Poštnina plačana ▼ potovtnL Leto XIII., štev. A 1VI. * - j&a Ljubljana, sreda iunija 1932 Cena ? Din pra vuištvo. i nuana, K.anov dolarjev. Mussolinijev dar Madžarom Rim, 14. junija, s. Davi je novo letalo »Pra vica za Madžarsko«, ki ga je Mussolinl daroval madžarskemu zrakoplovstvu, star-talo na letališču Cento Celle za Madžarsko. V svojem govoru je madžarski zastopnik izrazil hvaležnost m veselje Madžarske zaradi plemenite geste italijanske vlade. Prvi predsednik nove sirske renublike Damas. 14. junija. AA. Volitve predsednika sirske republke so potekle v miru in redu. Soubi bej Ma raket, vodja liberalne stranke je imel 32 glasov. Mohamed Ali bej. kandidat koncentracije in bivši učenec pariškega liceja. znan tudi kot odločen pristaš Francije, je dobil 36 glasov Po proglasitvi izida je poslanec iz Alepa Čeker bej imel govor o lojalnem sodelovanju med Sirijo in Francijo. Tragična nesreča londonskega učenjaka London, 14. junija č. Znameniti profesor londonskega vseučilišča Gregory. ki je meseca januarja odpotoval na čelu posebne ekspedicije v neznane vulkanske kraje v Andih v Južni Ameriki, je postal žrtev nesreče. Z ladje, s katero so se vozili po rebi Uribambi, ie padel v vodo in utonil. Njegovo truplo bodo prepeljali v Anglijo. EVHOPA ZBRANA V ŽENEVI » Prispeli so že vsi vodilni državniki - Velesile S0 se baje že sporazumele glede sklepov razorožitvene in reparadjske konSereec? ženeva, 14. junija p. V teku včerajšnjega in današnjega dne so se zopet zbrali v ženevi vodilni evropski politiki. Zaradi tega pričakujejo, da bo razorožitvena konferen ca v prihodnjih dneh oživela. Včeraj popol dne je prispel v ženevo italijanski zunanji minister Grandi. snoči pa sta prišla rter riot in Macdonald. Grandi je imel v teku včerajšnjega dne sestanke s člani financ nega odbora Društva narodov in je razpravljal z njimi o finančni podpori Avstriji Grandi je pri tej priliki izjavil, rla je tudi Italija pripravljena sodelovati pri večjem posojilu, kj je potrebno za sanacijo avstrijskih financ. Danes je imel Grandi sestanek s Herriotom jn Macdonaldom. Predsednik razorožitvene konference Hendersoo je sprejel v teku današnjega dne skupno deputaeijo razml) mednarodnih organizacij, ki se zavzemajo za razorožitev. Pri tej priliki je imel daljši govor, v katerem je apeliral ua vse državnike, naj ne omahujejo več, ker je razorožitvena konferenca prispela že do one točke, ko je potrebno, da se store odločilni koraki. S samo omejitvijo oboroževanja v sedanjih prilikah ne bi bila diosežena rešitev, ki bi mogla zadovoljiti svet. V angleških diplomatskih krogih so veliki optimisti in računajo, da bo dosegla razorožitvena konferenca večji uspeh, kakor se splošno pričakuje. Iz angleških krogov celo zatrjujejo, da je bil med zastopniki velesil že dosežen sporazum o razorožitveni konferenci. Zastopniki velesil so se baje izrazili pripravljene, da se za dobo več let ukine vsako oboroževanje in da se zniža sedanje stanje oboroženih sil. Francija je v skladu s Herriotovim načrtom pripravljena na znižanje za 19 odstotkov, Anglija za 16 odstotkov. Tudi pri,prave za lozansko konferenco ?o stopile v odločilni stadij. Gotovo je, da bo na konferenci za enkrat podaljšan Hoov- rov moratorij do konca tega leta. V takem smislu je bi! sklenjen preventiven sporazum; vsi zastopniki velesil so s Herriotom vred priznali, da je neobhodno potrebno, da se podaljša Hoovrov moratorij še prel 6. juLijem, ko poteče sedanji rok. Po rešitvi tega vprašanja bo repa.racijska konferenca odgodena. Posloval bo pa poseben odbor, ki bo moral proučiti vse svetovne gospodarske probleme in še posebej položaj podunavskih držav. Ta odbor bo na prihodnji reparacij skd konferenci podal svoje poročilo. Herriot in Macdonald na delu Ženeva, 14. junija, g Splošna pozornost v Ženevi je danes osredotočena na delovanje Herriota in Macdonalda. Oha državnika sta se posvetoval s člrni svojih delegacij in z nekaterimi političnimi osebnostmi ter sta se nato sestala danes ob 11. dopoldne. da ponovno proučita položaj na podlagi novih informacij. Tudi vod;a ameriške delegacije Gibson se je kasne'e udeležil tega razgovora, ki ie s tem dobil značaj an.gleško-fr-ancosko-ameriške konference. He rriot in .Macdonald pa še nista stopila v direktno zvezo z nemško in italijansko delegacijo, ki sta med seboj v zelo tesnih stikih. Danes poooldne sta -'mela Herriot ;n tudi Macdonad ločene razgovore s češkoslovaškim zunonjim ministrom B°nešem. ki je določen z* glavnega poročevalca v plenumu razorožitvene konference. Ra?o?o^itvena konferenca London. 14. juniia AA. Prvotno ie bilo določeno, da se razorožitvena konferenca sestane že danes popoldne. Prisotnost načelnikov delesracii v ženevi o<-delurie diskusijam velik pomen; vodilni državniki imajo več možnosti, da ug-otove splošne li- Zakon o pobijanju brezvestne špekulacije Senatni odbor je prvotni osnutek zakona o pobijanju draginje bistveno spremenil Beograd, 14. junija, r. Kakor znano, je minister socialne politike svoječasno predložil Narodnemu predstavništvu načrt novega zakona o pobijanju draginje. Intencija zakonskega načrta je bila doseči pravilno nivelacijo cen življenjskih potrebščin in onemogočiti nedopustno špekulacijo. Narodna skupščina je zakonski načrt z nekaterimi nebistvenimi spremembami sprejela in ga nato izročila senatu v nadaljnje zakonodajno obravnavanje. Med tem pa so se iz gospodarskih krogov pojavili proti temu zakonskemu načrtu tehtni pomisleki, pa tudi dokaj ostri protesti, tako da je smatral senat, odnosno senatni odbor, ki mu je bila poverjena naloga, da zakonski načrt prouči, za potrebno najprej še podrobno proučiti razmere. Zato se je sprejem tega zakonskega načrta, ki je bil vložen že meseca aprila dokaj zavlekel. Danes pa je senatni odbor končal svoje delo in predložil plenumu senata svoje poročilo, v katerem pravi med drugim: Odbor smatra, da je vprašanje urejevanja cen stvar ponudbe in zahteve, torej vprašanje naravnega formiranja cen na trgu. Vsako vmešavanje s pomočjo zakona v določevanje cen na trgu je v nasprotju z osnovnimi gospodarskimi načeli. Kot dokaz, da je vsak tak korak že sam po sebi iluzoren, služijo mnogi drugi zakoni pri nas in drugod. Zaradi tega predlaga odbor. naj bi se naslov zakona spremenil v skladu z bistvenim namenom zakona samega tako, da bi se imenoval »zakon o pobijanju brezvestne špekulacije z življenjskimi potrebščinami«. Brezvestnost v trgovini mora preprečevati država, ki je za to brez dvoma upravičena, zlasti v sedanjih časih, ko je morala na vsej črta padla. Toda določevanje tržnih cen je bilo opravičeno in na mestu pač v času, ko je vladalo pomanjkanje blaga, dočim bi moglo biti dandanes, ko je vsega blaga v izobilju, škodljivo za našo še itak ne dovoli razvito notranjo trgovino. Res pa je. da so pri nas cene najvažnejših življenjskih potrebščin še dandanes neizenačene. Tako n. pr. stane pšenica v Novem Sadu 120. v Negotinu 160, a v Bitol.iu 240 Din. Še večja razlika v cenah je pri zelenjavi jn drugih sličnih življenjskih potrebščinah. Toda ta razlika je v prvi vrsti posledica še ne dovoli razvite notranje trgovine in prometa, kakor tudi neracionalne železniške tarifne politike. V naši državi smo že imeli zakon o pobijanju draginje, ki je še v veliavi. Toda tudi ta zakon ni mogel vplivati v večii meri na znižanje cen in odbor tudi ne vidi. da bi se to doseglo s predloženim zakonskim osnutkom. Iz vseh teh razlogov je odbor izvršil v načrtu zakona bistvene spremembe, upoštevajoč pri tem zlasti dejstvo, da se pri prvotni sestavi zakonskega načrta niso dovolj upoštevali strokovni nasveti gospodarskih organizacij. Odbor predlaga plenumu senata v sprejem predelani načrt zakona, ki ima v prvi vrsti namen pobijati špekula- cijo z življenjskimi potrebščinami in ki nalaga to dolžnost pred vsem občinam. Odbor je smatral te spremembe za potrebne, ker ie bil mnenja, da bi zakon o pobijanju draginje v svoji prvotni sestavi ustvari! neznosen položaj na naših tržiščih in bi tako postal ovira za svoboden razvoj trgovine in ubijal še ono malo inicijative, kolikor jo še kaže naša trgovina v sedanjih težkih prilikah. To dejstvo bi bilo nedo-gledno škodljivega vpliva zlasti na izmenjavo dobrin v državi sami. kar bi obenem škodovalo tudi poljedelcu in konzu- nije, po katerih naj bi se razpravljalo r.a razorožitveni konferenci. Toda davi so prišla iz Ženeve pc ročila da bo današnji dan posvečen še privatnim razgovorom. ženeva, 14. junija s. Zrakoplovni odsek razorožitvene konference je danes na javni seji pričel s tehnično proučitvijo vprašanja internacionalizacije zrakoplovstva. ki igra v francoskem programu za konferenco veliko važnost. Nemška delegacija je že pred nekaj časa stavila odseku precizne predloge, po katerih bi se preprečila z>o-raba prometnega zrakoplovstva za vojaške svrhe, ne da bi se etežkočil razvoj prometnega zrakoplovstva z internacionalizacijo. Angleški optimizem London. 14. junija č. V tukajšnjih poiit:č-nih krogih prevladujejo nade, da bo lausannska konferenca rodila pozitivne rezultate. V Parizu je Macdonaldu in HernioMi uspelo premostiti vse težave, pred vsem pa sta dosegla, sporazum o podaljšanju Hoov-rovega moratorija. Kakor domnevajo angleški krogi, sta se sporazumela načelno ce'o v tem, da je treba črtati vse reparacije in vojne dolgove. Za končno ureditev teh vprašanj pa bo treba počakati, da se s predsedniškimi volitvami razčisti položaj v Zedinjenih državah. London, 14. junija A A. Tukajšnji listi izražajo zadoščenje nad napredkom, ki se je dosegel pri pariških razgovorih, in nanašajo, da se ti' razgovori nadaljujejo v ženevi v silno prisrčnem duhu. »Dailv Te-legraph« pravi, da danes ni več nejasnosti glede končnega izida ureditve dveh glavnih vprašanj, reparacij in vojnih dolgov. Anglija in Francija sta se sp razumeli, da je treba stremeti po anuliranju obeh skupta političnih dolgov. Diference, ki so še ostale, se nanašajo le na to, kate~e metode je treba izbrati, da se ta naloga na najboljši in najkrajši način reši. mentu. Odbor pa si ie tudi prizadeval, da gotove določbe zakona formulira točneje in jasneje. Poleg tega poročila večine ie bilo plenumu senata predloženo še manjšinsko poročilo, ki zahteva, da se v ta zakon sprejmejo tudi določbe, po katerih bi se zakon nanašal tudi na brezvestno špekulacijo s stanovanji v cilju, da se sedanje visoke najemnine znižajo. Plenurn senata bo jutri začel razpravo o tem poročilu. Če bo senat odobril predlagane izpremembe, bo zakonski predlog ponovno vrnjen Narodni skupščini, da o njem še enkrat razpravlja. Če bi Narodna skupščina od senata odobrenih izprememb r.a sprejela, potem je ta zakonski načrt za enkrat propadel in se v tem zasedanju Narodnega predstavništva ne more več o njem razpravljati. Stanovanjsko vprašanje pred senatom Manjšinsko poročilo senatnega odbora za proučevanje zakona o pobijanju draginje Beograd, 14. junija, p. V odboru senata, ki je proučeval zakon o pobijanju draginje, se je načelo tudi vprašanje ureditve najemnin za stanovanja m lokale. Poročilu odbora o zakonu za pobijanje draginje je priključeno tudi manjšinsko poročilo v zadevi stanovanjskega problema. Poročilo pravi med drugim: Manjšina senatnega odbora za proučevanje zakonskega predloga o pobijanju draginje življenjskih potrebščin se popolnoma strinja s poročilom večine, smatra pa za svojo dolžnost naglasiti, da je nujno potrebno sprejeti v ta zakonski predlog tudi odredbo o ureditvi visokih cen za lokale in stanovanja in predlaga zaradi tega senatu v dopolnilo poročala večine še svoje manjšinsko mnenje o tem vprašanju: Izraz »življenjske potrebščine« ne obsega vseh človeku za življenje nujno potrebnih potrebščin. Človek ne more živeti brez hrane, prav tako pa tudi ne more živeti brez strehe nad glavo. Že narodna filozofija pravi: Da i mi streho, za hrano bom skrbel sam! V zakonskem predlogu o pobijanju brezvestne špekulacije niso predvidene nobene odredbe, s katerimi bi se regulirala tudi višina najemnin za lokale in stanovanja. Zakon stremi samo za pobijanje draginje življenjskih potrebščin, potrebnih za prehrano, ne da bi pri tem upošteva! dejstvo, da je za pravilno ureditev cen življenjskih potrebščin nujno potrebno. da se spravijo tudi cene lokalov in stanovanj v sk'ad s sedanjimi gospodarskimi prilikami. Vsak ročni in umski delavec mora danes dati često nad polovico svojih dohodkov za najemnino, a manjš' trgovci in obrtnik' plačujejo mnogokrat prav tako rešitve tega vprašanja zakon o pobijanju brezvestne špekulacije z življenjskimi potrebščinami ne bi ime! uspeha. Odbor predlaga zaradi tega senatu, da se po čl. 2d. zakonskega načrta doda še nov člen, ki na j se glasi: Minister socialne politike in narodnega zdravja se pooblašča, da v roku dveh mesecev izda uredbo z zakonsko močjo, s katero se bo reguliralo vprašanje visokih najemnin za lokale in stanovanja.« Smatramo, da je neobhodno potrebno, da se baš v tem zakonu da pooblastilo nrni-stru socialne politike, da regulira stanovanjske odnošaje. Ako bi stanovanjsko vprašanje ostalo v tem zakonu nerešeno, temveč bi se reševalo šele s posebnim zakonom, potem bi bil ves ta zakon iluzoren in brez ugodnih posledic za omiljenje po ložaja širokih slojev prebivalstva. Za poročevalca manjšine ie določen senator Sveto7ar Tomič. Manjšinsko poročilo je podpisalo šest senatorjev. Sprejem v učiteljsko službo Beograd, 14. junija, p. Z odlokom ministrstva prosvete so sprejeti v stalno državno službo naslednji kontraktualni učitelji, odnosno učiteljice: Albert Širok pri prosvetnem oddelku banske uiprave v Ljubljani. Eleonora Kerkoč na Vrhniki. Stanka Virant v Kobiliu. Franc Cibic pri Devici Mariji v Polju. Edvard Sosič v Se'cah Rihard Gorjup pri Sv J oš tu na Koziaku. Albert Poljšak v Lrbergi Maksimirana Gros v Koiprvnici. Dušana Bertok v Gor- ... ......... ,........................ r______njih Pirničah. Zinka Zorzut v Strukovcih, nad polovico svoieca zaslužka za lokale. ' Ciril Drekonja v Turnišču. Alma Hrast v ___if__.____ i i •_______. • i.. ■ J~t " —1 _ 1: . 1. T___ .1 J ti__i — l__:l_ — četudi po gospodarski znanosti ta izdatek ne bi smel presegati 20 odst celokupnih režij. Baš sedanie visoke najemnine za lokale in delavnice vplivno občutno na draginjo življenjskih potrebščin Danes so stanovanjske prilike pri nas nevzdržne. «e upoštevajo cene ter hieijenska stran stanovanj in lokalov Zarnd' teta prediramo, da se poročilu večine doda še n r >m. Da je tak mičin poslovanja enak pogrebu cele zadeve, je precej jasno. Že Brii-ningov padec je prizadejal problemu nove težkoče, ker bo preteklo dovolj časa, da no- Becgrad, 14. junija AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so povišani za eno skupino, odnosno stopnjo gg.: Pavle Karovič, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva: Jovar. Mihajlcvič, načelnik odseka računovodstva in ekonomata zunanjega ministrstva; dr. Vojislav Jovanovič, svetnik kr. poslaništva v Bernu; dr. Veli-zar Ninčič, svetnik odpravništva poslov v Rigi; Ilija Novakovič, tajnik zunanjega ministrstva; Vladimir Milanovič, svetnik kr. poslaništva v Bukarešti. Bo grad, 14. junija AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen na razpoloženje dr. Ivan Shvegel izredni poslanik in pooblaščeni minister kr. poslaništva v Bue-nos Airesu. Upokojen je Nastas Ilič, generalni kon- Vprašanje šmarnice Banska uprava razglaša: Ministrstvo za kmetijstvo je izvedelo, da se med ljudstvom širijo lažne vesti, da so državne oblasti odredile, da se morajo v najkrajšem roku izkrčitj vsi vinogradi samorodnic (neposredno rednih bibrid). To daje povoda sum,nji, da se širjenje takih lažnih vesti vrši z namenom izzvati med ljudstvom nezadovoljnost proti državnim oblastem. Ministrstvo kmetijstva je z ar a Ji tega odredilo, da se proti ra.zširjevalcem takih vesti postopa najstrožje po zakonu. Nadalje izdaja kmetijsko ministrstvo sledeča pojasnila: 1. Po čl. 23. zakona o obnavljanju in p speševanju vinogradništva je prepovedano razmnoževati in saditi samorodnice (neposredno rodne hibride kakor šmarni-ca. :zabeia, klinton, jork madejra in dr.), iri to iz razloga, da bi se vzdržala kvaliteta naših vin na dostojni višini in bi se jim ohranil dober glas. 2 Po § 12. zakona o vinu je prepovedano spravljati v promet in prodajati v.ina od samorodnic. 