Novak odborniki. — Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici se naznanja, da je odbor sklenil, da se vabila posameznikom ne bodo več razpošiljala ampak se bodo predstave objavljale samo potem lepakov in časopisja, ker nam povzroča poštnina preveč stroškov. Obenem prosimo mariborske in druge narodne kroge, da pridno pristopajo društvu kot usta-novniki ali podporniki ter se po zmožnosti odzovejo oklicu, ki ga namerava drnštvo v kratkem razpošiljati, da se tako odboru, ki je sicer pridno na delu, pa mu manjkajo sredstva, pomore, da bo mogel izpolnjevati svojo težko in vzvišeno nalogo probujati narodno zavednost v Mariboru in okolici zlasti v onih krogih, katerih se loteva narodna mlačnost in l^ezbrižnost. — Ustanov-nina znaša enkrat za vselej 50 K, podpornina 3 K 20 vin. na leto in se lahko plačuje tudi v obrokih. Dame in gospode, ki nameravajo sodelovati kot diletantinje in diletanti, prosimo, da se pismeno ali ustmeno priglasijo odboru ako še tega niso storili. Vse pošiljatve in pisma naj se pošiljajo pod naslovom „Dramatično društvo v Mariboru". v Iz Kostrivnioe. Ker je „N. Dn." tako mimogrede omenil kostriv-niško čukarijo, zabavljajo klerik. na vse mogoče načine po „Straži". Ne bode torej odveč, ako sprejmete daljši dopis v Vaš cenjeni list, da potolažite čuke. Pričela sq je cela komedija kakor zmiraj takoj pri maši; pri pridigi se ljudstvo primerno preparira in pozneje pridrži pri „slavnosti", kajti drugače nastane nevarnost, da noče nikdo priti gledat čukov. Po maši je naznanjal burni „holchaker-marš", da nastopijo mariborski čuki. Pristopicalo je nekaj mladih nezrelih fantkov, ki so že bojazljivo naprej prosili za usmiljenje pri gledalcih, da bi jim „telovadbe" preveč ne zamerili. Po ne posebno ritmični godbi, katero je vodil dični nadučitelj Osmetz (alias Ozmec) so se fantki lovili pri 4 prostih vajah, da je bilo res veselje. Jeden je kar brez znamenja začel — najbrž mu je bilo pri dolgočasni godbi preveč čakanja — in frk, frk, zletijo drugi čuki za njim vkljub obupnemu obrazu načelnika! Z godbo so se še pozneje parkrat skregali. Konečno je bilo načelniku vendar preveč in napodil jih je nazaj v šolo, kjer jim je prepustil gotovo prostore — Osmetz. Gledalci so se sicer izvrstno zabavali, zlasti so delali kmečki fantje prav slane dovtipe. Dekleta so jih vabile: „Pridite še kaj" — domači fantje jim itak ne napravijo take šale. Po tej vzpodbudni javni telovadbi, ki obeta zares krasne „uspehe" čukov, s« se zbrali ljudje — nad 200 — v bližnjem majhnem kozolčku. Največ pa se jih je našlo po gostilnah ali pa so odšli domu. Zbrane je pozdravil župnik Gomilšak; gospod ima dobro humori-stičnožilo, ker je imenoval čuke „krepko četo orlov". Poslušalci so mu kvitirali dovtip z veselim nasmehom in pomeži-kovanjem. Na koncu govora je odmeval zelo slaboten „živijo". Na to je nastopil nek klerikalni „akademik", mož je član „Zarje", kar pove dovolj. Govora se je slabo nagulil, še zabavljanje mu ni gladko teklo ; delal je dolge odmore, katere je izpolnjeval z globoko občutenimi è, è, è .. Ljudje so sicer Imeli sočutje z njim. Neki Rezrnan je pozdravljal shod v imenu 14 dni stare klerik. di j. Zveze; zborovalci so mu to zatrjevanje mladosti prav radi verjeli. Kri-ževski žnpnik je trdil, da je vera v nevarnosti in ravno katoliški mladeniči so poklicani, da rešijo svet brezvernih liberalcev in socijalistov. Neki Šut iz Maribora je obrekoval slov. naprednjake, da so nemškutarji; mož je čisto pozabil na Osmetza in Verstovškove konference .. Tudi bi ne bilo slabo, ako bi omenil Roškar ja! O deklamacijah se ne splača govoriti. Uboga Hribar in Gregorčič! Splošno je vladala velika dolgočasnost. Zato pa se je tuintam oglasil kak zborček. Ginljivo je bilo videti mešanico pristnih katoličanov, v katero sta se zmešala