Tovmcme-k		JUuii
v BELJAKU Rathaus-gasse in Karlgasse obleče šolsko mladino najbolje in najceneje.	kuliurno-politično glasilo	H (SdTM	tudi Ti ^cedt/se*n pci
Obleke, srajce, perilo, flanele, barhenti v		
		interentu
naj večji izbiri.	6. leto / Številka 36	V Celovcu, dne 9. septembra 1954	Cena 1 šiling	
Smo res taki?
Trezna in stvarna presoja položaja je za uspeh nadaljnjega dela nujno potrebna.
Z vsakim delom je treba nekje pričeti. Mnogo stvari je, ki jih lahko začneš opravljati od vsega začetka, kot če bi odvijal nit s klopčiča: začneš pri enem koncu in končaš pri drugem, človekovo življenje ni tako. človek je po svoji naravi socialno bitje in je postavljen v neko gotovo okolje. Okolje je predpogoj za človekov obstoj.
Če gledamo današnji svet, naše okolje, ljudi in stvari okrog sebe, se nam nudi kaj pestra slika. Vse naše dojemanje pa preveva mrzličen občutek naglice in hitrosti, v kateri živi moderni človek dvajsetega stoletja in ki se stopnjuje iz dneva v dan. Vsak dan pričakujemo novih poročil o novih rekordih ne samo v športu, ampak tudi na vseh področjih človekovega udejstvovanja. In mi sami postavljamo vsak dan nove rekorde. Tekmujemo s časom in dogodki, z delom in počitkom, z vsem našim življenjem.
Delo so včasih opravljali z večjim trudom, a kljub temu z veseljem. — Kaj je delo postalo danes? Človekova zmožnost, da dela, je tako vprežena v krog človekovega življenja, da je delo samo tekmovanje s časom. Hiteti, hiteti in spet hiteti. Človekova roka je zmogla premalo, zato so si ljudje ustvarili stroje. Človekov napuh, ki je zrasel z novim ustvarjanjem, je zdaj kaznovan: človek je postal suženj stroju, ki si ga je sam ustvaril. Stroj ne pozna u-trujenosti in goni človeka, da mu brez nehanja in počitka streže, [e nenasiten, opravlja delo z lahkoto in zahteva od človeka iste zmogljivosti.
Družinsko življenje je postalo brez vsebine, brez toplote, je kakor star, obrabljen in oguljen plašč. Daje 'še zunanjo sliko, nima pa več moči za notranje oblikovanje moža, žene, otrok. Današnja družina je postala v mnogih primerih namesto življenjske celice narodove le še oskrbovalna zadruga in skupno prenočišče. Na mesto žive skupnosti je stopila samo gola oblika zunanjega videza. Na mestu bogate vsebine izija gola praznota.
Današnji človek hlasta za zabavami. Miru ne prenese. Če ni drugega, mora vsaj radio delati hrušč. Saj ni aparat odprt zato, da bi ga kdo poslušal, da bi kdo kaj; zvedel, da bi kdo kaj imel od tega. Odprt je pač zato, da s svojim truščem pripomore k današnjemu človekovemu hlastanju za zabavami, da mu izpolni vrzel, ki bi utegnila nastati; prav je zato, da je odprt, da ni miru. Ne pri kosilu, ne pri večerji, ne zjutraj, ne čez dan nima človek miru. Vedno čini več raznovrstnega šumenja okrog sebe, to je njegov cilj. Vsak dan mora biti izpolnjen in napolnjen z vso mogočo pisano in največkrat nevredno šaro, samo da človek ni sam, samo da ne pride do miru.
Nedelja je bila včasih Gospodov dan. Gospod je odločil sedmi dan za 'počitek človeku in sebi v slavo. Današnji človek pa je naredil iz nedelje svoji dan. Koliko ljudi danes res še pričakuje nedeljo zato, da bi dali Bogu dolžno čast? — Tudi nedelja danes ni več dan miru. Pričakovati bi bilo, da si ho izmučeni in upehani človek, ki so ga stroji ali pisarne držale cel teden v svojih kleščah, vsaj' v nedeljo odpočil. A vsi vemo, da temu ni tako. Za noben dan v tednu se ne napravi toliko premišljenih in pretehtanih načrtov kot za nedeljo. Vsa skrb samo iz bojazni, da bi nedelja ne bila ..prazna”, ..dolgočasna”. Ves nemir in šum, ki je med tednom obdajal človeka, se v nedeljo še stopnjuje. Hlastanje celega tedna se naravnost zgosti v hlastno uživanje, da bi kdo česa ne zamudil. Tudi tu: naglica, hitrost, tempo, tempo ...
Ali današnji človek res ne utegne, da bi zavrl to motilno drvenje, ki ga je sam ustva-'il in mu potem postal suženj? Ali res ni mogoče ustvariti drugačnega okolja od te-
Spopadi pred Formozo
Bombniki in vojne ladje napadle cilje v rdeči Kitajski
Po obojestranskih grožnjah med nacionalnimi Kitajci na Formozi pod vodstvom generala Čang-kaj-šeka in med rdečimi o-blastniki na celini je prišlo v zadnjih dneh do dejanskih spopadov.
Po zadnjih poročilih so se obstreljevanju pristanišča Amoya in drugih ciljev na kitajski celini poleg letalskih napadov in topniškega obstreljevanja pridružile še vojne ladje narodne Kitajske. Vojaški opazovalci menijo, da pomeni poseg mornariških enot povečanje povračilnih akcij, zaradi obstreljevanja narodno-ki tajskih postojank na otoku Quemoyu, ki leži nasproti pristanišču Amoyu, ki so ga pred nekaj dnevi zagrešili kitajski komunisti.
Uradno narodnokitajsko poročilo objavlja, da je bilo ob zadnjem bombardiranju iz zraka in iz morja potopljenih čez 100 komunističnih džunk (malih kitajskih ladij) in da je letalstvo izvedlo preko 150 poletov proti pristanišču Amoyu in proti ciljem na celini. .Bombardirali so predvsem obrežne topniške postojanke in poslopja, ki služijo za izbiranje vojaštva. Na več krajih je bilo opaziti številne požare, škoda naj bi bila ..ogromna”.
Komunistično poročilo radia Peking pravi, da je ob napadu na Amoy, ki ga je izvedlo 92 n a rod nok i ta jskih letal, bilo eno sestreljeno, 19 pa da je bilo poškodovanih.
Francosko stališče ob novem položaju
Francozi bi bili pripravljeni na
Francoski ministrski predsednik Mendes-France je govoril na banketu, ki se ga je udeležilo 95 domačih in tujih novinarjev in ki ga je angleško-ameriški tiskovni klub priredil njemu na čast.
Podčrtal je, da njegova vlada podpira Atlantski pakt, za bodočnost se je izrazil optimistično in je govoril tudi o vključitvi Zahodne Nemčije v obrambo Zapada. Dejal pa je, da zadnje pripombe „niso za javnost”. Ministrski predsednik je bil videti zelo dobro razpoložen, pil je veliko mleka in pripovedoval, da ga pije večkrat na dan. Svojim poslušalcem je dal razumeti svoje prepričanje, da je Atlantska zveza zdaj »trdnejša”, kot je bila pred odklonitvijo evropske obrambne skupnosti v francoski narodni skupščini.
Zastopnik francoske vlade je izrazil mnenje, da ho konferenca devetih sil db koncu
sprejem N emčije v Atlantski pakt
tega tedna v Londonu. Najbrž bo na njej prišlo samo do razgovorov, ki „bodo nedvomno” le kratko trajali. Na podlagi teh razgovorov naj bi bili strokovnjaki pooblaščeni sestaviti nov dogovor o vključitvi Nemčije v Atlantsko zvezo in sicer ob »primernih ukrepih za kontrolo nad ponovno oborožitvijo”.
Reuterjev pariški dopisnik je mnenja, da bodo Francozi vztrajali pri tem, da novi dogovor ne bo le Evropska obrambna skupnost v drugi obleki, in da naj bi na podlagi novega dogovora bila Velika Britanija udeležena v enaki meri kot Francija.
Nadnarodne težnje naj bi bile zelo zmanjšane ali pa naj bi sploh izginile. Nadzorstvo in varstvo proti ponovni poživitvi nemškega militarizma naj bi nudila kontrola nad oborožitvijo.
0 angleški politiki
Angleški list »Vorshire Post” v enem svojih komentarjev poudarja, da se da položaj v Evropi, kakršen je bil pred izbruhom vojne, v mnogočem primerjati današnjemu, čeprav seveda pri iskanju te podobnosti ne smemo iti predaleč.
»Zopet smo pred nevarnostjo — piše list — da bi lahko Nemčija končno zagospodovala Evropi. Zopet mnogi narodi čutijo, da ne morejo zaupati Sovjetski zvezi. Toda možnosti za akcijo so drugačne. O kakem protinemškem zavezništvu s Sovjetsko zvezo sploh ni mogoče govoriti. Še vedno pa je možno, da bi Sovjetska zveza ali Nemčija prevzela vodilno in nevarno vlogo v evropskih zadevah. Glavni obrisi tega, kar je treba napraviti, so jasni in o njih smo si še dokaj edini. Ne moremo dopustiti, da bi si sovjetski blok pridobil premoč v oborožitvi. Zato moramo nadaljevati z oboroževanjem, čeprav se moramo pri tem, koli-
kor je človeško možno, izogniti nebrzdani tekmi v oboroževanju. In moramo podpreti zahodnonemške težnje po enakopravnosti, dasi ni treba jemati Adenauerjevih glasnih zahtev v taki obliki, kot so izrečene.”
In kaj' sledi iz tega za Anglijo? List pravi o tem: »Najuspešnejše bo, če priznamo, da smo po vseh bistvenih strateških ciljih danes celinska država. V dveh točkah moramo hiti jasni: Lahko se izmaknemo obveznostim, ki jih Francozi tako zahtevajo od nas; toda če to napravimo, bo evropska celina prej ali slej prišla pod nemško gospodstvo. Danes imamo možnost, ki j,e leta 1939 nismo imeli. Lahko pomagamo zahodni Nemčiji, da uresniči nekatere svojih zahtev, lahko zavarujemo Francijo pred nemško hegemonijo in vse to lahko napravimo, ne da bi pri tem postavljali temelje kasnejšemu sporu s Sovjetsko zvezo.”
Poplava je zalila mesto v Indiji
V indijski pokrajini Assam, ki je znana po svojem slovitem čaju, je reka Brama-putra čez noč tako silno narasla, da je predrla jezove nad mestom Dibrugar. Deroča voda je vdrla v mesto in odplavila, kar je dosegla.
ga, v katerega smo današnji ljudje dvajsetega stoletja postavljeni?
Prepričani smo, da je mogoča rešitev tudi iz tega stanja. A rešitev ne bo prej možna, dokler se ne bomo zavedli, kje in kakšni pravzaprav smo. Trezna in stvarna presoja položaja je za uspeh nadaljnjega dela nujno potrebna ...
Ministrski predsednik Nehru je bil na o-gledu v drugih krajih, ki jih je prizadela povodenji in je bil prišel ravno v mesto Dibrugar, ko se je zgodila nesreča. Bil je priča groznemu divjanju deročih valov. Voda je na več krajih preplavila tudi cesto in smejo samo reševalne skupine s posebnim dovoljenjem muditi se v ogroženem področju. Mesto Dibrugar šteje 50.000 prebivalcev; večina od njih je zapustila svoje domove v strahu pred poplavo še pred nesrečo. Ministrski predsednik Nehru je dejal: »Grozno je, ko moraš brez moči gledati, kako celo mesto izginja v valovih.”
KRATKE VESTI
V Rimu se vrši v dneh od 8. do 12. septembra kongres Marijinih kongregacij, na katerem so zastopani vsi narodi. Vsaka narodnost bo nastopila tudi s svojimi Marijinimi pesmimi in z narodnimi nošami in še s posebnimi proslavami. Tako bo Rim zopet poslušal slovenske Marijine pesmi, ob katerih so doslej vedno prisluhnili vsi tujci, videl bo naše narodne noše in predvsem se bo spet lahko prepričal, kako je slovenski narod vdan Mariji, svoji Kraljici.
Predsednik turške republike Dželal Bay-ar obiskuje jugoslovanska mesta. Na svojem potovanju po Jugoslaviji je obiskal tudi Ljubljano in Bled.
Sovjetska trgovinska delegacija je preteklo soboto prispela v Beograd.
Zagrebški velesejem je obiskal tudi štajerski deželni glavar Josef Krainer.
Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da se bodo v oktobru začela v Parizu trgovinska pogajanja med Francijo in Romunijo. Namen pogajanj' je, skleniti trgovinski sporazum in urediti nekatera trgovinska vprašanja.
Radio Praga je sporočil, da je češkoslovaška vlada sprejela ponudbo predsednika Eisenhowerja, da bi ZDA pomagale žrtvam poplav. Prosijo za žito, živalsko krmo in gradbene potrebščine.
VLetminški radio je sporočil, da je 'bila 4. septembra končana evakuacija vseli ujetnikov Francoske unije.
Francoski general De Castries, branilec Dien Bien Fuja, je bil v nedeljo s šestdesetimi višjimi francoskimi oficirji izpuščen iz komunističnega ujetništva in je prišel v Hanoi. Bil je videti ostarel in osivel, shujšan in izmučen in je hodil ob palici. Vse štiri mesece zapora je bil sam zaprt in ni mogel z ostalimi oficirji ne spregovoriti in tudi jih ne videti.
Štirje poslanci angleške delavske stranke so odšli na zasebni obisk v Varšavo.
V sinjskem rudniku rjavega premoga pri Splitu je preteklo sredo eksplodiral premogov plim. Deset rudarjev je podleglo poškodbam, trije pa se še zdravijo v bolnici.
Deželni glavar VVedenig je v ponedeljek sprejel angleškega 'poslanika v Avstriji. Poslanik Sir Geoffrey Wallinger je ostal pol ure v prijaznem razgovoru pri deželnem glavarju'. Govorila sta o raznih vprašanjih današnjega časa.
Pri gradnji jezu za umetno jezero na Reissecku nad krajem Kolbnitz v dolini reke Moll se je v torek zgodila velika nesreča. Tri je minerji so bili zaposleni z razstreljevanjem skalnatega rova. Pri delu jim je razstrelivo predčasno eksplodiralo. Vsi trije so bili močno ranjeni in eden od njih je kljub nagli pomoči umrl med prevozom v celovško bolnico.
Dvoje gospodarskih poslopij pri gradu Ram ob cesti iz Celovca v Velikovec je pretekli teden zgorelo. Vzrok požara še niso mogli ugotoviti; sumijo, da je bil ogenj podtaknjen, škode je okrog milijon šilingov.
Pretekli teden je bilo v Avstriji spet 1314 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 1149 ranjenih in 37 mrtvih. Ugotovili so, da je v 62 primerih bila kriva nesreči pijanost vozačev. Na Koroškem smo imeli v tem času 154 prometnih nesreč, 113 ranjenih in 3 mrtve.
BOSANSKI GOZDOVI GORIJO
Že nad mesec dni trajajo požari v bosanskih gozdovih. Ti požari se ponavljajo sko-ro vsako leto, zlasti db suši. Letos so pa zavzeli zelo velik obseg. Največji je v gozdu v okolici Koprivnice med Bugojnom in Gla-možem, kjer je zajel gozd v dolžini 6 km.
Požar gase gasilci in oddelki vojske. Domnevajo, da je požar nastal zaradi neprevidnosti pastirjev, turistov ali pa zaradi isker iz vlaka, ki vozi skozi te gozdove.
Politični teden
Pe svetu...
Vse zapadnoevropsko časopisje zdaj že skoraj soglasno ugotavlja, da je pač treba iskati novih poti: če je francoski parlament odklonil evropsko obrambno skupnost v sedanji obliki, se s tem Francija še ni odrekla sodelovanju z drugimi svojimi zaveznicami in sosedami. Padla je v vodo pač predvsem zunanja oblika nekega načrta. O evropski obrambni pogodbi se je že toliko pisalo, bilo je toliko političnih borb za in proti, da je postala vsa zadeva že le bolj zunanjega pomena. Je v tem pogledu bila tudi že v toliko zastarela — seveda po zaslugi oklevajočih Francozov —, da je postala za ves Zapad že skoraj nadležna zadeva, katero je bila trdba spraviti s sveta tako ali tako. Torej je konec tiste nameravane vojaške zveze šestih evropskih držav, za katero so skovali načrt pred štirimi leti, pa ga niso dokončali.
V	bistvu pa je polom tega načrta nekakšna koncesija Vzhodu, katero si je ta tudi težko priboril. Danes vidimo, da je odklonitev francoskega parlamenta povzročila le trenuten preplah na Zapadu in prav tako le trenutno veselje na Vzhodu. Dejstvo je, da polom evropske obrambne skupnosti v predlagani obliki ni povečal nevarnosti vojnih zapletljajev. Prej bi rekli, da je vplival pomirjevalno na odnošaje med Vzhodom in Zapadom. Pravzaprav je pri vsem šlo le za ali proti oborožitvi Nemčije. Francozi so rekli „ne”, toda dobro vedo, da popolnoma tega preprečiti ne bodo mogli. Dokler ni rešeno celotno vprašanje Nemčije, bi popolnoma neoborožena zapadna nemška republika bila za Evropo skoraj večja nevarnost kot delno oborožena. Taka praznina sredi Evrope bi bila nenavadna in večni vzrok političnih 'borb.