3 Potemtakem krčenje že obstoječih vinogradov samorodnic ni obvezno in vsakdo, k: j:b že ima, lahko take vinograde še nadalje ohrani, toda ne sme vina iz teh vinogradov spravljati v promet in prodajo, nego mora to vino zadržati doma za lastno potrebo in mora plačati za vsaki trs samorodnic banovinsko takso v predpisanem iznosu; za dravsko banovino torej za sedaj 0.15 Din letno od trsa. 4. V interesu zdravja samih lastnikov takih vinogradov s samorodnieami in članov njihovih družin, kakor tud.i v interesu ohranitve dobrega glasu naših vin ter živahnejše kupčije z našim vinom doma in v inozemstvu je. da svoje vinograd samorodnic precep-ijo ali izkrčijo in na njihovo mssto zasadijo izbrane domače vin? ri© m vi zastopniki Nemč:je najdejo potrebno kontiuniteto z dosedanjim razvojem stvari Angleži odlašajo vse na dobo po ottawski imperijski konferenci, tako da se bo zadeva, ki kriči po nujn' rešitvi, zavlekla do jeseni, ko se bo Hoover boril za predsedstvo Zedinjenih držav in Amerika sploh ne bo dostopna za kakršnokoli izvenameriško zadevo. Javnost je že uvidela, da so drage mednarodne konference samo dokaz, kako silovito je propadlo državništvo v Evropi :n da svet brez vodstva drvi v neznano negotovost. Briining je nedolgo pred svojim padcem pretil državam - upnicam, da jih bo Nemčija okužila s svojo boleznijo, ako ji ne odpišejo obveznosti in bremen. Zmešnjava v mednarodnem trgovskem prometu je vsak dan večja, ker vsaka odredba samozaščite, ki jo podvzame katerakoli država, samo škoduje sosedu, ki skuša uiti škodi zopet isti način. Nemci kriče po zrušenju reparacijskih dajatev, češ da se edino s tem lahko rešijo pogina, s strani upn:c pa se naglaša umesten pomislek, odkod naj se upnice nadejajo pomoči., ako odstopijo od svojih mednarodnopravno nespornih zahtev. Ta magični krog je tembolj brez vsakega izhoda, ker z one strani Atlantika generalni upnik noče n ti slišati o kakem brisanju terjatev, ki jih ima on do evropskih držav, dasi na drugi strani odgovorni in neodgovorni činitelji neprestano poudarjajo, da Evropa lahko ozdravi samo tako. ako se vse nemške obveznosti spravijo s sveta, Ameriki pa d3 se da pomagati samo na ta način, da njeni dolžniki poplačajo svoje dolgove do zadnje pare. Pariški sestanek Herriota in Macdonalda v stvar ni prinesel dosti jasnosti. Politične težkoče v Nemčiji in bližnja volilna kampanja v Ameriki nujno zahtevajo odgoditev važnih reparacijskih odločb. _ Anglija in Francija sta zato morali poseči po Hoovro-vem sredstvu in bosta predlagali podaljšanje moratorija za šest mesecev. Ta izhod iz zagate je zelo enostaven prijem, ki priča, da v sedanjem po'ožaju ni mogoče 6toriti drugega nego krpati ni obstoječem statusu quo. Je pa obenem dokaz, da je moratorij, ki ga je Amerika naložila Evropi, zelo dvorezno orožje, ker je vrlo uporabljiv proti Zedinjenim državam zlasti za one nemške upnice, ki. kakor n. pr. Anglija, dolgujejo Ameriki daleko več nego znašajo nemška renaracijska plačila. Ta okoliščina bi znala Ameriko pripraviti do tega. da 6e začne tudi ona zanimati za lozansko konferenco. Eno leto odloga se v nemškem gospodarstvu skoroda ne pozna. Naslednjega pol leta moratorija bo samo še bolj ovrglo geslo nemške notranje politike, da so vseh težav krivi le atributi«, izvirajoči iz versailleske pogodbe. Kljub enoletnemu odlogu reparacijskih plačil se finančno stanje Nemčije hi izboljšalo, s čimer je podan dokaz, da niso »politični dolgovi« vzrok nje gospodarskih neprilik. Herriot in Macdonald pa sta pri 6vojem pomen ku tudi določila, da se jeseni vrši drugi del konference, ki bo pa imel značaj občih gospodarskih pogajanj. Na to prireditev Ko najbrž tudi Amerika poslala svoje zastopnike, da ne bodo dolžniki odločali brez generalnega upnika. zul v 4. skupini. Za uradniške konzularne pripravnike zunanjega ministrstva so postavljeni diplomirani pravniki: dr. Feodcr Korenič, Ra-divoje Nikola Jevič, Vojislav Vučkovič, Maks Mijuškovič in Jože Logar. Premeščeni so: pisar Aleksander Zve-kič od zunanjega ministrstva na kr. poslaništvo v Bruslju; pisar dr. Dragutin Nikolič od zunanjega ministrstva h kr. generalnemu konzulatu v Skadru, in pisar Vojislav Markovič od konzulata v Marseilleu h kr. poslaništvu v Kairu. Postavljena sta za pisarja v 8. skupini zunanjega ministrstva Spasoje Jefremovič in Mihajlo Babanovič, diplomatsko-konzu-larna uradniška pripravnika istega ministrstva. namizne sorte vinske trte; če pa zemljišče ni primerno za vinograd, naj ga zasadijo s sadnim drevjem ali ga uporabijo za druge kulture; to tem prej, ker za domačo potrebo neporabljenega vina od samorodnic ne morejo in ne smejo nikomur .prodati, ker je to kaznivo po vinskem zakonu z zaporom 7_30 dni in z denarno globo 100 do 10.000 dinarjev ali z eno od teh kazni; ako bi se tako vino našlo v prometu, se zapleni in uniči ali denatu.rira in proda v korist državnega kmetijskega sklada. Kraljevska banska uprava je v okrilju proračunske možnosti doslej dajala nagrade za prece.pl jan je šmarnice ter dodeljevala brezplačno trsje za izkrčeno šmarnico. oziroma dajala denarne prispevke za nabavo trsja za izkrčeno šmarnico; v manj ugodnih legah je dajala prispevke za nabavo semena za druge kmetijske kulture. Dalje je po vseh vinogradnih s-rezih kakor tudi na banovinskih kmetijskih zavodih prirejala tečaje za precepljanje šmarnice in razdeljevala brezplačno gumijeve trake za precepljanje. V kolikor bodo denama sredstva na razpolago, se bodo v bodoče te akcije nadaljevale, o čemur bodo občinski uradi obveščeni s posebnim razglasom. _ Za bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r. Napredovanja v sodni službi Beograd, 14 junija p. Z odlokom ministra pravde so napredovali v višjo skupino sodni pisarniški oficijali Drago Brencelj v Metliki, Anton Kramer v Celju, Evgou Modiic v Dolnji Lendavi, Konrad Losdorfer v Sevnici, Albin Istinič v Ljubljani, Anton Do enc v Celju, Josip Geder v Dolnji Lendavi, Rudolf Lah v Murski Soboti. Janko Rogatec v Mariboru, Anton Veber v Celju, Julijana Kršne v Ljubljani, Štefan Fr1.-drih v Murski Soboti, Josip Pogrujc v Mariboru, Fran Istinič v Kranju, Ivan Pupis v Mariboru in Iraa Sakat v Celju. Kraljica in kraljeviči na Bledu Bled, 14. junija. M. V soboto ie prispela na Bled Nj. Vel. kraljica s prestolonaslednikom Petrom in kraljevičema Tomislavom in Andrejem. Na Bledu ostanejo, kakor vsako leto, preko poletja. Baron Schwarz umrl Ljubljana, 14. junija. V nedeljo je umrl v Gradcu predzadnji kranjski deželni predsednik baron Teodor Schwarz, ki je bi! za svoje zasluge v avstrijski upravni službi in to zlasti za one. ki si jih je pridobil v dob: svojega službovanja v Trstu in pozneje v Ljubljani, od cesarja pomaknjen v plemiški stan kot »Freiherr von Karsten«. V Ljubljano je prišel iz Trsta in je tu služboval že v dobi, ko je naš živel j začel trgati tudi gospodarske vezi, v katere ga je oklepal tuji jarem, in so se po mnog h slovenskih krajih vrstili kar spontano manifesti narodne zavednosti in samostojnosti. Ob septembrskih krvavih dogodkih 19T*S. je že bil deželni prezident. V avstrijskih odločilnih krogih je veljal za izbornega upravnega uradnika in je bi! najbrž ta njegov sloves pridobljen na ta način, da je on sam, po svojem značaju miren človek, tu pa tam vsaj na videz zabrisal divjanje raznih podrejenih organov, ki pa so spadali seveda tudi v ustroj dobre upravne službe in je bila potrebna na visokem mestu reprezentativna figura. Ko je barona Schvarza med vojno zamenjal grof Attems, zadnji avstrijski deželni šef na Kranjskem, je ostal še dalje v Ljubljani, kjer je imel svojo vilo. Po prevratu pa se je preselil v Avstrijo in kasneje prodal tudi svojo vilo, v kateri je danes italijanski generalni konzulat. Napadalci na dr. Budaka izročeni sodišču Zagreb. 14. junija, n. Zagrebška policija je zaključila preiskavo glede napada na dr. Budaka. Sodišču je izročila osebe, ki so osumljene, da so izvršile ta napad. Kakor znano, je bil kot prvi aretiran Šaban Šahi-novic, ki pa je na policiji spočetka oporekal, da bi sodeloval pri tein napadu. Dejal je, da je bežal kakor drugi ljudje, da pa so aa naenkrat po krivem označili kot napadalca. Policija pa je medtem izvedela, da ee je ša-hinovič stalno družil z nekim Kataničem, ki je tudi doma iz Tuzle. Katanič je bil aretiran in je pri zaslišanju zašel v protislovja, tako da sp je pojavil močan sum. da je bil tudi on udeležen pri napadu. Kakor poročajo nocojšnji listi, je to končno tudi priznal. Policija je aretirala še tretjega mladeniča po imenu Adema Sejraniča, prav tako doma iz Tuzle. Družil se je stalno s Šahinovicem in Kataničem. Tudi on ni mogel dokazati, kje je bil ob času napada na dr. Budaka. zato je policija tudi njega izročila sodišču. Stanje dr. Budaka se tTajno boljša. Hitlerjevske demonstracije na Dunaju Dunaj, 14. junija, s. Kot protest proti temu, da avstrijski radio ni hotel prenašati govora nemškega narodnega socialista Strasserja na avstrijskih oddajnih postajah, so narodni socialisti danes zvečer na Karntnerstras«e pri vhodu v Johannesgas-se, kjer se nahaja radijski studio, priredili demonstracije, ki so trajale nad eno uro. Večina trgovcev je iz bojazni pred nemiri že pred 18. uro zaprla voje trgovine. Tudi kavarne so spustile roloje. Demonstranti so se zbirali na Kiirntnerstrasse ter so venomer klicali: »Brezžična oddaja naj bo svobodna! Živel Hitler! Zbudi se Nemčija! Židje naj poginejo!« Okoli 19. je policija pot:snila narodne socialiste proti operi, kjer pa so se demonstranti zopet zbrali ter peli svoje pesmi. Policija je aretirala 30 oseb. Znižanje uradniških plač v Rumuniji Bukarešta, 14. junija, g. Kakor javlja »Universul« ni mogla vlada dobiti dovolj-nih sredstev za uradniške plače, tako da se ne morejo več kriti iz tekočih dohodkov. Ker tudi izjemno posojilo ne pride v poštev, ni drugega izhoda kakor znatna redukcija plač. Poleg tega bo večje število uradnikov odpuščenih iz državne službe. Razveljavljen mandat čsl. senatorja Praga, 14. junija, g. Volilno sodišče .ie odvzelo nemškemu krščansko-socialnemu senatorju dr. Viljemu Medingerju mandat, ker na dan volitev, to ie 29. septembra 1929. še ni bil 10 let češkoslovaški državljan, kakor to predpisuje volilni red za senat. Mlin žrtev ognja Gornja Radgona. 14. junija. V ponedeljek okrog 1. ponoč; je na nepojasnjen način nastal požar v Bračičevem mlinu ob Miuri. Goreči objekt, enonad-stropni, pozidan, v ostalem pa lesen, je predstavljal veliko gorečo baklo, kajti ognjeni jeziki so v vsej naglici zajeli ves mlin. Požar je opaz:l prvi graničar, ki je bil v službi na obmejnem železniškem mostu le nekaj korakov stran od gorečega poslopja. Nekdo stražarjev je hitel na dom Franca Bračiča, da ga prebudi in opozori na nesrečo. Hiša in gospodarsko poslopje lastnika mlina se nahaja blizu mlina. Kaj hitro je bilo na nogah tudi ostalo prebivalstvo in vse je hitelo na periferijo trga na kraj nesreče, da pomaga pri reševanju. Prišli so tjakaj tudi gasilci iz avstrijske Radgone in domači gasilci, vendar je bilo reševanje zaman. Kakor navaja ponesrečenec, se je v mlinu nahajalo precej žita in med tem tudi precej od tukajšnjega trgovca Franca Korošca. škoda je ogromna in bo morda krita z zavarovalnino. Uvedena je stroga preiskava, da se dožjne vzrok nesreče. Mlin je bil postavljen pred kakimi šestimi leti na istem mestu, kjer je takrat istotako ponoči zgorel prejšnji mlin, katerega lastnika sta bila Franc Bračič in Alojzij Hibler. Slednji pa je pozneje prodal svoj del Bračiču, ki si je nito sam postavil enonadstropen mlin, ki je sedaj pogorel do tal- Rim, 14. junija. Pred fašističnim posebnim sodiščem za zaščito države in javne varnosti se je pričel davi proces proli trem skupinam protifašistov. ki so jih obtožili zarote in terorističnega delovanja proti fašizmu. Preiskovalna komisija je dva dni po aretacija poslednjega atentatorja Sbardellot-ta nenadoma zaključila preiskavo proti omenjenim obtožencem in je združila vse tri skupine v eno samo. Fašistični tisk je ves pretekli teden mnogo pisal o pripravah za današnji proces in je zahteval najhujše kazni. Obtožnica navaja sicer 24 obtožencev, o 1 katerih pa je bilo nekaj izpuščenih, drus^i pa so zbežali v tujino. Zaradi tega je bilo konkretno obtoženih le 9 liudi. na čelu jim trgovec Dominik Bovone. Obtoženi so. da so v Bologni, Torinu Genovi. Doinodossol' in Onegliji izvršili 13 atentatov ter poskušali izvršiti še več drugih terorističnih dejanj. Atentati so povzročili opustošenje in zahtevali tudi človeške žrtve. Atenatorji so rabili za to razstrelivo, orožje in finančna sredstva, ki jim jih je stavila na razpolago antifašistična koncentracija italijanskih izseljencev v Parizu. S svojim terorističnim delovanjem so povzročili smrt karabinjer-skega brigadirja Michela ter telesne posked- Sofija, 14. junija. AA. Včeraj se je po Sofiji razširila vest, da so nasilno odvedenega Simeona Kavrakilova našli obešenega blizu vasi Malinove pri Dupnici in da je na hrbtu imel deščico z napisom: »Tako kaznuje VMiRO«. Na kraj je včeraj dopoldne ob 11. odšel z avtomobilom šef kriminalnega oddelka sofijske policije Mano-lov z glavnim kriminalnim inšpektorjem Kolarovim, 7 detektivi in 10 stražniki, v drugem avtomobilu pa se je odpeljalo več članov rodbine Kavrakilova in nekateri njegovi prijatelji. Preiskava je hitro ugotovila, da najdeni obešeni človek ni Simeon Kavrakilov, nego neki kmet, in na njegovem truplu niso dobili nikake deščice; kmet se je sam obesil iz strahu, da ga ne bi prijeli in zaprfi zaradi nekega nasilstva. Danes dopoldne je sofijska policija izdala poročilo, ki pravi, da se je organom kriminalne policije včeraj posrečilo aretirati štiri osebe, ki so preteklo sredo ponoči nasilno odvedle v avtomobilu iz Sofije v Dup-nico Simeona Kavrakilova. Aretirance so privedli v Sofijo in policija jih še zaslišuje. Šofer, ki je takisto aretiran, je tudi podal nekatere poizvedbe, ki iih policija noče izdati, prav tako kakor ne imena areti-rancev. Policija zasleduje še dve osebi> ki sta bili udeleženi pri ugrabljenju Kavrakilova. be več drugih oseb. poleg tega pa še veliko materijalno škodo Obtoženi so nadalje, da so razvijali veliko propagando proti fašizmu. da so snovali zaroto proti državi, da so podpirali politične osumljence ter končno. da so bili v stalnih stikih z antifašisti in framazoni v tujini. Obtožnica se opira na gradivo in razstrelivo. ki ga je baie našla policija pri obtožencih. na izpoved obtožencev ter nekatera pričevanja policijskih organov. Proces se je pričel davi ob 9. Po uvodnih formalnostih in prečitanju obtožnice se je pričelo zasliševanje obtožencev. Večina obtožencev ie priznala, da jih je najela antifašistična koncentracija italijanskih izseljencev v Parizu za teroristična dejanja, ki so bila deloma izvršena, deloma pa šele nameravana. Priznali so. da jiin ie koncentracija dajala finančna sredstva in razstreliva. Bovone pa ie. kakor poročajo listi, še izjavil, da je poleg tega deloval tudi iz lastnega nagiba in interesa, ker je hotel zaslužiti denar. Zasliševanja so bila danes končana. Vse kaže. da bodo že jutri po govoru državnega tožilca in branite! jev izrekli obsodbo. V četrtek se prične, kakor napovedujejo listi, že proces proti anarhistu Sbardollottu. V Sofiji vlada še zmerom veliko razburjenje zaradi ugrabitve Kavrakilova. Pa tudi iz ostale države prihajajo protestne brzojavke na naslov notranjega ministra Gir-gmova. V soboto zvečer so hoteli koristi v gledališču prekiniti predstavo in se obrniti na občinstvo, kjer je b lo tudi več ministrov. z vzklikom: »Vrnite nam druga Kavrakilova!« Le navzočnost kralja in kraljice, ki sta bila isti večer v gledališču, je koriste odvrnila od te demonstracije. Delavska stranka ie prevzela nalogo, da organizira v Sofiji in v drugih krajih mitinge in protestne manifestacije zaradi afere Kavrakilova. O vzrokih ugrabitve krožijo razne verzije. Po eni verziji so Kavrakilova odvedli po nalogu VMjRO zaradi njegovega dela proti organizaciji. Po drugi verziji pa je Kavrakilov vedel, kdo je morilec Dimitrija Mihajlova, in so ga zato odvedli, da pojasni ta misteriiozni umor. Tretja verzija trdi. da je Kavrakilov kot tajnik »Solunskega bratstva« širil komunistične ideje in je bil v tesnih zvezah s šefom makedonskih federaiistov na Dunaju Nelakovim, ter da so ga zato ugrabili in odvedli Vztrajno se vzdržuje domneva, da je Kavrakilov živ in da se nahaja v DjumajL Izpustili ga bodo šele tedaj, ko bo nekatere reči izpovedal. Dva mlada bančna uradnika pred sodiščem Ljubljana, 14. junija Pred malim kazenskim senatom sta stala danes bivša bančna uradnika, 27-letni Franc G a j š e k in 31-letni Adolf Vran, •ki sta bila uslužbena pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Kranju. Prvi ie vršil tam posle knjigovodje in likvidatorja, drugi pa je bil blagajnik. Gajšek je nastopil svojo službo že julija 1923., Vran pa je bil v Kranj od ljubljanske centrale premeščen maja 1924. Oba sta sedaj obtožena velikih poneverb, ki sta jih izvrševala v letih 1924. do 1929. V preiskovalnem zaporu sta že več mesecev. Predsednik sodnega senata je g. Ivan Kralj, sodnika pa gg. Kobe in Javoršek. Obtožbo zastopa namestnik državnega tožilca g. dr. Fellacher, Gajška zagovarja g. dr. Tominšek, Vrana pa g. dr. Cepuder. Ljubljansko kreditno banko zastopa g. dr. Kobal. Po opravljenih uvodnih formalnostih je bila prečitana obširna obtožnica, ki obsega 84 s strojem pisanih strani, tako da je čitanje trajalo več ur. Obtožnica podrobno našteva manipulacije, katerih sta obtožena Gajšek in Vran. Vseh primerov je bilo nad 100 z malverzacijami povprečno škodo pa je izračunala obtožnica na preko 1 milijona dinarjev; del škode sta obtoženca povrnila. Gajšek in Vran sta v preiskavi v glavnem priznala očitane jima malverzacije. Obtoženca sta mirno poslušala čitanje obtožnice. Po kratkem cdmoru je bil nato najprej zaslišan Fran Gajšek. Pravi, da so ga premotile velike denarne vsote, ki so šle skozi njegove roke. življenje ga je mikalo tem bolj, ko je videl, kako veliko-pc tezno ga uživajo drugi, dočim je mogel cn s svojo plačo le skromno izhajati. Bil je še zelo mlad in je zato tem lažje podlegel skušnjavi. Tudi drugi obtoženec Adolf Vran pravi, da ga je premotilo, ker je videl, kako mnogi dragi z lahkoto pridejo do denarja in kako potem razkošno živijo. Izgovarja se, da ga je zapeljal Gajšek, dočim je on sam hotel špekulirati le na način, ki ne bi bil v navzkrižju z zakoni. Gajšek odločno zanika, da bi bila pobuda za malverzacije izšla od njega. Po opoldanskem odmoru, ki je trajal od pol 13. do pol 16., se je začelo zasliševanje prič. Prečitano je bilo tudi revizijsko poročila g. Benčine. ki med drugim ugotavlja, da škoda ni tako velika, kakor jo navaja obtožnica, ker sta obtoženca del ponever-jenih vsot zopet vrnila. Priče niso izpovedale ničesar novega. Po govorih državnega tožilca in zagovornikov je bila razprava ob pol 20. uri zaključena Sodba bo razglašena danes cb pol 10. dopoldne. Smrtna nesreča na zagrebškem kolodvoru Zagreb, 14. junija n. Danes ob 17. se je na zagrebški železniški postaji ponesrečil 20-letni Ivan Marak iz Karlovca. Hotel je skočiti na vlak. ki je že odhajal, pri tem mu je noga zdrknila s stopnice, tako da je padel poa kolesa, ki so ga vsega raz-moearila. Uboj državnega cestarja pri Konjicah V nedeljo zvečer okrog 22. sc je vračal proti svojemu domu po državni cesti 45-letni državni cestar Mihael Košič v družbi dveh prijateljev. Ko je prišel v bližino državne cestarske hiše v Križevcu pri Stranicah, kjer stanuje, ga je napadlo pet fantov iz Stranic s koli in palicami. Dočim sta oba spremljevalca pobegnila, se je Košič postavil v bran, kar pa ni dosti zaleglo. Napadalci, med katerimi sta se nahajala tudi dva brata Klančnikova iz Stranic pri Konjicah, so ga pobili s koli na tla in je Košič kmalu nato zaradi hudega udarca nad levim ušesom, ki je povzročil močno krvavenje možganov, izdihnil. Oba Klančnikova sta se sama zglasila pri orožnkih in prijavila žalostni dogodek. Obenem sta zatrdila, da je pokojni Košič njuno družbo izzival, nakar je bil tepen. To da ga je tako razjarilo, da je odhitel domov po nož, in se z njim vrnil na cesto ter napadel družbo. Točen potek dogodka bo ugotovila sodna poiskava. Košič je bil v izvrševanju svoje službe zelo vesten, kar seveda marsikomu ni b to všeč. Baje je eden bratov Klančnikov, ko je udaril Košiča po glavi, vzkliknil: »Tu imaš zdaj svoj policijski red!