nadžupnik Korošec in — Osmetz! Ali je bil ta dan zopet Ozmec, ko je jedel in pil na katoliški podlagi, to še ni. svetu znano. Moža si sicer moramo enkrat malce ogledati. Nekdaj navdušeni pobočnik ljutomerske požarniške zveze se čuti sedaj med Nemci — Nemca i-n med klerikalci klerikalca. Prišel je z Verstovškom in Ro-škarjem vred dojprimernega svetovnega naziranja. V Rogatcu agitira med svojimi kolegi za Sporn ovo gostilno, kamor vsled znane afere ne gre nobeden Slovenec, v Kostrivnici pa se druži s klerikalci, ki se ga pr«v nič ne sramujejo. O koncu slavnosti, ki je bil prav primeren naobrazbi čukov, stepa itak poročali. Menim, da bodo sedaj klerikalci s poročilom zadovoljni.. Poziv napredni slovenski javnosti. Klerikalizem še nikdar ni s tako brutalno silo butal ob slovensko napredno učiteljstvo kakor danes. Težko prenaša učiteljstvo največkrat krivične udarce klerikalne nasilnosti, a vendar junaško brani svojo čast in krepko odbija vse napade, ki mu jih predbaciva umazani nasprotnik. Ne vda se! Toda zaman ves trud učiteljstva, da ne pripomore k njega boju tudi slovenska napredna javnost ! Ni slovenske napredne javnosti samo moralna dolžnost, temveč je celo nje lastni interes, da podpira napredno učiteljstvo, ker v naprednem učiteljstvu leži naprednost naroda. Ne s puhlo frazo »prijatelj učiteljstva«, temveč dejansko pokažite, da se zanimate za učiteljska vprašanja s tem, da se vsi do zadnjega naročite na »Učiteljskega Tovariša« in podpirate po naprednih listih učiteljstvo v moralnem oziru, z naročnino pa v gmotnem oziru. Pokažite, da slovensko napredno učiteljstvo ni osamljeno, da je z njim tudi slovenska napredna javnost, ki ga podpira in brani! Opomba: Vse napredno časopisje prosimo za ponatisk tega poziva! Štajerske novice. d Namestnik dež. glavarja. Doslej je bila že dolgo let navada, da se je vzel namestnik dež. glavarja iz vrst slovenskih dež. poslancev. Notabene je ta navada upeljana tudi po drugih deželah, koder biva dvoje narodov. Celo zagrizeno nacijonalni graški „Tagbl." je priznal, da je mesto slov. namestnika dež. glavarja „posestno stanje" Slovencev. — Poročali smo nedavno tega, da bi to mesto radi dobili nemški kršč. socijalci. Ultranemška „Marb. Z."., hujska sedaj te, naj bi se uprli imenovanju Slovenca in reklamirali mesto dež. glavarja zase, češ, da gre pravzaprav njim in da tudi ne gre po nepotrebnem poviševati ugleda vseslovan-skih hujskačev (mišljeni so slov. klerikalci!) na Spod. Štajerskem. No, mi mislimo, da je celi prepir sedaj že zapoznel in ima morda le postranske nemško-strankarske namene. Kajti imenovanje je sedaj gotovo že perfektno. — Zanimivo je poročilo „Tagbl.", da je dež. odbornik Robič odklonil mesto namestnika dež. glavarja. d „Dr. Mih. Napotnik." Pod tem naslovom, je hotela priobčiti „M. Z." minulo soboto uvodnik, katerega ji je pa drž1, pravdništvo popolnoma konfis-ciralo. Je moral biti že zelo ljubeznjiv! Čudimo se sicer, zakaj se mariborski Nemci tako jezijo na g. škofa! Saj jim vendar ne stori prav nič hudega, ne v narodnem ne v verskem oziru — ravno nasprotno, Slovenci bi imeli prej povoda za pritožbe radi škofa, ki ne misli vselej _ na to, da škofuje v slovenski škofiji! Dokazov nam žalibože ni treba ponavljati . . d Iz Ptuja se nam piše: Velika ljudska slavnost, ki se je vršila v nedeljo dne 12. t. mes. v Narodnem domu, obnesla se je sijajno. Vsi prostori so bili natlačeno polni in pokazalo se je, da so za take prireditve mnogo premajhni. Duhovnika ni bilo nobenega, zato pa tem več kmečkega ljudstva iz okolice. Tudi vrli Mariborčani in Ormožani so nas obiskali v lepem številu in celo iz Ljubljane je prihitelo nekaj gostov. Ker je bila policiji prideljena tudi žaudarmerija, poskrili so se znani nemškutarski razgrajači. v Iz Št. Petra pod Sv. gorami. Klerikalci