243. flnm.
V UaNlul«soboto. 19. oktobra 1907.
XL. leto.
t
tstuda vsak:dan ivećer, izimšl nedelje In^prasnike, ter velja po poeti prejeman za avatre opreke dežele ca vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za|četrtflet* 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 14 K, za|poi leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 505h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tule delele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroči: t ferez3istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vat)
Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo m ufravnlsrvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstrn upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stva; f,
Mesečna priloga: „Slovenski Eehnik"
Sradnlštra telefon it 34*
iiim številke ne 10. h.
flošs vodilo.
Izvrševalni odbor narodno napredne stranke je ustanovil svoje ofi-eijalno glasilo. Izmed pristašev na-rodno-napredne stranke se čuje pogo-stoma mnenje, da zna med našim listom in med oficijalnim glasilom iz-vrševalnega odbora nastati polemika. Nam se zdi to doeela izključeno, ker ima naš list čisto jasno in t o eno s m e r , ki si je pa ni sam izbral, nego jo je d o 1 o e i 1 a narodnosna p r e d n a s t r a n k a sama.
X a š e v o d i 1 o je bilo in ostane tudi v prihodnje p r o g r a m n a -r o d n o - n a p r e d n e stranke. Tega se bomo držali, po tem se bomo ravnali, v smislu tega programa bomo tudi sodili vse pojave javnega življenja.
Ta program, sklenjen soglasno na shodu zaupnih mož v Ljubljani, dne 15. novembra 1906, se glasi:
1. Narodno-nnpredna stranka hoče politično organizovati slovenski narod na temelju nacionalizma , d e m o k r a t i z in a in svobodomiselnosti. Končni smoter stranke je. da pribori narodu svobodno nacionalno življenje in kulturno blagostanje na podlagi povzdige duševne izobrazbe, gospodarsko osamosvojitev in socialno pravičnost na podlagi enakopravnosti vseh stanov.
*2. Stranka zahteva vsled tega kot temeljni postulat slovenskega naroda narodno a v t o n o m i -j o, katere končni cilj bodi zedinjena Slovenija in združitev s Hrvaško.
3. Od države zahteva stranka predvsem glede slovenskih pokrajin priznanje in u vel j a vi jen je popolne enakopravnosti slovenskega jezika v uradu in šoli, uvedbo slovenskega notranjega uradnega jezika, ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani za vse slovenske pokrajine in ustanovitev poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani, enotno in samostojno organizacijo vsega slovenskega šolstva na podlagi slovenskega učnega jezika, ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in vseh potrebnih slovenskih strokovnih šol.
4. Stranka se bo slej ko prej z vsemi sredstvi borila zoper neznosno zlorabo cerkve in duhovnih oblasti v
politične in posvetne svrhe, ter v ta namen zahteva tudi strogo ločitev cerkve od države. Zlasti stranka ne pri poznava cerkvi nikake pravice do šole ter zahteva od cerkve popolnoma svobodno šolo.
5. Za vse zakonodajne zastope priznava stranka načelo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice na podlagi proporcionalnega volilnega sistema: Načelo splošne volilne pravice naj se uveljavi tudi v avtonomne zastope.
6. Stranka je za razširjenje avtonomije mest in občin sploh.
7. Stranka je pripravljena pospeševati strokovno organizacijo vsakega posameznega stanu.
8. Kmetijski stan hoče stranka braniti predvsem zoper nevarnost in-dnstrializovanja po tujem kapitalu ter zahteva v to svrho izdatnih legi-slativnih sredstev zoper razkosavanje kmetij, ureditev kmetijskega realnega kredita, olajšanje dediiiskih in prenosnih pristojbin itd., kot nujno potrebo smatra v interesu kmetijskega stanu pravično pogodbo z Ogrsko in take trgovinske pogodbe s sosednimi državami, koristnejšo prometno tarifno politiko in sploh vse primerne naprave in naredbe v svrho kvantitativnega in kvalitativnega izboljšanja kmetijske produkcije, višjo strokovno naobrazbo z ustanovitvijo kmetijskih nadaljevalnih šol z gospodinjskimi tečaji in končno krepko organizacijo kmeta-produeenta ter zavarovanja kmetskega ljudstva za starost.