«, iz česar bi se dalo sklepati, da gre za staro maščevanje iz sovraštva. Truplo Košiča je bilo v ponedeljek sodno obducirano. Kake 4 cm nad levim ušesom so bili možgani močn > poškodovani, vendar pa je ostala lobanja cela. Košiča, ki je bil pravoslavne vere, bodo pokopali v sredo popoldne na pokopališču v Stranicah. Ponesrečen romarsld vlak San Sebanti-ano, 14. junija. A A. Med postajama Marsage in Elgoivar je romarski vlak skočil s tira. Štirje romarji so bili ubiti, 50 je bilo ranjenih, nekateri hudo. Divjanje pobesnelega bika Mostar, 14. junija n. Pred občinskim ekonomatom je zdivjal neki Pik. Zbežal je na dvorišče občinske garaže, kjer je prevrnil 4 vozove in dvignil z rogovi v zrak 1000 kg težko občinsko brizgalno. končno pa se je zaletel še v močan betonski steber ter ga zrušil. Med ljudmi je nastala panika. Nihče se ni upal nad bika, da bi ga ukrotil. Na pomoč so bili pozvani policijski organi, ki so pobesnelo žival ustrelili. Izvoz italijanskega vina Rim, 14. junija AA. Po najnovejših po. datkih je Italija izvozila v prvih štirih mesecih 268.000 hI vina v vrednosti 31 milijonov lir. Nad 50 % vina je šlo v Švico, drugo pa v Avstrijo, Francijo, Tripo-litanijo in v Bi azili jo. Vremenska nanovnd Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro ali deloma oblačno, stalno, toplo. Dunajska rremenska napoved ia sredo: Najorej še precej oblačno, lahne padavine niso izključene. Nato kmalu oblačno in .♦op-lejše vreme. Spremembe v diplomatski službi Poslanik dr. Švegel stavljen na razpoloženje — Novi sprejemi v konzularno službo — Premestitve in avanzmani Nevzdržne razmere v Bolgariji Vznemirjenje in ogorčenje prebivalstva zaradi zločinov makedonstvu-juščih — Ugrabljenega Kavrakilova še niso našli ^aši kraji in ljudje Slovo francoskih borcev za naše osvobojenje Francoski solunski bojevniki pred spomenikom Ilirije Ljubljana, 14. junija. Ravno tako kakor sinočnji sprejem, so tudi danes kratke ure, ki so jih preživeli francoski solunski bojevniki med nami, pokazale, da se Ljubljana v polni meri za-v~.'a velike vrednosti prijateljstva francoskega naroda i,n države, posebej pa še velikih žrtev, ki so jih doprinesli mnogi sinovi francoskega naroda za naše narodno osvobojenje. Dopoldne so si francoski gostje ogledali mesto in so jim dali člani Avto-kluba na razpolago v to svrho 11 avtomobilov. Izredno jim je ugajal sokolski Tabor, kjer jih je sprejel ocLbor Sokola. Ogledali so si tudi grad ter se divili krasnemu razgledu okolice. Posetili so magistrat, Škofijski dvorec, podali so se k spomeniku i'irskega pesnika Valentina Vodnika, v zavodu za žensko domačo obrt so se zanimali ra naše domače izdelke, ogledali so si z zanimanjem vse ostanke starorimske Emone, znamenitosti muzeja, Narodno galerijo im + i v > 1 sk i park. skozi katerega so se odpeljali i. zakuski na Bellevue. Po zakuski so obiskali Trgovsko zbornico, potem pa so se v spremstvu francoskega konzula napotili Jk spomeniku Ilirije in, tam položili venec. Ob 13. so se zbrali na verandi restavraci-3° »Zvezde« k skupnemu obedu v spremstvu zastopnikov oblasti in raznih organizacij. Odsotnega bana je zastopal banski načelnik g. dr. Leon Stare, mestno občino ka etn i k g. dr. Šubic, navzoči pa so bili tudi komandant dravske uiviz;je g. general Ilič s polkovnikom g. Novaikovičem in drugimi višjimi štabnimi oficirji, francoski konzul g. Neuville, zastopniki organizacije jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev, Jadranske straže s predsednikom g. generalnim tajnikom Pogačnikom, člani Avtokluba, Glasbene Matice, Francoskega instituta. Novinarskega udruženja, raznih ženskih društev k d. Pri banketu, ki ga je uredil g. .krapež po svojem dobrem slovesu, je bila izrečena vrsta napitnic v duhu francosko-jugoslovenske vzajemnosti. Za predsednikom organizacije naših dobrovoljcev g. Lorgerjem so govorili v imenu banske uprave načelnik g. dr. Leon Stare v francoskem in slovenskem jeziku, v imenu mestne občine občinski svetnik g. dr. Šubic in dri g i ter se je vsem prav prisrčno zahvalil za gostoljubnost ki pozdrave vodja franco- Danes premiera čarobne operete sladkega šarma, zabave in smeha Ta film, ki je doživel triumfe navdušenja po vsem svetu, je delo slavnega režiserja Renea Claira Ob 4., %8 in % 10 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 Predsednik bivših francoskih bojevnikov s solunske fronte polaga venec ob spomenik ske skupine. Navdušenemu razpoloženju simpatičnih gostov je med banketom posebno ustregel znani izb orni kvartet Glasbene Matice, ki je s svojim, ob tej priliki še posebno zvočnim in ubranim petjem narodnih pesmi goste naravnost fasciniral. Dame in gospodje so v svoji temperamentni hvaležnosti kar objemali Matične pevce. Dragi gostje so bili c»b 13. z vojaško godbo spremljani na kolodvor, od koder so se po prijateljskem slovesu z gorenjskim vlakom odpeljali na Bled. ★ Kranj, 14. junija. Danes ob pol 17. so se z gorenjskim vlakom peljali skozi Kranj na Bled francoski bojevniki. Na kolodvoru jih je pozdravilo številno meščanstvo s sreskim poglavarjem g. Fr. Ogrinom in županom g. Cirilom Pircem na čelu, zastopana so bila pa tudi mnoga društva: Sokoli, gasilci, Kolo jugoslovenskih sester. JČ-liga, Češka Beseda, zastopniki uradov im korporacij. Ob prihodu vlaka so bili francoski gosti deležni prisrčnih ovacij. V imenu mesta jih je pozdravil v slovenskem jeziku župan dr. Pire, v francoščini pa sreski načelnik g. Otgrin in v imenu Francoskega krožika dr. de Gleria. Po pozdravu so dečki narodne šole zapeli francosko himno, nato pa našo državno himno. Deklice narodne šole so goste obsipale s cvetjem. Ob odhodu vlaka so se ovacije še stopnjevale z vzkliki »Živela Francija in Jugoslavija!« Zborovanje Zveze društev privatnih nameščencev Ljubljana, 14. junija. Najmočnejša strokovna organizacija privatnih nameščencev v Ljubljani je imela 11. t. m. svoj X. redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil znani organizator privatnih nameščencev, predsednik g. Joško Zemljič. Delegati so zastopali društva iz Maribora, Rajhanburga, Hrastnika, Trbovelj, Mežice, Krmelja, Jesenic, Kamnika, Vrhnike in Ljubljane, navzoči pa so bili tudi zastopniki najvažnejših socialnih ustanov. Iz poročil predsednika in tajnika je razvidno, da je organizacija v svoji poslovni dobi izvršila ogromno in uspešno delo v korist privatnih nameščencev članov iin tudi onih, ki še niso uvidela, velike važnosti organizacije. Predstavniki Zveze so stopili v stike s privatnimi nameščenci raznih krajev, zlasti pa Kranja, Kočevja. Novega mesta, Metlike in Celja in je upati, da se bodo tudi v teh in še drugih krajih ustanovile organizacije, ki bodo pod okriljem Zveze sodelovale v borti za pravice zasebnega nameščenštva. Blagajniško poročilo dokazuje, da je zveza tudi gmotno dobro podprta. Zveza je v živahnih stikih z vsemi sorodnimi strokovnimi organizačja-mi in važnejšimi socialnimi ustanovami, v katerih je po članih svojega načelstva častno zastopana. O Pokojninskem zavodu sta poročala g. dr. Vrančič in g. L /iimii'MiiMifanMinaamiiim(Mflmwi-žar v viničariji posestnika Kupčiča Henrika v Bofckovcih. V viničariji je stanoval viničar Simonič Janez. Ker je bilo poslopje leseno in s slamo krito, ga je ogenj kaj hitro uničil ter prešel še na hlev in klet. Simonič se je lotil le reševanja svoje družine in živine, ki je vso rešil, dočim so drugi vaščani pomagali pri gašenju, ki pa je bilo zaman. Le s težavo so preprečili, da se ogenj ni razširil še na druga poslopja. Goreti je začelo zadaj za hišo, kjer je b lo nekaj snopov suhega dračja in listja. Ker stoji poslopje tik ob občinski cesti, ni izključeno, da je kak pijanec vrgel v dračje cigaretni ogorek ter je na ta način nastal ogenj. Kupčič je bil zavarovan le za malenkost- Spominjajte se slepih! tfirai pregled Zagrebško pismo Boris Papandopulo — Iz koncertne kronike. — iz opere in drame. s Hrvatski glasbeni zavod« je priredil deveti društveni koncert, na katerem je poleg društvenega orkestra nastopila tudi naša mojstrska pianistka Antonija Gei-ger-Eichhornova. Orkester je dirigiral mladi skladatelj Boris Papandopulo, ki je že penovno dokazal svojo veliko muzikal-nost kot skladatelj in kot dirigent. Toda kot dirigent očituje Boris Papandopulo tudi napake, ki bi jih bilo treba brezpogojno odpraviti. Imamo pianiste ali gosi a če, ki so kot gotovi umetniki spoznali, da njihova tehnika ni dobro fundirana in so se za eno ali dve leti umaknili v tišino, da svoje napake temeljito popravijo. To je tako zvana »Umstudierung«. In to bi bil mora) storiti tudi Boris Papandopulo. Pri njem so skoraj vedno vse kretnje povsem nasprotne onemu, kar bi prav za prav moral dirigirati. Vsi upadi instrumentov se pretvarjajo v akcente, ki motijo mir skladbe; roke mu vedno hitijo naprej, še preden nastopa metrični moment. Tako bi lahko naštel še nekatere defekte, da niti ne omenjam estetskega momenta Papandopulovega dirigiranja, če ne bi bilo vsega tega, bi bil Papandopulo dosegel še večji učinek nego ga dosega sedaj s svojim logičnim muziciranjem, jasnim fraziranjem in z mnogimi drugimi prednostmi, ki jih ima ta mladi umetnik v polni meri. Pri vsakem svojem nastopu dokazuje Papandopulo, da se zna emanci-pirati od partiture, kar pomeni, da jo izvrstno pozna; on ima partituro v glavi, a ne, kakor se često dogaja, glavo v parti-turi. »Hrv. glasbeni zavod« je od zadnjega nastopa vidno napredoval, in to je brez-dvemna in edinstvena zasluga dirigenta B. Papandopula. Pianistka Antonija Gei-ger-Eichhorn je interpretirala nenavadno težak Chopinov koncert ^ f-molu z bra-vurozno in fenomenalno tehniko; vse pasaže so bile izvedene kristalnočisto in učinkovito. Ostali del programa je obsegal skladbe Li3inskega, Borodina in Rim-skega-Korsakova. Program je bil potemtakem sestavljen iz slovanskih instrumentalnih del. »Muzička akademija« nam je predstavila tri goslače iz šole prof. Vaclava Hum-la. Spoznali smo Zlatka Topclčiča, izredno nadarjenega in muzikalnega goslača, nadalje Ivana Pinkavo, takisto nadarjenega goslača solidnih odlik in absolventa visoke šole Antena Ganotzija. Prof. Humi je že često dokazal svoja odlične pedagoške sposobnosti; vzgojil je vrsto goslačev, ki so tudi v inozemstvo zanesli glas o dobri šoli svojega učitelja. Naj omenimo samo Balokoviča. Schlicka. Količa, Spiller-ja, Miranova i. dr. Kot zadnji se je pridružil Anton Ganotzi, ki muzicira po vseh odlikah šole svojega učitelja. Ganotzi je odigral težak program., ki ni več imel šolskega značaja. Na klavirju sta spremljala Mir -alav Sniller in Otto Strauss Glasbena šola »L:sinskic ie tudi priredila javni nastop svojih učencev, ki se urijo pri prof. Evgenu Vanlinu. Ta šola je mogla oba večera zabelež ti uspeh * dveh smereh: prvič, da so vse učenke igrale zares lepo, musilta'no, inteligentno, z razumevanjem. z dobrim udarom in lepim fraziranjem, a drugič, da je program vseboval izključno dela sodobnih skladateljev. Slišali smo mojstre Davida Dushki-na, Aleksandra Grečanjinova, Mel-Bonisa, Cyrila Scotta, Igorja Stravinskega, Aleksandra Goedickea, Ernesta Blocha, Vit'ez-slava Novaka. Bartoka Belo, Laura Choi-sya, Vlad. Rebikova, Marka Tajčeviča in Alfreda Caselle. Ta imena so zastavila mladini kaj težke naloge in radi priznamo, da jih je reševala izvrstno. Otroci so igrali vse na pamet in z razumevanjem, ki je vprav presenečalo. Vsekako velik uspeh te šole! V operi je gostoval dr. Nikša Stefanini, operni pevec iz Beograda. Stefanini je bil pred leti član zagrebške drame, mimo tega pa je tudi nadaljeval študije in položil doktorat. Zatem je odkril, da ima pevski glas; šel je na študije v Milano in ko se je bil vrnil, je dobil angažman v Beogradu. Brez dvoma ima Stefanini lep glasovni materijal, ki najlepše prihaja do izraza v srednji legi, kjer nas presenetljivo spominja barve Rijavčevega glasu. V višini čutiš pri njem še znatno negotovost, ki jo bo ta inteligentni umetnik nedvomno še odpravil. Vokalizacija mu je jasna, kar je za pevca velika prednost. Po našem mnenju bi bil ta pevec kakor ustvar- jen za — opereto. Drama nam je uprizorila Shakespearje-vo komedijo 2>Sen kresne noči«, in sicer s prav velikim uspehom. Gledališče je bilo razprodano in občinstvo je spremljalo izvedbo z največjim zanimanjem ter je z burnim odobravanjem in gromovitim smehom dajalo duška svojemu zadovoljstvu. Režiral je Titto Strczzi. inscenacijo je priredil Ljuba Babič, a Mendelssohnovo glasbo je dirigiral Oskar Josefovič. Naslednja operna premijera je »Sutonc, delo beograjskega skladatelja in opernega ravnatelja Stevana Hrističa. V drami bo te dni premijera igre »Na tankem ledu«, ki jc je spisala Verka škurla-Hičeva. Nato pride na vrsto komad »Ena noč — eno življenje«, čigar avtor je sodobni grški pesnik Spiro Melas. Kot zadnja premijera v tej sezoni se bo uprizorila doslej še neizvedeno delo klasične dubrovniške literature, komedija »I jubovnici«. žiga Hirschler. Ob prazniku ruske kulture Drevi bo v dvorani ljubljanskega Trgovskega doma proslava praznika ruske kulture. Za rusko emigracijo, ki se je po veliki katastrofi zatekla tudi v naše kraie. je to največji nacijonalni praznik. Praznujejo ga vsako leto v juniju v znamenju Puškinovega imena. Kultura, gojitev narodnega jezika in knjiž^^mosti. je postala stotisočem ruskih pribežencev največja uteha v tujini. Njihov naraščaj vedno bolj izgublja nacijonalni karakter, in ruska kultura je edina trdna vez preko tolikih meia med emigrantskimi otočki v velikem morju tujstva. Med ruskimi emigranti imamo vrsto od- ličnih mož, ki se udejstvujejo tudi v našem kulturnem življenju. Ruska literatura od Puškina do Čehova je imela na slovensko književnost znaten vpliv in vera v ruski narod je bila našim rodoljubom dolga desetletja tolažba v dobi zatiranja in narodnostnih bojev. Dobro se zavedamo, da bi bil rezultat svetovne vojne za nas, nekdanje avstrijske Slovane, vse drugačen, če ne bi Rusija toliko žrtvovala za skupne interese narodov, ki jih je ogražal pangermanski imperializem. V teh spomioih in v čaščenju Puškina, enega največjih pesnikov vseh časov in narodov, veljaj tudi naš pozdrav onim, ki danes praznujejo dan ruske kulture. Razstava Ivana Meštroviča. ki bj se imela zapreti v soboto, dne 18. t. m., je podaljšana do vključno 19. t. m., tako da si jo prijatelji Meštrovičeve umetnosti lahko še v nedeljo ogledajo. »Ženski pokretc. Izšla je 5. številka »Ženskega pokreta«. Prinaša to-le gradivo: Dra-škič: Milica osdanSovič: »Pozivamo sve žene i muškarce«; Atanackovič Milena: XV[. internacionalna konferenci ia rada. Sednica upravnog odbora Aliianse Ženskih Pokreta; Štebi Alojzija: Brezposelnost in njeni vzroki (Konec); Štebi - Pleško Cirila: Penzije za majke: S. R. Život i rad indijske žene; Car Ivana: Današnja ženska omladina: Bar-tol Marica: Iz autobiografije. Aleksandre KollontaTeve. Beležke: Vida Jeraq, Adela Schreiber - Krieger, Luisa Dumont. Alice Salamonova. Sigrid Und6et. Hertha von Sprung. Ta list ie glasilo skupne organizacije feminističnih društev in ga bi morala brati vsaka žena. bi zahteva enakopravnost obeh spolov v vsem javnem življenju. Domače vesti ♦ Slavnostna otvoritev in blagoslovitev nove planinske koče na Lisci. Velike priprave se vrše za to slavje, ki bo v nedeljo dne 19. t in. z otvoritvijo ob 10.30. Koča je biia dograjena sicer že oktobra lani, vendar je bila do sedaj oskrbovana le za-siln-o Zdaj je popolnoma opremljena. Prenočuje lahko v njej 30 oseb. Dobi se v njej vse, tako da turistom ni treba ničesar s seboj nositi za oskrbovanje in prehrano. Kako potreben je bil ta nov planinski dom kaže že to. da ga je obiskalo v letošnjem letu do zdaj že nad 1000 posetnikov. I-z.hodlšča na Lisco z železniških postaj Zidanega mosta 4 ure, Laškfvr^ 4 ure, Rimskih Toplic 3 in pol ure, Sevnice 3 ure, z Brega pri Zidanem mostu 2 in pol ure. Pota so vsa dobro markirana. Sv. mašo i.n blagoslovitev bo opravil g. dr. Ju-hart, profesor bogoslovja iz Maribora. Pri-četek ob pol 11. uri. Obisk obeta biti zelo velik. Saj je že do sedaj prijavljenih nad 2000 ljudi. Organizirano je vse prav skrbno, da bodo vsi in z vsem gotovo zadovoljni. Pridite v čim večjem številu! Sodelovala bo kompletna železničarska godba z Zidanega mosta. Skavti bodo pripravili posebna taborišča. ♦ Velike slavnosti na Kosovu. Na letošnji Vidov dan 28. t. m. se bo na Kosovu vršila velika in redka narodna slavnost: posvečena bo obnovljena cerkev, v kateri je bil car Lazar prod bitko na Kosovu ob-I "jan z vso svojo vojsko, naslednjega dne pa je našel smrt na bojišču s svojimi junaki Posvečenje cerkve bo izvršil sam patrijarh Varnava s sodelovanjem višjega duhovništ.va. Slavnosti se bodo udeležili tudi kraljev delegat