bodo gotovo sedaj v svet poročali o velikanski udeležbi na „mla-deniškem" shodu na Sv. gorah. Treba pa je povedati da je bil v nedeljo 12. sept. Marijin praznik in Sv. gore so znana božja pot; tako se število ude-leženikov samo po sebi razlaga. Klerikalci pač izrabljajo take prilike za svoje hujskarije. d Slovenski odvetniki — posnemajte! Prejeli smo sledeči dopis: V neki veseli družbi sedeča dva slovenska odvetnika sta navduševala navzoče goste za družbo sv. Cirila in Metoda. Da podkrepita svoje besede, obljubila sta slovesno, da darujeta ves zaslužek, ki ga prejmeta 13. in 20. septembra letos pri obravnavah Ciril-Metodovi družbi! Dostaviti nimamo druzega kot: čast takim možem. Posnemajte vsi narodni slov. odvetniki in darujte, če že ne ves, vsaj polovico zaslužka 13. in 20. sept. Ciril-Metodovi družbi! — Eden od navzočih. d Kdo je lažnjivec Ì Priobčili smo nedavno tega izjavo g. Woschnagga iz Šoštanja, da je imel ponovnapo-litična pogajanja z dr. Korošcem. Zato smo seveda sedaj mi laž-njivci . . Zakaj pa se ne obrnete na Woschnagga samega, ki je vendar to trdil, gg. v Mariboru? Zakaj njemu ne očitate, da je lagali* Mi smo kot vestni časnikarji objavili njegove besede — obrnite se torej sedaj» na njega! Ali pa se morda bojite ? Človek bi mislil tako, kajti kdor tako prostaško psuje kakor duhovniški list „Straža" v tozadevni notici — ima slabo vest. XIV. poročilo Južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu z dne 15. septembra 1909 o hmeljski kupčiji v Savinski dolini. Obiranje hmelja je obče končano. Množina pridelka — zlasti pri poznem hmelju — je za 15 do 20% manjša kakor se je cenilo. Vsled zelo živahne kupčije v minulih tednih ste že dve tretjini letošnjega pridelka prodani. Sedaj je kupčija bolj mirna. Vendar se cena ni spremenila. Društveno vodstvo, d Za železnico Maribor—Zeleni travnik. Mariborski občinski odbor je sprejel nujni predlog, v katerem se poziva deželni zbor, da čimpreje sklene gradnjo železnice Maribor — Zeleni travnik. v Iz Lopate pri Celju. V nedeljo dne 19. tm. vrši se pri e. Podpečanu po domače „Tišlerju" domača zabava z godbo. Pri tej priliki naredi „Šmar-tinski pevski zbor" izlet v omenjeno gostilno in je upati, da se zbere prav mnogo sosedov ob štirih popoludne v omenjeni gostilni. Na svidenje! v čebelarska podružniea za Celje in okolico priredi v nedeljo 19. tm. ob pol 3. uri popoldan pri gospodu Ferdinandu Rozmanu blizu Laškega trga čebelarski shod. Gospod potovalni učitelj Jurančič bode predaval in ob enem l raktično poučeval o jesenskem delu in o pripravljanju čebel za zimo. Čebelarji laškega okraja udeležite se tega shoda polnoštevilno! d Iz Laškega trga. Pri včerajšnji volitvi v pridobninsko komisijo v 3. iu 4. razr. so zmagali Slovenci. v Iz Svetinje. Prvi čin v korist našega ubogega ljudstva odpreblagega za blagor svojih faranov vnetega gospoda župnike Bratušeka je bil, da si je dal od Veličanskih kmetov k svojim goricam v Jeruzalem zastonj opeko voziti, drugi pa, da je poberačil po fari nepostavno zbirco. Vedno jadikujemo ter kličemo po toči in suši poškodovani državo na pomoč, a dovolj pa še imamo, da dajamo sitim kruha, da tem ložje potem pojedine in veselice prirejajo. d V vinogradih občine Gotovlje se je 13. t. mes. uradno konstatirala t r s n a u š. d Shod drž. poslanca dr. Ploj a se vrši v nedeljo dne 19. sept. ob 3. uri pop. v Olrežu pri Središču, in sicer v Rakuševi gostilni. G. dr. Ploj bode govoril o političnem položaju. d Sveže jabolčno evetje nam je poslal g. Zdravko Turin, pismonoša v Trbovljah. Hvala za pozornost! d Pri obč. volitvah v Studencih pri Mariboru so zmagali v 3. razredu s pomočjo slovenskih glasov socijalisti s 142—170 glasovi. Nemškutarji so dobili 112—136 glasov. d Umrl je v Mariboru vodja vini-čarske šole g. Franc Kraner. d