Splošni položaj je jasnejši kot je bil pred tedni
Je nekako tako, kot bi nekdo odgrnil zaveso pred gledalci, ali kot pri izpitu, kjer predlože naloge v rešitev. Nastal je nov položaj. in zapadni državniki so že na delu z reševanjem.
Prva posledica pariškega sklepa sta bili kratki krizi francoske in bonnske vlade. Odstopila ni nobena, toda obe sta bili v precejšnji nevarnosti, francoska še bolj kot bonnska. Iz Mendčs-France-ove vlade so izstopili najprej trije desničarski ministri nato pa še trije radikalni socialisti. Kancler Adenauer pa je pohitel s političnimi izjavami, da bi zaposlil javnost in da bi ohranil iniciativo pred svojimi notranjepolitičnimi nasprotniki.
Angleži pripravljajo tla za kompromis
Ni torej slučajno, da je Adenauer prav londonskemu časopisu „Times” dal izjave, ki naj že vnaprej pripravijo ugodnejša tla. Povedal je v glavnem, da so Nemci z odklonitvijo evropske obrambne zveze sicer zelo razočarani, da pa so prepričani, da bo prišlo do take skupnosti v kaki drugi obliki. Nemci morejo biti slednjič le v tbliko razočarani, v kolikor so si delali preveč utvar.
Vendar je Adenauer govoril stvarno, ko je dejal, da Nemčija zahteva pač popolno suverenost, glede oborožitve pa je pripravljena prevzeti gotove omejitve, kar se tiče števila vojaštva in orožja. Ta njegova izjava se strinja s Churchillovim predlogom, naj bi Nemčijo vključili v Atlantski pakt pod gotovimi .pogoji: samo določeno število čet, mednarodno nadzorstvo nad nemško oboroževalno industrijo in prepoved izdelave atomskega orožja.
14. septembra naj bi se v Londonu sestali zunanji ministri šestih držav evropske o-brambne zveze
Gre pač za nekakšno zaključno sejo po neuspelih poizkusih skleniti evropsko obrambno zvezo. Obenem bodo skušali najti novo pot za vključitev Nemčije v blok zapad-nih držav. Churchillov predlog in Adenau-erjeva izjava naj bi bila podlaga za ta pogajanja.
Adenauerjevi očitki so Francoze razburili
V	prej omenjeni izjavi „Timesu” je nemški kancler med drugim dejal, da je Men-des-France zavestno pokopal evr. obrambno zvezo in da je obžalovanja vredno, da je 100 francoskih komunističnih poslancev, katerim ukazuje Moskva, odločilo usodo evropske obrambne zveze. Rekel je nadalje, da je ameriški zunanji minister prav imel, ko je označil kot tragedijo dejstvo, da sta se med Francozi komunizem in nacionalizem razmahnila.
Francosko časopisje je skoraj brez izjeme na te izjave izredno ostro reagiralo. Adenauer j eve besede označujejo kot nedopustno vmešavanje v francoske notranje zadeve in kot osebni napad na Mendes-France-a. Prav zaradi Adenauerjevih izjav je položaj francoskega vladnega predsednika zdaj trdnejši kot je bil prej. Razpoloženje proti Nemčiji se je v javnosti poslabšalo. Del časopisja priporoča, naj. bi francoska vlada predlagala
odložitev konference devetih držav zapad-nega bloka.
Ta konferenca naj, bi sledila londonski in na njej, naj: bi sodelovali še Amerika, Anglija in Zapadna Nemčija.
Valovi po polomu evropske obramlbne zveze se torej še niso polegli.
Obrambna zveza v jugovzhodni Aziji
V glavnem mestu Filipinov, Manili, so Amerikanci sklicali posvetovanje vseh držav tega dela sveta, katere odklanjajo komunizem ali se čutijo ogrožene od komunizma. Toda kot v evropski obrambni zvezi, tako Amerikancem tudi tam ni uspelo, kar so želeli: namreč sklenitev trdne vojaške zveze z vsemi obveznostmi. Filipini, Avstralija in Nova Zelandija (ki imajo že itak svojo medsebojno vojaško zvezo) priporočajo sicer sklenitev velikega vojaškega bloka, nasprotujejo pa predvsem Indija in druge „nevtralistične” države, ki se zavzemajo bolj za ..posvetovalni” značaj, takega bloka. Tako je tudi tukaj, ostalo vse na pol poti.
Na daljnem Vzhodu je spet nemirno
Voditelji rdeče Kitajske napovedujejo skorajšnjo ..osvoboditev” Formoze, kar pomeni toliko kot napad in zasedbo tega oto-
ka, na katerega je rešil čang-kajJšek pol milijona vojakov svoje nekdanje armade. Vojna nevarnost je tam v toliko večja, ker tudi Čangskaj-šek govori o osvoboditvi Kitajske izpod komunističnega Mao-tse-tungo-vega režima. Pred tedni je bil v Ameriki predsednik južno-korejske vlade Syngman Ri, ki je v številnih govorih pozival Ame-rikance na vojno proti svetovnemu komunizmu. Njegove besede so med Amerikanci sicer žele več graje kot hvale, toda tudi njegovo potovanje je doprineslo k povečanju napetosti na daljnem Vzhodu. Medtem so začele topovske baterije s kitajske celine obstreljevati neki manjši otok, ki spada k Formozi; Amerikanci so poslali v vode o-krog Formoze še več vojnih ladij in letalo-nosilnik. Dulles je bil že prej izjavil, da Amerika ne bo dovolila napada na Formo-zo, saj predstavlja ta otok največje in najboljše strateško oporišče v verigi ameriških postojank. — Medtem sta še dva sovjetska lovca na raketni pogon sestrelila ameriško ogledno letalo, kar je seveda povzročilo val ogorčenja v Ameriki. — V istem času pa je potovala po Sovjetski zvezi, Kitajski in Japonski delegacija angleške delavske stranke s predsednikom Attleejem na čelu. O rdeči Kitajski je Attlee izjavil, da tam komunizem ni tako hud kot v Rusiji in da je zelo obziren do kmečkega stanu. Na Japonskem je pozival tamošnji dve socialistični stranki, naj se združita in uvedeta socializem.
Potovanje laburističnih politikov je imelo dvojen cilj: okrepiti tako imenovane „nevtralistične” sile po svetu, ki se zavzemajo za sožitje med komunističnim in „ka-pitalističnim” taborom, praktičnejši cilj o-biska na Kitajskem pa je bil trgovinskega značaja: skleniti nove, obsežne trgovske pogodbe med Anglijo in Kitajsko. Kitajci bodo najbrž s trgovinskimi koncesijami plačali Attleejeve prijazne besede.
... in pri nas v Avstriji
Gospodarski razvoj
je pri nas v Avstriji letos zelo ugoden. Storilnost industrije in splošnega gospodarstva je zelo narasla. Brezposelnost je padla na neznatno raven. Statistika izkazuje, da je bilo 1. septembra t. I. zaposlenih 2 milijona 51.865 delavcev, to je število, ki ga Avstrija niti v rekordnem letu 1951 ni dosegla.
Zvezni kancler inž. Raab je pretekli teden v Welsu na Zgornjem Avstrijskem napovedal, da bo ugodni razvoj trajal še dalje. Predvsem predvidevajo, da bo sezonska brezposelnost začela rasti šele pozno na zimo. K temu bi naj predvsem pripomogla nova zakonska ureditev podpore stavbenim delavcem za dneve slabega vremena v pozni jeseni.
Tujski promet
je bil letos zelo ugoden in je Avstrija po tej poti dobila dobrih deviz, čeprav je bilo vreme slabo. Na Vrbskem jezeru je bil dotok tujcev za 22% višji od lanskega,, akoravno je 'bilo lani dosti boljše vreme. Med tujci prevladujejo Nemci. Gostinski obrati pričakujejo dobro jesensko sezono, ker napovedujejo še lepo vreme.
Velikanska goljufija
o kateri smo že zadnjič poročali, da je stala državo težke milijone, še vedno zaposluje varnostne organe. Zaprli so že 32 osumljenih oseb, med njimi več finančnih uradnikov na Dunaju, ki so pomagali goljufom, da so dobili od države ..povračila prometnega davka za izvoženo blago” (Umsatzsteuer-rudkvergiitung fiir Export). Dognali so, da so goljufali na tri načine.
1.	izvažali so manjvredno blago (žaganje, odpadke itd.), zapisali pa dragocene instrumente, stroje itd.,
2.	ocenjevali so izvozno blago veliko više (v nekem primeru kar za cel milijon šilingov namesto samo pet tisoč);
3.	ponarejali so izvozne papirje, za katere pa še miške preko meje niso prepeljali.
Sicer pa glavnih krivcev v vsej zadevi, dr. Zorka in odvetnika O. Petterja še niso mogli prijeti. O njih sumijo, da sta pobegnila preko meje.
KELAG-proces
ne bo v Celovcu. Državno tožilstvo tu je izjavilo, da preiskave zaradi osebne prizadetosti ne more voditi. Zato so vse akte odstopili višjfemu sodišču v Gradcu. Kaj je pravzaprav v ozadju, se še ne ve. Sodijo pa, da se bo raziskovanje tudi v Gradcu vleklo še najmanj tri do štiri mesece.
Interparlamentarna unija (IPU)
je pretekli teden zaključila svoj kongres na Dunaju. Kot smo že zadnjič napovedali, so sklenili resolucijo, ki poziva velesile, naj dajo Avstriji obljubljeno popolno svobodo. Avstrijska vlada je priredila slavnosten sprejem v Schonbrunnu za udelež. kongresa. V avstrijskih časopisih je bilo videti sliko, ki je kazala majhno okroglo mizo, ob kateri so složno sedeli zvezni kancler inž, Raab, notranji minister Helmer, zunanji minister inž. Figi, bivši minister Stodkinger ter nemška zastopnika: prezident skupščine dr. Ehlers (pripadnik vlade) in dr. C. Schmied (pripadnik opozicije). Ponekod se je spraševalo, kako da se ravno v tem trenutku kaže tako očividno neka vzajemnost in skupnost ..osvobojene Avstrije” in .premagane Nemčije".
V Spitalu ob Dravi
so pretekli teden zapazili v veliki višini večmotorno letalo, ki je trosilo letake. Letaki so bili pisani v cirilici in so pozivali ljudstvo k vstaji proti diktaturi. V njih napoveduje protikomunistična organizacija ,,N. T. S.”, da je na pohodu in je treba zbrati vse sile za ugonobitev tiranije.
Iz tega dogodka na Koroškem razumemo, zakaj je pred nedavnim ruska zasedbena oblast tako ostro kritizirala Avstrijo, da dopušča trošenje letakov v cirilici, ki pozivajo ruske vojake na upor. V špitalskem primeru so propagatorji očividno zgrešili cilj.
Hudo neurje
je preteklo soboto doživela Zgornja Avstrija. Neurje je divjalo s tako silo, kot je Se ne pomnijo v teh krajih. Vmes je padala do 1 cm debela toča, ki je ranila ljudi do krvi. Toča je razbila na zapadni strani skoraj vsa okna v mestu Linzu. Iz vasi Lam-bach poročajo, da se je vsula kot kurja jajca debela toča. Najbolj je prizadelo sadne nasade, kjer je ves plod uničen. V kleti je vdrla voda, da so imeli v Linzu gasilci polne roke dela. Ni še pozabljena škoda strašne povodnji, o kateri smo pisali, ko je ta kraj spet hudo prizadet.
Katoliški dan v Fuldi
V	malem nemškem mestu Fuldi so se v dneh od 3. do 5. septembra vršile velike slovesnosti. 76. nemški katoliški dan — tretji po zadnji vojni — je privabil skoraj 250 tisoč udeležencev. Mesto, ki šteje sicer o-krog 40.000 prebivalcev, je bilo v teh dneh prenapolnjeno.
Prišlo je 22 nadškofov in škofov in mnogo svetnih dostojanstvenikov. Posebnega zanimanja in skrbi so bili deležni udeleženci, ki so prišli izza železne zavese, iz Vzhodne Nemčije. Fulda leži le 12 km od meje, ki deli Nemčijo med Vzhodom in Zapadom. Bili so nadvse prijazno in skrbno sprejeti, vsi so dobili prenočišča in hrano, še posebej so mnogi prosili za živila in zdravila.
V	številnih delovnih skupnostih so na zborovanjih obravnavali pereče današnje probleme. Govorili so o socialni ureditvi družbe in o odnosu katoličanov do materializma. Sv. oče je v svojem pismu za ta dan posebej poudaril socialno vprašanje in je izrazil svoje mnenje o egoizmu premožnih.
Nevarnost atomske volne
Angleški list „News Chronicle” piše o nevarnosti atomske vojne in pravi med drugim:
..Predsednik Britanskega znanstvenega društva dr. Adrian je dejal, da bi dolga večja vojna med velesilami, ki ibi bile dobro oborožene z atomskimi bombami, uničila ne le one, na katere bi bombe padale, ampak zaradi splošne radioaktivnosti tudi vse ostale. Namestnik obrambnega ministra Hutckinson pa je izjavil: ,V primeri s strahotno vojaško močjo Sovjetske zveze in v zavesti, da ima Sovjetska zveza atomske bombe, se moramo pripravljati na splošno vojno, kajti če tega ne bomo napravili, jo
NOVI PROTIVERSKI NAČRTI V MOSKVI
Moskovski radio je sporočil, da bo Sovjetska zveza okrepila svojo protiversko gonjo z dvema novima dolgotrajnima načrtoma, ki sta namenjena odraslim in mladini.
Da opravičijo brezboštvo z .znanstvenega” stališča, bodo priredili šestmesečna predavanja. Za vse učitelje in profesorje je izdal prosvetni' minister navodila za mladino, kako naj v vseh predmetih v novem šolskem letu poudarjajo materialistično razlaganje.
Ko je govorila o programu za mladino, je namestnica prosvetnega ministra Ludmi-la Dobrovina pojasnila, da sta tako imenovana ..komunistična vest” in brezboštvo ne-razdružljiva.
Posebno dobro so bila obiskana zborovanja, kjer so obravnavali vprašanja o družini. V Vzhodni Nemčiji grozi družinam nevarnost, ker je osebnost mladega človeka izkoreninjena in je ves poudarek le v skupnosti, na kolektivu. — Tudi delavsko vprašanje je bilo na vrsti.
Dialektični materializem je ideja, ki s svojim naukom o spoznanju in obvladanju sveta privlačuje zlasti mlade ljudi in jih more preslepiti. Naloga katoličanov je, da pokažejo vsemu svetu, da je božja ..znanost” trdnejša in edina ideja, ki je vredna, da ji ljudje služijo.
Na tem katoliškem dnevu v Fuldi je bilo občutiti živo vesoljnost katoliške Cerkve, ker so bili zbrani zastopniki skoraj iz vseh delov sveta. Najbolj žive priče verskega pre-pričanja so bili izgnani misijonarji iz Kitajske, mnogi še s sledovi preslanega mučenja. Posebno pozornost je vzbudila slovesna služba božja po slovanskem obredu, ki jo je imel parijski naslovni nadškof Aleksander Evreinov kot papežev odposlanec.
bomo sami priklicali.’
Upa polnejše pa je — pravi list — da se nas mnogo vedno bolj zaveda blaznosti, v katero drvimo. Vendar se tega ne zavedajo še vsi.
Za železno zaveso je še malo znamenj kake pripravljenosti, da bi nastopili proti nevarnosti, ki grozi vsemu človeštvu, in bi jo z razgovori odpravili.
In še celo v Veliki Britaniji so glasovi, ki še kričijo, da bi se lahko rešili, če bi izbrali kako drugo pot.
Najboljše, kar lahko upamo, je, da bodo povsod po svetu pravočasno spoznali resnico.”
Sedanji protiverski napadi so naperjeni proti vsem veram. Pripravljali so jih že dalj časa.
NASTOP PROTI KOMUNISTOM V IRAKU
Bagdadska vlada je izdala ukaz, ki grozi iraškim komunistom z izgubo državljanstva, če se ne bodo odpovedali komunizmu. Kot poročajo iraški listi, se naslanja zakon na določila nekega dodatka h kazenskemu zakoniku, v katerem so določene kazni za pro-tidržavne upore. Novi ukaz pravi, da se postavi vsak državljan Iraka, ki sprejme komunistični nauk, s tem v službo tuje 'komunistične države in mu je zato treba vzeti iraško državljanstvo, če se ne bo pokoril zahtevi iraške vlade, da mora prenehati' s tako službo.
Fr""sFini*ar; MEDVED ČEBELAR
„Ali že veš za Kuharjevo hišo tam blizu šole?” me je vprašal dedek.
„Vem, vem. Lesena je in majhna okna ima. Se manjša ko naša.”
„No, /.daj iti pa povem zgodbo o 'treh Ku-harjevih fantih. To zavoljo tega, da zveš, kako iz take lesene hiše pridejo 'časih 'bolj modri fjiudje kot iz gosposkih graJščin.