in zastopniki vlade in naše vojske. Za svečanost je določen obsežen program. Ob času službe božje bodo krožili nad cerkvo avijoni in metali cvetlice na cerkev. Po po s večen ju cerkve bodo prvič po 30 letih preje-li verniki obhajilo v obnovljenem božjem hramu. Po službi božji bodo nagovori, velika revija vojaštva. sokolske vaje in petje junaških pesmi. Vsa slavnost se bo snemala v zvočnem filmu. Vsem udeležencem slavnosti je dovoljena četrtinska železniška vožnja za dobo od 25. t. m. do 2. julija. Vozil bo tudi poseben vlak Jadranske Straže. ♦ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani bo imelo v petek 17. t. m. ob 18. na kirurgi enem oddelku obče državne bolnice znanstveni sestanek, na kateremu bosta predavala dr. Ouzelj in dr. Baje o opera- *"ri:h indikacijah pri že-lod-enih obolenjih t z demonstracijami!). Vsi zdravniki vabljeni! + Na občnem zboru JAD >Triglava« v Zagrebu je bil za počitniško dobo izvoljen naslednji odbor: prode. cand. med. Korošec Karel. tajn. stud. farm. Majer Jože,-Revizorja abs. farm. Br.inar Miran in poverjeniki za .posamezne kraje: Ljubljana, stud. inž. černe Boris, Ljubijana-okoKca: inž. Podboj ,Tile. Maribor; stud. inž. Kšiš Arnold, Celje: stud. farm. Boži« Zvou.ko, Ptuj: stud. ing. K veder Drago, Murska Sobota: stud. iur. Nemec Janez in stud. iu.r. Dsuhan Ladislav, Ljutomer: stud. agr Koernut Rudii, Kočevje: stud. vet. Benulič Mar jan, Brežice: stud. iur. Rozina Miran. ♦ Umetniški dom v Zagrebu. V Zagrebu se je preteklo nedeljo vršila glavna skupščina umetniškega društva »Strossmaye.rž, na. kateri so med drugim razpravljali o vprašanju gradbe Umetniškega doma, za katerega je vlada votirala prispevek v znesku 500.000, banovina pa 100.000 Din. Za predsednika društva je bil ponovno .z vol jen znani kipar Ivan MeštrovSč. Znižali smo cene vsem oblačilom. Oglejte si zalogo! ■J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 Podnart (Kropa)—Dunaj (4.20 zl. fr.), Marenberg, Polzela, Pragersko, Prevalje, Ribnica na Pohorju, Slovenjgradec, Vitanje, Vuhred, Vuzenica in Zgornja Sv. Kun-gota—Dunaj (3.45 zl. fr.). ♦ Novj grobovi. V Gradcu je umrl v nedeljo g. inž. Rado Sernetz, dvorni svetni'* v pokoju, rojen i. 1873., fci je služboval pred vojno in tudi v prviih vojnih letih v Celju in se udejstvoval pri regulaciji Savinje in Save. Po prevratu se je preselil v Gradec in stopil v službo štajerske deželne vlade. Pokojnik je bil brat bivšega bana dravske banovine g. inž. Dušana Seraeca. V Trzinu je umrl gospod Alojzij Strmo-l e, višji da včni upravitelj v pokoju i.n posestnik. Pokoju.ik je bil kremenit značaj in vedno napreden. Pogreb bo v četrtek ob 9. na župno pokopališče v Mengšu. _ V nedeljo zjutraj je nenadno podlegla možganski kapi spoštovana ioi priljubljena gospa Vinc-encija Rušo v a, soproga rudniškega delovodje g. Jožeta Rusa. Pogreb priljubljene .po ko j niče se je vršil v ponedeljek ja farno pokopališče ob številni udeležbi občinstva. - Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! ♦ Gospodinjska šola Mladike v Ljubljani je pr.redila izlet v Rimske in Laške '.o-plice z namenom, da bi se gojenke iz vseh delov naše domovine seznanile z lepotami naših krajev in zlasti s termalnimi vreloi. Izletnice so si v Laškem ogledale muzej, stari grad in termalne toplice. Ravnatelj zdravilišča jih je najlepše sprejel ter jim vse razkazal. Izletnice so bile najboljše sprejete tudi v Rimskih toplicah, od koder so se šele zvečer težko ločile. Vse si bodo ohranile ta Izlet v najboljšem spominu. + Jugoslovenska Matica iz Splita nam poroča: lz Slovenije .prihaja v Split in sploh v Dalmacijo vedno več nezaposlenih delavcev, ki mislijo, da bodo lahko tu našli zaposlen je. To mišljenje pa je napačno. V Dalmaciji je dovolj domačih delavcev, ki jih nikakor mi mogoče zaposliti. Splošna kriza je v Dalmaciji še hujša kakor v drugih pokrajinah države. Zato svetujemo brezposelnim delavcem iz ostalih krajev države, naj ne prihajajo iskat dela v Dalmacijo, kjer ga ne dobe. Naposled opozarjamo delavce begunce, da jiim more Jugoslovenska Matica dati samo kake zelo male podpore, ker so njeni dohodki zaradi splošne krize vedno manjši. Prosimo tudi oblastva in razne ustanove, ki pridejo v dotik z delavci, naj jih opozore na to obvestilo + Gradba reprezentativnega hotela v Splitu. Zveza za pospeševanje turizma v Splitu je predložila oblasti na odobrenje prav.ila za ustanovitev delniške družbe za gradbo reprezentativnega hotela v Splitu. Hotel bo zgrajen na zapadni obali. Stavbi-šče je že odkupljeno. Pri gradbi je zainteresirana tudi neka inozemska skupina. * Gradba weekendske naselbine za Spli-čane. Kakor javljajo iz Splita, je Zveza za pospeševanje turizma kupila kompleks gozda v Bosni v bližini dalmatinske meje v višini 900 metrov za gradnjo malega letovišča z malimi weekendskimi hišicami. Poslopja bodo poceni. * Naši v Ameriki. V Cleveland je nedavno prispel slovenski duhovnik g. Julij Slapšak. doslej kaplan v Škocjar.u pri Krškem. Nameščen je kot pomočnik v obsežni elevelandski župniji sv. Lovrenca, kjer že dolgo vrsto let deluje kot župnik rojak g. Oman. — Večja skupina ameriških rojakov se v bližnjih dneh poda na obisk stare domovine. Iz New Yorka odpotujejo s parobrodom Cunardove proge »Mauretanio* pod vodstvom g. Mihaljeviea. Člani izleta dobe SOoistotni popust na vseh jugoslovenskih železnicah in parnikih. Iz New Yorka odplujejo 24. t. m. Izletniki bodo potovali iz Pariza s posebnim vlakom, ki bo _ vozil brez presedanja naravnost v Jugosla- davo cerkve sv. Cirila in Metoda pri Sv. polju, in to, kakor sam pravi, ko se je vračal 'lomov ter videl deteljo ležati na polju. -Izdala pa so ga kolesa voza, ker je sled vodila do njegovega doma, kjer so orožniki tudi našli ukradeno deteljo. Seveda je moral deteljo naložiti zopet na voz in jo odpeljati tja, kjer jo je vzel. Končno besedo pa bo sedaj izreklo še sodišče. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in ikrooljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u_ šola Glasbene Matice ljubljanske ima ob skle.pu šolskega leta 1931-32 okrog 550 gojencev, po veliki večini v oddelku za klavir in violino, del učencev pa poseda pouk orkestralnih inštrumentov. Vsakoletna končna produkcija šole Glasbene Matice bo v petek, 17. t. m. ob 16.30 v Fil-harmoniona dvorani. Nastopajoči gojenci 32 jih je, igrajo razne domače in tuje skladbe na klavirju, violini in čelu, ter so iz šole članov učiteljskega zbora Dolejš Marte. Hribar Vide. Sesek Vide, šmalc-švajgar Marije, Verbič Milene, Emerika Beraiia, Karla Jeraja, Frana Staniča, Jana slaisa m Viktorja šonca. Vstop je proti nakupu programa po 2 Din. Starše opozarjamo na produkcijo in vabimo k obilnemu posetu. u— Ekskurzijski odsek JUU priredi v nedeljo 19. t. m. za učiteljstvo in po njih uvedene goste enodnevni izlet. Pot bo vodila izletnike iz Ljubljane v škofjo Loko skozi Poljane do Gorenje vasi. Povratek preko Logatca in Vrhnike v Ljubljano. Vožnja in kosilo za osebo 55 Din. Prijave sprejema tajništvo JUU, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, do četrtka 16. t. m. u_ Preporodasi! V četrtek 16. t. m. se bo vršil v društveni čitalnici članski sestanek, na katerem se l>o razpravljalo o žup-nem kongresu in o kolonija. Vaša dolžnost, je, da se sestanka udeležite. Zdravo! u_ Dar. Ga. Ernestina Holmar - Rekar-jeva je darovala v počaščenje spomina svojega bratranca g. Roberta Kollmanna 100 Din Društvu slepih. u— Dan ruske kulture. Proslava dneva ruske kulture se bo vršila danes 15. t. m. ob 18. v dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ul. 27). Po slavnostnem govoru predsednika Ruske Matice univ. prof. dr. Evgena Spektorskega bodo sledile pevske in recitacijske točke. Sodelovali bodo: članica Narodnega gledališča ga. škerlj-Med-vedova, ga. Franja Bernot-Golobova in gdč. Herta Arkova (petje), čla.nioa Narodnega gledališča ga. Nablocka., članica kijevske-a gledališča ga. M ar a k ine-K r iv ec ka, ga. Mavrova, člana Narodnega gledališča režiser g Oir.il Debevc in g. Emil Kralj in dr. Preobraženski (recitacijo). Pri klavirju g. Remhold Galatia. Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji ruske kulture. u— Veliko vrtno veselico s pestrim sporedom .priredi društvo Tabor« skupno z društvom >Zoraj v nedeljo 3. julija na ■vrtu hotela > Tivolišv.ioarija). Pri prireditvi sodelujejo društveni odseki (pevski, dramatični, man do lin i stični) in priznana godba na pihala. Tudi šaljivih prizorov ne bo manjkalo. Podroben program bo javljen pravočasno. _ Ker je namenjen čisti dobiček podpori brezposelnih in vzdrževanju društvenega prenočišča za brezposelne, smo prepričani, da se bo javnost odzvala vabilu ter poselila našo prireditev. u_ Cerkev sv. Krištofa v LJubljani bomo v kratkem povečali. Zato bodo morali vsi spomeniki z .grobov za cerkvijo proč. Lastniki nagrobnih spomenikov teh grobov imajo do 30. i. m. čas, da jih odstranijo in da poskrbe za te svoje grobove. Po 30. t. m. ko se bo začelo delo povečanja, jih bo odstranilo podpisano društvo, ako jih ne bi lastniki. Prosimo vse, da se takoj zglasijo v pisarni duhovnij-skega urada na Dunajski cesti št. 52 med 9. dn 10. uro dopoldne ali 5. in 7. zvečer. — Društvo za zi- + Potni listi za Sokole, ki potujejo v Prago na zlet. V ministrstvu za notranj« zadeve se je vršila konferenca v zadevi ureditve postopanja s potnimi listi za Sokole. k.i potujejo na vsesokolski zlet v Prago. Storjen je bil sklep, da mora vsak udeleženec zleta, ki potuje s posebnim so-kolskim vlakom, biti vpisan v kolektivni pot.ni iist * Telefonske zveze z Italijo in Avstrijo. Z odlokom prometnega ministra se otvori mednarodni telefonski promet z Italijo: Loški potek—Postojna in Trst (taksa 1.50 zlatega franica), Loški potok—Opatija. Reka, Gorica, Grado, Portorose, Udine in Ilirska Bistrica (taksa 1.80 zl. fr.), Loški potok—Brioni, Conegliano, Padeva, Pulj in Benetke. (2.50 zl. fr.), Loški po*ok-Bologna. Firenca, Merano, Milan. Ravenna in Riva (2.85 zl. fr.), Loški potok—Genova, Rim in Turin (3.45 zl. fr.), Dolnja Lendava—Trst (2.50 zl. fr.), Dolnja Lendava—Reka (2.25 zl. fr.), Dclnja Lendava—Milan (3.60 zl. fr.); z Avstrijo: Jesenice na Gorenjskem—Celovec. Scebach pri Beljaku in Beljak (taksa 1.50 zl. fr.), Jesenice—Gradec, Lecben, Jtidenbrug in Bruck na Muri (3.45 zl. fr.), Jesenice—Salzburg in Wells (4.65 zl. fr.), Vrhnika—Celovec in Beljak 2.70 zl. fr.), Vrhnika—Gradec. Bruck na Muri, Spiel-feld, Leoben in Radgona (taksa 3.45 zl. fr ), Vrhnika—Linz in Salzburg (4.65 zl. fr.), Vrhnika-Innsbruck (5.10 zl. fr.), Podnart (Kropa)—Celovec (1.50 zl. fr.), Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani dne 14. junija 1932. številke za označbo kraja pomenijo: 1. c&s opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. »c*er in brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. Ljubljana 7. 762.3. 15.2, 70, SI, 0.3, _ Ljubljana 13, 760.1, 23.8. 40, SSW1,' 0.3. —, —. Maribor 7, 761.6, 15.0, 80, NNW1, 0.5. _. — Zagreb 7, 761.67, 18.0, 70, SSW?,' 0 .} _. Beograd 1. 7f0.2, 19 9, 50, SF^. 3.o! —, —. Sarajevo 7. 762.7, 16.0, 60, SW1, 0.3. __— Skoplje 7. 761.9, 17.0, SO, mirno, 0.3, —___Split 7, 761.0, 18.0, 80, mirno, 0.3, —, — Kumbor 7, 760.1, 20.0, 80, mirno, 0.9. —, —. Rab 7, 761.6, 18.6, 18.0, 60, mirno, ^ n o II. -, -. V Ljubljani je bila temperatura najvišja 26.4, najnižja 13.2 Maribor 22.2, 13.0. Za greb 27.0. 15.0. Beograd 25.0, 14.0. Sarajevo 25.0, 9.0. Skoplje 25.0, 9.0. Split 24.0, 17.0. Kumbor —. 17.0. Rab —, 16.0. Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.48. Luaa vzhaja ob 15.18, zahaja ob 1.4. vijo. — V Shervvoodu je po dolgotrajni bo-lez ni preminil rojak Miha Jakša, doma lz Prečne na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1898. Pokojnik zapušča ženo, rojeno Ku-lovčevo iz Vavte vasi, pet sinov in štiri hčere. — Za posledicami operacije je umrl v Pitsburghu Franc Domik. star šele 32 let, doma iz Vrhovske vasi pri Kostanjevici. V Ameriki je bival devet let ter zapušča ženo in dvoje otrok. — V prostovoljno smrt je sel rojak Jože Okoren v Forest Čityju, doma iz Št. Vida na Dolenjskem. V starem kraiu zapušča ženo in tri hčerke. — V istem kraju je umrl tudi Janez Peterka, star 51 let, doma iz Mengša. Zapustil je šest olrok. Žena mu je umrla pred petimi meseci. — V istem kraju sta preminila dalj-s Ignac Gios. star 4(5 let. dema iz Javorja na ''"oltMijskem ki zapušča šest otrok, in Ivana Turkova. stara 30 let, doma iz Logatca. Pil*jg moža zapušča tri otroke. + Kmetje so ubili 10 volkov. V okolici Bosanskega Broda in Dervente so se v zadnjem času začele pojavljati cele črede volkov. Med kmeti je ta .pojav povzročil veliko vznemirjenje. Volkovi so napravili že mnogo škode. Tako so v okolici Dervente raztrgali nad dvajset ovc. Zadnje dni so kmetje priredili pogon na volkove. Posrečilo se jim je, da so ustrelili deset volkov. ♦ Sledovi koles so ga izdali. Vaščanom občin Rošnje, Loke in Staršev na Dravskem polju je že več let nekdo kradel s travnikov deteljo, seno in druge poljske .pridelke Tako je tudi v noči na 9. t. m. zmanjkalo s travnika posestnikov Kranjca Franca, in Marije v Rošnj.i 250 kg detelje, katero je naložil ponoči Pulko Alojz, posestnik od Sv. Marjete na Dravskem Ugrabljen to je naslov sijajnega romana, ki je te dni izšel v založbi Tiskovne zadruge. — Komur je do resničnega užitka, naj postane čim prej naročnik zbirke »Mojstrov in Sodobnikov« GOJZERJI PRIZNANO NAJBOLJŠI lovski in športni čevlji po konkurenčnih cenah edino 1» pri 86 JI tiri nad škofjo Loko Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! Krištofu v Ljubljani u— Kontrola mleka. Kontrolni organi mestnega dohodarstvenega urada izvršujejo stalno kontrolo mleka sedaj na tem sedaj na drugem kraju periferije. Vzorce, primerno zapečatene, izročajo tržnemu nadzorstvu, ki jih potem odpošilja v preiskavo državnemu higienskemu zavodu. V maju so kontrolni organi vzeli 112 vzorcev mleka in mlečnih izdelkov, v tem mesecu pa že 42. Cene mleku so stalne, in sicer 2.50 Din liter., sirovo maslo 24 Din kg, čajno 28—36, kuhano pa 28—32 Din. u— Požar v Gosposki ulici. Včeraj popoldne se je vnelo v Gosposki ulici št. 4., v drugem nadstropju tramovje stropa v n; kem stanovanju. Začelo se je močno kaditi, iz stropa je že tudi bušnil plamen. Pozvali so na pomoč reševalno postajo nakar sta odšla v Gosposko ulico dva gasilca. Morala sta razkopati zid in obsekati nekaj tramovja ter sta končno ogenj u-du-šila. škoda znaša okrog 2000 Dim. u_ Prijatelj transmisijskih jermenov v ljubljanskih sodnih zaporih. Z včerajšnjim dopoldanskim vlakom je privedla v ljubljanske sodne zapore litijska orožniška patrulja pod vodstvom g. Triplata dolgo iskanega Lavt-arja Antona iz Kandoške doline pod Vačami La-vtar je v zadnjih mesecih izvršil celo vrsto tatvin transmisijskih jermenov po Zasavju. Lavtarja bo sodilo ljubljansko sodišče. u— Vprašanje popravila takozvane kole-rabarake. Pred dnevi je komisija banske uprave pregledala stavbni -položaj omenjenega poslopja, kjer je že več let nastanjena orožniška šola. Poslopje se nahaja v zelo desolatnem stanju. Mestna občina je Neugoden ukus in dih ust odstrani takoj prvovrstna osvežujoča Chlorodont pasta za zobe. Tuba 8 Din. 7229 NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 izjavila, da ne preveema za poslopje n-i kake odgovornosti. Obstoja namreč nevarnost, da se stropi udrejo. Stroški za popolno popravilo barake bi znašali nad 300.000 Din. Včeraj dopoldne pa je poslopje pregledala še magistratua komisija Tudi stroški za provizorična popravila bi znašali precejšnjo vsoto. u_ Teletjno po 10—12 Din nudi stojnica Zaje Anton. Iz Maribora a_ v spomin Ivanu Kristanu. Prejeli smo: Ni mu bilo dano, da bi metali v njegov grob sveže cvetje njegovi varovančki, njegovi ljubljenčki. Počakal je, da so se razleteli, odhiteli na svoje domove; takrat se mu je stožilo za njimi in počilo mu je srce. 10. junija smo ga položili v Gotov-lj-ah k večnemu počitku. S Hotunjega med Ponikvo in Št. Jurijem ga je vodila pot skozi gimnazijo na dunajsko vseučilišče, Dunaj ga je pritegnil nase, zasmejala se mu je usoda, saj je bil pri Schwarzenoe>rgu več let vzgojitelj. Na Dunaju je našel svoje slovenske prijatelje, ki se ob njegovi smrti živo zopet spominjajo teh dunajskih let. Po prevratu je bil malo časa na neki gimnaziji v Srbiji, nato pa prefekt v Dijaškem domu v Ptuju in Mariboru. Veliko je število njegovih znancev, ki so ga cenili zaradi njegove vestnosti. V zadnjih letih ni iskal družbe. V podzavestni slutnji bližajočega se konca je zapustil Maribor, obiskal svojo ženko, učiteljico v Go-tovljah, kjer ga je že naslednjega dne zadela v spanju kap. Sedaj sniva svoj sen tik ob grobu Brinarjeve rodbine v Go-tovljah. časten spomin! a— Volitev cerkveno-konkurenfnega odbora. V petek 24. t. m. bo oh 19. v kazin-c-ki dvorani skupna seja okoliških občinskih odborov iz Radv*.r.ja, s Tezna, Po-brežja, iz Košakov in Krčevine ter mariborskega občinskega sveta, na kateri bo izvoljen nov cerkveno-konkurenčni odbor. a— Dajte otrokom solnca in zraka! Mestni mladinski k ura toni j se zelo briga za zdravje in higijeno mestnih otrok. Stavil je mestnemu svetu predloge, po katerih naj bi občina preuredila zanemarjeni prostor v Ljudskem -vrtu, k.i j*; kakor nalašč sposoben za veliko centralno otroško igrišče, katerega smo doslej v Mariboru pogrešali. Mestni odborniki so na zadnjii svoji seji uvideli potrebo takega igrišča .m odstopili zadevo gradbenemu uradu, fci je ta.koj pričel s preureditvijo in čiščenjem omenjenega prostora v Ljudskem vrtu. Tako bo otroško igrišče, ki je v prvi vrsti namenjeno malčkom, ki jih bodo pripeljale na .igrišče matere .in varuhinje, v najkrajšem času prenovljeno Ln urejeno. Olepševalno društvo 1» postavilo nekaj klopi, mestna občina bo poskrbela za