9. Stranka polaga veliko važnost na to, da zadobi slovenski narod krepko in svobodno trgovino ter lastno industrijo. Obsoja trgovskemu stanu sovražno strankarsko, na obe strani pogubno združevanje kmeta-konsumenta. Stranka smatra trgov-si v u za potrebno večjo splošno in strokovno izobrazbo, v kar naj služijo meščanske šole trgovskega značaja, trgovske srednje šole in trgovske akademije. Zoper proletariziranje trgovstva zahteva stranka zadostne zakonite odpomoči, pozdravlja ustanavljanje pomožnih naprav za trg. in industrijo, udeleževanje in združevanje domačega kapitala v interesu osamosvojitve slovenske trgovine in razvoja slovenske industrije, razširjenje prometnih cest ter razkriva-
nja in izkoriščanja naravnih bogastev domačih dežela.
10. Krepke pomoči je potreben prav tako vele važni obrtni stan, ki hira v prvi vrsti na nedostatni strokovni in kupčijski izobrazbi, na zastarelosti produkcije in pomanjkanju kapitala. Stranka se hoče torej boriti za ustanavljanje oziroma po-ninoževanje obrtno-nadaljevalnih iu meščanskih šol obrtnega značaja po meri lokalnih potreb in za organizacijo umetno-obrtnega šolstva. Treba je nadalje spopolniti obrtno zadružništvo ter priboriti mu večji ugled in veljavo. Preskrbeti mu je cenejši iu lažji kredit ter rešiti vprašanje o pre-potrebnih mojstrskih bolniških blaga j nicah ter o preslqrbi za starost in onemoglost.
11. Eden svojih glavnih stebrov videva stranka v zavednem in orga-nizovanem n r a d n i š t v u , Čigar upravičeno stremljenje za izboljšanje njegovega gmotnega položaja hoče vsled tega stranka z vsemi močmi podpirati.
12. Isto velja glede učiteljskega stanu, čigar gmotni položaj je tako krivičen in nevreden, da je smatrati izdatno izboljšanje tega položaja za eno najvažnejših kulturnih dolžnosti vsake ljudske stranke. Roko v roki s tem izboljšanjem pa se hoče boriti stranka tudi za povišanje znanstvene izobrazbe ljudskega uči-teljstva.
13. Stranka popolnoma uvideva težavni položaj vsega delavskega stanu, zlasti onega, stoječega v službi veleindustrije in velikih prometnih podjetij ter z iskrenimi simpatijami pozdravlja samostalno socialno organizacijo tega važnega in enakopravnega stanu, želee le, da si ohrani ta organizacija narodno podlago. Zlasti hoče stranka krepko podpirati potezanje organizovanega delavstva za omejitev ženskega in otroškega dela v tovarnah, za izdatno starostno in invaliditetno preskrbljenje vseh delavskih slojev in za brezplačnost vsega šolskega pouka.
14. V interesu prepotrebnega razširjenja obzorja prostega naroda naglasa stranka veliko važnost ljudske literature svobodomiselnega in popularno znanstvenega značaja, ustanavljanje ljudskih knjižnic in prirejanje
javnih predavanj ter hoče vsa taka prizadevanja naj izdatneje podpirati.
15. Končno stranka uvideva, da je slovensko ozemlje preveč eksponirano in naš narod premajhen, da bi zamogel s samopomočjo doseči zoper vse sovražnike zadostno zavarovano samostalnost; zategadelj hoče stranka iskati pomoči v intenzivnem kulturnem in gospodarskem zbliževanju in druženju z ostalimi slovanskimi narodi, zlasti pa jugoslovanskimi.
V teh jedrnatih določbah narod-no-naprednega programa je začrtano in določeno, česa se mora držati stranka. Tega programa se bomo dosledno držali tudi mi in spričo temu je po naši sodbi nemogoče, da bi kdaj prišlo do kake polemike z oficijalnim glasilom izvrševal nega odbora in s tem do kakršnegakoli razponi.