Pri Kuharjevih — pisali so se za Janša — so bili itrije fantje: Tone, Lovrenc in Balant. Vsi itrije 'bistre glave. Izmed teh sem enkrat videl samo Balanta, ko je prišel z Dunaja domov na obisk. Vsi trije so imeli roko kakor nalašč za risanje in slikanijie. V dunajskih šolah so se tako izučili, da so dosegli imenitne službe. Šolanje jim je plačevala idržava. Posebno pa je zaslovel naj-sitaileijjši, Tone. Le zapomni si: Imeniten ni postal zaradi risanja; čebele so ga povzdignile tako, da ga je sama cesarica Marija Terezija izlbrala za učitelja čebelarstva po vsej državi.
Ta Anton Janša je začel čdbelariti že doma, preden je odšel v dunajske šole. V brez-niski — takrat še rod inski — fari ni bilo vasi brez 'čebelnjaka. Tudi Anton Janša si ga je postavil, večjega in lepšega, kakor je bil prejišinji. še danes stoji.”
„Že vem. Kuharjev Primož mi je dal sat medu.”
„Eij, ti sladhosnedež! Ali si 'beračil zanj?” „Nisem. Samo pogledal sem v čebelnjak.” „Ali si se Primožu zahvalil?”
,,Stokrat boglomej sem mu rekel.”
»Prav. Takrat, kakor še zdaj nekateri, so čebelarji od nas vozili čebele na pašo na Sorško polje na ajdo, ko je 'bila v cvetu, v gozde Zavrhom na vreso in smreko, če je mddila. Anton Janša je imel po sto panjiev čebeli. Zato si je -tesal Zavrhom velik, trden čebelnjak. Vedel ,pa je dobro — saj so vsi vedeli — da je medved hud volk na med. Če se je ta brčon klatil po naših gozdovih, ni ‘bil neben čebelnjak varen pred njim. Vdiral je vanje in s taco segal v panjiče po satje z medom.”
„Ali ga niso čebele pic pikale?”
„So ga. Toda kaj bi sirote ob takem ko-smalcu? Do kože mu niso mogle, z nosa si jih je pa trebil / neobčutljivo šapo. — Torej na gozdni planji pod Bidgovcem si je Anton Janša., Kuharjev Tone, stesal močan čebelnjak. Dobro je vedel, da je medved čebelam nevaren. Ko ga je stavil, je pazil, da je bil iiiilnjak obrnjen na deseto uro. Na jutro ni dobro, na popoldne še slabše. Ob delu pa jie že preudarjal, kako bi svoje ljube čebelice zaistražil pred sladkosnednim roparjem. Ali ti je ne ugane bistra glava? Vsak čebelrtjalk ima velik, zaokrožen napušč. Za konca napušča je čebelar Janša pritrdil dve močni bruni, ki. sta moleli za vleč pedi mimo strehe. Nanju je pripel dve verigi. Na vsako bruno eno. Na verigi je priklenil okrogel Mod. Vanj je inalbil na oba kraja priostrenih žebljev. Hlod je vi-
sel za medvedovo višino od tal. Ko je bilo tako vse .pripravljeno, je Tone pripeljal za (poln čebelnjak panjev na .pašo. Posedel je. čebele so radovedno ogledovalle viseči hlod, a so se ga naglo navadile in letale pod njim in nad njim na vresje, ki ga jie bilo vse rdeče po bregovih, čebelar Anton je vesel odšel domov. Za trdno pa le ni bil prepričan, ali 'bo stražar — hlod — pregnal medveda. Zato je vsak dan prihitel gledat k čebelam.
Teden dni ni »sledil nobenega znamenja, da 'bi bil kdo šaril okrog čebelnjaka. Ko je pa prišel osmi dan, je ves trd obstal. Pred čebelnjakom je bila trata pomendrana. Nizko koritoe za napajanje čebel je bilo izrva-no in zadegano1 po brežiču. Antonu je bilo takoj, jasno: medved je ovohal čebele ,in se prišel gostit. Stopil je pred čebelnjak, šel valmji, a vse je bilo v redu. Čebele so mirno in pridna letele in nosile obilno žetev, čebelar se je umiril. Najmanjše škode ni zaznal. Potem si je natančno ogledal hlod. Mnogi žeblji so bili krvavi, medvedje ko-
NAŠA
Prihodnji teden se bodo zopet odprla šolska vrata. Ukaželjina mladina se bo spet začela poglabljati v študij, da bo postala enkrat zdrav, sposoben člen človeške družbe. Mnogo učenk in učencev bo napravilo svoj prvi korak v šolo. Ali jim bo mogla in hotela dati šola to, kar od nje upravičeno zahtevajo slovenski starši? Ali jim bo posredovala 'spoštovanje do božjih zalpovedi, ljubezen do materinega jezika, temelji.to, vsestransko izobrazbo in duha strpnosti, ki jie posebno tna naših koroških tleh tako potreben?
Brezdvomno je že lepo število šol, na katerih se trudijo vzgojitelji vzgajati 'koroško mladino v duhu prihajajoče Združene Evrolpe. Čim širše gledanje na vsa življenjska vprašanja iz evropske ravni mora biti za nas vse v deželi velika nujnost. To naj velja še posebno za tiste, kateri vidijo v slehernem pouku slovenščine nevarnost slovenizacije na Koroškem, Kako naj se izvede ta slovenizacija ob štirih in treh urah slovenskega pouka na .nižji in višji šolski stopnji osnovne šole? Enako število slovenskih ur je povprečno določenih tudi za slovenščino na glavnih in srednjih šolah. V vseh ostalih urah se poučujejo predmeti v nemškem jeziku. Proč s tem neupravičenim strahom ..slovenizacije”! Kako lepo, bi bilo, če bi se uveljavilo pri nas splošno mnenje: „Na Koroškem živita dva naroda! Oba imata pravico do obvladanja svojega materinega jjezika. Da bosta to mogla, naj jima nudijo merodajne državne oblasti vse možnosti za dosego cilja.” To bi bilo pravilno stališče, podlaga za trajen mir v de-
dne so ležale po tleh in po hlodu, čebelar je hlod kar pobožal in ga pohvalil: Dobro si. stražil.
Medved jie prišel pomoči. Z glavo je trčil v okovani hlod. Jezen ga je odlpahnil, a hlod se je, obešen na verigi, vrnil .in ga butnil po glavi."Medved se je ritenski odmaknil, razgibani hlod je .šle zvonil sem im tja. Medved 'vnovič nanj. Zgrabil ga je s tacami, a prijel za priostrene žeblje, da se mu je pocedila kri izmed krempljev. Sledovi krvi ,na hlodu 'so pričali. Ko se je medved naveličal rvanja s hlodom, je upehan sedel in jezno renčali. Hlod je po malem še zvonili sem in tja. Medvedu šine drugačna misel v trmo. Vzpne se in poskusi splezati po verigi. Z izobmi se zagrize vanjo — Janša je opazil rise na zarjavelih členih verige. Ko bi bila konopna vrv namesto verige, bi j,o bil kosma,tin pregriznil. Utrujen in užejan je polokal iz koritca vodo, koritce pa izgrebel in ga vrgel po robu.”
Ded je zgodbo končal in dodal: »Francelj, Sedaj pa h knjigi! Od samih zgodb ne boš ne sit ne učen.”
1) /aclcgiiti — vreči, zalučati.
SKRB
želi. Žaiiibog še nismo tako daleč, da bi se to spoznanje uveljavilo povsod v deželi. Poznamo še celo vrsto dvojezičnih šol im učiteljev, kateri ne poučujejo tako., kakor jim predpisu,je to zakon o dvojezičnem pouku. Tudi. v take šole bedo hodili naši slovenski otroci. V skrbeh smo za te naše otroke. Kako naj se naužijejo v takih šolskih okoliščinah fjulbezni do svoje domače govorice? Ali se ,ne bo tak otrok kmalu, odtujil svojle-mu narodu?
Skrbi nas pa tudi naša mladina na sred-nijih 'šolah. Zaman čakamo že leta in leta na slovensko gimnazijo. Za božjo voljo,, ali se bo država podrla, če 'bi Slovencem dali srednjo šolo, saj, jih imajo Nemci kar celo vrišita? V monarhiji in prvi avstrijski republiki Celovec ni dobil slovenske gimnazije. Zakaj je ne dovolijo sedanje oblasti? Ozkosrčno velenemško gledanje v nacionalnih vprašanjih je dvakrat v zgodovini vodilo Avstrijo v propad. Ven iz nacionalne ne-ritipnnsti v širokogrudno evropsko gledanje!
Skrbijo nas tudi gospodinjske šole, katerim je bila že obljubljena pravica j,av-nošti, a je še do danes nimajo. In javna državna gospodarska šola? Tudi, na to Slovenci do danes še zaman čakamo. Nemci na južnem Tirolskem in Slovenci v Gorici in Trstu imajo svoje šole, Slovencem na Koroškem pa se v tem pogledu dela velika krivica.
Priznamo, in smo to že tudi v našem listu večkrat poudarili, da so ise v marsičem razmere po letu 1945 zboljšale. Vendar je naša dolžnost, da ravno ob začetku šolske-
_________O D M E V I_______________________
5e nikoli ni imelo človeštvo takih priložnosti za pouk in prosveto kot v današnjih dneh.
Naji navedem samo primer Združenih držav Amerike:
V ZDA imajo časopisi, ki izhajajo vsak dan, običajno 50 strani; tedniki imajo do 400 strani. 3000 radijskih oddajnih postaj oddaja vsak dan, radijskih sprejemnikov so inašteli čez 93 milijonov. Vsako leto izdelajo 800 filmov najrazličnejših vrst. Nad 8 milijonov Amerikancev ima svoj, televizijski aparat, človek bi mislil, da ,so 'ljudje vsaj, z novicami na tekočem: ZDA porabijo namreč 60 odst. svetovne produkcije papirja!
Toda temu ni tako. Gallup, znani raziskovalec javnega mnenja, piše: »Najbolj porazno je dejstvo, da velik del prebivalstva v današnji Ameriki sploh ne ve ničesar o dogodkih, ki so zanj življenjske važnosti.” Dokaz: Zastavili so po znanstveni izbiri 100 Amerikancem šest vprašanj, med njimi:	Kaj, je Atlantski pakt? Kaj je 38.
vzporednik? Kdo je Tito? Kje leži Fomioza, kje Mandžurija? — Izid: Samo 12 odst. vpra-šancev je znalo na ta vprašanja, ki so bila vsa v neposredni zvezi s tedanjo vojno na Koreji, pravilno odgovoriti; 19 odst. vpra-šancev je znalo odgovor na eno samo vpraša n je.
V	Franciji so ugotovili podobno: 45 odst. ni vedelo, niti, kaj je Schuimanov načrt. In vzroki? Na prvem mestu navajajo duhovno lenolbo ljudi. Socialistični list »Populaire”, ki izhaja v Parizu, meni: »Ljudje berejo svoj, časopis samo bežno, ne .poslušajo radia pozorno, se ne potrudijo, da bi kaj pazljivo prebrali ali poiskali kaj na zemljevidu ali kako besedo v slovarju ... Časopisi še podpirajo ljudem lenolbo: Pišejo samo o stvareh, ki so bralcem všeč, ki ustrezajo njihovim nagonom, ki vzbujajo radovednost in senzacijo — nič več ne pišejo o stvareh, ki so resnično poučljiive, ki bogatijo znanje in ki navajajo človeka k samostojnemu mišljenju ...”
Mogel bi dodati še celo vrsto drugih vzrokov. Enega izmed njih naj samo nakažem:
V	nekem nemškem mestu, ki šteje 45.000 prebivalcev, so pred nedavnim šteli obiskovalce, ki so ob koncu tedna (v petek, soboto in nedeljo) obiskali kino, modne razstave in varieteje. Našteli so 35.000 ljudi. Torej si je vsak odrasli prebivalec tega mesta privoščil svojo »lahko zabavo”. Skupno so izdali za to — brez pijače — 240.000 šilingov. Vse samo za zabavo.
Kje je potem še smisel in čas za resnejše zadeve?
ga ileta opozorimo na velike nedostatke, ki vladajo še pri nas na šol. področju. Kdaj bo napočil čas, ko. nam ne bo več treba ob pričetku šolskega 'leta zaskrbljeno vzdihovati: »Sktbi nas!”
FRAN ERJAVEC, PARIZ:
koroški Slovenci
(4. nadaljevanje)
IV.
SLOVENSKA KARANTANSKA DRŽAVA
Obrska nadoblast najel Slovenci in nad delom severnih Slovanov (nad današnjimi Čehi in Slovaki) jie trajala komaj dobrih 60 let. Njihova moč se je namreč hitro iztrošila in to (je že ileta 623. izrabil med severnimi Slovani trgovec Samo, ki je stopil na čelo tamošnjih Slovanov in ustanovil ter uredil močno slovansko državo, ki je segala najmanj od reke Labe na češkem do Alp. Tri leta zatem so pa doživeli Obri še strašen poraz pred Carigradom, ki je poleg njihovih notranjih razprtij pojvzro-či.l za 40 let popolno razsulo njih moči. Tedaj, je nastopil tudi za Slovence trenutek, da so se otresli obrske nadoblasti.
Zgodovinskih virov iz tistih časov, je tako malo, da nam potek tega slovenskega osvobojenja do danes v svojih podrobnostih še sploh ni znan. Po vsej priliki se je zgodilo to tako, da so se ob navedenem velikem obrskem porazu povezali tudi slovenski rodovi v Vzhodnih Alpah, stopili v stike s Samom in z njegovo .pomočjo pregnali Obre s slovenskega o,zemlja, nato pa stopili v Samovo slovansko državno zvezo, ki je segala najmanj od Labe na severu do gornje Save na jugu, morda pa celo do Jadrana. Nista nam znana tudi ne nastanek in ne točna organizacija slovenskega dela te zveze, toda vse kaže, (da so si organizirali alpski Slovenci v karantanski gorski trdnjavi vsaj že hitro po omenjenem obrskem porazu pri Carigradu nekako svojo državo, oziroma kneževino kot se-sestavni del velike Samove slovanske državne zveze.
Oslabitev obrske moči je opogumila tudi Longobur-de. da so začeli zopet napadati Slovence. Ker prvi čas Slovenska država pač ni mogla biti še dovolj organizirana, se je Longobardom med leti 623—626 res posrečilo, da so osvojili Kanalsko dolino in dolino Ziljice do Meg-
varjev, ki sta ostali potem okoli sto let v langobardskih rolkah.
Toda vse kaže, da je napredovalo utrjevanje karantanske države jako hitro, kar je seveda tudi jako okrepilo slovensko udarno silo. Ta se j1,e izražala v tem, da sedaj niso več le odbijali bavarskih napadov na svoji za-padhi meji, temveč ,so stopili takoj celo v ofenzivo proti njim in jih že okoli leta 626 do 629 sami temeljito potolkli blizu današnjega Lienza. S to zmago so pomaknili Slovenci zapadne meje svoje države prav do izvirov reke Drave in Bavarci so dobili pred njimi tolik strah, da so morali celo prositi tedanjega frankovskega kralja Dar goberta pomoči proti Slovencem.
Dagobertu je prišla ta bavarska prošnja jako prav, toda njemu ni šlo za to, da bi ukrotil le bojevite Slovence, temveč je hotel sploh streti mogočno Samovo državo.
V svoji nadutosti je šel celo tako daleč, da je sanjal o podjarmi,jen,j|u vseh Slovanov do bizantinskih meja. V to s vrbo je združil Dagobert celo vrsto germabskih narodov in udaril leta 631. na združene Slovane. Do odločitve je prišlo v znameniti tridnevni bitki pri LVogatisburgu na zapadnem češkem. V njej so bili ,združeni Germani strahovito potolčeni, nakar je imel potem Samo pred Nemci mir, talko da je mogel 'svojo državo na znotraj, še bolj utrditi'. Ta poraz je tudi pne]prečil, da bi mogla uspeti tedanja prizadevanja frankovskih misijonarjev med Slovani.
Od te skupne velike zmage nad Nemci so imeli velik dobiček seveda tudi Slovenci. Osvobojeni obrske in nemške nevarnosti in oprti na zvezo s Samom so mogli sedaj tudi, oni razviti in utrditi Svojo mlado samostojno 'karantansko državo, ki je imela svoje središče v Celovški kotlini. Prvi, po imenu znani knez te slovenske države se je zval Valuk, za katerega je ugotovljeno, da je vladal že v četrtem desetletju VIL stol. Da je bil že on mogočen knez, nam dovolj: dokazuje dejstvo, da sta iskala pri njem pribežališče tudi, ibolgarski knez Akioik in (okoli leta 664.) furlanski vojvoda Arnefrid.
O nadaljnjem življenju te slovenske karantanske države nam ni mnogo znanega. Gotovo je le 'to, da so spa-
dali vanjo, razen, pasu ob Donavi, vsi zapadni Slovenci severno, od Karavank in Pohorja ter za,padno od Panonske ravnine, ne ve se pa, če so ji pripadali tudi Slovenci s poznejše Kranjske in celjskega okrožja. Na vzhodu je segala slovenska Karantanija približno do poznejše šta-jersko-ogrske meje, na zapadu pa zlasti pri Lienzu še globoko, ua Tirolsko.