pitno vodo, o tvorilo se bo že zgrajeno stranišče. poti se bodo posule s peskom in na-vozili bodo večje kupe mivke. i— Nesreča ne počiva. Pri Sv. Miklavžu je padel s črešnje 7-letin.i Vilko Majhenič ■in dobil pri padcu težje notranje poškodbe. Spraviti so ga morali takoj v mariborsko splošno boln,:co. Sem so z rešilnim avtom tudi pripeljali čevljarskega pomočnika Alojzija Jedločnika, fci je padel s ko lesa in se hudo poškodoval na glavi. Uči-teljišnico, 19-letno Dragico Nemčevo pa je zadela na domačem vrtu huda nezgoda. Spotaknila se je iin padla tako nesrečno, da si je zlomila desno roko v komolcu. Pri nekem karambolu avtomobila z vozom je dobila hujše .poškodbe 19-letna Jerica Koražijeva; radi močnega sunka je padla iz avtomobila na obraz ter se hudo ranila. Tudi njo so prepeljali v splošno bolnico. S kropom pa sta se opekli kuharici Terezija Don kova in Anica Martičeva. v nekem mariborskem hotelu. Terezija je dobila tako nevarne opekline, da so jo morali z rešilnim avtom spraviti v boln.i-co, dočim je Anica ostala v domači oskrbi. a— Iz gledališče pisarne. Gledališka blagajna je odprta samo ob delavnikih od 11. do 12. a— Dr. Klara Kukovec, specijalistinja za ženske bolezni, ne ordinira do 14. julija. a— Dvoje ukradenih koles. V zadnjem času se zopet množijo tatvine koles. Nekaj časa je bil -mir, zdaj pi se je spet priklatil v mesto izurjen kolesarski tat. pred katerim najbrže ne bo varno nobeno kolo. Tako je včeraj iz veže mariborske splošne bolnice odpeljal izposojeno kolo Anici La-š i če vi iz Rač, ko se je za trenutek mudila v bolnišnici. Ob kolo je prišla tudi tkalka Jožica Planinškova. Niej pa ga je odpeljal tat z dvorišča tovarne Dcctor in drug, kjer je Planinškova zaposlena. Kolo Lašičeve je bilo vredno 1300, Planinškove pa 1500 Din. Iz Celja (MInIkDFšDgf) Hotel Osejava 7533 Najlepša lega tik ob košatem borovem gozdu in kraj morja, lepe sobe 8 tekočo vodo, izvrstna kuhinja, zmerne cene. » GURKIN M sredstvo za konserviranje sadja in zelenjave se dobi v vseb trgovinah z mešanim blagom, 7434 e— Razobesite zastave! Celjska mestna občina bo izobesila v sobeto 18. t. m. in v nedeljo 19. t. m. zastave na svojih poslopjih v počastitev posvetitve pravoslavne cerkve sv. Save in prihoda Nj. Sv. patri jarha Varnave in drugih visokih gostov k tem svečanostim. Mestno načelstvo vabi celjsko prebivalstvo, da istotako izobesi na svojih poslopjih zastave in se udeleži svečanosti. e— Na da« blagoslovitve cerkve »v. Save v nedeljo 19. t. m. zvečer priredi agil-no Celjsko pevsko društvo v korist nove cerkve velik koncert v veliki dvorani Celjskega doma. Program koncerta, ki se bo pričel ob pol 21., je isti, kakor ga je pel zber na svoji turneji. Koncertu bodo prisostvovali tudi vsi odlični gostje, ki bodo prispel' v Celje k blagoslovitvi nove cerkve iz vse države. e— Ob priliki protituberkuloznega tedna priredi krajevna protituberkulozna liga. v Celju zanimivo predavanje o tuberkulozi s predvajanjem filma »Dva brata« jutri 16. t. m. ob pol 21. v tukajšnjem mestnem kinu za odrasle osebe brezplačno. Ker je film zelo poučen in zanimiv, naj si ga občinstvo zanesljivo ogleda. e— PcgTeb tragično preminilega g. dr. WoIfa bo danes ob 18. iz mrtvašnice celjskega mestnega pokopališča. e— Mestni kino ostane drevi zaprt, e— Izguba, v nedeljo 12. t. m. med 20. in 22. zvečer je bila izgubljena med potjo s šmohorja nad Laškim skozi Liboje do Celja zlata zapestnica z zlato zapestno uro znamke »Election«. Najditelj naj jo odda v celjski podružnic! »Jutra«. e— Žrtve nesreč, neprevidnosti ia alkohola. Celjska javna bolnica je sprejela v zadnjih 48 urah rekordno število bolnikov, v prvi vrsti na j raznovrstne i h ponesrečencev in poškodovancev. Pod voz je padel pred dnevi 14 letni rudarjev sin Anton Vo-dovnik iz Št. Pavla pri Preboldu in se občutno poškodoval na glavi. Že pred 10 dnevi je padel 2 letni posestnikov sin Anton Ocvirk s Kalobja tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v stegnu. Rudarjevega bi-ua, 6 letnega Rudolfa ko^a od ^v. Trojice pri Šmarju, je 9unila krava z rogom v obra^ in mu pretrgala spodnjo ustnico. S flober-tovko ee je igral 23 letni posestnikov srn Jože Fabiani iz Radeč :n mu je m^ia svn..-čenka obtičala v desni pod'ehti. Pri telovadbi je padel 8 letni gostilničarjev sin Karel Vedenik m se poškodoval po glavi. Na Frankoloveni je padel z avtomobila 32 letni opekarniški delavec pri Francu Sod mu ua Ljubečni Alojzij Rošar in se nevarno poškodoval na glavi in rokah. V vinjenosti je udari! z roko po okenski šipi 29 letni zidarski delavec Anton Gostičnik iz Lokovc pri Šoštanju in si razreza] desno zapestje. V prepiru je udaril neki tovarniški delavec z bičevnikom po glavi 38 letnega zidarskega delavca Jožefa^Vrečka iz Atvlina, nato ga je pa še sunil z nožem v hrbet. Vsi ponesrečenci se zdravijo v javni bolnici. e— Občinski kuJtik v Celju za 1. 193?. Na podlagi zadevnega pravilnika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine objavlja celjsko mestno načelstvo, da so seznami obvezancev za ljudsko delo za obč. ceste mesta Celja javno razpoloženi mestnim prebivalcem na mestnem načelstvu v sobi 2 ob navadnih urachrh urah vsak dan do vštetega ponedeljka 27. junija. Za letos je odrejeno ljudsko delo v dveh enotah, dnina za odkup cestne obveznosti pa je določena na 15 Din. Vsi zavezanci morajo podati ustmeno izjavo, aii bodo odslužili svojo obveznost sami ali nr-hovi namestniki ali pa se bodo odkupili. Vsi ostali podrobni podatki so razvvln; -s zadevnega razglasa na uradni deski. e— Odla.ganj«> smeti v mestu, želez* -ška uprava je preDovedala odlaganje smeti v železniškem trikotu med glavno in velenjsko progo v Gaberju. Ker je s tem odpadlo svoj čas določeno smetišče in n na razpolago drugega definitivnega prcslora. je občinski svet sklenil, da naj se smefi začasno odlagajo na bivšem ledišču nri Sp. Lanovžu. to je na zemljišču, ki leži med novo stanovanjsko kolonijo, potokom Koprivnico in potjo, ki vedi severno rb ograji Westnovega zemljišča o d Sp. Lanovža preko brvi čez Koprivnico v Gaberju. Dovoz je mogoč le po Kersnike vi ulici. Vs?-ko odlaganje smft in odpadkov na drugih javnih prostorih je r»wovedano tn kaznivo. e— Vrtna tatvina. Na vrtu g. Natka na Bregu je bila v eni preteklih nr>či irkra-dena lepa palma Femks. vredna 500 Din. Občinstvo se pred nakupom svari! Iz škoije Loke 31— Ustanovni občni zbor krajevne organizacije Narodne odbrane v Škofji L"ki, ki se je vršil v ponedeljek zvečer v mestni posvetovalnici, je bil zelo dobro obiskan. Po prečitanju pravil tt določitvi članarine je bil soglasno izvoljen odbor, ki uporabil vse zakonite mere, da se dr. avi in narodu škodljivi pojavi odstranijo. Narodna odbrani želimo čim več uspehov. Iz Trbovelj t— Veliko tombolo priredi v nedeljo 3. julija podružnica SPD. Krasni dobitk- v vrednosti 40.000 D-i". Tombole kane d- -bite po 3 Din v trgovinah in pr; odbornikih SPD. t— Ferijalna kolonija RK. Vsi učenci a učenke, ki so vložili prošnjo za spreiem v ferijalno kolonijo !RK, naj se priglasijo na zdravniški pregled 15. t m. ob 16. v ambu-'lanci pri g. dr. Baumgartnn. Iz Šoštanja 5— Nov most preko Pake za Naraksovo gostilno je bi otvoa-jen z majhno svečanostjo v nedeljo 12. t. m. ob 11. Zgrad la je most na svoje stroške občina Šoštanj— okolica za okoli 16.000 Din brez vštetega prostovoljnega kuluka občanov iz Druž n --ia in Lokovice. K otvoritveni slavnost; .se je zbralo precejšnje število okoličanov. Župan g. Novak je v kratkem nago.o"u obrazložil pomen novaga mostu za kraje, katere veže in poi-da,r jai požrtvovalno sodelovanje mnogih, ki so s tem precej pri-pomogli k ceneni postavitvi nove-ga mostu. Iz Ptuja j— Tr-o« panje. Iz Gornje Radgone Sr— Ugotovitev vzroka zagonetne smrti. Pred mesecem dn.i sta se sprla soseda Franc čemer in Herman Bauer iz Vratjega vrha v Apački kotlini in je udaril Bauer černerja večkrat za uho. Ker je bil sk*dnja nekoliko vinjen, se jo prevrnil .po stojnicah, fci držijo v klet. četrti dan po oem dogodku se je čermer mudil pri svojem sosedu Jož ti a Frauwalnerju in j« tamkaj naenkrat obmolknil in p.adel v nezavest iz katere se ni nič več za-vedeL Ljudje so začeli govoriti, da je černerja zadela kan, zopet drugi pa, da je umrl od posledic prejetih zaušnic. Državno tožilstvo je slednjič odredilo ekshumacijo černerje.veea trupla, katesra je bila izvršena po tukajšnjem sodišču minilo soboto 11. t. m. Da bi bil pokojnik umrl zaradi zadobljen.:h udarcev, odnosno pri .padcu po stopnicah, se ni ugotovijo in je brezdvomno, da je čemer umrl zaradi kapi. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal danes zvečer Ln jutri ob 21. velefilm Emila Jannifigsa »Sinji angel« ter običajni dodatek. SV. LENART V SLOVENSKIH GORICAH. Letni občni zbor krajevne protituberkulozne lige bo 19. t. m. ob pol 10. uri. Pridite! BELA KRAJINA. Veliko veselje je zavladalo med belokrajinskim učiteljstvom, ker je prevzel nadzorniške posle za črno-meljski in metliški srez g. Venturini. dosedanji referent pri banski upravi v Ljubljani. G. Venturini je znan kot narodni borec, dober šolnik in glasbenik. Želja vsega učiteljstva je, da ostane g. Venturini kot šolski nadzornik še nadalje v na-šem srezu in s svojo zmožnostjo uredi tukajšnje šolsSce razmere. Prihodnji teden oo g. šolski nadzornik Izvršil piegled osnovnih šol metliškega sreza. Ivospodaritv® Službe le domačim trgovskim potnikom Prejeli smo: Ostre devizne odredbe in uvozne omejitve so v zunanji trgovini vseh nasledstvenih držav povzročile težkoče in so ponekod privedle celo do popolnega zastoja vsakega uvoza. Tako so zlasti švicarske tvrdke ustavile skoro v-ok izvoz v našo državo in to dostikrat tudi brez ozira na dobre kupčije, ki t>o jih imele leta in leta z našimi domačimi tvrdkami. Posledica tega zastoja tujega uvoza je bila. da je cela vrsta naših domačih potnikov prišla ob zaslužek in da so se vrste naših brezposelnih pomnožile še s trgovskimi potniki Ko opazujemo to naraščajočo brezposelnost naših domačih potnikov. pa moramo obenem ugotoviti, da prihajajo k nam še vedno številni tuji potniki, ki imajo v naši državi še vedno lep zaslužek, ki bi smel pripadati le našim domačim potnikom. Ti tuji potniki prikrivajo na vse možne načine svoje državljanstvo in svoje narodnostno delo, nastopajo kot prodajni direktorji tujih tvrdk ali slično, samo da morejo nemoteno opravljati svojo službo. Jasno je, da pomeni to prikrivanje pravega značaja njihovega delovanja izigravanje zakona. kar bi morala naša oblastva energično zatreti. Vse drugače znajo v drugih državah varovati svoje domače potrebe. Znan nam je primer, ko je bil naš potnik naprošen, da na češkoslovaškem le začasno zastopa svojega bolnega tovariša; toda niti to mu ni bilo dovoljeno. Sredi nota so ga prijeli in kmalu tudi poskrbeli, da je odšel zopet preko meje. Tudi v drugih državah ne trpe tujih potnikov in dopuščajo delo le domačim. I'o vzgledu drugih držav bi morali postopati tudi mi, zlasti sedaj, ko so naši domači potniki brez posla. Obveljati mora brez izjem načelo, da smejo na našem ozemlju delovati le domače potnike. Marsikdo bo mislil, da je pregledajo vse legitimacije tujih potnikov, pri čemer bi moralo sodelovati tudi Društvo trgovskih potnikov, da bi bilo izigravanj-predpisov nemogoče. Pri tej priliki pa bi se moralo s posebno strogostjo gledati tudi na to, da tudi domača podjetja zaposlujejo le domače ponike. Marsikdo bo mislil, da je taka zahteva odveč, toda znani so nam pozitivno primeri, da so kljub brezposelnost! naših odlično kvalificiranih potnikov pri nekaterih naših domačih podjetjih uslužbeni tuji potniki. Takemu nemogočemu stanju je treba energično napraviti konec. Gospodarska kriza zahteva odločne ukrepe in najmanj, kar moremo zahtevati, je to, da se take službe oddajo izključno domačim potnikom, ker ne gre, da bi bili naši ljudje brez zaslužka le zalo. ker zasedajo njih mesta tuji državljani. To pravilo je treba izvesti strogo in dosledno, ker to'zahteva naS državni in gospodarski interes. Gospodarske vesti = Jugoslovensko - češkoslovaški kliring. Po vesteh iz Beograda, bo jugoslovensko-češkoslovaški kliring stopil v veljavo 22. t. in. Od tega dne bodo morali naši uvozniki plačevati dolžne zneske preko pooblaščenih bank na klirinški račun pri Narodni banki. — Pred reformo trošarinske takse, kakor d oznava jo »Novosti« (od 12. t. m.) ee v finančnem ministrstvu že proučuje vprašanje spremembe tarife za pavšalno tro-.-.arinsko takso, ki se po novem zakonu plačuje namesto državne in banovinske trošarine na vino in žganje. Izvedena bo nova razvrstitev toči!cev, ki bo omogočila pravičnejšo obremenitev po iztočeni.h količinah. V Zagrebu se plačuje kot trošarinska tiksa 10 krat na točilna taksa. Za manjše vevilo tožilcev, ki iztočijo velike količine vina, pomeni ta obremenitev znatno olajšavo. Točilec. ki iztoči na leto 2000 hektolitrov (tudi taki so v Zagrebu)., je prej plačal 300.000 Din trošarine, sedaj pa plača le 30.000 Din trošarinske takse in se mu je torej obremenitev zmanjšala na t'in- Tudi ostali toči'ci, ki iztočijo na lete vsaj preko 2<>0 hektolitrov, so na boljšem. Zato pa se poviša breme vsem točilcem. ki iztočijo manj, in teh je več kakor polovica. Mnogo ie točilcev. ki iztočijo le kakih 30 hektolitrov letno. Ti so prej plačali 4500 Din trošarine, sedaj pa morajo plačati 10.000 dinarjev trošarinske takse, tako da se jim breme več kakor podvoji. Ta način pobiranja nadomestila za trošarine daje torej velike ugodnosti velikim točilcem, dočim povečuje obremenitev malim točilcem. = Izvrševanje rokodelskih del za pri rajnike v kaznilnicah. Na zadnji plenarni seii Zbornice za TOI v Ljubljani ie zbornični član g. Josip Rebek stavil naslednji predlog glede izvrševanja rokodelskih del za privatnike v kaznilnicah: Dobili smo novi zakon o obrtih. ki s svojimi določili opredeljuje upravičenost obratovan;a in ima tudi ostre kazni za šušmarstvo. Poleg mnogoštevilnih privatnih šušmariev smo pa v poslednji dobi ugotovili tudi šušmarstvo v državnih kaznilnicah in nrivatnih učnih zavodih. Ljubljanska kaznilnica ima za svojo potrebo urejene obrtne delavnice, krohške, čevljarske, ključavničarske in mizarske stroke, celo tovarna za metle je urejena v njenem poslopju. Nimamo prav nič proti temu. če se vršijo v teh delavnicah rokodelska dela za potrebo zavoda, sai to novi zakon o obriih tudi dovo- GLEDALIŠČE OPEKA Začetek cb 20. Sreda. 15.: Mala Flornmve. C. Četrtek. 16.: Turandot. E. Ljubljanska opera. Opereta »Mala Flora-mVe« se ponovi dan?» za red C. »Mala Flo-ramyec je dosegla popolnoma svoj namen, izvrstno zabava zbrano občinstvo. Posamezni tipi so izredno posrečeni, melodije lahke, prizori pa izredno zabavni Zasedba ie običajna z "ostom s. Dubajičem. — Puccinijeva opera »Turandot' se poje ponovno v naši operi v četrtek 16. t. m. za red E. Zasedba ista kakor dosedai. le ulobno opozariamo izvenliubliansko občinstvo. Društva, ki prijavijo gledališki upravi skupno udeležbo izven Liubljane. imaio 20 % popusta pri sedežih. Ta popust pa velia le, bo udeležba do sobo4e '"avliena pismeno gledališki upravi. Prijave v nedelio se ne spreiemaio. Popust je dovoljen z ozirom na potne stroške dotičnih članov. Cene iste kakor zadnjič, sedeži od 30 do 10 Din. Na stojišča ni popusta. ljuje v členu 1. točka 8. Da pa vrše kaznjenci razna dela pri privatnikih, tega zakon nikjer ne dopušča Imamo mnogo pr mero v. kjer se je ugotovilo, da vršijo taka dela kaznjenci. Uprava celo prevzema rokodelska dela na stavbah, kakor to vidimo pri gradnji neke vile v Ljubljani. Pri tej vili so kaznjenci izvršili ključavničarska in soboslikarska drla. Tudi v ostalih rokodelskih strokah se je to šušmarstvo zelo razpaslo, da sb upravičeno dviga nevolja rokodelca. Slične primere imamo pri zavodu na Rakovniku poleg Ljubljane. Obrtnik, kot davkoplačevalec zaradi tega upravičeno zahteva, da se taki kršitvi zakonskih določil naredi energičen konec. Na podlagi gornjega predloga je plenum zbornice sklenil, da naredi zbornica korake pri obrtni oblasti in upravah kaznilnic ter zavoda na Rakovniku, da se izvrševanje javnih rokodelskih del po kaznilnicah in privatnih učnih zavodih prepove in popolnoma ukine. — Ugodno stanje financ beograjske občine. Po pravkar objavljenih podatkih so dohodki beograjske občine v prvih petih mesecih tek. koledarskega leta znašali 130.2 milijona Din nasproti 126.9 milijona Din v istem razdobju pret. leta, tako da so bili letos do konca maja za 8.3 milijona Din večji nego lani v istem času. Pri tem je zanimivo, da dolgujejo državne ustanove občini za razsvetljavo, vodo in za povračilo stroškov pri napravi hodnikov pred državnimi zgradbami 19 milijonov Din, od tega samo za prvih 5 mesecev t. 1. 10 milijonov. Proračun beograjske občine za tekoče leto znaša 340.5 milijona Din nasproti 384.8 milijona Din za leto 1931. V primeri s proračunom so dohodki občine v prvih 3 mesecih t. 1. zaostali le za 8.25 "V dočim so lani v isti dobi zaostajali za 20.86 °/o. K°r pa je prvo četrtletje vsako leto glede na proračun pasivno, pričakujejo, da bo občina do konca leta dosegla v proračunu predvidene dohodke. = Svetovne zaloge hmelja. Kakor je razvidno iz najnovejšega poročila češke sekcije Združenja hmeljarjev v Žalcu, se cenijo neprodane svetovne zaloge hmelja v letošnjem maju na 225.000 stotov po 50 kg. to je za 100.(XX) stotov manj nego v februarju. Nazadovale so predvsem zaloge lanskega letnika, ki se sedaj cenijo na 110.000 stotov, dočim predstavlja ostala zaloga od 125.000 stotov hmelj starejših letnikov. Zaloge lanskega hmelja, ki so za presojo situacije najvažnejše, se razdelijo na posamezne države takole: Anglija 45.000"stotov, Amerika 35.000 stotov, Nemčija 18.000 stotov. Poljska 6000 stotov, Češkoslovaška 5000 stotov. Jugoslavija 1000 stotov. V Češkoslovaški so hmelj iz leta 1931. v glavnem prodali, zato pa ima Češkoslovaška še znatne zaloge hmelja iz 1. 