Podaljšanje dolenjske železnice zagotovljeno!
Na tem mestu smo že omenili dejstvo, da je Ljubljana vsled otvoritve alpske železnice v komercijalne m o z i r u oškodovana, katera škoda se bo jasneje videla seveda še le tekom nekaj let*. Istotako je znano, da je za Slovence alpska železnica tudi v narodnem oziru nevarna, ker so z njo dobili naši narodni nasprotniki novo i>odlago in podporo v svojih germanizatoričnih stremljenjih. Uprav pred kratkim smo govorili o tem.
Z zagotovljenim podaljšanjem Dolenjske železnice do ogrske železniške proge in z njeno zvezo z Ličko železnico, ki se ima zgraditi in ki poj-de od Ogulina oziroma Karlovca do dalmatinskega obrežja, se bo pa imenovana škoda, če ne že odstranila, pa vsaj paralelizirala in sicer tako, da se dohodki, ki jih je odvzela Kranjski sploh in specijalno Ljubljani al-ska železnica, povrnejo po novi železniški zvezi. Pri pravočasnem in pravem izkoriščanju te nove prometne proge, ki nam bo obsežne pokrajine, ki so še čisto nedotaknjene, če govorimo komercijalno, za mnogo sto kilometrov približala, bo lahko Ljubljana kot njena izhodna postaja imela največjo korist in to tembolj, ker tvori Ljubljana za pokrajine, po ka-
Upravnlštva telefon št. 85.
terih poj de nova železnica, deloma že danes v gotovih branšah središče in preskrbljuje ta ozemlja z blagom. Temelj prometu Ljubljane s temi pokrajinami je torej že storjen, treba ga je samo povečati in širiti na dosedanji reelni podlagi. Ker je slovenski trgovski potnik pri ondotnih trgovcih, Hrvatih ali Srbih, vedno dobrodošel gost, ne bo težko ljubljanski trgovini preteči konkurence drugih središč veletrgovine, ki bodo brez dvoma skušala polastiti se teh pokrajin, ki so bila zanje doslej terra in-cognita. Gotovo se bo ljubljanska trgovina tudi utrdila v tem ozemlju. Nova železnica prinese med ličko prebivalstvo, ki živi dandanes deloma še jako primitivno, novih potrebščin, katere zadovoljiti bo morala trgovina in stvar te bo, da bo imela od tega koristi, ne da bi pri tem deželo s preveč ponudbami gotovih predmetov prena-sitila. Prehitra prenasičenost trga bi se v nedolgem času maščevala na prebivalstvu dotičnega kraja in na trgovini. Lahkomiselne dajatve kredita in komercijalni roparski pohodi se maščujejo dandanes sami na sebi.
Toliko v malih besedah o komercijalnom pomenu nove železnice za Ljubljano; o njenem tarif nopolitičnem pomenu se bo pač moglo govoriti šele po njenem trasiranju, toda toliko se more reči že danes, da se bo mnogo trgovinskih predmetov, ki prihajajo dandanes po ovinkih na svoje določeno mesto, v bodoče spravljalo po novem, krajšem in cenejšem potu preko Ljubljane, s čimer se bo transito železniški promet znatno povzdignil, kar bo brez-dvomno primoralo v doglednem času železniško ministrstvo, da ustanovi v Ljubljani ravnateljstvo državnih železnic, kar bo mestu le v korist.
S. Šk.
Poslanska zbornica.
N a Dunaju, 18. oktobra.
Današnja seja je bila zopet jako burmi.