Da je bila Karatanija močna na znotraj in na zunaj, nam pač dovolj: dokazuje dejstvo, da je niso uničile tudi velike politične spremembe, ki so nastopile v drugi polovici VII. stol1. Kralj Samo je namreč leta 659. umrl in po njegovi smrti je zopet razpadla tudi njegova velika slovanska zvezna država, a obenem so se pa zopet močno okrepili tudi Obri. Obnovili so zopet tudi svoje roparske pohode proti Italiji in v Srednjo Evropo ter si v zvezi s temi podvrgli vnovič tudi Slovence južno od Pohorja in Karavank ter v širokem pasu ob Donavi do Aniže. Samo slovenska Karantanija se je krepko vzdržala in si ohranila še nadalje svojo popolno samostojnost. Karantanski Slovenci so se čutili celo tako močne, da so v letih 695 do 698 celo sami zopet napadli Bavarce in okoli leta /25. so vdrli daleč na Bavarsko ter ob tej priliki požgali cerkev in samostan v Bischofshofnu, Enako so bili Slovenci v ofenzivi tudi napram Longobardom. Okoli leta 730. jim je uspelo osvoboditi izpod langobardske oblasti tudi njih rojake v Kanalski dolini ter v dolini Ziljke. Udarjali so v Furlanijo tudi čez Karnske Alpe in v zvezi s temi napadi je moral škof iz današnjega mesta Zuglio (severno od Tolmezza) zbežati pred njimi v Čedad.
Tako so torej, ravno slovenski Karantanci ustvarili za dobrih sto let Ikrepko samostojno državno življenje in že v to dobo spada tudi nastanek znamenitega obreda ustoličevanja slovenskih karantanskih knezov na Gosposvetskem ,polju. Njegovi ipočetki in prvotne oblike so nam sicer doslej) še neznane, kajti prvi doslej, znani opisi izvirajo šele iz kasnejših časov, vsekakor je jpa vsebovalo tisto staroslovensko kmečko demokracijo, ki je ni poznal tedaj še noben drug narod vse Evrope.
(Nadaljevanje prihodnjič)
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
GLOBASNICA
Ko je prišla letos pozimi smrt po 51-let-nega Silvestra Sagmeister, tihega in marljivega delavca, je masikdo dejal: Smrt ne izbira, smrt samo pobira. Ne oziraje se na ta stari pregovor je začela pri nas smrt izbirati in si je izbrala letos že pet globaških mater. Najprej se je oglasila pri Jažu, kjer si je izbrala 87Jletno Apolonijo Petrič, mater, babico in prababico številnih pridnih in lepo vzgojenih potomcev. Kmalu nato je prišla po mlado vdovo Ančko Mert, pd. Bolčarco; v začetku avgusta pa je posetila kar tri sosede in pretrgala nit življenja 47-letni Zmesičevi mamici Angeli Hrast, 69-letni Poibegnovi materi Pavli Knaz in 70-letni Nanci Lesjak. Tudi za njimi žalujejo številni, dobri in marljivi, deloma Se ne samostojni otroci.
Kljub bogati letošnji žetvi smrt ni mirovala. Dne 30. avgusta si je izbrala novo žrtev, in sicer je vzela v večnost 75-letnega gostilničarja in trafikanta Franca Uranšek, pd. Stekla v Globasnici. Kdor bi hotel napisati življenjepis Franca Uranska, bi moral raziskati globaško zgodovino zadnjih petdesetih let, ki je zopet ozko povezana z življenjem vseh koroških Slovencev. S Kraj-gerjem, Cirgojem, Kunčičem in Čebulom je stal Uranšek na pozornici javnega življenja v prvih vrstah.
V svojih mladih letih je bil rajni izvrsten pevec in igralec, vnet član domačega izobraževalnega društva in slovitega šmihel-skega ..Korotana”. Bil je tudi strasten „bu-kvar” in v pisavi in besedi nemščine vešč kot malokdo v Globasnici. V občinskem odboru je desetletja zastopal interese slovenske ljudske stranke ter večkrat vodil tudi županske posle. Okrog njega so se zbirali lovci in čebelarji; ti so ga izvolili za tajnika čebelarskega društva. Poznan je bil kot dober družabnik, zato- so gostje od blizu in daleč radi posečali njegovo gostilno, katero je dal šele pred kratkim po načrtih pd. Uranska in Štimca okusno prenoviti.
Kakor večina zavednih koroških Slovencev, je tudi rajni okusil grenkost gestapovskih zaporov. Da je rajni spoznal tudi nacistične zapore, ni niti omembe vredno, saj skoraj, ni zavednega Slovenca, kateremu bi bili geštapovci prizanesli.
Akcija za električne naprave
Radio aparati, mlini, drobilniki, elektromotorji in vse druge gospodarske in gospo-I dinjske električne stro-Ije in električne naprave I najceneje in pod ugod-I nimi pogoji v zalogi I električnih strojev
Johan Lomšek
ST. UPS, Post EBERNDORF
Kakšen ugled je užival rajni Francej, je še posebej pokazal njegov pogreb. Ogromna množica faranov, prijateljev in znancev od blizu in daleč je prišlo; prihitel je tudi France Kovač iz daljne Štajerske, da pospremi zemeljske ostanke rajnega prijatelja na domače pokopališče k večnemu počitku. Ganljiva je bila Francejeva zadnja pot. Mehke, otožne melodije treh zborov (do-berlaveški, štebenski in domači) so ga spremljale od domače hiše do odprtega groba.
Žalujoči Francejevi ženi in vsem sorodnikom rajnih naše iskreno sožalje. Naj* sveti rajnim večna luči
ŠKOCIJAN
Naznanilo. Redni kvatrni shod bo pri nas na nedeljo 19. septemibra,
V	soboto ob 7 zvečer bo rožni venec, litanije, blagoslov in priložnost za spoved.
V	nedeljo od 6 dalje spovedna priložnost. Ob 7 sveta maša z ljudskim petjem. Ob 8 maša pri Križu za tule mrtvaške bratovščine. Ob 9 maša za šolsko mladino. Ob 10 slovesna peta maša.
RADIŠE
V	predzadnji številki „Našega tednika” ste brali o našem roman ju v Podjuno. Da 'bo iporočillo popolno, 'hočemo danes še dodati naše romanje v Marija Luggau, katero simo napravili pred nekaj časom. Bilo nas j;e 28. Na poti tljai, smo se ustavili v rojstni vasi našega gospoda župnika, v št. Pavlu ob Zilji. Lepo so nas sprejeli tamošnji župnik g. Goršek. V št. Štefanu pa so nas i|X}Zjdravili škof. svet. Anton Pelnar. Globoko so nam segle besede tega častitljivega,
n nas nammšiem
starega dušnega pastirja v srce. Zdeli so se nam kaikor mlad starček, ki še s svojimi 84 loti opravlja služlbo župnika. V Št. Štefanu So nastopili službo leta 1899.
Mimogrede smo obiskali, še cerkev v Šmohorju. Preden smo: prišli v Marija Luggau, smo obiskali1 Plockenpass in molili v kapeli, kil je bila poistalvljena po svetovni vojr ni padlim vojakom. Nekaj Ikilometrov prej smo 'Se ustavili na vojaškem pokopališču, kjer počiva med drugimi tudii, radliški faran, kmet Štefan v Dvorcu. Ganljivi' trenutki so- bili to, ko smo 'obstopili njegov grob. Ko bi mogli gorski velikani v daljnji in bližnji' okolici1 govoriti, bi mogli povedati marsikaji, tako pa molčijo in vendar govorijo ...
Vožnja po Lesachtalu je sicer romantična, toda ne brez vsake nevarnosti. Končno smo le prispeli do cilja. G. prior so nam razložili zgodovino cerkve in nam govorili oi čudežih, ki so' se že zgodili na temi mesftu. Po končanem cerkvenem opravilu smo se ločili od Žalostne Matere božje in se napotili proti domu. Med drugim smo videli tudi kraj, kjer izvira „bistra Zilja”. Preko Lienza in Beljaka smo se peljali naravnost domov. Še ni' bila noč, ko smo bili že doma, polni veselja in zadovoljnosti, da smo srečni in bogati- na duši opravili dvodnevno romanje.
ŽIHPOLJE
V nedeljo, dne 12. septembra 1954, to je na praznik Marijinega imena, je na Žihpo-ijah zadnji letošnji veliki romarski shod in obenem dan celodnevnega češčenja.
Najsvetejše izpostavimo ob 7. uri. Božje služlbe so od 7. do 12. ure. Priložnost za sv. spoved je od 6. ure dalje. Ker bo ta dan 7 duhovnikov na Žihpoljah, boste lahko o-pravili vsi svojo pobožnost. Popoldne ob pol 3. uri pete Marijine litanije in blagoslov. Častilci presv. Rešnjega Telesa in ljubitelji Matere božje ste ta dan v Marijinem letu še prav posebno vabljeni na sončne Žih polje.
PODJERBERG (M i z a r s t v o K o v a č ič)
Zaradi neresničnih vesti, ki jih širijo nekateri ljudje, da v naši delavnici ne delamo več, sporočamo širši in bližnji okolici, da izdelujemo pohištvene in gradbene mizarske izdelke prav tako kot prej.
I. Kovačič, vdova
ŠT. JAKOB
Po več desetletjih sta na obisku v svoj i domovini Tomej, Obilčnik in Tomej Štor-nik iz Amerike, želimo, da bi (jima domovina bila spet to, kar jima je pomenila pred davnimi leti: ter da bi se prav dobro .počutila med mami.
Na Občin i so pri zadnji1 seji sklepali o nakupu gasilskega avtomobila, ki, bo baje Stal približno 50.000 šilingov. Tudi o šolninah so razpravljali, ki jih plačuje občina. za otroke, ki hodijo v glavno šolo v Beljak. Malo čudno je, da jle to sploh mogoče, ko limaimo vendar v št. Jakobu tudi1 glavno šolo.
Ker j,e napravil en uslužbenec na naši občini tajniški izpit, imamo v zadnjem času taikorekoč dva usposobljena občinska taj,-nikai. Glavno vprašanje se je vrtilo okoli plače, pri kateri seve nobeden noče nazadovati.
Tudi živinorejski odsek je sprožil razne potrebe in tako so sklenili nakupiti dva bika. Učilnice vseh 'treh šol v šentjakobski Občini so sedaj v počitnicah prebelili. To tlelo je stalo občino 19.000 šilingov.
Različni časopisi so prinesili trditev, da j!e št. Jaikoib po svojih gostilnah neslpoiso-ban sprejeti tujce in (jih primerno pogostiti. Do tega občinski odbor sploh ni zavzel realnega stališča lin je videl glavni vzrok le v zanemarjenem glasovalnem spomeniku.
SLOVENJI PLAJBERK
Vroči poletni dnevi se bližajo koncu in kaj kmalu nas Ibo zajela mrzla zima, ki je pri nas še posebno dolga. Zato moramo že sedaj pripraviti drva in si popraviti hiše.
Najlepšo hišo si je pripravila družina Gregorja Lausegger in ne samo za to zimo, ampak za celo življenje sebi in svojim potomcem. Kakor goba po dežju je kar naen-
krat zrasla lepa Gregorjeva hiša zgoraj nad cerkvijo, na vznožju Žingarice. V nedeljo, dne 29. avgusta, so jo č. g. župnik slovesno blagoslovili, da bi bila Gregorjeva hiša družini srečen dom, Bogu v čast, narodu pa v ponos!
Letošnje poletje je prišlo v naš planinski raj kar precej letoviščarjev, da so si hladili svoje živce. Posebno radi so prišli Nemci in Dunajčani. Ob sobotah pa tudi Celovčani in Boroveljčani. Zadnji čas smo opazili nekega posebnega gosta, ki ga nismo prav nič veseli. Imenuje se medved. Do sedaj smo mu prijazno stregli s svojimi ovcami, ki si jih je kar sam jemal. Če pa se bo moral še kdo drugi žrtvovati, je odvisno od naših lovcev, katerim je — kakor je videti —, ta gost kar všeč. Če bo šlo tako naprej, si bomo morali drugje poiskati zaščite pred takšnimi gosti ali pa se jih znebiti na svoj način.
SMIŠVAVČE PRI ROŽEKU
Dne 28. avgusta je pri nas umrl Gregor Sgiavarelo, pd. Durovec v Smišvavčah. Bil je doma v Bašah in je 40 let oskrboval posestvo, kjer je rojstna hiša č. g. dr. Franceta Zeichna.
Rajni je bil odličen katoličan, dolgoletni odbornik občine Lipa in odbornik posojilnice in hranilnice v Podravljah ter prav skrben cerkveni ključar lipške fare. Kakor je bil pošten in značajen, tako je tudi kljub žalostnim razmeram branil vero in svojo ljubo domovino. Kot gospodar je bil zelo ugleden in kot sosed ljubezniv, tako da ga bomo vsi zelo pogrešali. Da je bil res priljubljen med vsemi našimi ljudmi, je lepo pokazal njegov pogreb.
SKOČIDOL - PODRAVLJE
„Pač žene vsak roj enec — le mailo časa tu živi — in še te ikratke dni — ves čas je 'le mučenec. — Ko cvet iz pop j a zdaj se dvigne — čez noč pa stre ga že vihar — ko senca naglo mimo švigne — in stalen ni nikdar.” (Job — Gregorčič) To spoznanje velja za človeštvo vsepovsod. Smrtna kosa je žela letos tudi pri nas. Po dolgi, vedno vdano prenašani bolezni je kot prva v tem letu končala tek svojih 74 let na Primorskem rojena, ga. Lucija Ivančič iz Gorič, vzgled-na katoličanka in zvesta Slovenka.
Sledile so ji na poti v večnost po 5-letm'i bolezni Julijana Kerna!, rojena Maček, v starosti 68 let ter Katarina Messner, roj. Kravanja v 66. letu. V 62. letu svoj|e starosti pa je umrl po mnogih in težkih operacijah v bolnici kamnolomski delavec Tomej Wucherer. Pri 'prometni nesreči na potu na delo pa se je ponesrečil tovarniški delavec Peter Tiller. Imeli je komaj 49 let in je umrl nagle smrti. Vsi so bili pravočasna siprevideni ih počivaljo na farnem oz. podružničnem pokopališču. Misijonišče Varniberg ima pa od leta 1953 svoje lastno redovno pokopališče, kjer počivata že tudi dve sestri redovnici. Preč. g. p. Jozue Schar-wiltzl, naš rojak, pa počiva na mastnem pokopališču v Lienzu.
RAZNO
Kakor listi tu in tam poročajo, hna oblast namen čimprej od državne ceste Celovec — Beljak v Lipi izpeljati po ravnem svetu novo cesto ob železnici' prhko Jeseniikai, Po-d ra vel j, Dol, Skočidola, čez reko Dravo preko štakorč, Dobrave in Jezernice do Beljaka. S tem bi se kolesarji in avtomobilisti izognili klancev pri Cvancgarju in Bohinjcu-Trinku. Tako bi imenovani kraji dobili, tudi avtomobilsko zvezo s svetom, ki je do sedaj' pogrešajo. Poleg tega pa je menda nameravan tudi prekop skozi dravski polotok. Na tem mestu bi se potem mogla postaviti tudi elektrarna.
V načrtu jje tudi dvotirna železnica iz Beljaka v Celovec in tudi njena elektrifikacija. To so lepe želje za bodočnost, morda pa dobijo res kmalu „imeso in kri”.
PODRAVLJE - DOLE
Več let že obratuje velika moderna pešca m a v podravelijskem borovju. Lastnica je tvrdka Ing. Kuhz. Preden so- jo nameis|ti-li, so z globokimi vrtanji v zemljišče na raznih krajih dognali ležišča dobrega suhega peska. Doslej' je delavno podjetje
spravilo že na stotine, morda tisoče vagonov najboljšega peska,, ki ga oddajajo za pota, ceste, stavbe, zgradbo' elektrarne v Koilbnici v Meljski dolini. Peščarna obratuje noč in dan.
Na kraju njenega obratovanja, ki j er je bil prej raven svet, zij,a sedaj, že strahovit, do dravske gladine segajoč prepad, ki je napolnjen z vodo. Letos pa je to podjetje o,tvorilo po zaokrožitvi na dolinskem ipolju novo, še moderneje urejeno peščamo s tirno zvezo z le bekaj, sto metrov od nje oddaljeno železnico, s katere morejo železniške vagone pripeljati po' pesek neposredno pod peškam iški stolp z v nebo kipečim kranom in električno gnanim, spuščenim in dvignjenim kopačem. Bo redkokje v deželi sličen obrat. Naj dela v dobrobit skupnosti!
SKOČIDOL
Čas prijave, oziroma obnove udnine Družbe siv. Mohorja je spet pred vrati. Naj se Vsi sitari udje z mnogimi novimi iz vseh treh župnij, občine Vernberg javijo vsaj do Vseh svetih pri poverjenikih (župni urad Skočkloil in Strmec). Knjige bodo letos zelo lepe in .pestre, predvsem pa koledar. Torej zbudite se in brž na delo. Natančneje bomo še pisali v Listu. Neki naš podjeten faran je že po vsej deželi znan. Ima tako delavno in vztrajno srce, da ga poi vseh krajih nosijo noge! Pride v vsako vas in stopi čez vsak prag, njegova torba je že polna zmag.