1930. Od svetovne zaloge neprodanega hmelja starejših letnikov v skupni višini 115.000 stotov, odpade samo na Češkoslovaško 60.000 stotov iz 1. 1930. (to je hmelj, ki ga je pokupil hmeljski sindikat in ga ni mogel vnov-čiti); poleg tega pa ima še Anglija okrog 40.000 stotov hmelja letnikov 1930. in 1929. = Stanje hmeljskih nasadov. Hmeljarsko društvo za Sloveniio v Žalcu poroča 13. t. m.: Vremenske razmere ob koncu meseca maja in v začetku junija niso priiale hmeljski m nasadom, ker so pogoste padavine in neprestani južni vetrovi ovirali obdelovanje. Sedaj se bavijo hmeljarji z nadaljnjim privezovanjem trt, s čiščenjem vrst in tu in tam tudi že s prvim, lahkim nasipanjem. V zgodaj obrezanih nasadih je trta zrasla že do 3 m v višino. Rastlina je zdrava in je brez škodljivcev. Stanje nasadov se mora označiti kot neenako — vendar more ugodno vreme še popraviti zamujeno. — Nove madžarske uvozne omejitve. Preteklo soboto je madžarska vlada objavila nov, zelo obširen seznam blaga, čigar uvoz je prepovedan brez špecijalnega uvoznega dovoljenja trgovinskega ministra, ki se izdaja le na prošnjo kupca - uvoznika. Lista obsega predvsem razne predmete tekstilne, železarske, elektrotehnične in strojne stroke. pa tudi nekatere važne sirovine in kemične polfabrikate. Tako vsebuje seznam tudi: jamski les, lesne izdelke, celulozo, kalcijev karbid, apneni dušik, lepila, papir, lepenko in slične predmete, ki jih izvaža tudi naša država. = Rastoči državni dolg Zedinjenih držav. Po končani vojni je državni dolg Zedinjenih držav dosegel ogromno vsoto 25.5 milijard dolarjev. S forsirano amortizacijo ie Američanom v enajstih letih, to je od 1919,—1930.. uspelo ta dolg reducirati za skoro 10 na 16 milijard dolarjev. Z nastopom svetovne gospodarske krize pa so državni dolgovi Zedinjenih držav pričeli zopet naraščati. V finančnem letu 1931./32. (ki se bo končalo s 30. t. m.), so Zediniene države najele v obliki posojil 9.45 milijarde dolarjev, amortizirale pa so 6.78 milijarde, tako da se je državni dolg samo v tem letu povečal za 2.67 milijarde in znaša sedaj zopet 19.5 milijarde dolarjev. = Oddaja popravil pri jahalnici Nušakove vojašnice v Ljubljani se bo vršila 30. t. m. potom ofertne licitacije pri inženjerskem oddelenju komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani, kjer so pogoji na vpogled. = Dobava bukovega kovaškega oglja. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 4. julija ponudbe za dobavo 100 q bukovega kovaškega oglja. Predmetni oglas je interesentom na vpogled v Zbornici za TOI. = Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 4000 kg mila. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave električne avtomatske naprave, jeklenih vrvi. vijakov, podložnih plošč, zakovic. (Predmetni oglasi so na vpogled pri Zbornici za TOI.) Dne 30. t. m. se bo vršila pri komandi pomorskega arze-nala v Tivtu ofertna licitacija glede dobave 2500 kg usnja. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa pri omenieni komandi.) = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. t. m. ponudbe glede drbave telefonskih aparatov; do 21. t. m. pa glede dobave 200 komadov vlitih vložkov, 2000 kg modre gali-ce in 900 kg oklopne sive barve. (Pogoji so na vpogled pri omenienem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 7. julija ponudbe glede dobave 1600 kg jeklenih vrvi. Komanda pomorskega arsenala Tivat sprejema do 27 t. m. ponudbe glede dobave francoskih ključev in sekir: do 30. t. m. glede dobave gradla. platna in trakov: do 5. julija glede dobave platna. 5000 kg la-nenih in bombažnih krp za čiščenje. 3,SO komadov vesel: do 13. juliia pa glede dobave lesa. pločevine, že^za. matic, zakovic, minila, lanenega olia. katrana, smole itd (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Di^kcna drž. železnic v Subotici sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 7500 kg krp za čiščenje. — Komanda pomorskega arzcnala T.vat sprejema do 29 t. m. ponudbe gleuc dobave žice izolatorjev, armatur, železa itd., ter glede dobave platna, gumbov in sukanca — Vršile se bodo naslednje ofertaine iicitacije: 30 junija t. L pri upravi zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Beogradu glede dobave 2720 vojaških kap: 7. julija pf> pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dubave motvoza, platna in vrv; (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) — Dne 23. t m. se bo vrš la pri intendanturi komande pomorskega arzer.ala v Tivtu licitacija glede dobave 54.000 kg bakra in medi. (Oglas je na vpogled ? Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni komandi.) Borze 14. junija. Na ljubljanski borzi se je dane? deviza Newvork ponovno okrepila. Čvrstejši sta tudi devizi Praga in Bruselj, dočim je Berlin popustil. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v dinarskih državnih papiriih v splošnem prijazna in čvrstejša. Vojna škoda se je za kaso trgovala po 195 in 197. za junij pa po 191 in 194. V ostalih dinarskih državnih papirjih sicer ni bilo prometa, vendar se tudi tam kaže tendenca k dviganju tečajev. Od dolarskih papiriev je imelo promet <-amo 7°'» Blairovo posojilo po 30 in 40. Zaključek ie bil zabeležen še v Privilegirani agrarni banki po 2^5. Deriae. Ljubljana. Amsterdam 2274.55 — 2285.91, Berlin 1326 82—1337.62, Bruselj 783.22 io 787.16, Curih 1097.35 _ 1102.85, London 206.29 _ 207.89. New York ček 5596.38 do 5624.64, Pariz 221.31-222.43, Praga 166 56 do 167.42, Trst 287.57_2S9.97. Zagreb. Amsterdam 2274.55 — 2285.91. Berlin 1326.83 — 1337.63, Bruselj 783.22 do 787.16, London 206.29 — 207.89. Milan 287.57 do 289.97, Ne\vy0rk kabel 5618.38 _ 5646.64, Ne\vy0rk ček 5596.38 _ 5624.64, Pariz 221.31 do 222.43, Praga 166.56 — 167.42, Curih 1097.35 - 1102.85. Curih. Beograd 9.05. Pariz 20.16875. London 18.825, Newv6: 175 — 180: »7t 145 _ 150; »8« 92.50—97.50. Otrobi: baški. sremski S7.50 _ 90, + Somborska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 93 vagonov. Pšenica: baška. okol. Sombor, 78/79 kg 130 — 132; gornjebaška, 79'SO kg 130 do 132: sremska. slav., 78 kg 130—132; baška potiska, 80 kg 131—133. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 140—145. Koruza: baška 100 _ 102; baška za julij 103 — 105; za avgust 104 — 106; baška okolica Sombor 100 — 103. Moka: baška >0gc in »Ogg« 215 — 225; >2« 195 — 205; »5< 185 — 195; >6« 175 — 180; 7« 145 — 150; >8« 92.50^-97. Otrobi: 87.50 — 90. + Biulimpeštanska terminska borza (14 t. m.) Tendenca mirna. Promet miren. Pš»>-niea: za junij 13 — 13.02, za oktober 11.77 do 11.79; rž: za junij 12.70 — 12.80; koruia: za julij 16.75 — 16.80, za avgust 15.80, za mai 1933 11.80 — 11.85. VSAK NAROČNIK »JUTRA« le zavarovan za 10.000 dinarfev! Davkarji v letalu Ameriške davčne oblasti so odkrile novo možnost uporabe zračnih vozil. Odslej se bodo cenilne komisije dvigale nad obdavčene posesti z letali in jih fotografirala ter premerila z natančnimi instrumenti. Po teh pcdatkih bodo potem izračunali, koliko zemljiškega davka odpade na vsakega posestnika. Ta metoda ima to prednost, da bo odmera davkov v bodoče absolutno pravična, da ne bo moeel nihče goljufati davčne cblasti in da tudi ta ne bo mogla predpisati nikomur višjega. davka, nego ga je dolžan plačati. Za sedaj so se pokazale že dobre posledice v tem. da so dohodki davčne oblasti — narasli. Revma kopališče sveta" PieStanv Koplje se v samem viru 67° C vroče žveplene blatne kcpelji, združene z velehotelom THER.MIA za srednji stan CYRILL-HOF. 5000 sob v mestu. Poceni prehrana šport in zabava vsake vrste. Pojasnila daje: Drogerija Grc-gorič, Ljubljana. Prešernova ulica št. 5. 5763 S o k o 1 i t v o Dan sokolske dece na zletu v Pragi Nastopilo ]e 30.000 otrok. — 150.000 gledalcev. — Premijera zletne scene. Nastopu praških ljudskih šol, ki se je vršil prejšnjo nedeljo, ie sledil 12. t. m. nastop sokolske dece, s katerim so sijajno pričele velike sokolske slavnosti v Pragi. Na zadnjem vsesokolskem zletu v Pragi ired svetovno vojno 1. 1912 je prvič sodelovala tudi sokolska deca in od takrat ima vedno svoj posebni dan v zletnem programu. Točno ob 3. je prispel na telovadišče predsednik republike dr. T. G. Masaryk v spremstvu načelnice poljskih Sokolic s. Za-moyske in svoje hčere dr. Alice Masarv-kove je bil navdušeno pozdravljen od ogromne množice 150.000 gledalcev in 30 tisoč sokolskih otrok. Sprejela sta ga starosta COS dr. Bukovsky in podstarosta minister dr. Slavik, ki sta ga odvedla v njegovo ložo, nad katero se ie takoj dvignila predsedniška zastava. Godba ie zaigrala državno himno »Kde domov moj«, ki so jo vsi poslušali stoje, nakar je takoj počel program, ki sta ga vodila z načelni-škega stolpa načelnik ČOS Agaton Heller in načelnlca COS M. Provaznikova. Letos je prvič nastopila tudi deca od 6—9 leta. Izvajala je kot prvo točko vaje. ki si jih je zamislila načelnica COS M. Provaznikova. Štiritisoč te male dece ie napolnilo telovadišče v velikih krogih po 90. Izvajanja dece je publika živahno akla-mirala, po končanih vajah je pa na tribunah zaoril orkan navdušenja. Vaje najmanjših so dosegle popolen uspeh in gotovo ostanejo na sporedu vseh bodočih zle-tov. Sledile so vaje deklic v starosti od 9 do 14 let, ki so prikorakale na telovadišče, 12.038 po številu, v dvanaisterostopnih kolonah, ki so se takoi v prvi tretjini telo-vadišča razdelile v 40 četverostopnih kolon. Deklice v belih bluzah in rdečih krilcih so izvajale proste vaie. ki jih je sestavila s. V. Sedlmajer-Gallusova na glasbo O. Harfla. V prvi vaji, ko ostanejo v četverostopu, ki se po zavoju spremeni v za-stope preko celega telovadišča, ie bila slika nad vse krasna. Tudi z ostalimi vajami, po prehodu v prosti razstop. z živahnimi gibi ter plesnimi koraki in poskoki so navduševale gledalce, ki so iim prirejali pri odhodu skozi stranske izhode ovacije brez kraja in konca. Medtem ko so še odhajale deklice, so že polnile telovadišče mogočne tristopne kolone dečkov v rdečih srajčkah, ki so se pomikale kot rdeče reke proti glavni tribuni in so izzvale v občinstvu nov vihar navdušenja. Dečki so prikorakali v 4i8-tero-stopih, ki so se po dvojnem protihodu razdelili viličasto v tristope. Po uspelem prihodu so izvedli krepke vaie z izdatnimi gibi, ki jih je sestavil br. Taborski na glasbo Jar. Kričke. Vaje so žele zasluženo priznanje, zlasti je ugajala peta vaja, v kateri kraina dva udarjata z rokami takt, medtem ko srednji pleše kozaček. Enostavni odhod je bil izveden po sestopu v šesterostope in spoju s prot hodom v dva-najsterostope skozi stranske izhode. Moške dece je nastopilo 13.500. Zaključek telovadnega dela programa so bile telovadne igre. Na celem prostranem telovadlšču je postalo živo kot v čebelnjaku. Deca, urejena po župah, se ie igrala z žogami. Največje zanimanje in salve smeha so pa vzbujale štafete dečkov čez ovire, na hodalikah, v visokih škornjlh z dolgim praporom in na valjih. Po zaključku telovadnega sporeda je zapustil prezident dr. Masaryk telovadišče, potem ko ie sporoči! deci: »Pozdravljam vas s sokolskim »Nazdar«! Bil sem jako zadovoljen s tem, kar sem videl. Le tako naprej nadaljujte. Bal sem se, da bo deževalo. Zunaj je deževalo, tukaj pa je tako krasen dan. To je otrokom uspelo. Menda je že sam gospod Bog član Sokola.« Tyršev sen slavnostna Igra 9. vsesokolskega zleta v Pragi. Zletne scene so že tako neločljiv del velikih vsesokolskih zletov v Pragi, kakor so na primer proste vaje, tekme in sprevod Za seboj imajo petindvajsetletno razvojno dobo. Izvedba scen tako velikega obsega, kjer sodeluje na tisoče ljudi je pač mogoča le v taki organizaciji kot je Sokol. Povrh vsega dela za zlet, ki leži v glavnem na ramah praških sokolskih društev, vzamejo požrtvovalni bratje in sestre teh društev nase še pripravljanje in študij za zletne scene. Ako primerjamo naše vsesokolske zlete s starogrškimi olimpijskimi igrami, so zletne scene to. kar so bile takrak tragedije in komedije, s katerimi so tekmovali grški pesniki na olimpijskih igrah Sokolske zletne scene imajo pa to prednost, da pri njih ne sodeluje le nekoliko igralcev in neštevil-nt zbor. ampak na tisoče ljudi, takorekoč narod sam. Vsesokolski zlet delo celokupnega sokolstva. stopa pred javnost s štirimi točkami, v katerih na različen način izraža sokoisko misel. Pri prostih vaiah pride do izraza disciplina ter enotnost celota v misli in dejanju. Merilo so za povprečno iz-vežbanost vseh telovadečih. V njih je uresničeno Tyrševo geslo »posameznik nič celota vse«. Pri tekmah nam pokaitjo So- koli v plemeniti borbi, vrhunško izvežba-nost posameznikov. Sprevod je mogoča: izraz sokolske misli, poaosno priznanje k nji pred svetom. Zletna scena je umetniško izražanje duhovnega jedra zleta in istočasne dobe. Pesniška beseda, glazba, petje in gibanje se strne tu v dramatično celoto, v kateri pride do izraza vera v Sokolstvo z ozirom na sedanjo dobo. Prvič se je izvajala zletna scena »Šah« na vsesokolskem zletu 1. 1907. Lclo telovadišče je bilo izpremenjeno v šahovsko desko, na kateri se je odigrala partija, ki je simbolizirala zmago Žižke nad Siegmun-dom. Vsi sodelujoči so bili oblečeni v noše tedanje dobe. Šahovske figure niso predstavljale posamezne osebe, ampak cele skupine: kralj na prestolu s svojim spremstvom, oddelek konjenice, oddelek pešcev, husitska trdnjava za vozovi itd. Na zletu 1. 191?. je bila zletna scena »Marathon«. Na telovadišče Atene, priteče maratonski tekač z bojišča, javi zbranemu narodu zmago in se zgrudi mrtev. Prikazan je bil nato povratek zmagoslavne vojske in njen sprejem, kateremu so sledile igre in tekme. Na prvem zletu po svetovni vojni 1. 1920 Je bilo pokazano »Postavljanje sohe svobode«. Na sredi telovadišča so zgradili jgromno soho svobode. Sokoli, legijonarji, pesniki in politiki, vsakdo, ki je pripomogel k svoboditvi je prinesel svoj del. dokler ni stala pred očmi gledalcev mogočna soba svobode. »Kje dom je moj« 1. 1935 ie predstavljal povratek k delu v mirni dobi, ohranitev svobode v borbi z notranjimi in zunanjimi sovražniki. Letošnja zletna scena ima predvsem namen počastiti spomin ustanovitelja sokolstva dr. Miroslava T.vrša, sai je letos 100 letnica njegovega rojstva, 70 letnica ustanovitve Sokola in 50 letnica prvega zleta. Splošna želja ie bila, da bi se letos ponovil »Marathon« iz 1. 1912. ker se Tvrševa osebnost pač najboljše lahko izrazi z antiko, iz katere je on črpal svoje ideale. Tej želji se .ie pridružila tudi njegova še živeča žena Renata in nedavno umrli starosta ČOS dr. Josip Scheiner. njegov najljubši učenec in naslednik. Tej želji je bi'o ustreženo. Kot temelj scene sicer ni bil vzet »Marathon «sam, ampak snov, ki je »Marathonu« jako blizu — olimpijske igre, ki jih je Tvrš tako krasno opisa! v svojem delu »Olimpijsko slavje«. Tvorca slavnega »Marathona« brata Kari Domorazek in Lad. Prokop (pseudo-nim pražkega mestnega fizika MU dr. Lad. Prochazke) sta bila naprošena, da ustvarita tudi letošnjo sceno. Kratka vsebina scene »Tyršev sen« ie ta: Glasbena predigra slika dobo pred Tyr-šem ,nakar nastopi Tvrš kot buditelj, govori narodu in izraža svoje hrepenenje prenesti antično dovršenost v slovanske narode. Prikazana ie nato grška doba v olimpijskih igrah, kot Tyršev živi sen. Grška m€-č in slava zatoneta. Ostane pa helenski duh v umetnosti. Grško stavbarstvo, kiparstvo, pesništvo in filozofija preživijo politični padec. Po tisočletnem spanju prihaja renesanca. Dete te renesance pri nas je tudi naše Sokolstvo. Junaki se bude iz spanja in vstajajo kot Sokoli. Tyršev sen se izpolnjuje Prihajajo novi Sokoli, sokoiska misel se krepi. V imenu vseh nato spregovori sokolski borec k Tyršu, tej junaški osebi, ki je zdaj le še kip na visokem stebru; prisega, da bo izvrševal to kar je on učil, se postavi na čelo sokolskih vrst, ki odkorakajo z vero v jasno bodočnost v srcu. Pri sceni sodeluje 5300 oseb iz 34 društev Velike Prage, orkester češke filharmonije in pevsko društvo »Smetana« v Pragi. Izvajala se je prcič 12. t. m. po nastopu sokolske dece in se ponovi na slavnost srednješolskega dijaštva 19. t. m. pri naraščai-skem zletu 26. t. m. in v glavnih zletnih dneh začetkom julija. Pred zletom kranjske sokolske župe Sokolska župa kranjska, ki šteje v svojem okrožju 34 včlanjenih edinic, si je izbrala letošnje leto vas Stražišče za svoj XVII. redni letni zlet, da pokaže uspeh svojega napredka in deia v preteklem letu. Za to prireditev je že sedaj v Stražišču veliko zanimanje in se vršijo z veliko agil-nostjo in požrtvovalnostjo pridnih članov in članic raznovrstna dela na zletnem prostoru. Za Sokolskim domom se pripravlja veliko telovadišče za nastope s tribuno, na kateri bo prostora za približno 560 sedežev, pred Sokolskim domom prostor za narodno zabavo. Za zlet so se prijavile že tikoro vse včlanjene edinice, tako da bo vas Stražišče, ki leži ob vznožju Šmarjetne gore in v neposredni bližini postaje Kranja, lahko pozdravila v nedeljo 19. t. m. preko 2000 sokolskih gostov. Pri celodnevni prireditvi bosta igrali godba dravske divizije iz Ljubljane in gasilska godba iz Šenčurja Sokoli 6e bodo zbirali zjutraj takoj po prihodu vlakov na telovadišču in bodo nato izkušnje za popoldanski nastop. Ob 11. bo velik sprevod po vasi. Vabijo ee tudi drugi kmečki fantje in dekleta iz vse Gorenjske, da nastopijo v sprevodu in ponoldre pri narodni zabavi v narodnih nošah Popoldne ob 15. javna telovadba 'n nato narodna zabava. Vabimo Sokole in priiatelie Sokolstva. da se v največjem številu udeleže teh sokolskih slavnosti. posebno še. ker ie zelo ugodna železniška zveza in je zletiiče ^d-d letalec izkrcal. Naiprej pojde v zdravniško oskrbo. Tatvina dresirairih bolh V Miihlheimu pri Ko-lr.u se je pred dnevi ustanovil cirkus, ki med