Slovenski se učijo ! „Marb. Z." ima navado, da grozovito zabavlja na vse, kar je slovenskega, v včerajšnjem listu pa poživlja Mariborčane, naj obiskujejo nek slovenski jezikovni tečaj, katerega priredi vadnični učitelj Herbst. Priznanje, da se tudi v Mariboru danes ne more več izhajati brez slovenščine. v Iz Hoč. Pretečeni teden se je peljala s Pohorja učenka Barbara Gra-šič na polnem vozu drv. Naenkrat so se voli splašili in deklica je padla z voza. Neko drevo, ki je bilo za voz obešeno, jo je prijelo in ji je odtrgalo polovico meče na nogi. d Od Velike Nedelje. Klerikalni shod, ki se je vršil v nedeljo dne 12. t. m. pri g. Miklnu, je bil še precej obiskan, posebno, ker je bilo nad polovico žensk. Da se ni zgodilo ničesar hudega, je soditi iz tega, ker je kaplan Štuhec klical na.korajžo rekoč: „Ko-rajžen mora biti človek, mene so že psovali, tepli in opljuvali, pa me zopet vidite danes tukaj!" Jako lepo, gospod kaplan, da se Vas nič ne prime, ljudstvo pa je zmajalo z glavami, ko je slišalo te besede iz ust — duhovnika. Mislilo si je čisto prav, da se kaplanu to gotovo ni zgodilo pri službenih opravkih. Tndi slavnoznani „poslanec" Meško (ki je pri Bolfenku kazal fige) je nekaj pridigal. Kako globoko so kmetje umeli duhovita njegova razmo-trivanja, kaže zahvala predsednika Meška, župana iz Trgovišča, ob sklepu shoda. Rekel je: „Zahvaljujem se vam za nazore, ki ste jih razkladali, in ki so pogubljivi za slovenski narod! Živijo^" Lepo od g. župana Meška, da je zabrusil svojemu poslancu resnico v obraz! Ob priliki se bodemo na njo sklicevali. d le Breite. V nedeljo popoldne so se peljali člani Turnvereina v Brežicah v Hrastnik, pa ne telovadit, ampak napadat in ubijat ljudi. Ti turnerji so prišli v Hrastnik Še le z večernim vlakom, torej ko je bila telovadba že končana in tedaj le radi tega, da bi se lahko udeležili med potjo nazaj napadov na Slovence. O njihovem jnnaškem in nemškega naroda v resnici vrednem delu v Zidanem mostu in Vidmu je „N. D." že poročal. Ker ni bilo več mogoče ustaviti vlaka ter takoj prijeti storilca na Vidmu, naznanilo se je storjeno hudodelstvo brzojavno pred prihodom vlaka v Brežice. Slučajno sta bila na postaji pri prihodu vlaka dva orožnika ter v bližni gostilni več Slovencev. Vest o storjenem dejanju je seveda naše ljudstvo grozno razburila in upravičeno moramo trditi, da oba orožnika nista storila svoje dolžnosti. Namesto da bi bila pridržala turnerje tako dolgo na kolodvoru, da ^bi došla iz Vidma še natančne j a brzojavna informacija, na podlagi katere bi morala nastopati proti turnarjem na postaven način, pustila sta jih oditi in njim nis^a vkljub večkratnim opozarjanjem navzočih zastopnikov občine Zakot in drugih Slovencev niti preiskala žepov, da bi se videlo, če je še kdo nosil samokres s seboj. Ti turnerji, ki so že med potjo dovolj pokazali, da so pripravljeni k vsem silovitim dejanjem, so odšli iz kolodvora v mesto Brežice oboroženi s težkimi železnimi palicami, katere se sploh ne smejo nositi. Zastopniki občine Zakot so odločno protestirali nasproti c. kr. žandarme-riji proti dovoljenju nošnje tega mo-rilnega orodja ter zahtevali, da morajo turnerji te železne palice in drugo odložiti ter da ne smejo korakati skupno skozi občino Zakot. C. kr. žandarme-rija je rekla, da ne sme ničesar ukreniti (mogoče vsled višjega ukaza). G. vodja okrajnega glavarstva, komisar Schaffenrath, vprašamo vas, kako boste še sedaj zagovarjali svoje postopanje nasproti nam Slovencem? Sokolom, ki še niso nikdar pri nobeni priliki nikogar pobijali oziroma streljali po ljudeh, prepoveste vse. Sokoli ne smejo biti oboroženi in niti korakati korpo-rativno skozi mesto, a proti nemškim turnarjem ne ukrenete ničesar. Pa kakor za turnarje, pride tudi za vas že dan plačila in skrbeli bomo z vsemi močmi za to,