V začetku letošnjega šolskega leta j(e v smislu razglasitve odredbe deželnega šolskega sveta po petih letih 'tukajšnje nastavitve zapustil našo šolo učitelji Oroslav Ba-lasa. G. Balasa je v vsakem: v jezikovnem, državnem in cerkvenem učnem ih vzgojnem oziru vzgleden učitelj. Zaprosil je za učitelj sko mesto na petrazredni šoli v št. Lenartu pri Sedmih Studencih in je to tudi dosegel. Prebivalstvo slkoičidcilskega šolskega okoliša se mu za vse njegovo naporno in plo.donoisno učno in vzgojno delovanje na tej' šoli najtopleje zahvaljuje. Le težko smo se od njega poslovili. Želimo mu vse najboljše na novem mesitu!
Redko slavje je imela naša vas, dne 27. in 28. avgusta. G. Avgust Bdohubi, sedaj goslač in rentnik, je namreč obhajal v sredi svoje družine v Skočidolu svoj' devetdeseti rojlstni dan in godi. Preselil se je sem v občino Vernberg že pred 70 leti. Doma je iz j.užne Češke. V tistem času je ž njim dospelo tudi več Čehov v našo deželo. Ker je bilo takrat v naši škofiji precejšnje po-manjkamje duhovnikov, j,ih je prišlo precej, iz češkega, toda so razen preč. g. Antona Pelnara, škof. duh. svet. in župnika pri sv. Štefanu na Zilji, že vsi pomrli. Na mnoga leta!
DVOR
Žalostno so zapeli zvonovi dvorske farne cerkve, ko so verniki spremljali dne 24. 8. tako naglo in nepričakovano umrlega, še ne 16-lletnega mladeniča Polklija Majriča, bivšega vzgledlnega ministranta, k pogrebu. Bolehal je že dolgo časa na padavici. Zdravljenje je Imelo vedno le kratek uspeh. Na Veliikoi Gospojmiooi je bil še s svOjo materjo v Vrbi (pri sv. zakramentih, dva dni nato pa je mirno in tiho sredi spanja v domači hiši izdihnil svojo mlado dušo. Žalujejo za njim starši in tri sestre. Ob grobu sta mu, govorila v slovo in ostalim v tolažbo vrb-Sko-dvorski g. župnik in skočidolski župnik.
Avtomobilska nesreča v spodnji Podjuni
V sredo, dne I. septembra, okrog 12. ure sc je peljala domov na I.cd 15-lelna Roschcr Anica, pd. šnštrlova, r namenom, da nese ju/ino domačim, ki so v šmiklaviu na travniku suSili otavo. Okrog dveh je bila Anica z juHno ie v Šmiklaviu. Peljala se je s kolesom. Nekaj deset metrov pred šmiklavško tablo na deželni cesti, ki vodi iz Laboda v Velikovec, pridrvi za njo tovorni avto s prikolico naložen na obeh vozovih z deskami. Domnevno je bil to avto nekega italijanskega podjetja iz Beljaka in je baje peljal deske v Trst. Nesrečna Anica, ki se je držala cestnih predpisov in se peljala po desni strani ceste, je drveči avto, ki je premalo zavil na levo, podrl na tla, ji prerezal levo nogo v stopalu in Se zlomil v gležnju.
Bližnji ljudje so takoj prihiteli ubogi Anici na pomoč. Tamkajšnji cestar Pavel Štern je obvestil orožniško postajo na Rudi in zdravnika v Velikovcu, ki je nudil ponesrečenki prvo pomoč ter jo dal odpeljati v celovško bolnico. Ponesrečeni Anici želimo čimprejšnjega okrevanja.
Ko doživljamo dan za dne enake in podobne nesreče, sc upravičeno vsak dan bolj bojimo javne prometne ceste, zlasti še s kakšnim prometnim vozilom-
IZ ŽIVLJENJA
Da Se dobro počutiš, je eno samo sredstvo: naučiti: se moraš biti z danim zadovoljen in ne vedno zahtevati to, kar ti ravno imanjka.
#
Pred vojno SO' na mnogih premožnih hišah stali napisi: „Bera!čam in prosjakom je vstop prepovedan!”
Če si po letu 1945 šel po zapuščenih mestnih cesltah, si mogel talk napis, še 'brati na marsikaterih široko odprtih vratih. Vojna jie vrata talko na široko odprla, da jih tudi lastniki niso mogli zapreti, kajti tudi zanje
je bil »vstop prepovedan”.
*
»Prepričana sem, da je popolnoma napačno, če otroci vidijo, da so starši v kaki stvari. različnega mnenj,a. Zato jih takoj; pošljem ven,, če Opazim,, da se z možem povsem ne strinjava.”
»Tako je torej; že od nekdaj, sem se čudila, kako j,e mogoče, da imajo vaši otroci
tako zdravo in rjavo barvo.”
*
Film,siki igralec Charlie Chaplin je srečal učen jaka Alberta Einsteina. Med razgovorom pravi učenjak:
»Kar na vaši umetnosti, najbolj; občudujem, je njen mednarodni značaj.. Ves svet vas razume.”
»To drži,” odvrne Chaplin. »Ampak pomislite, gospod profesor, vaša slava je še bolj začudenja Vredna. Tudi vas ves svet občuduje, čeprav vas nihče ne razume.”
Marijanski kongres vCelovcu
V	Celovcu so v polnem teku priprave za Marijanski kongres od 1. do 3. oktobra. Kongres bo gotovo največja verska slovesnost, 'kar jih je doživela krška škofija. Ker je letos Marijino leto, se po vsem svobodnem svetu vrše velike proslave Mariji v čast in so množična romanja na Marijina božja pota. Tudi naša škofija ne sme zaostajati za ostalim katoliškim svetom.
V	okviru celotnega programa kongresa bodo imeli slovenski verniki še posebej lastno slovesnost, in sicer bo v soboto 2. oktobra ob pol dveh popoldne v stolnici blagoslov s petimi litanijami in škofovim nagovorom, nato pa bo slovesna marijanska akademija, kjer bodo nastopili združeni cerkveni zbori in prav za to priliko sestavljena slavnostna igra »BREZMADEŽNA” s petjem in rajanjem. Igra bo ob tej, priliki doživela na Koroškem krstno uprizoritev in bo gotovo mulila z lepo versko vsebino tudi gledališki užitek.
O celotnem programu bomo še poročali. Ob priliki kongresa bodo še nekatere razstave, ki nas bodo seznanile z novo cerkveno umetnostjo, katoliškim časopisjem in zgodovino podobic in samostanov. Upamo,
J. Š. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(83. nadaljevanje)
Sedaj: je zopet izginil ljubi mir poletnih večerov. V tiho noč vrešči veselo italijansko petje, nemške kletve, češki prepiri, krik in vik strastnih glasov, obupni kliči' na pomoč zabodenega človeka, udarci z rokami in s toporiščii; toda1 vas se za to ne zmeni, to ji je postalo vsakdanje. Vsem je zoprno le to, 'da ipolirji vsako soboto izplačujejo v trgovini in da tudi kmetje morajo tja po plačo. Tam pa za pultom stoji Salomon, se klanja in smehlja: »Toliko lepih denarcev je dobil gospod, pa ne da nič zaslužiti. Tu imam lep ostanek za suknjič ali pa naredite veselje gospe in ji kupite tole ruto,” govori priliznjeno in vljudno in, kakor hitro kmet začne ogledovati blago, je zgubljen. Ne ve niti kako, in čaša punča, stoji pred njim, ne ve kako in kdaj, in že jo je izpraznil, niti ne zaveda se in že ima zavito blago v žepu, že sedi med polirji in igra celo karte.
Žene stoje na straži... Ko se jie možem pripetilo to dvakrat, trikrat, so še molčale, toda ko je Hloda.lek šel četrtič po plačo, mu je žena zastavila pot. »Ne bom te zavrgla in osramotila pred ljudmi, da bi po tebe šla v .Sodomo’, le pojdi in spet zapravi zaslužek, podpiši novo menico, opij se, toda zapomni si, v tistem trenutku, kose boš ti skozi prednja vrata pijan priklatil domov, bom jaz šla skozi zadnja z otroki k staršem. Vzela sem si treznega in pridnega moža, temu sem prisegla zvestobo, ljubezen in poslušnost, ne pijancu. Ti hočeš biti Klasek, toda jaz nisem Klaskova, imam otroke in pol posestva je mojega, spametuj se in nehaj, do-
JUumete v UzUadui Si&kiH
Izjave nekaterih bivših japonskih vojnih ujetnikov, ki so se vrnili iz sovjetskih taborišč prisilnega dela v Vzhodni Sibiriji, je pred kratkim objavil .tokijski dnevnik „Sangyo Kejžar”. Po vsem svetu so vzbudile veliko pozornost.
Povratniki pripovedujejo o velikih ležiščih zlata v dolini Kol ime, kjer so zaposleni1 prisilni delavci nemškega:, kitajskega, korejskega, češkoslovaškega, romunskega in italijanskega porekla, vsi označeni z laskavim nazivom ,(kriminalni pregnanci .
Izjave teh japonskih povratnikov se popolnoma strinjajo z izjavami povratnikov lanskega decembra in s poročili radia Moskve iz najinoivejšega časa.
Prebivalstvoi Vzhodne Sibirije vedno bolj narašča, tako da je na tem področju Kremelj imel za potrebno ustvariti vsaj. videz upravnega aparata. Dvema velikima provincama Amur in Sahalin, ki so ju ustanovili leta 1948 odnosno 1947, se je pred kratkim pridružila še tretja, Magadanska, ki leži bolj severno. »Teritorij, nove magadan-ske .oblasti’ - je pred kratkim poročal radio Moskva — bo segal od Okhostkskega morja do Arktičnega oceana”. Te tri »oblasti” imajo zdaj že več milijonov prebivalcev, Skoraj samo ljudi, ki ne prebivajo v Sibiriji po svoji svobodni izbiri, ampak ker so obsojeni na prisilno delo, ki se bo le težko končalo pred njihovo smrtjo. Zato prebivalstvo teh treh novih provinc narašča; če bi zaviselo od naselitve svobodnih ljudi, bi pač v vseh teh krajih ne bilo skoraj žive duše.
Tako je tudi bilo še pred 20 leti; s prvimi čistkami v letih 1930 do 1940 so pa začela rasti na ledeni stepi ogromna mesta sužnjev, v katere dovažajo še zdaj tisoče političnih jetnikov in zaradi navadnih zločinov obsojenih ljudi. Samo v novi maga-danski »oblasti” je po pripovedovanju povratnikov 20 velikih koncentracijskih taborišč: Nagajevo, O k ho. st k, Atka, Znanka, Sredne-Kolimsk, Nižne-Kolimsk, Nižne-Kre-sti, Kresti-Kolimskije, Magadan, Ust-Sred-nikan, Sejmčan, Baligičan in Verhne-Ko-limslk.
Pod strogo in kruto kontrolo agentov politične policije (MVD) se izvajajo ogromna gozdna, rudniška, cestna in druga dela. Mnogo jetnikov, ki so jih obsodili v času
prvih stalinovskih čistk, je že prestalo svojo kazen, vendar dobi le malo teh ljudi dovoljenje za povratek domov. Treba j.e, dia so dosegli 50 let ali pa da jih je zdravniška komisija taborišča spoznala za invalide. Pa tudi starost 50 let ne daj.e pravice za povratek, če je obsojenec zdravnik, geolog, inženir, kemik itd. Primanjkuje strokov-njlakov in prav goto vo ne pride nikomur na pamet, da bi se naselil prostovoljno v novi »oblasti”; zato režim uporablja tudi silo, da ne 'uidejo še tisti, ki so se v svoji nesreči že tam znašli.
V taboriščih amurske, sahalinske in ma-gadanske oblasti živijo — kot poročajo japonski povratniki — še vedno tisoči in tisoči; nemških, italijanskih, francoskih in japonskih vojnih ujetnikov. Od časa do časa
da bo tedaj na programu nekaj dobrih verskih filmov.
Na kongres bodo vozili posebni vlaki in avtobusi s popustom. Vodstvo kongresa želi, da se verniki čimprej; prijavijo, da lahko uredi vse potrebno glede prometa in pre-nnrisr.
repatriiirajo tudi kako skupino nemških u-jetnikov, zlasti kadar hoče moskovski režim napraviti ob kakem določenem političnem dogodku nekoliko propagande. Talko je bilo tudi nekaj: tednov pred berlinsko konferenco.
Japonski povratniki pripovedujejo tudi o prehrani, ki je odmerjena po opravljenem delu posamezniku: tisti, ki so napravili manj. kot 45 odstotkov »norme”, dobivajo na dan (v tistem podnebju!) le 450 gratmov kruha, medtem ko se za tiste, ki so normo presegli vsaj za 40 odstotkov, krušni obrok poveča na 900 gramov.
Bolniki, ki očividno niso mogli delati, so dobili kot glavni obrok hrane skodelo juhe in kos kruha. Često so ljudje .tako oslabeli, da je bilo nemogoče izpolniti celo »normo”; tisti, ki so skušali delati preko svojih moči, da bi dosegli večje obroke hrane, so često zaradi, izčrpanosti in oslabelosti umrli.
(Benjamin West)
V'
Kaj vendar slišim, dragi moji! Vi, mestni ljudje menite, da tisto s čarovno pijačo ne drži? Kaj takega da ni mogoče, pravite? Le zakaj ne? čarovna pijača je čudovito sredstvo in je že mnogim pomagala. Kar poslušajte, kako se je meni z njo zgodilo:
Trideset let sem v miru živela s svojim starim, zdaj pa, ko sva ostarela, je postal kot bi vraga spustil z verige. Tak prepirljivec, tak nezadovoljnež je stari postal, da ni verjeti! če jaz pravi »črno”, reče on »belo”, če jaz rečem »ena”, pravi on »dve”. Jaz pa se tudi ne bojim in ne odneham: On pravi »pet”, jaz pa pribijem »deset” — in tako se vrsti pri nas od ranega jutra do poznega večera dan za dnem prepir za prepirom. Pričela sva premišljati, kdo je temu pravzaprav kriv.
»Zakaj se prepirava, stara, ha?”
»Ker si ti začel, ti stari prepirljivec!”
»Ni res, ti si začela s svojim ostrim jezikom!”
»Ne, ti!”
»Ne, ti!”
Tedaj mi je moja stara soseda dobro svetovala: »Marjuška,” je rekla, »zakaj, si vedno delaš težave s starim! Pojdi vendar k starcu, ki živi na gori. On zna vodo zagovoriti. Taka voda je že mnogim pomagala, morda bo tebi tudi.” — »No,” sem si mislila, »pa poizkusim, slabše tako ne more biti...” Sla sem torej k njemu in potrkala na njegovo okence. Iz koče je pokukal droben možiček, z dolgo, belo brado in je vprašal: »Kaj želiš, hčerka moja?”
»Pomagaj mi, batjuška,” sem prosila, »toliko imam težav s svojim starim, vedno le sitnosti in prepir.”	,
Pnrala; trpnntpk ” — Tz koče ie orine-
sel vrč z vodo, nekaj zamrmral in mi natočil stekleničico z njo ter rekel:
»Tu, hčerka moja! Ko se bo tvoj mož spet začel prepirati, vzemi požirek te vode; ne izpljuni je in ne požri je, ampak drži jo v ustih in moli na tihem, dokler se spet ne pomiri. Vse bo še dobro.” —
Pripognila sem se pred starcem, vzela stekleničico in šla domov. Komaj, sem prestopila prag, je začel mož prav divje preklinjati:
»Te vražje ženske! Vedno samo klepetate s sosedami, namesto da bi doma pospravljale, nikoli nima človek pravega reda!” — Tedaj, pa, dragi moji, naglo napravim majhen požirek iz stekleničice in ga držim med tiho molitvijo v ustih. In vidim, mož postane čisto tiho. »Zahvaljen bodi Bog,” si mislim, »zdravilo je pomagalo,” — postavim stekleničico za sveto podobo in pričnem pripravljati samovar za čaj. Pri tem pa mi nepričakovano pade cev na tla z velikim ropotom. Tedaj, stari zopet vzroji:
»Neroda babja, kaj so ti roke postrani zrasle..
Jaz pa spet hitro po steklenico, vzamem požirek, ne izpljunem, ne požrem, molim . . In glej:, stari se je spet pomiril.
Od tistega dne, dragi moji, j,e spet mir pri hiši; če začne mož preklinjati, vzamem takoj v roko stekleničico ... In vse gre, kot bi bilo namazano.
In vi pravite, da ni čarovne pijače?
(Po stari pripovedki)
Zdrav duh v zdravem telesu — za šolo nakup pri
SAMONIG-u
je v tvojem interesu!
kler je še čas.”