drugim razkazuje tudi dresirane bolhe. Zvedavo občinstvo je pri vsaki predstavi sprejelo z največjim zanimanjem prizor dresiramh bolb, vpreženih v voz, ki so ga takisto vodile bolhe. Ni treba praviti, da so se vsi gledakri pri tej točki nasmejali od vsega sr-ca. Potem pa ie pri-ši-o presenečenje. Nekepa dne so med predstavo bo:he naenkrat, zmanjkale. Zaprli so cirkuške izhode in preiskali vsakega posamczn;ka. da ne bi odnesel dragocenega plena. Končno so prišli do moškega, ki je tik. pred-en je stopil pred preiskovalno komisijo, vrgei nekaj od sebe. Nastal je krik in vik. množica se je morala umakniti, vse luči so posvetile v ogromen kolobar praznine. Tam so res ležale ukradene bolhe z vprego in koži jazi na t'eh. Dvignili so jih z zemlje, jih nesli v aTeno, ponovili prizor, tat pn je izkoristil zmedo in ušel ne da bi ga prijeli. Udeležba na letošnji olin^pifadi Letošnje olimpijade v Los Angelesu se udeleži 50 narodov, ki bodo "poslali v Ameriko nad 2000 tekmovalcev. Med državami, ki so prijavile svojo udeležbo olimpijskemu odboru, je tudi Jugoslavija. Slomilijonska dolarska zapuščina Zapuščina rodbine \Vendcl, ki znaša 100 milijonov ameriških dolarjev in za katero se je po smrti Ele NVendel javilo okolu 1600 interesentov iz vseh krajev sveta, je bila priznana petim ameriškim dobrodelnim ustanovam, katerih imena so za enkrat še uradna tajnost. Na vodnem kolesu iz Calaisa v Dover 51 letni Holandec Schilperoot je te dni prevozil Rokavski preliv na vodnem bicik-Iju v 13 urah časa med Calaisom in Dovrom. KARIKATURA Pierre Charles, novi evropski prvak v boksu iskal. Ugotovil je, da prevladuje med morilci krvna skupina B. Toda isti poskus so napravili potem drugi s pripadniki neoporečnih poklicev, n. pr. z juristi, in tudi tukaj se je izkazalo, da prevladuje skupina B. Krvna teorija o zločinu je tedaj padla v vodo. S takšnimi statističnimi teorijami ee problemi običajno sploh ne dajo reševati. V posameznih primerih pa se da v anomalijah krvnih žlez vsekakor ugoto viti izvor zločinskega nagnjenja. In s primernimi ukrepi tudi pobiiati. Prof. Steinach je n. pr. ugotovil, da ima mnogo seksualnih zločincev — a ne vsi! — preživo delujoče spolne žleze in je v enem primeru z roent-geniziranjem takšne žleze ozdravil zločinca zločinskega nagnjenja. A vse to velja za poedine primere in tipičnih znakov zločinca, ki bi veljali splošno in nepremakljivo, mora znanost še iskati. Dotlej se ne da s splošno veljavnostjo prav nič prve-dati, kakšna operacija in kateri drugi zdravilni postopek bi bil sposoben zločinca spremeniti v normalnega človeka. Avto s plinsko masko Znanstveni laboratoriji velikih kemičnih koncernov se trudijo ta čas z izumom primerne priprave, ki naj bi odpravila s sveta bencinski smrad in strupene izpušne pline avtomobilov. Priprava se natakne na izpuh kakor maska zoper strupene pline. Skozi to masko gre motorni puh in se v njej sčisti, da ne zastruplja in osmraja potem zraka. Idealne rešitve te naloge še niso našli, ker je treba najprvo raziskati sestavo puha in dobiti za vsako njegovo kvarno sestavino sne v, ki jo maska veže, da ne more v zrak. Stotine steklenih in gumastih cevi vodi iz motorja v nešteto steklenih posod, v katerih se pokaže sestava puha. Drugod v laboratoriju pripravljajo masko. Za preizkušnjo jo nataknejo na izpušno cev, od nje pa vodijo gumaste cevi v steklen zvonec, ki pokriva belo miš in kanarčka. Ko spusti mož pri volanu plin, se v zvoncu pokaže, ali je maska, že zrela za javnost Če bi ostali živalici v zvoncu živi in bodri, bi to pomenilo, da je maska zadržala vse strupene sestavine. Ker pa poka-žeta znake utrujenosti, je znamenje, da maska še ni perfektna. V plinu so škodljive sestavine, ki jih maska ni očistila, živalici spravijo na sveži zrak, kjer si kmalu opomoreta, v delavnici pa skušajo masko izpopolniti. Pri sledečih poskusih se bo nekoč pokazalo, da je res izpopolnjena in godna za odpravo velike nadloge modernih mest. Rerlmski Lunapark zgorel V ponedeljek je nastal v berlinskem Lu-naparku ogenj. Ki je uničil del zabavišča v površinski izmeri S00 četvornih metrov. Ker so bile stavbe večinoma lesene, so jih plameni izlizali prav do tal. Požar je bil tako silovit, da se je videl s Kurfurstenda-ma. kjer so ljudje postajali in občudovali sukljanje plamenov. Odkar jc Lombroso v svojih ep' halnih delih skušal določiti tipične znake rojenega zločinca in je menil, da jih je tudi na-fr 1. se znanost živo bavi s tem problemom. Prvo. kar je ugotovila, je bilo seveda to, da Lombrosovi degeneracijski znaki nimajo nobene trdne veljave. So ljudje, ki kažejo na zunaj vsa znamenja zločincev, a 5o poštenjaki in neškodljivi od n-g do glavo; in so zločinci, ki bi jim po zunanjosti človek trga imcr.a nikoli ne prisodil. Pozneje, ko je prišla v modo zadeva s }v m ni, se je proslavil neki ameriški z ;ravnik s trditvijo, da je odkril pod žli-<" oo 7.\rzo nosltoijico zločinskih nagnjenj. Ta žleza, je dejal, okrni pri normalnem č ■ veku po nastopu pubertete, pri zločincih p - >r najde tudi v poznejši d< bi v polnem delovanju. Rešitev bi bila torej lahka: uničevati to žlezo z Roentgenovimi žarki. Na žalost pn se je izkazalo, da se je mož hudo zmot:i. kajti ta žleza nikakor ne okrne ob puberteti, temveč deluje pri vseh ljudeh tudi pozneje - - vseh ljudi še vendar ni n goče šteti med zločince, dasi veli neka moderna teorija, da so v vseh ljudeh zločinski nagoni, le da jih v normalnem člo-v^ku odrinejo boljše in priporočljivejše lastnosti. Skušali so najti prirojeni zločinski znak tudi v pripadne st.i k eni izmed štirih krvnih skupin, v katere se delijo, kakor znano, vsi ljudje. Neki raziskovalec je prišel p. pr. na misel, da je šel od ječe do ječe, odvzemal jetnikom nekaj krvi in jo pre- Tudl v Ameriki nI miru in brezposelnost poraja demonstracije, pri katerih nastopa policija z vso strogostjo. Na tej sliki vidimo stražnika pri aretaciji ženske demonstrantke Mlchel Zčvaco: 67 Pardaillanov sin Zgodovinsld roman. Leonora ga je poslušala z zanimanjem, ki je postavljalo vso nje-»o hinavsko ravnodušnost na laž. Obenem je pa premišljevala. »Kam meriš?« je vprašala. »Na to, signora, da je treba vreči vse adute raa mizo, če hoče človek uspeti s kakim važnim podjetjem.« »Nu?« »Nu, vii ki vam kraljica popolnoma zaupa, bi jo morali pregovoriti, naj za vsako oeno doseže pri kralju, da se njeno kronanje neutegoma izvrši. Večjega slavja sd skoraj ni moči misliti. In s tem bo prvi del prerokbe uresničen... Vi, signora, boste imeli zvezde in duhove na svoji strani In kar se tiče drugega dela prerokbe, ni vrag, da ne bi mogU seči usodi nekoliko pod pazduho!« Leonora je molčala. Razbojnikove besede so se nemara ujemale z mislimi, ki so ji rojile po glavi. »Morda imaš prav,« je rekla naposled. »A kralja ni lahko pretovoriti. Kadar česa noče> je vse bob v steno.« »Eh,« je smehljaje se rekel Saetta, »pa vendar pravijo, da je ženska volja božja volja. Tem bolj se ji mora ukloniti kralj, ki je človek, ne bog. A da se vrneva k Jehanu: misel, videti ga obsojenega zaradi kraliemorstva, se mi je zdela prekrasna! Nikoli se ne bi bil upal nadejati tako popolnega maščevanja. Le pomislite, kakšne muke bi moral pretrpeti pred smrtjo!» Strahoten vzdih se mu je izvil, »Gorje mi, da se načrt ni posreči?! NfkoH več ne Som zasnoval tako lepega, tako popolnega!« Leonora ga je pogledala. V resnici je bil videti ves obupan. Toda žena Concina Concimja je ostala brezčutna. Kaj ji je bilo do Je-haraove usode? Radove Predmet prijave g. Griinfelda proti g. S. Sancinu. Odkloni se prijava proti gospodu S. Sancinu v zadevi atleta Heriča, ker je dokazano, da je imenovani atlet v resnici nastopil. Odbor lahkoatletskih sodnikov, Maribor. Dopis od 1. t m. se vzame na znanje. SK Ilirija, Ljubljana, pošilja zapisnik svojega tekmovanja cd 29. maja, ki je v redu. Odbor lahkoatletskih sodnikov, Ljubljana. pošilja zapisnik svojega občnega zbora. Sklene se, da se zadeva S. Sancina v zvezi s cross-country prvenstvom smatra za rešeno. Zvišanje taks in subvencija zboru se ne more dovoliti, oziroma podeliti. Zaradi sodniških legitimacij pozivajo se vsi sa-vezni sodniki da pošljejo po dve fotografiji. Poslovnik se ne vzame na znanje, ker ima zbor sodnikov v Ljubljani na temelju prejšnjega sklepa kompetenco samo v Ljubljani, ne pa za vso dravsko banovino. Verifikacije: ASK Primorje: Karba Dušan (1915). Kolenc Črtomir (1914); SK železničar Maribor: A-ko Miljutin, Lože j Er-nest, čelhar Ivo štok Ivan, Starašina Gu-p*av. Vertnik Ivan, Požar Danilo (1914), Perme Milan (1915). Grgič Svetozar (1916) SK Ilirija Ljubljana: Juričev Milan, Pukl Mirko, Stegu Konrad (1914). Vsi s pravico takojšnjega nastopa. Predsednik: Grund Zdenko. Odbornik: Novak Mijo. Tajnik: Frančič Zdravko. SK Ilirija. Ljubljana. Sklene se na dopis 18. pr. m., da se g. Ulaga smatra v p mi slu čl. 5. amaterskega pravilnika za profesionala. ker vrši funkcijo športnega učitelja v nlavališču pri upravi športnega konališča SK Ilirije Opozorilo lahkoatletskim sodnikom. Opo-zariaio se sodniki, da zaradi izstavitve sodnikih izkaznic pošljelo tajništvu saveza: Trenkova ulica 7.. po dve sliki. Predsednik: Ugrinič Veljko 1. r., tajnik: Frančič Zdravko, odbornik: Schwarz Drago. Službeno iz LNP. Seja kazenskega odbora se vrši v petek 17. t. m. ob 19 uri ▼ Delavski zbornici. Na isto se vabiio ob 1 o 30 uri naslednji igralci: Haesl Viktor. .Turkas Viktor. Urš!t Fir.fl. vsi trije ASK PrimoTje. Ljubliana; ob 19.45 uri pa Stu- I pica Milan (SK Grafika, Ljubljana), Strehovec Ivan (SK Ilirija, Ljubljana), Mesa-ros Mika (ASK Primorje, Ljubljana). — Tajnik 13. Službeno iz LNP. Danes ob 20. 6eja upravnega odbora v Delavski zbornici. Tajnik I. SK Ilirija. Strogo obvezen nogometni trening za skupino I bo danes in v petek ob 18, skupina II trenira ob torkih in četrtkih. ASK Primorje (nogometna sekcija). — Drevi od 17. naprej strogo obvezen trening za vse nogometaše. 2SK Hermes (koledarska sekcija). Od danes naprej vsak večer od 18. reden trening vseh kolesarjev na našem dirkališču. SK Svoboda, Ljubljana. Redna odborova seja bo v četrtek ob 20. v Delavski zbornici. Zaradi pogodbe za igrišče ter nadaljnja gostovanja naj se vsi odborniki in člani nadzorstva 6eje sigurno udeleže. Igralci Svobode, ki imajo doma drese, naj jih najkasneje do sobote oddajo v pisarni kluba. Igr. .Takse se mora javiti na seji. MK Ilirija. Kolesarska sekcija ima danes 15. junija ob 20. uri svoj sestanek v klubski sobi v restavraciji »Novi svet«. Sabljaška Sekcija SK Ilirije. Danes ob 19. uri reden trening m dogovor za klubski turnir. LTdeležba obvezna. Klub slovenskih kolesarjev t Celju priredi v nedeljo 19. t. m. 11. zvezdno propagandno dirko v Celje. Splošna določila. Vozi se po določilih pravilnika koturaške-ga saveza kraljevine Jugoslavije. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in se mora 6trogo držati cestno policijskih predpisov. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. Pravico starta imajo vsi člani klubov, ki so včlanjeni v koturaškem savezu in ki imajo 6avezno izkaznico. Pri-javnino določi vsak podsavez v svojem delokrogu. Vsi prvaki prejmejo častne kolajne, druga mesta diplome in tretja prizna-nice. Spored dirk: 1. Podsavez Zagreb: na progi Zagreb—Celje 101 km. Start v Zagrebu ob 5. zjutraj. Cilj pri Grenadrrju na Bregu. — 2. Podsavez Ljubljana in Triglav-ek. podsavez: na progi Ljubljana—Celje 74 km. Start v Ljubljani na Dunajski cesti pri km 1 ob 5.50. Cilj v Celju na Glaziji. — 3- Podsavez Maribor: na progii Maribor— Celje M km. Start v Mariboru pri vodovodu ob 5.50. Cilj pred trgovino Gam6 v Gaberju. — 4. SK Disk, Domžale: Na progi Domžale—Celje 61 km. Start v Domžalah ob 6.20. Cilj v Celju ob Glaziji. — 5. Kolesarski klub Zagorje: na progi Zagorje —Celje 53 km. Start v Zagorju ob 6.30. Cilj v Celju ob Glaziji. — 6. Kolesarski klub Novo mesto: na progi Novo mesto— Celje 92 km. Start v Novem mestu ob 5. zjutraj. Cilj pred Grenadirjem na Bregu. — 7. Klub slovenskih kolesarjev Celje: na progi Celje—Frankolovo—Celje 26 km. Start v Gaberju ob 6.30. Cilj pred trgovino Gams v Gaberju. Ob 10. dopoldne propagandni sprevod po mestu. Šport na Jesenicah. V nedeljo 6ta se na igrišču »Bratstva« odigrali dve zanimivi tekmi. Dopoldne ob 11. je bila ha ženska tekma med družinama »Boroa« in »Bratstva« z Jesenfic, ki je končala z visoko zmago Borca 6 : 0. Popoldne je na istem igrišču nastopil ŽSK Hermes iz Ljubljane proti SK Bratstvu. Igra. ki ie bila zelo zanimiva ter napeta, je končala z zmago Jeseničanov 5 : 3. Čitait* tedensko rev"0 »ŽIVUFN !F TN SVFTrr Pozor! Pozor Kemično čiščenje in barvanje vseh vrst oblek, (izvršitev žalne obleke v 24 urah) nadalje zaves, preprog ter kožuhovine izvršuje po najnižjih cenah ANTON BO C, Ljubljana šelenburgova nlica 4 (dvorišče) in Vič cesta IX.. št. 9. 173 Radio Sreda. 15. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 1245: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Radio - Therma Laško. — 20.30: Koncert iz Zagreba. — 22.30: Čas, poročila, plošče. Četrtek, 17. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet — 19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Poglavje iz vzgojealovja. — 20.30: Pevski koncert bari-tonista g. Marjana Rusa. — 21.15: Radio-kvartet. — 22.30: Cas, poročila, plošče. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17; Lahka godba. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. Poročila, plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19: Lahka glasba. _ 20: Sluhoigra. — 21: Prenos z Dunaja. — 22.20: Orgle. — BRNO 19: Lahka glasba. — 20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.20: Lahka godba. — 20: Večerni koncert. — 21.20: Sluhoigra. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Otvoritev mednarodnega glasbenega festivala. — 12.30: Kvartet. — 15.30: Koncertna ura. — 17.30: Plošče. — 19.45: Kroneggerjeva ura. — 20.20: 0 deci in odraslih. — 21: Dunajski simfoničen orkester. — 22.15: Lahka godba. — BERLIN 20: Brahmsova glasba. — 21: Sluhoisra. — Poljuden koncert orkestra. • K0NIGSBERG 19.35: Pesmi. — 20.06: Skladbe za brač in klavir. — 21: Iz Berlina. . MOHLACKER 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Orkester. — 22: Godba na pihala. — 22.45: Nočni koncert. Hišo frOrtKen Gospodinje, rabite samo Dr. Oetkerjeve proizvodef Arterioskleroza, protin (vložki) revma &e zanesljivo zdravijo t radioaktivnimi k«*n-presami in emanaeijskirai aparati za radioaktivno vode. Breapla 6na navodila daje RADI U MOH EM A-JACHI MOV Teplice-Šanov (č. S. R.) Ulic* Waagebo 13/8. 7537 Radioaktivni vo uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tn ln sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban štev, 2157, novo, 3nadstropno, strogi center, 17 komfortnih stanovanj, davka prosto, ugodno PRODAM. — Za nakup zadostuje bančna knjiga. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobičkanosno«. 7542 Zahvala Vsem, ki so ob smrti nase ljubljene mame, babice in prababice, gospe Marije Zdešar sočustvovali z nami in nam tešili našo bol, izrekamo našo globoko zahvalo. Istotako se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in onim, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. V Ljubljani, dne 14. junija 1932. Žalujoči ostali Umrl nam je danes naš predobri oče, stari oče, brat, tast, goepod fazi} Strmele višji davčni upravitelj v pokoju in posestnik Pogreb bo v četrtek ob 9. uri iz hiše žalosti v Trzinu št. 58 na farno pokopališče v Mengšu. Trzin, dne 14. junija 1932. 7540 Slavko, sin — Alojzija, Cirila, Vida, Mira, Metoda, hčere — zetje, sinaha ter ostalo sorodstvo županstvo občine Trata in krajevni šolski odbor ▼ Trzinu naznanjata, da je danes preminul občinski svetovalec in blagajnik krajevnega šolskega odbora, gospod Strmele posestnik in višji davčni upravitelj v pokoja Blag mu spomin! Trzin, dne 14. junija 1932. Županstvo občine Trzin — Krajevni šolski odbor t Trzinu 7540 PRED NAKUPOM OGLEJTE SI V VAŠEM INTERESU NEPREKOSLJIVE ANGLEŠKE KVALITETNE MOTCCIKLE PO BREZKONKURENČNIH CENAH — pri glavnem zastopstvu: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11 Rudg e -WIiil wor žil '~7Ac ' CJ/^approacFiaf^fc Cene malim oglasom Ž en it ve tn dopisovanja, vsako beseda Dm 2~— ter enkratna pri-ttojbina za iifro ali im dajanje naslova Din S.—\ Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Dm l.— za besedo ie zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najemc. »Posest*. »Lokali«, »Stanovanja odda* »Strop*, »V rednote*, »Informacije*., »Živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslužek*, te *e * oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali tlužbe, plača za Za odgovor vsako besedo 50 par. Prt vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova VsJ ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina ta šifro ali za dajanje naslova prt oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—s *rl oglasih po I Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za mate Oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma iih fe vposlati v pismu obenem t naročilom. Kdor tšče m »s to i »t cika. paca za v vi ko be*edo 50 j«a.r; za 'lajanje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdedo po 1 Din; dajanj« naslova ali za iifro i«a 5 Din. (51 Vinskega agenta (kot postranski zaslužek), išeemo. Ponudbe na oglas. o-lek »Jutra« poni značko »Vinagent«. 21600-5 Zastopnika za Dravsko banovino, ki mora na lasten račun prodajati povsod potrebne pa-tenrlrane stroje, išče nemška tv-o letno nečakinjo. Zahteva le malo plačo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« 'pod »Otroko-lj-ubna«. 21577-2 Pošten fant vojaščine prost, zmožen vsakega hišnega, vrtnega, nekoliko tudi mizarskega dela, išče zaposlitve. Na slov v ogl. odd. »Jutra < pod značko »Trezen 222*. 