Hlodalek je .povesil glavo in šel in toliko, da ni Salomona udaril v obraz, ko ga je jel zadrževati. Vrnil se je za četrt ure in je do groša naštel ženi denar na mizo. Angeli varuhi so bile te putimske žene. Dosegle so, da živita dva svetova drug ob drugem, stikata se samo, kadar je to potrebno, toda nikdar se ne pomešata med seboj.. — Sosedje, resni kakor aristokratje, ostajajo zvesti gostilnam, na katere jih veže navada, sorodstvene vezi, bedijo nad sinovi in hčerami, čuvajo tudi nad svojimi posli. — Vse, kar je tujega, drvi v »Sodomo”, v katero so uvedli novost, prodajajo pivo v steklenicah iz knežje pivovarne. Vse domače pa se »Sodome” izogiblje in se varuje pred njo.
Dva svetova, pravim, živita drug ob drugem že četrt leta in se ne mešata; toda česar ni, se lahko zgodi...
Prišlo je putimsko svetlovrenško prošče-nje.
Aj ti sveti naš Lovrenček, tvoja, cerkev je kot venček, venček vrh gore.
Tam ven in noter hodijo in se pod rolko vodijo deklice le)pe.
In po večernicah so šle iz cerkve ne samo mladenke, ampak tudi fantje iin so zavili k Sunkom. Lani je bila ob proščenju veselica »pri novi”, zato je letos župan odredil veselico »pri stari”. Za mladino so prišli tudi starši. Po stari navadi je tudi Cimbura peljal sem svoje semiške in hradiške goste.
»Očka, sem, k nam,” mu mahajo in ga kličejo Jan in š terba, smehl ja ta se mu Ve-rlunka in Rozaika, oče Robček pa dela nje-nni in gostom mesto in Franček nese sem nad glavami plesalcev sedeže.
Ciimlbura se je usedel in se ozrl po zakajeni sobi. Njegove oči iščejo Martina in takoj najdejo plečatega fanta med drugimi.
Martin vrti Hamakovo Marjanko. Tudi stari Hamak gleda na plešoči par in ga spremlja, kako se meša med druge, se pokaže in spet izgine v klobčiču. Ko se je nagledal, je uprl oči v Cimburo in v tem hipu, kakor da sta se zmenila, se je tudi Cimbura ozrl na Hamaka — in kot da sta se med potjo pogleda srečala in se poljubila, sta se oba očeta nasmehnila.
Kakor da se nič ni zgodilo, je Cimbura spet obrnil glavo k plesalcem. Zdaj išče Marijano. Pa miu ni. treba dolgo iskati. Njena stasita, vitka postava mu bije sama v oči. Kdo jo. drži v naročju? Kdo je to, ki ji tako uporno gleda v oči, da nič drugega ne vidi in ne sliši?
»Ali tega vi, stric, ne poznate?” se čudi Keclik. »To je moj gost, mladi Kotrcha iz Stfiteže.”
»Ne poznam Kotrcha in tudi Striteža mi je neznana, čeprav sem slišal, da je ta vas v Podlesju nekje pri Volini in da Stritež-cem pravijo /rajhovci’. Starega Boubala poznam dolbiro. Lepe konje ima, krasne neto-ličake.”
»Kako Kotrcha ne bi poznali,” se mu smeje Jan - »saj je Martin pripovedoval, da jie v Bosni z njim v isti štotnji služil in je s Keelikovimi tu iv sorodu, materi se tikata. Zaradi Martina je na konju prijahal sem na proščenjie. Da ste ju videli, kako sta bila vesela, ko sta se po dolgem času pred uro sešla in spoznala.”
»Tako, tako,” kima Cimbura, kot da išče v spominu, toda njegove oči molčijo, ne smejejo se, ne žarijo. Nastal je mrak in treba bo prižgati sveče.
Zdajci pa se je zuna j razlegel hrup, saneh
in petje s tako silo, da je preglasilo godbo. Krik in vrisk prihaja vedno bliže in narašča, že se vali. skozi odprta vrata tudi v gostilno ... Franček hitro postavi lesene svečnike na mizo, da bi novim gostom posvetil;.
Drugi svet iz »Sodome” prihaja plesat ob proščenjski veselici »k stari ”. — Prihajajo polirji in s seboj: peljejo v sredi »rdečo gospodično”, za njimi gredo tudi »bratranci”. Koga pa ti peljejo?	,
Glej no, to je Venceljček! Se še spominjate na poitovkinega grbastega Venceljčka? Z materjo je hodil otrok klicat sosede v »občino”, izučil se j.e za krojača, ostarel je, toda ostal je pritlikav in sedaj, že vrsto let šiva pri mojstru Lososu v Pisku. Pogosto prihaja v Pulimo, ob proščemjlu in ob posvečenju cerkve, pozimi pa kar po štirinajst dni »dela” v vasi. Pri Kecliku ali pri C bubini sedi na peči, popravlja in preživlja znancem obleke, za otroke dela celo nove, med šivanjem pa starim in mladim pripoveduje pravljice in novice. Putimci imajo girbca radi, toda danes ga ne poznajo.
Zašel je med capine in ti so ga oblekli v maškarado. Pod nosom so mu z ogljem narisali brke, na starikovo glavo nataknili papirnato čepico, v usta viržinko, suknjo mu obrnili narobe in v gumbnico vtaknili rožmarin s trakovi kakor ženinu.
»Zaigrajte sedaj, Venceljčka,” drzno ukaže tuji svet in spustijo Venceljčka ter mu kličejo: »Venceljček, ženin, izberi si nevesto!” Ta se 'bebasto smeje, nerazumljivo blebeta in se zapleta z. nogami. Da, pijan
je, pijan. '	.	...
»Opijanili so ga,” je jemo zavpil za mizo
Cimbura in vstal.
»Nesramneži, reveža so opili,”
»Žaliti nas hočejo, norčevati se z nami.”
(Dalje prihodnjič)
miadhio in prosveto
Učiteljiščniki v Šmihelu
Naša vas je že vedno vabila v svoje o'kri-ijie vse, 'kar je idealnega, čarobna Peca nosi sivo skalovje in v njem skriva svojo bajno tajnost. Pod to Peco in olb gričku sv. Katarine 'leži Šmihel. Ni čuda, da so si ta kraj izlbrali učiteljiščniki iz Celovca za svoj letošnji sestanek. Ta kraj, je znan po naselbini Keltov na Katarini, katerih grobovi so /bili v čergovičah in sp jih izkopali in iprenesli v muzej, v Celovec.
Poldj.uno so hoteli videti učiteljiščniki i/. Zilje in Roža. Iz vseh treh dolin so prišli zastopniki, 25 po številu. Kar dobro so se počutili pri raznih družinah, ki! slo' jim dale zai tri noči prenočišče. Župnišče pa je bilo čez elan kraj, kjer so zborovali in .peli pod vodstvom prof. dr. Valentina Inzka. Tudi gimnazijci so prišli gostovat na sestanek. Tako se je Sklenila trajna zveza med
obema šolama. Dijaštvo pa se je medsebojno bolljie spoznalo in trdneje .povezalo.
V nedeljio, na Veliko Gospojnico pa so igrali v Šercerjev i dvorani, igro ,,Nevesta iz Amerike”, popoldne in zvečer, ob dobrem obisku. Če pomislimo, da je bilo slabo vreme in da je Velika Gospojniča dan romanja, potem smo prav zadovoljni z clbis|ko|m. Seveda je lahko vsem žal, ki niso prišli. Iz srca bi se nasmejali neokomemu Zdenku in pa gospe mami, plemeniti Cvili-nowsky. Nerodna zamenjava gdč. Mary Kavke z Maričko Žolno pa j,e tudi plemenito gospo izučila, da otroci ne smejo sklepati zakona zaradi premoženja. Kajne, Marička ,,ol irait”! Marička Kavka pa naji pusti Ameriko :in naj še pride s 'svojimi sošolci pod vodstvom Milke Kušej ,in učiteljišč-nika Modriča v šmihell!
i ....................................................
(Dekleta! QlajboLjla d&ta vas čaka
v gospodinjskih šolah v ŠT. JAKOBU IN ŠT. RUPERTU! Poleg gospodinjske izobrazbe Vam bosta šoli nudili tudi srčno vzgojo, ki je najboljši porok za srečno življenje. STARŠI, ki hočete svojim hčeram vse dobro, prijavite j ib čimprej!
i iiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiMiiiiuuiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimMiumiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiimiiiiiiiininmiimimiiiiiMiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiit
Cz bi U&tel . . .
Demosten je že v sedmem letu izgubil svojega očeta. Njegov pretkani varuh je u-tajil in poneveril vso njegovo imovino. Na sodni razpravi je Demosten poslušal moj-sterski govor svojega branitelja, katerega je potem narod v triumfu spremljal domov. Tedaj se je Demosten odločil, da postane tudi on govornik.
Cilji — postati govornik — mu je bil vsak dan pred očmi. Za vsako ceno ga je hotel doseči. Ko je govoril prvič, so se mu tako smejali, da je moral sredi govora prenehati. Ves potrt je hodil dan za dnem po mestu, dokler mu ni dal poguma neki starec in mu svetoval, naj se naprej vadi. Lotil se je z večjo vztrajnostjo dela. Po nekaj mesecih je že šel med ljudi. Ker je pri govoru malo jecljal, si je dal v usta pod jezik male kamenčke in se tako vadil govoriti. Hodil je k morski obali in kričal ob udarjanju morja v bregove. Imel je slaba pljuča. Zato se je sprehajal v naravi ter na glas deklamiral govore in verze.
In glej! S temi vztrajnimi vajami je počasi premagal vse ovire in postal tako slaven govornik v Atenah, da ga govorniki še danes posnemajo.
*
Nimamo močne volje. Tu je vir vseh naših napak. Kdor ima močno voljo, se reši vseh napak.
Marsikdo izmed nas pravi: „To bi napravil, samo če bi hotel. Da, večni ta: „Če bi hotel.” Kdor vedno to govori, je prav tak kot naslikani vojak, ki le meri s puško in s strašnim obrazom preti: „Zclaj bom streljali”, sproži pa ne. No, takega vojaka se nihče ne boji, ker ne bo nikoli ustrelil.
Da, mogel bi, če bi hotel, če bi imel tisočkrat tisoč šilingov, bi imel milijon šilingov. Spet samo „če”.
Vzgajaj vedno svojo voljo, da bo vztrajna. Nikoli se ne ustraši ne malih in ne velikih zaprek, če hočeš nekaj doseči, nekaj pomeniti v življenju.
Zakaj naj ljubimo Koroško?
(Nadaljevanje)
Nemci pogosto pišejo, da koroški Slovenci „go-vore čisto posebno narečje, ki je od slovenskega jezika zelo različno”. Kaj naj odgovorimo na to? Prvič, da koroški Slovenci sploh ne govore enotnega narečja, marveč razna, bistveno različna narečja. Drugič, da so ta narečja zelo podobna sosednjim slovenskim izvenkoroškim narečjem. Tako n. pr. v St. Lenartu v Ziljski dolini govore isto narečje kakor v sosednji Kranjski gori na Gorenjskem. Saj loči oba kraja komaj dobrih tisoč metrov visoko Korensko sedlo, a zračna razdalja med obema krajema znaša komaj 7 km. Narečja, ki jih govore v Ziljski in Kanalski dolini, na Tolminskem in v dolini Save od Jesenic proti Ratečam, so si zelo slična, rožansko narečje ima neke podobnosti z ziljskim, a podjunsko narečje je podobno sosednjemu štajerskemu slovenskemu narečju. Nasprotno pa sta ziljsko in podjunsko narečje zelo različna.
Značilno za rožansko kakor za ziljsko narečje je, da se kakor ponekod na Gorenjskem črka „k” pred „i” in „e” izgovarja kot „č” (čita, namesto kita). Podjunskemu narečju je taka izgovorjava popolnoma tuja. Podjunčan pravi: „kje”, „kita”, „kihat” itd. Pač pa je posebnost podjunskega narečja značilna izgovarjava samoglasnikov, ki sc izgovarjajo podobno kakor ponekod na Štajerskem, n. pr. „m6-ti” (mati), „kam pa gr&$” (kam pa greš).
Popolnoma različen je naglas. Podjunski naglas spominja na hrvaščino, v Rožu in na Zilji nagla-šajo kakor na Gorenjskem. Podjunčan pravi: večer, ime, srebro, jesen, ličen. Rožan pravi: Veja je počila; Podjunčan: Veja je poknila. Rožan: Je že prou, Podjunčan: Je že pran. V Podjuni pravijo: kruh, nit, miš, dim; v Rožu in na Zilji pa kakor na Gorenjskem: kr’h, n’t, m’š, d’m. Rožansko narečje je mehkejše od podjunskega.
Nemško govorjenje, da koroški Slovenci govore „čisto posebno narečje, ki je od slovenskega jezika zelo različno”, torej ne odgovarja resnici. Mar koroška slovenska narečja ne pripadajo slovenskemu jeziku? Resnica je, da so nemška narečja mnogo bolj različna med selsoj nego slovenska, in da se nemška narečja mnogo bolj razlikujejo od pismene nemščine, nego slovenska narečja s koroškimi slovenskimi narečji vred od pismene nemščine. Profesor dr. Reinprecht, po rodu Nemec, je trdil, da sc nemška narečja mnogo bolj razlikujejo med seboj nego slovenščina in srbohrvaščina. Resnica je nadalje, da so koroški Slovenci pristni Slovenci, ki imajo v svojih narečjih mnogo starih slovanskih izrazov, ki so se v drugih slovenskih narečjih že izgubili, ali pa so izgubili svoj prvotni pomen.
Res imajo koroška slovenska narečja precej nemških besed, a jih imajo tudi ostala slovenska narečja! Koliko jih ima celo ljubljansko narečje. Dcj-
KULTURNI PRAZNIK V ST. JAKOBU
Pri nas je obhajalo pred 'kratlkim .pevsko društvo „Rožica” svojo 60-ldtrtico obstoja. Vreme sicer ni bilo naklonjeno in so morali slovesnost dvakrat ipreložiti. Sosednji pevski zbori so s svojo pesmijo lepo obogatili spored. Med njimi je seveda zaipel šentjakobski jubilant, pri katerem sodeluje še nekaj1 ustanovnih udov s čisto šentjakobskimi melodijami. Naj, bi i,z te in podobnih prosvetnih slovesnosti zraslo navdušenje za nadaljnje kulturno delo med našim narodom, kajlti kmalu bodo prosvetni domovi sjpet odprli vrata v novo 'kulturno sezono an nuditi bo treba ljudem to, kar si želijo.
GOTOVO ŠE NE VESTE, KATERA JE najstarejša, največja, najmanjša in najdražja knjiga na svetu
Najstarej;ša knjiga na svetu je tako imenovani Pricov papirus. Napisan je bil 3350 let pred Kristusom v starem Egiptu. Našel ga je v neki grobnici znanstvenik-starinoslo-vec Priče in po njem je ta knjiga dobila tu-
stvo je, da koroška slovenska narečja od pismene slovenščine niso nič bolj različna nego ostala slovenska narečja. Nemci trdijo nasprotno samo iz političnih razlogov. To zatrjujejo po navadi ljudje, ki niti slovensko ne znajo. Sodijo kakor slepec o barvah. Radi bi nas čim bolj ločili, čim bolj bi nas radi raztrgali! A to sc jim ne sme posrečiti! Na vsa nemška prizadevanja, da bi nas ločili popolnoma, da bi nam naš koroški rod povsem odtujili, moremo odgovoriti samo: Kar je Bog združil, naj človek ne loči! Živel naš lepi slovenski Korotan!
Dravski
di svoje ime. Shranjena je v pariški narodni knjižnici.
Največjla1 knjiga na svetu je An atom Ioni atlas (knjiga, ki v slikah prikazujie sestavo človeškega telesa). Hrani jo knjižnica državne obrtne šole na Dunaju. Visoka je 1 meter 90 centimetrov in široka 90 centimetrov. Tiskali so jo od leta 1823 do leta 1830.
Najmanjša knjiga na svetu je visoka 1 om ih široka 6 mm. Tiskana je v Padovi leta 1897 in ima 208 strani.
Naljdražja knjiga je sveto pismo, ki ga je tiskal Gutenberg (iznajditelj, tiskanja ,s premolki jiivi mi pismenkami) v letu 1453. Za to edinstveno knjigo je plačal nek strasten zbiralec redkih knjig pred vojno okoli 17 in poli milijona dinarjev.
'Knjiga z največ zvezki je „Tu-'šu-gu-čieng”, knjiga nekega kitajskega pesnika. Knjiga ima 5020 zvezkov, vsak zvezek pa 170 -Strani. Tiskana je bila v začetku 17. stoletja.
Sveto pismo je knjiga, ki je izdana v največ izvodih in razširjena po Vsem svetu. Danes šteje precej čez 500 miilijtomov izvodov v 630 različnih jezikih.
KULTURNI RAZQLEP PO SVETU
DRAGOCENOSTI VATIKANSKE KNJIŽNICE NA MIKROFILMIH
Vse lečje rokopisne in tiskane dragocenosti ohranjajo danes na mikrofilmih. To najprej zato, da bi v primeru vojnega uničenja človeštvo ne ostalo brez njih, drugič pa zato, da so dosegljivejše onim, ki jih potrebujejo pri svojem študiju. Tako so v Amc riki in drugod po svetu posneli na ozke filme že mnoge največje kulturne dragocenosti. 7.c dalj časa snemajo na mikrofilme dragocenosti vatikanske knjižnice. Poročajo, da je filmanih že preko 100 mi-
MLADINA PIŠE:
v mzstu
Jurčku jte že deset let, vendar še ni videl mesta. Kolikokrat so se doma menili, kako je itam, ali Jurček si ne more predstavljat', hiš, ki se 'baje vrste križem kražem, po levi in pravi, in med njimi gre hrup in šum. Vise to hoče Jurček Vsaj, enlkrat v življienjm videlti.
Zategadelj venomer tarna ih prosi sestro, naj ga vzame seboj'. Mati pa pravijo: „Tam te zgrabijo, prodajo ter odpeljejo v Afriko, kjer te pojedo!”
N jegova zvešta sestra pa končno le izprosi pri materi dovoljenje. Joj;, kaika radosti
Dolga je poit. Noge začnejo boleti jurčka, ki še ,nikoli ni bil tako daleč. ,,Ali bova že skoraj, tam?” nestrpno vprašuje sestro. Goro, od katere so se doma razločevali le obrisi, je videti tu čisto jasno. Telefona, ljudstva ih hiš je čedalje več in več. In avtomobili! Jurček je videl ,na vasi komaj vsake kvatre katerega, tu pa švigajo kalr drug za drugim. Neznosen je ta hrup, ropotanje lin piskanje.
'Pega večnega ogiban ja pač Jurček ni vajen. Ko prideta s sestro do prvih izložb, ga kar ne more spraviti naprej, kajlti tako čudovitih jabolk in tako velikanskih klobas še v sanjah ni videli. Da bi se ne zgubi! med Ijiudlmi, mu svetuje sestra, naj se je drži, za krilo; ali to se mu izdi nespametno in žalilo bi tudi njegovo moškost, zato pogumno stopa med ljudmi. Ni še napravi,1 pet korakov, že se je desetkrat zaletel. Tu se zaleti v neko gospodično, ki nese metlo in nekaj; drugih stvari s trga. Skoraj bi ji bil vse izbil iz rok, za plačilo mu gospodična zapreti z metlo. Jurčka j,e sram, ker gre toliko ljudi, za nij|im, ki morda gledajo nanj. A nesreča ne počiva. Mimo jo prlmaha gospod ter mu zbije široki, kmetski klobuk / .i a/mršene ,glade, da sle skotali po pločniku. Ko to, vidi neki mestni paglavec, brcne z veseljem Jklofeto” na sredo ceste, kjer švigajo avtomobili in vozijo vozovi. Jurčku se uderejio dlebele solze. Ne zna si pomagati. 'Glasno pokliče sestro, ki je medtem že odkrevsala naprej, ne vedoč za nezgodo, ki jle zadela ubogega Jurčka. Ne izgovori še docela Sestrinega imena, že ga nekdo pograbi prav trdo za Sčetinaste lase. Pogleda kvišku ter uzre moža, ki ima tako svetle gumbe na obleki, da ise celo naš ubogi jurček vidi. v njih. „Križ božji, kdo me pa zdaljl tipa po glavi? To je gotovo Radecky, saj oče tako radi' pripovedujejo o njem, kako '.svetle gumbe je imel!”
Medtem jo prlmaha preljuba sestra nazaj, iščoč svojega bratca. Zagleda ga, kako stoji sredi ceste pred neznahim generalom. Hitro si popravil ruto na glavi ter jo mahne piloti policaju. Po kratki svarilni pridigi' vrne policaji Jurčka sestri, tki je medtem pobrala njegovo pokrivalo. Mahnila sta jp proti domu.
#
Naslednjega dne je Jurček pripovedoval doma prijateljem, kako jte Stal „pazor” preti Radeckym, kako mu je ponosno gledal v svetle gumbe, dolge bike ih črne oči.
G. K.
lijonov strani knjig in dokumentov. Celotni nafia, po katerem bo filmanih nad 600.000 rokopisov, bo dokončan -prihodnje leto.
MEDNARODNI KONGRES ORIENTALISTOV V CAMBRIDGEU
V' Cambridgeu v Angliji se je zbralo na mednarodni kongres nad tisoč orientalistov. Zasedajo v desetih skupinah, od katerih je ona za Daljni Vzhod največja. Med drugimi skupinami so še posebno močni: skupina za egiptologijo ter za kitajščino, japonščino in tibetanščino in njihove literature. Sedanji kongres je že 23. te vrste. Prvi je bil leta 1872. Le z maloštevilnimi izjemami se je doslej sestajal vsako tretje leto. Zadnji je bil v Carigradu.
REŠITEV „POSTREŠČEK V ZADREGI”:
Postrešček mora iti sledečo pot: 2. 1, 1, 5, 3. Kovček 6 pa ostane za, prihodnji dan.
Kaj so jedli naši predniki?
Arheologi (starinoslovci), ki se bavijo z raziskavanjem in izkopavanjem starin v različnih krajih, da preizkusijo na ta način preteklost in nezapisano zgodovino človeštva, pišejo v novejšem času v časopisih mnogo o načinu prehrane pračloveka. Na podlagi najdenih ostankov hrane, bkame-nelih koščic, posode in sličnih predmetov si morejo napraviti jasno sliko o tem, kaj so jedli naši' predniki pred več kakor deset tisoč leti.
V tistem delu Evrope, ki je bila takrat pred 10 tisoč leti prosta večnega ledu in zime, je bilo neobičajno mnogo divjačine in čisto naravno je, da so jedli tedanji ljudje sikoro izključno le meso teh živali. Lov je bil tedaj kaj navaden šport, zakaj ljudje niso imeli razen njega nobenega drugega o-pravila in j>oklica.
Kokoš so poznali v najstarejših časih, ker je prišla v Evropo že koncem kamenite dobe, ko so prvi azijski narodi pričeli jjradira ti v naše kraje. V Indiji pa še danes živi v prostranih džunglah divja kokoš, ki je skoro na las podobna naši.
Ravno tako so bile našim prednikom znane tudi gosi hi race. Po arheoloških odkritjih so se naši predhodniki torej že pred deset tisoč leti mastili z gosjo pečenko.
Posebno dobro so. nam ohranjeni okame-neli ostanki naselbin evropskih praljudi v Švici. Nedaleč od švicarsko-italijanske meje so odkrili v nekem skalov ju v bližini jezera veliko naselbino Evropcev, ki so živeli tam pred mnogo tisoč leti. V pečinah so našli tudi prav dobro ohranjene okostnjake gosi in rac. Iz tega sledi, da so jim bile te živali domače živali in da so jih seveda ob določenih prilikah tudi uživali'.
Kmetije brez zemlje
Vrtnarije v vodnih koritih
Našim gospodinjam
„Teci, da ne boš zamudil šole!“
Mogoče bi lahko pomanjkanju živil v bodočnosti nekoliko odpomogle tudi ,,'kmeti-je brez zemlje”, kot jih imajo na Japonskem.
Poljedelstvo zavisi običajno od rodovitne zemlje, ki pa se počasi izčrpa. Nekateri znanstveniki trdijo, da bo nekoč napočil dan, ko orna zemlja na svetu ne bo več zadoščala za hrano prebivalstva. In za ta primer bi mogoče lahko „vodne farme” pomenile pomoč.
Na teh farmah pridelek ne raste v zeml ji, ampak v plitvih koritih, ki so napolnjena z drobnim gramozom in vodo. Gramoz nudi rastlinam mehanično oporo, hrano pa dobivajo rastline iz kemikalij, katere dodajajo vodi.
Tako pridelujejo v vodi solato, paradižnike, redkvice, zelje, kumare, čebulo, peteršilj, koruzo in drugo sočivje. Tudi najboljši poznavalec ne more najti kake razlike v okusu med temi rastlinami iz vode in rastlinami, ki so rastle v najplodnejši zemlji.
Taka „vodna” kmetija pri Tokiu pridela na leto tri pridelke odličnih vrst zelenjave. Lani so ta in druge podclbne kmetije na Pacifiku dobavile ameriškim vojakom čez 2 milijona kg sveže zelenjave. To zelenjavo pošiljajo v prvi vrsti vojaškim bolnišnicam,
pa tudi vojaškim menzam na Koreji in na Japonskem.
Prodnate gredice tokijske vodne farme so dale svoj prvi pridelek v letu 1947. Izprva je ta kmetija imela le majhen obseg. Po izbruhu vojne na Koreji so pa površino kmetije povečali na 32 hektarjev. Priklopili so še druge kmetije in kmalu so lahko dobavljali večje količine z.elenjave.
Na tokijski farmi so prvi pridelek pridelali v pokritem rastlinjaku s površino dveh hektarjev, ki je pač naj večji nasvetu. Druge posevke so pa napravili neposredno na gramoznih gredicah na prostem. Gredice so dolge in ozke, napolnjene so z drobnim prodom. Voda s kemikalijami sega dva in pol centimetra pod površino proda. Rastline hranijo trikrat na dan.
Major William Cozad, upravnik tokijske vodne farme, izjavlja, da je to še vedno le poskus. Ta način pridelovanja hrane je za splošnost zdaj še predrag, vendar je prepričan, da je tako1 kmetovanje pod določenimi okoliščinami, zlasti tam kjer primanjkuje zemlje, važno. Seveda so v zvezi s tem potrebni obširni poskusi zlasti glede določanja kemične „diete” za raizne rastline. V primeri z navadnim kmetovanjem je to kemično obdelovanje drago, ker so potrebna betonska korita, znatne količine sveže vode in kemična rastlinska hrana.
Hlevi na
V Združenih državah in Kanadi, zadnje čase pa tudi v Franciji postajajo takozvani prosti hlevi za govejo živino pomembna novost.
Kot vsaka stvar ima tudi ta svoje dobre in slabe strani. Po mnenju strokovnjakov omenjenih držav predstavljajo ti prosti hlevi važen korak naprej v živinoreji. Dočim imamo namreč v navadnih hlevih, tudi v modernih, živino več ali manj, natrpano v razmeroma tesne prostore, v katerih se ne more svobodno gibati in premikati, ima goveja živina v prostih hlevih vso prostost, da se svobodno giblje in kreta, kot n. pr. ovce v svojih hlevih. V tem je namreč bistvo teh prostih hlevov.
Popolnejši prosti hlevi imajo tri ali celo štiri oddelke: za počitek, za premikanje, „je-dilnico” in prostor za molžo. Prostor za premikanje je navadno odprt prostor, primerno ograjen, v katerem se živina svobodno sprehaja. Dostop v ta prostor je prost in gre živina vanj, kadar se ji zljubi. Ostali trije oddelki so kriti in bolj zavarovani pred vremenskimi neprilikami. Dokler se živina ne privadi, jo mora paznik naganjati, da gre vedno počivat v za to določen prostor. Prav tako jo naganja, da gre jest v drug prostor. Isto velja za molžo. V prostoru in ob času
prostem
za molžo dajejo kravam močnata jedila, pogače in podobno. S tem jih sčasoma tako privadijo, da gredo krave ob določeni uri same prostovoljno v določene prostore.
Ta način življenja je vsekakor bolj prost, bolj naraven in zdrav. Živina je v boljših higienskih razmerah, vedno na svežem zraku, zato bolj zdrava in bolj, utrjena.
Stroški za tak hlev so vsekakor nižji kot za običajne zaprte hleve, saj zadostuje neke vrste velika lopa s streho, zakrit prostor, kjer živina je, počiva in kjer jo molzejo. Zahteva pa vsekakor veliko več prostora in je primeren le za večje število goveje živine.
Prosta živina predstavlja včasih tudi resno nevarnost sama zase. To zlasti, dokler se ne privadi na to skupno prosto življenje. Zato navadno vsem požagajo rogove in tako zmanjšajo nevarnost težkih posledic, ko se krave spopadejo ob prvem snidenju.
To prosto življenje tudi ne bo primerno za vse pasme, zlasti za kake izbrane, selekcionirane mlekarice, ki so zelo občutljive za vremenske spremembe. Je pa dejstvo, da se kaj rade, zlasti nekatere, privadijo vremenskim spremembam in postanejo bolj odporne tudi za običajne kužne bolezni.
Nevarno delo
Neeksplodirane protitankovske granate velike eksplozivne moči, 'protiletalske in topniške granate ter letalske 'bombe se še celo sedaj pogostoma najdejo po evropskih mestih, ki ležijo v območju bivšega voj,nega področja.
Ko jih najdejo, gredo ameriški vojaški strokovnjaki na delo. „Osebje za razstreljevanje” je uradni naslov vojakov, ki uničujejo dostikrat smrtno nevarno strelivo.
Delo je dramatično, vse zadržuje dih, ko oddelek Uničuje težko bombo, ki bi mogla uničiti cele bloke hiš, in so jo našli zakopano v ruševinah.
Včasih je delo tudi zabavno. Po vznemirjujočem pričakovanju izda stotnik navodilo, da se lahko prične nevarni, postopek. Toda najavljena ,!bomba” je le — prazna kangla za mleko.
Za delo je treba biti dobro izvežlban. „Mi smo kot gasilci,” je rekel stotnik Jeremia Dwyer, poveljujoči častnik razstreljeval,ne čete. »Pripravljeni smo tvegati svoje življenje.”
Stotnik D\vyer poveljuje' eni izmed šestih ameriških čet, ki vodijo razstreljevanje v Evropi. Od teh jiih je pet v Nemčiji, ena pa v Avstriji. Dve od teli čet sta v enem letu uničili več kot 13 ton streliva v 1600 primerih.
Te čete imajo priliko, da pri svojem delu v korist domačega prebivalstva prispevajo tudi k boljšemu nemško-ameriškemu razumevanju. Ko sta dve četi obiskali majh-
no vas ŠVehrshausen, sta razčistili področje, ki je bilo nekoč strelišče. Nemška vojska je vrgla tovore streliva v bližnji ribnik, da j;e bila vas v zimskem času ogrožena, ko je ledena skorja pritisnila na staro strelivo in se je več protitankovskih granat razpočilo s strašnim pokom.
V Orleansu v Franciji so odkrili topniško granato še iz. francošk o-pru s k e vojne leta 1870. Ob drugi priliki so našli 15.000 pasov streliva na mestu, kjer Je 'bil med zadnjo- vojno arzenal. Ni jih bilo mogoče dvigniti in tako so jih na kraju razstrelili. Krajevno časopisje je že en teden prej opozorilo prebivalstvo na pripravljajočo se eksplozijo.
Nemški strokovnjaki za razstrelitev, ki po navadi pripadajo policiji, sodelujejo z ameriškimi četami ter izmenjujejo obvestila in pomoč.
Najbolj nevarno delo ameriške razstre-Ijevalne čete je bilo uničenje znanih nemških raket „V-1” in „V-2” takoj po koncu vojne v Evropi. Nihče ni vedel ničesar o njih in električni vžigalnik je bil zagonetka, dokler se jim ni posrečilo, da so jih nekaj razstavili.
Čeprav je uničevanje dnevno delo raz-streljevalne čete, je bilo le malo vojakov ranjenih pri tem delu. To je posledica njihove izurjenosti, znanja in skupnega dela vse čete. Sedaj je v Evropi 65 ameriških častnikov in vojakov posebno izurjenih za to uničevanje streliva ter dobivajo za svoje nevarno delo tudi posebno plačo.
Prihodnji teden bodo naši malčki že zopet sedeli v šolskih klopeh in si bistrili glavice. Vem, da nekateri že komaj: čakajo, da bo postala šolska torba zopet njihova prijateljica, drugim pa se bo prav težko ločiti od domačih, domačega vrta in svojih igrač ter nameriti svoj prvi korak v šolo.
Drage matere, v veliki meri je odvisno tudi od nas, ali hodijo naši otroci radi v šolo ali ne. Ko bi bilo mogoče, da bi bila vsaka mati vsaj; eno leto učiteljica, potem bi marsikatera izmed nas posvetila več pozornosti svojim otrokom v zvezi s 'šolo.
Če bi pogledale zjutraj pred poukom v lica učenčkov, bi nam ta marsikaj: razodela. Videle bi nezadovoljne obraze, zamišljene, zaspane, celo solze v očeh, seveda pa tudi vesele in komaj čakajoče novega znanja.
Ali more učitelji pričakovati uspeh, ako otroci začno z. neveselimi srci slediti pouku? Utrujene oči in slabo razpoložene otroške duše so vsekakor posledica neurejenega domačega življenja.
Kako je v večini domov v jutranjih urah? Člani družine vstanejo pozno in izvršijo površno samo nujna dela. Otroci v največji naglici spijejo skodelico kave ali mlekai, kruh pa vzamejo s seboj, da ga med potjo pojedo. Na vratih še zakliče mati v slovo: „Pa hitite, da ne zamudite!” Otrok poje v naglici svoji kruh in poln skrbi, da ne bo zamudil, teče v šolo. Ves upehan in nerazpoložen je otrok slabo pripravljen na pouk.
Kako odpraviti to napako v družinah? S silno preprostim sredstvom! Matere! Navadimo svoje otroke, da bodo tudi zjutraj u-bogali in takoj vstali na naše prve besede. Ne upoštevajmo prošenjjn izgovorov: »Samo še pet minut, potem pa vstanem.” Nič, tudi pet minut se pozna. Pa navadno se teh pet minut podaljša ih otrok vstane v zadnji sili.