21031 i Vsaka beseda l Din j j za dajanje na.s! rrv® ali j za šifr« pa 5 Din. (10) Tovorni avto posebno pripraven za prevažanje grušča ali drv, oddam. Na ogled: Maribor, Aleksandrova 51. 21535-10 Ford in Essen limuzino skoraj novi, pod c-eno proda Florjančič, Nunska 3. 2>1504-10 Avtomobilisti! Motociklisti! Uporabljajte za vaša vozila le India Super pnevmatiko in Starolje. Zaloga in zastopstvo Motor Import Cie., d. z o. z, Celje, Vodnikova ulica 2. 223-10 Bencin motor na vo-zu 4 k. s. orig. »Morava«, komplet. skoraj nov. poceni na prodaj. — Maribor, Aleksandrova 24. elektrotehnično podjetje. 21417-10 Brivski pomočnik mlad. išče službo, gre kot praktikant v večji salon, ker bi se rad izučil ondu-lirati. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Mlad pomočnik«. 31576-2 17-letna deklica popolna sirot«, prosi za-poslenja kot. postrežnica, raznašalka, sicer pa sprejme vsako delo. Je snažna, pridna in poštena. Ponudbe na ogl. odd. »Jirtra« pod značko »17-letna sirota«. 21504-2 Službo pri boljši družini iščem. Sem vajena kuhe in drugih hišnih del. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntrac pod »Boljša družina«. 21603-2 Hlapec želi dobiti stalno službo. Je vesten, pošten in popolnoma vajen vsakega deta. Službo lahko nastopi junija ali pozneje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21600-2 tdgar R;ce Burroughs. Tarzan, kralf džrnigJk 261 Na dolgem potovanju ob obali je bil Tarzan večkrat odkrito govoril z d' Arnotom in ga obsipal z vprašanji o svetu, kamo* sta bila namenjena. D' Arnot ga je seznanjal z omikanimi navadami, Tarzan mu je pa pripovedoval o velikem zaboju, ki so ga bili zakooalj mornarji, in o tem, kako ga je odkopal in skril. za besedo. Oglasi soeijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali za šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (U) Moško kolo dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na I. Pet-ročnik, Jegličeva 10/11. 21565-1:1 Moško kolo dobro ohranjeno kupim. — Gosposvetska ce sta o, dvo- r.isce. 31566-lil Novo kolo prav pocemi naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/TII., vhod poleg Delavske pekarne. 31506-11 Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; ta dajanje naslov« aii u šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega tna-čaja vsaka beseda 50 par; ta da Janje naslova ali za šiiro pa 3 Din. (7) Rabljeno mlatilnico na motorni pogon in čistilnik za žito, dobro ohranjeno, kupim. Pomudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »Mlatilnica«. 21547-7 Predivo vsako množino kupi Franjo Buk, Mirna, Dolenjsko. 21570-7 Čebelni vosek pristen in čist, kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. (j"!ob fe Ko., tovarna kem. izdelkov, Vič pri Ljubljani. 20767-7 Tračnice poljske, lahke, ca. 1000 m. :n vagončke kupimo ali vzamemo v najem z« daljšo dobo. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod značko Tračnice«. 21501-7 Bencinske sode rabljene, kupim ali vzamem za 14 dni na posodo proti odškodnini. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Dobri 28«. 2il62S-7 Prodam Volna za perzijce Na željo cenj. dam imam v zalogi domačo prvovrstno volno za tkanje perzijskih preprog. Natančna po jasnila in vzorci na ogled J > r i g. Ravnikarju, Vegova ulica 8,1. 21542-6 Puhasto perje čisto, čohano. kg po 48 Din. druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82. 22-6 Sandale 119 Din lamske. prot! gotovini. — »Tempo«. Gledališka ul. 4 ^nasproti opere). 114 2 ročna vozička na 4 kolesih, zeleno ple-skana, prodam. J. Stergar, Gotovlje št. 47, pri Žalcu. 21.538-6 Hišo i špecerijsko trgovino, go spodarskim po- opjem velikim vrtom, n« prometni točki me.-ta Maribora, ugodno prodam. Cilenšek. Nasipna 43, Pobrežje. 21606-20 Daljnogled Zeiss (povečava 7-krat). naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dalekozor«. 21601-6 Kdor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išč-e prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Din. oziroma 5 Din. f-14) TfžvT-sJd c^lss" i liii Stanovanje in prehrano iščem v provincijakiem mestu z meščansko šolo s 1. julijem pod strogim nadzorstvom za 12-letnega dečka, ki se da težko vzgajati. Ponudbe z navedbo cene na: Dolenec, Zagreb, Tomašičeva 4.1. 21.544-14 Vsaka beeeda 1 Dtn; za .lajanj* naslova ali ia šifro pa 5 Din. (16) Družabnika s kapitalom 80—100.000 Din išče jako solidno trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek Jutr3« po-d »Zasigurana rentabilnost«. 211593-16 -.i k a t)eseda 1 Din: ia dajanj« naslova aH %a ?fro on 5 Din. (35^ Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljublja.na, Ilirafka ulica 36, vhod k Vidov- danske ceste, pri gostilni Možina. 70 Vsaka beseda l Din; za dajanj« naslova ali za iifro p« 5 Din. (12) V&ak a tH^eda 1 Dm ta dajanj« a.i*ltxr» »Jj za šifro p« 6 Din. (19) Pohištvo vzamem brezplačno v hrambo, event. plačam odškodnino za dvomesečno uporabo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Čistoča 29«. 21629-12 Oblama Trg. oglasa po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali za šifro o Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Milostiva! Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka M. Rot, Ljubljana, Mestni trg 9. Obenem istega tekom poletja popravi in modernizira za polovično ceno. — Plačljivo šele jese.ni pri prevzemu. 19019-13 Sokolski kroj malo rabljen, poceni prodam. Dunajska cesta 12. I. nadstropje. 21617-13 Vs»k» beseda 1 Din: tm dajanj« naslova aa za šifr« pa 6 Din. (SO) Lokal obstoječ iz 2 do 4 sob iščem za takoj v Ljubljaaii. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Središče«. 21557-19 Lokal na Sv. Petra cesti, z dvema izložbama, oddam solidnemu interesentu. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Lokal avgust 560.« 21560-19 Pekarijo dobro vpeljano, prodam za 800(1 Din. Več se izve v oglas. odd. ».Jutra«, pod šifro »Vpeljana«. 21545-11 Lokal primeren za pisarno oddam v Tavčarjevi ulici. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2161.2-19 Vnajim Vsaka beseda 1 Din; dajanj« suton aH ta »Uro pa S Dhl (O) Gostilno na Gorenjskem, blizu tovarne, oddam z« 12'Hl I>in mesečno. (3 gostilniške sobe, šank. kuhinja, shramba in 2 sobi). Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21521-17 Pridelki I Vsaka Oeseda 1 Dm. za dajanje naslova ali '.a šifro pa o Din. (33) Jabolčr.ik prvovrsten, proda Graščina Boštanj pri Sevnici. 21549-33 Lanene tropine 37/38 % prvovrstne prodaja kmetovalcem po 180 Din 100 kg tovarna lanenega olja Horvat & Komp., Ljubljana, pisarna: Dunajska cesta la/111; tovarna: Mckst-e pri Ljubljani. 1770fl_33 mm* Univ. profesor i;če stanovanje s 3—4 sobami, kopalnico in potrebnimi pritiklinami, po možnosti izven sredine mc-'a. s 1. avgustom t. 1. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ».Profesor«. 21553-ila Državni uradnik (3 odrasle osebe) išče za i. avgust 3 ali 2 sobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami. Cenjene po nudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljivo čisto stanovanje«. 31172-2U 2-sobno stanovanje s pritiklinami išče družina .". odraslih oseb (najraje v -"•itpeterskem okraju), za avgust, eventuelno pozneje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21592-31 a Stanovanje 2 S'0.b i.n pritiklin išče mirna in točma stranka. — Cenjene ponudbe na ogl. -odd. »Jutra« pod »Takoj«. 31614-3!a 2-sobno stanovanje s pritiklinami iščeta za takoj v mestu ali pri tramvajski progi zakonca brez otrok. Ponudbe na oglas, odd. ».Jutra« pod »Točno plačilo 216«. 216113-21 a oho odda Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Smartinska ul. 10. 21569-23 Boljšo s6bo z vso udobnostjo, tik Kongresnega trga. takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 315:.9-32 Opremljeno sobo lepo, » posebnim vhodom in elektriko, eventuelno tudi z dobro domačo hrano, oddam v bližini Tabora s 1. julijem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. - 21515-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom od dsm gospodu. Gruberjevo nabrežje št. 16. 21061-23 Dva gospoda ali zakonski par sprejmem na stanovanje v centru mesta. Naslov v ogl. odd. >Jutr3c. 31533-23 Opremljen kabinet oddam. Tavčarjeva 4/11.. desno. 31450-23 Lepo sobo v novi vili, separirano, 5 minut od banske uprave, oddam gospodu. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 31449-23 Opremljeno sobo čisto, separirano. oddam solidni gospodični ali gospodu. Žibertova ulica 33. pri gorenjskem kolodvoru. 21621-23 Sostanovalca sprejmem v lepo in čisto opremljeno sobo s posebnim vhodom, z elektriko in pranjem perila za 170 Din na Celovški cesti št. 72. pritličje, levo. 21625-23 Vsaka beseda 50 par: za da>anje naslova ali za šifno po 3 Din. (28) Zlata zapestnica je bila izgubljena od Bohoričeve ulice v smeri proti Zeleni jami. Ker mi je drag spomin, ^iprošam poštenega najditelja, naj jo vrne v ogi. odd. »Jutra«. 21562-28 Vs»Jta tw»eda 50 par; za dajanj« naslona aH ta šifro 3 Din. (23) Opremljeno sobo posebnim vhodom in električno razsvetljavo poceni oddam. Naslov- v ogl. odd. »Jutra«. 21556-23 Sobo z 2 posteljama leipo in veliko, s krasnim razgledom ter separiranim vhodom oddam s 115. junijem le stalnima gospo, doma. Ogledati med 2. in 4. uro popoldne v Knaf-Ijevi ulici 13/11. 20277-23 Sostanovalca k mlademu uradniku v prijazno sobo in dobro domačo hrano sprejmem. Naslov pove oglasni od delek »Jutra«. 21297-23 Sobo z dvema posteljama in kopalnico, s hrano ali brez. oddam s 15. junijem ali 1. julijem. Naslov v ogl. oddel. »Jutrac. 21226-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, električno lučjo, v bližini kolodvora, takoj oddam. Jenkova ulica 13/1., levo. 21585-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom, z zajtrkom, oddam v sredini mesta za 265 Din. Poizve se v trafiki Tivoli. 215&1-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v sredini mesta. Knafljeva ulica 17/1., vhod čr-z vrt. 01564-23 Opremljeno sobo solnčno, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 21567-23 Sobo lepo, zračno, solnčno in zelo čisto, oddam s 15. junijem stalnemu boljšemu gospodu, blizj Tabora. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21571-23 Sobo lepo opremljeno, z elektriko, oddam 2 gospodoma. Florja-nska ul. 21/1., desno. 31582-23 Svetlo, zračno sobo s souporabo kopalnice, ceno oddam na Miklošičevi c. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 215i<7-23 Lepo, veliko sobo v centru mesta, z vhodom s stopnišča, oddam eni ali dvema osebama. Židovska ulic« 3/11. 21599-23 Opremljeno sobo oddam na Aleksandrovi c. po zelo ugodni ceni eni ali dvema gospodičnama. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 23602-23 Mesečno sobo takoj oddam. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 21619-23 Sobo s posebnim vhodom, le.pn opremljeno, solnčno. poceni oddam boljši gospodični ali gospodu. Munih. Sodarska steza 4, nova vila, I. stopnice gor. 21620-23 Separirano sobo mirno, v centru mesta, oddam gospodu. Komenskega ul. MI., vrata 6. 21626-23 Lepo, prazno sobo takoj oddani na Miklošičevi cesti. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 21627-23 Vsaka beaeda 2 Din; za a^jonj« naslov« ali šifre pa 5 Din. (25) Ugleden podjetnik Hrvat, 35-leten, z višjo šolsko naobrazbo, solastnik rentabilnega podjetja v večjem mestu Slovenije, bi poročil dobro situirano Sl-o-ve.nko od 22 do 35 let, iz dobre rodbine. Je popolnoma zdrav, soliden, ne-oženjen. elegantna pojava z bujnimi lasmi. Resne ponudbe s fotografijo, ki se najdiskretneje vrne, sprejema »Rezor«, zavod ztl sklepanje zakonov. — Zagreb, pošta 3. 121543-35 Prikupljiv mladenič s 150.000 gotovine, poroči gospodično ali vdovo, ki ima dobro posestvo ali doto. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod značko J Vsaka bose-la 1 Din. j ta »vanje naslova ali J za šifro r« " Din. (29'' Pisalni stroj nov al: star. kupimo. Ponudbe z navedbo cene na udruženje jugoslov. naci-jonalnih železničarjev, podružnica Zidani most. 21548-29 Pletilne stroje 6/50-60 kupim. Ponudbe z opisom stroja in ceno na Antona Filipoviča, Vinkov ci. Starcevičeva 36. 21310-29 Pisalni stroj popolnoma nov, krasen — prodam [H> zelo nizki ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21584-29 Šivalni stroj zelo poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III., I vhod poleg Delavske pekarne. 31595-29 Traktor »Fordson« prav malo rabljen, naprodaj za prav nizko ceno. Informacije daje V. lV'hi-nec, Ljubljana, Dunajska cesta 21. 31616-29 • Miroljuben 333«. Vsaka beseda 1 Din: za dajani« ali ta šifro pa 6 Dm. (26) Tenorsaxophon dobro ohranjen, takoj prodam. Ivo šoštarič, Maribor, Aleksandrova c. 13/11. 21608-26 mivali Vsaka Oeseda 1 Din; za dajanje naslova ali sa šifro pa 5 Din. (31) Vsaka beseda 1 Din; I za daja-nje naslova ali I za šifro pa 5 Din. (37t I Guber Srebrenica Arseno-železnati i radioaktivni vrelec v Bosni proti vsem kcivznim. kjer ;e potrebno zdravljenje z arzenom. za okrepljenje re-konvalescentov in dece neobhodno. V steklenicah .-e dobi v lekarnah aH pri direkciji. Kepališčno klimatsko letovišče na vt' >n odprto. Pensljon 50 Din. Prospekte pošlje grat:s it-rekcija. ' 214j5°-:T7 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Najnoveia služinska tetca železna zelo prak. tična složljiva postelja a tapeciranim madracon___ praktična za vsaku hižu« hotele, za putujuče oso-, be in nočne službe. Sfa-, ne Din 390.— RazpoSi-, ljam postom in železni-* com po povzetju.- Tatica na trgu Osebe, ki so v soboto ob pol Ul. uri na živilskem trgu videle prizor, kako so neko žensko z majhno deklico odvedli na tržni urad, češ, da je tatica, naj se javijo v pisarni dr. Fetticha. 31555-31 Hiromant - Grafolog V. Timotejev Hotel »Slon«, soba 72/11. Ostane v Ljubljani do 20. junija. 21498-31 Vsaia l Dn- in dajanj« a&alora a« ta šifro pa 6 Dim. (27) Volčjaka - čuvaja zdravega, čistega, mladega, kupim. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Hu-vaU. 21579-27 Vsaka D«seda 1 Din; Ea dajanj« naslova ali za šifr>o pa 5 Din. (30) Trajno kodranje! Samo 6 minut ostanete pod najnovejšim aparatom. Vročine ne čutite. Damski salon »FANCI«. Ljubljana. Aleksandrova 4. v prehodu palače Viktorije. 21)173-30 Izjava! Na preklic moje bivše žene Terezije Koritnik, z dne 10. t. m., izjavljam, da jaz ne reflektiram na njene in-kaso-račune, ker ona ni zmožna, da svoje dolgove plača; obenem izjavljam, da nisem plačnik kakršnihkoli računov, ki bi jih napravila bivša moja žena. France Koritnik, Ljubljana VII, Celovška c. 65. 216.11-31 m Stoji Din spaljni fotelj b?B 1301f Li*i€stuhl pralcilfaa !».-> letanje-in tedeme. Sla-^ sc Din 130 „ po tem imam čist 6ofcnnai perje kg Din 48.—, čist belo gosje kg Din 130.—, čisti puh Vi Din 250.—. raodroci punjeni z volno^ Din 750.—, žične mrcic za. postelje Din 150.—, oto-» mani Din 650.—. L. BROZOVIČ, ZAGREB-' ILICA 82. Povodom 20-letnicG obstoja svoje tvrdke bom prodajal ure. zlatnino, srebrn i nn, dragrulje z 20% popustom IVAN FA&IŽ LJUBLJANA, Pred škofijo 15 7257 Kombinirano. Abkant, Falz. Rund, \Vul?t, Umschlagmaschine, fabrikat Kirheis, skoro nov, PRODAM za 5000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Malo rabljen«. 7532 Prodam posestvo 4 oralov, s stanovanjskim n gospodarskim poslopjem, inogradom, sadovnjakom n vrtom. T>epa lega t>b prometni cesti. Potrebna otovina 30.000 Din. Na slov v ogl. odd. »Jutra« 21536-20 OgilasH trg. tnačaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglas« socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ea dajanj« naslova ali za šifro p® 3 Din. (6) Vrine stole zložljive, proda Tribtič, Glince, Tržaška cesta 6 — telefon 2605 176-6 Hidraulična stiskalnica ugodno na prodaj. — Na ogled: Dunajska cesta 31. Viktor Bohinec, Ljubljana. 21615-6 Stavbna parcela ob Dunajski cesti. 673 m5, 3 km od gl. pošte, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 21503-20 Hišo s trgovino in pekarno, eno manjšo hišo. gospodarsko poslopje, lep vrt 4H orala zemlje, z lepim sadovnjakom. na prometnem kraju, zaradi družinskih razmer proda Alojzija Kranjc, Sv. Ana, Slovenske gorice. 21479-20 Posestvo obstoječo iz 60 oralov travnikov, njiv, gozdov ter poslopij, naprodaj. Pojasnila daje Celjska posojilnica d. d. v Celju. 21311-20 Novo gostilno s krasnim posestvom, tik mesta Celja, blizu savinjske železnice, prodam. — Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod značko »320«. 21605-20 Vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naslova aH za šifr-o 3 Din. (22) 2 dijaka iščeta stanovanje z vso oskrbo pri boljši družini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »September«. 21554-22 Stanovanje Vsaka b useda m dajanj« naslova u iifro pa 5 Dia. I Dtajl >V» aii I P*) j Stanovanje 2 so-b in kuhinje oddam s 1. julijem. Rožna dolina. Cesta II, št. 32. 31510-21 Trisob. stanovanje lepo, solnčno, parketirano, z elektriko in vrtom, oddam s 1. avgustom. Cena nizka. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20753-21 Vsobno stanovanje s parketiranimi sobami oddam za avgust. Rožna dolina, Cesta X. št. 25. 214.56-21 2-sobno stanovanje krasno, komfortno, s kopalnico. balkonom in teraso, oddam s 1. julijem ali avgustom. Ogled od 2. ure popoldne naprej. Telefon v hiši. Rožna dolina. Cesta VIII. št. 46. 21586-21 Mestna hranilnica ljubljanska javlja tužno vest, da je dne 12. t. m. nepričakovano preminul njen mnogo-zaslužni bivši večletni podpredsednik in gerent, gospod obert Kollmann posestnik in veletržec v Ljubljani Blagega in odličnega svojega sodelavca ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu. 7538 :• .: ";■'•. ■-; V Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskamo d» d. kQi tlskarnarja ITranc Jezeršek. Za inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. .Vsi v. Ljubljani.