Seveda pa moramo, drage matere, v prvi vrsti tudi me brez odlašanja slediti klicu budilke in pravočasno vstati. Ne mislimo, da smo že izpolnile svojo dolžnost, če nam gre že v jutranjih urah vse delo lepo od rok. To store tudi služkinje, a me smo matere. Zato smo dolžne darovati zjutraj vso svojo osebno prisotnost, da prepoji duše naših družin zadovoljstvo v Bogu. Vsaj pet mi-
Z A N I M
NOVA VRSTA ŽELEZNIŠKIH PRAGOV
Tehniki britanskih železnic so iznašli novo vrsto vezi iza pritrjevanje železniških tračnic na pragove. Novi način bo omogočil mnogo udobnejše potovanje, kot je bilo dosedanje in pragovi bodo trpežnejši. Vez sestavljata dve jekleni sponki, ki sta pritrjeni na lesen vložek, ta pa je vdelan v cementni prag. Ti dve jekleni sponki trdno primeta nogo tračnice na obeh straneh. Gumijasti ležaji med sponkama in železniškim pragom preprečijo tresljaje in služijo istočasno kot električni izolator.
Nove vezi bodo preizkusili že letošnjo jesen na določenih progah. Če bodo poskusi uspešni, bodo lesene železniške pragove polagoma nadomestili s cementnimi na vseh glavnih progah britanskega železniškega o-mrežja.
LETALSKA ZVEZA PREKO GROENLANDIJE
Danska, Norveška, švedska in Združene države so sklenile ustanoviti novo letalsko progo med skandinavskimi deželami iz. Amerike preko Groenlandije. Dogovor velja zaenkrat tri leta in bodo obratovale na novi progi, 'ki bo vezala Skandinavijo in Los Angeles v Kaliforniji, skandinavske in ameriške letalske družbe.
POVPREČNI DOHODEK V ZDA
Trgovinski ministrstvo je sporočilo, da je povprečni dohodek vsakega moža, žene in otroka v Združenih državah presegel leta 1953 1700 dolarjev, kar je približno 42.000 šilingov. To povprečno- število so dobili s tem, da so celotni narodni dohodek 256 milijard dolarjev delili s številom prebivalstva, to je s 162 milijoni oseb.
TURČIJA BO SAMA IZDELOVALA TRAKTORJE
V Turčiji so ustanovili kmetijsko družbo za izdelovanje traktorjev z. osnovno glav-
nat posvetimo skupni jutranji -molitvi, ki vsebuje med drugim dober namen in kratko duhovno-vzgojno misel. Zlasti šoloobvezni otroci naj bi zaradi pomanjkanja časa ne 'bili nikoli prikrajšani. Za slovo naj-otrok dobi še materin poljub in vsaj nekaj iskrenih ljubečih besed.
Verjemite mi, matere, če bomo tako ravnale -s svojimi otroki, bodo naši otroci veselih oči, polni radosti in dobre volje za delo prihajali všolo. Ob koncu leta pa se 'bomo lahko skupno veselili lepih uspehov.
Srečna mati
Ohranimo vitamine pri kuhanju
Če hočemo, da bo tudi kuhana hrana vsebovala še vitamine, ne smemo uporabljati pri kuhanju niti bakrene niti železne posode, pač pa aluminijasto, emajlirano ali glinasto posodo. Zelenjave ne smemo predolgo namakati v vodi, operimo jo tik preden jo damo kuhati. Tudi zrežemo jo šele tik pred kuhanjem. Preden damo zelenjavo kuhati, moramo počakati, da soda zavre. Kuhamo jo v precejšnji količini vode. Posodo, v kateri kuhamo zelenjavo, dobro pokrijmo in pokrov privzdignimo čim manjkrat.
če kuhamo zelenjavno juho, potem je najbolje, da ji dodamo takoj nekaj masti, ki pokriva površino in s tem ohrani vse vitamine. Vsako zelenjavo je treba kuhati le toliko časa, da se omehča. Vitamini namreč povsem izginejo, če zelenjavo predolgo kuhamo, ali če dolgo stoji na vročem štedilniku, ali tudi če jo ponovno grejemo.
ČESA NIKOLI NE RECI MAJHNIM OTROKOM!
»Katerega imaš rajši, ateja ali mamo?”
*
»Kaj bo ta še vse dosegel!” — »Kaj vse nc bo mogel postati!” — »Ta bo enkrat še minister!”
*
»Ta otrok je slab, hudoben, z njim se ne smeš več igrati!”
*
»Vidiš, tega ti ne moreš, si še premajhen! Sem ti rekel.”
❖
In zakaj naj bi sc to ne reklo? Po premisleku boste sami uvideli!
1 V O S T B
nico 20 milijonov turških lir (7 milijonov dolarjev). Nova družba bo izdelala na leto 5000 traktorjev. Tovarne te družbe bodo pospešile -mehanizacijo kmetijstva in bo Turčija tako lahko povečala svoj izvoz pšenice in bombaža ter ojačila svoj položaj v m edn a rotim i trgov'! n i.
SILAŽA NAPRAVILA USA ZA NAJVEČJO ŽIVINOREJSKO DEŽELO SVETA
Silažna krma je pripomogla, da so postale ZDA dežela, ki ima največjo živinorejo in kjer namolzejo največ mleka na svetu. Prvi silos v Združenih državah so zgradili leta 1876; zdaj uporabijo v deželi na leto 40 milijonov ton silaže. Večino silaže napravijo iz 'koruze in sorguma, v zadnjih letih se je pa zelo povečalo tudi n apr a vij arije silaže iz trave in sočivja.
MOST ČEZ MESINSKI PRELIV GRADIJO
Najslavnejši ameriški graditelj mostov dr. David Steinman je pričel graditi nad mesinsko ožino viseč jeklen most, ki naj bi spajal Sicilijo z južno Italijo. Most bo dolg 3.300 m in bo 60 m nad morjem. Najvišje ladje bodo lahko mirno plule pod njim. Imel bo samo dva podporna stebra in bo dvonadstropen: za cesto in za železnico. Računajo, da bo fetno zdrdralo preko njega 300.000 avtomobilov in 600.000 železniških voz. Gradnja mostu bo po graditeljevem mnenju trajala 6 do 8 let. Gradbene stroške cenijo na 150 milijonov dolarjev, ki pa jih bodo v tridesetih letih pokrili z mostnino. Potem šele bo postal most last italijanske državne uprave.
DONOS GROZDJA V DALMACIJI
Slabe vremenske prilike in -peronospora -so zmanjšale pridelek grozdja v Dalmaciji za 30 % v primeri z lanskim letom, ko je bila povprečna letina. Računajo, da bodo tako pridelali le nekaj nad 4 tisoč vagonov grozdja.	'

)
]
3
]
1
*srw
U -M fc 1 'Ml H
'l
je zelo priljubljen
J
Itonifr-ova ftceizlcušei/attia
ker zmeraj kaj novega #) prinese! kukl^a {c- že iptin&da
Mi/i sliluMticni
Srbska narodna:
MODŽA IN NJEGOVI UČENCI
Hod/a Nasredin si je na moč prizadeval, da 'hi svoje učence naučil vljudnosti. Med drugim jih j,e učil, da morajo zaploskati i,n zaklicati: ,,Hajir Alah (Dal Rog, da bi fci 'bilo v prid)!” vsakokrat, kadar slišijo starejišega človeka kihniti. Nekega dne jie Hodža nekaj popravljal pri odprti jami na svojem vrtu, pa mu jie spodrsnilo in padel je v globoko j.amo. V njieji j|e bila voda, v kateri toliko, da ni utonil. Klical je učence na pomoč, da bi prinesli vrv in ga izvlekli iz stiske. Pod uš ni učenci so kmalu ddbili vrv, jo virgli učitelju in gia z združenimi močmi jeli vleči iz jame. Le malo j,e še manjkalo i.n Ibil bi na vrhu itn rešen, ko je kihnil, ker je bil ves premočen. Kakor bi treniti, so učenci izpustili vrv, zaploskali in zaklicali: „Hajir Alah, Hodža!” U-bogi Hodža je strmoglavil nazaj v jamo. ..Eji,” je rekel stam pri sebi, „praV mi je. Najprej! !bi moral učence učiti pameti, {x>-tem šele vljudnosti!”
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja 12. 9.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek 13. 9.: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Iz tehnike in znanosti. 18.45 Za našo vas. — Torek 14. 9.: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Zdravniški vedež: O nepravem delovanju naših žlez. 14.15 Kulturne vesti. — Sreda 15. 9.: 13.55 Poročila, objave. 14.05 „Nageljček, rožmarin, rožen-kravt v slovenski pesmi”. 18.45 Slovenske pesmi. — četrtek 16. 9.: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Za našo mladino. — Petek 17. 9.: 13.55 Poročila, objave. 14.05 ..Medvedek Godrnjavček”. 18.45 J. Peterlin: Nekaj o naših krstnih imenih in o priimkih. — Sobota 18. 9.: 8.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 9.15 Športni obzornik. 18.30 Harmoniko igra Dorko Skoberne. — Nedelja 19. 9.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. ur’ Vsako nedeljo ob 18. uri „Verska ura", (val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m)
PARIZ (val 30.17 in 41.89 metrov)
Oddaje vsak dan od 19. ure do 19.20
Letala bodočnosti bodo prispela v svoj namembni kraj v »istem času” kot so odletela
Sloviti ameriški letalski konstrukter Glenn Martin izjavlja, da bodo letalske ladje, v katerih ho prostora za 200 potnikov in ki bodo letele nad morji in celinami proti zahodu, kmalu lahko dospele na cilj ,,v istem trenutku” po tamošnjem času kot so odletele. Potrebna bo hitrost 1.600 km na uro, da se bo iz enega časovnega pasa priletelo v drugega istočasno s sončno svetlobo.
Zračna razdalja med Nevv Vorkom in San Franciscom je na primer 4.800 km in ko je v New Yorku poldne, je v San Franciscu deveta ura zjutraj. Letalo s hitrostjo 1.600 km na uro, ki bo odletelo opoldne iz Nevv Yonka, bo preletelo razdalje do San Francisca v 3 urah in torej pristalo v San Franciscu, ko bo tam točno poldne.
Nov rekord v ameriškem stavbarstvu
Izdatki za nove stavbe v Združenih državah so dosegli v avgustu nov rekord z vsoto 3 milijard in 600 milijonov dolarjev.
ŠIVALNI STROJI v največji izbiri od 2590 šil. navzgor. — Pogrezljive mize in omarice. Ugodna plačila na obroke.
Truppe & Ermann
BELJAK - VILLACH Widmanngassc 41, vogal Kirchcnplatz
KlACENFURT
PiOiDtISf BG.I , RUF 35-JZ
Prodajalnica Bergler- in Krobath-Putz mlatilnic kakor tudi nemških Holder-Diesel traktorjev
Pojasnila in ogled vsak čas H. W E R N I G KMETIJSKI STROJI CELOVEC, Paulitscbgasse 13, Telefon 35-02
KINO
CELOVEC-KLAGLNFUKT
STADTTHEATER
Od 10. do 13. 9.: »Grosse Schvvli-chen — kleine Siinden” (ni za mladino)
Od 14. do 16. 9.: »Verbotene Spic-le” (ni za mladino)
Plašči iz balonske svile, dežni in za motoriste najceneje v strokovni trgovini V. TARMAN, Cclovec-Klagen-furt, Vblkermarkter Strasse Nr. 16.
Usnjeno oblačilo samo pri proizvajalcu \VemLsch Friedrich, Beljak, Italiener Strasse 22. Kvaliteta odloča!
Štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki z bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajevalnico s kurjavo na les ali elektriko, Sepp Krobath, gradnja peči in štedilnikov, št. Vid na Glini - St. Veit a. d. Glan, obisk in ponudba brezplačno.
Krasni damski puloverji 29.-— šil. Kombineže 22.— šil. Moške srajce od 35.— šil. naprej, klotaste moške spodnje hlače 15.— šilnigov. STOFFSCHVVEMME, Kiagenfurt, Marktplatz.
Novi Hornyphon „Rex”, iznenadenje dunajskema sejma,
OTTO G A G G L Beljak - Villach
Gummistrumpfe ftir Krampfadern und geschvvollene Beinc, GUMMI-MATRATZEN, GUMMISTIEFEL, KEGELKUGELN aus GUMMI GUMMIHAUS WIEDNER, KLA-GENFURT, Bahnhofstrasse - Lid-mannskygasse.
Neprekosljivi
Hoover-pralni stroji
za tebe, za mene, za vsel
HAAS &'C0.
CELOVEC, Bahnhofstr. 3
Modroce, tapecirano pohištvo, dobro in poceni samo pri proizvajalcu Johann Ortner, Beljak, Wid-mangasse 31 ter Ringmauergasse Nr. 11.
NAPRODAJ
Majhna vila — 8 sob v Porečah pri jezeru z 2000 m2 zemlje s koncesijo za letoviščarje naprodaj. Naslov v upravi.
Parcela (Grunti) ca. 7000 m ob cesti Borovlje-Bajdišc poceni naprodaj. — Prodam tudi 40 metrov vrvi debeline 2 cm in različno pohištvo. Vprašati v gostilni Sochcr, Celovec, St.-Vekcr Strasse 14.
V bližini Kotmare vasi je poceni naprodaj lepa kmetija z 11 ha in 24 a zemljišča. Naslov pri »Našem tedniku”.
šolske torbe in aktovke najceneje pri HEGENBART, Kiagenfurt, Villacher Strasse 9.
ŽENITVE
Fant v najboljših letih želi spoznati ugledno in pošteno dekle, veselega značaja, od 20 do 26 let. Ponudbe in pisma s fotografijo pošljite takoj na „Naš tednik” pod »Najsrečnejša bodočnost”.
Dekle srednjih let z nekaj prihrankov, želi spoznati poštenega fanta ali vdovca 45 do 55 let. Pisma pod »Samo resne ponudbe” na upravo lista.
				
		(		H. Unterdorfler
	Uš			Gradbeno in po-
		0	0	J hištveno mizarstvo
				Beljak, Widmanng.
poceni				- tudi na obroke
Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3.
K pričetku šole!
Poceni,
praktično blago za obleke in perilo za otroke
L U D W I G
MAURER
Kiagenfurt, Alter Platz 35
POHIŠTVO
RUDOLF IN SIEGFRIED SLAMA
CELOVEC - KLACENFURT, St. Veiter Str. 15
Telefon 22-58
V največji izbiri spalnice, kuhinje, posamezno pohištvo, fotelji, stoli in kavči. — Ugodne plačilne olajšave po dogovoru. Sprejemamo tudi »Haushalts- in Eisenbahner kreditscheine” — Obiščite naše razstavne prostore na St. Veiter Strasse 15 in Sponheimerstrasse
LURD POSTAJA PREMAJHEN
Letošnje poletne mesece je Lurd prenapolnjen romarjev, ki želijo za marijansko leto počastiti Marijo na kraju njenega prikazovanja. Do 20.000 romarjev prespi po lordskih hotelih in pri zasebnikih, za Veliko mašo pa jih je bilo kar 40.000 in to kljub temu, da je prav za praznik močno deževalo. Predvsem se podajajo na romanje preprosti ljudje iz industrijskih področij v Franciji, na tisoče pa jih je tudi iz Združenih držav in Kanade. A tudi drugod iz Evrope prihajajo.
Dolgo žije, ki SCHLEPPE pije
PEČI - ŠTEDILNIKI
dipl.-inž.
CELOVEC - KLAGENFURT Domgasse 16, telefon 35-58
Vse kurilne, kuhalne in toplotne naprave za kurjavo z drvmi, premogom, paro, plinom ali elektriko.
l/se va šota
na drobno in debelo kupite ugodno pri
J0SEF ADLASSNIG
trgovina s papirje m
CELOVEC - KLAGENFURT 8.-Mai Strasse Nr. 7
rpu p p e n do k tor
TRGOVINA OTROŠKIH POTREBŠČIN
nudi:
O Poletne igrače O Obleke za deklice O Kopalne garderobe O Obleke za fante O Narodne noše O Otroške vozičke
naj nižjih eenah CELOVEC, OBSTPLATZ
Hiša dobrega pohištva
4 PREDNOSTI:
1 Ogromna izbira — nad 100 kompletnih pohištev 2 Najboljše in najcenejše pohištvo v Avstriji. — Spalnice iz trdega lesa samo 3.900 šil. 3 Plačila na obroke brez obresti 4 Dostava na dom z lastnim posebnim avtomobilom
Vsi foto-aparati na obroke
V I L l A C H
Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici
Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke.
Johann Novak
MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschal-Konrad-Pl. 1
| Velika prodaja plaščev
k o9rT5ca rKnnehaden
Celovec-Klacgenfurt am Fleischmarkt
Ogromna izbira najmodernejših plaščev po neverjetno nizkih cenah. Prodaja na obroke sc na-daljuje.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izda jatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sajjak. — Tiska tiskarna Družbe «v. Mohorja, rsi v Oelcvcu. Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.