K 1 o f a č je predlagal, naj bo članom brambnega odseka dovoljeno, da direktno zaslišujejo v slučajih ne-rednosti vojake, ker pri vojaško-oblastvenem   zasliševanju   ne pride
- \
lini so bili žalibog vsi le ponarejeni, zato pa so bile uši v pestrem turbanu pristne in vse v blagoslovljenem stanu. Kmalu je začutil Evstahij živahno gibanje pod čelado in zlasti na hrbtu pod oklepom. Dasi mož ni vedel mnogo o umni živinoreji, dasi je mnogo drobnih šivale deloma poiz-gubil, deloma v divji jezi pobil, jih je vendar še na stotine prinesel čez Bospor, Grško in Ogrsko domov. Odpravil se je naglo dalje na Nemško do cesarja Henrika Četrtega in mu poklonil uplenjeni meč za muzej. Vladar ga je vprašal, koliko jih je pobil; mislil je na sovražnike. Evstahij je odgovoril, da okoli petsto; mislil je na lazice. Povedal je tudi, da je žrtvoval kri in krof za slavo nemškega naroda. In ker ga je zmeraj srbelo pod oklepom, se je venomer zvijal in priklanjal. Vse to je ugajalo cesarju tako, da mu je podelil plemstvo. Veseli Evstahij je dobil pozlačeno ni v grb in visokodoneči naslov Lausider von Lanslmckel. Pozneje so se jeli nekateri njegovih potomcev sramovati onega mrčesa, ker se niso učili zgodovine in torej niso vedeli, da so umrli vsled ušivosti veliki in fini gospodje, kakor Herodež, Sula, Filip Drugi etc. V drugi polovici sedemnajstega stoletja so si prisvojili baronat in prena-redili ušivo ime v L»auegger von T,au-biichel. Pozlačeno ljubko uš pa so popačili v nerodnega leva.
Rod ovi na baronov Laueggerjev je slovela po velikanskem bogastvu. Baron Muki je podedoval po starših, stricih in tetah lepo število tisočakov, gradov in    mnogo    sveta.    V krogu
LISTEK.
Prodom ženin.
Elegantni tridesetletni starček baron Muki Lauegger je ležal na di-vanu blejskega hotela. Žalostno se je držal: morile so ga mučne misli o ]»razni denarnici.
Dični ha rod Muki je bil poslednji in edini potomec slavnih prednikov. Gospod Evstahij, eden izmed njegovih pradedeev, se je odlikoval že pred prvo pravo križarsko vojno. Imel je največji brahor, golžun, golšo, puta n ali krof na vsem Gorenjem Štajerskem. Kakor več tisoč drugih, si je dal prišiti tudi on krvavordeč križ na levo ramo in jezdil proti Palestini, da bi pomagal reševati sveto deželo iz rok objestnih nevernikov. Toda k vsem slabemu nagnjeni Turki so tolpo navdušenih pustolovcev in klativitezov pobili in poklali blizu Niceje. Tudi junaški Evstahij je tam prelival svojo kri. Sam sultan ga je hudo ranil z ostro damaščenko in mu odsekal ves prelestni brahor, putan ali krof. Navzlic tej bridki izgubi je ostal vrli E vstali i j zidane volje in srečno ubežal drugim nevarnim operacijam. Med potoma je našel mrtvega mohamedanca. Ko se je preveril, da se sovražnik ni samo potuhnil, ampak da res ne živi več, se mu je pogumno približal in vzel mrliču lepo pisani turban pa sabljo z mnogimi žlahtnimi kameni.    Dragulji in svet-
zvestih prijateljev pa je zapravil vse to neverjetno kmalu. Obtem so mu pridno pomagale raznotere dražestne možakarice, posebno pa lepa dunajska plesalka Susi. Gospodična Susi je bila krasna, kakor olimpska Afrodita in neumna kakor domača gos na svoj rojstni dan. Baron Muki ji je dajal, kolikor je hotela; trapasta punca pa lepih denarcev ni nosila v hranilnico, temveč je hitro zažingala vsak dar s sorodniki, katerih je imela vse polno.
Pred dobrim letom je izdal baron poslednji bankovec in se ujel v mrežo dunajskega Žida Arona. Dobil je od upnika polagoma dvajsettisoč kron, pa tudi te so šle kaj kmalu rakom žvižgat in ribam gost. Aron mu je pisal, da mu ne posodi ničesar več in je zahteval svojo svoto. Tudi sladka Susi se je jela kujati. Pisala mu je:
Serwas mit Sauagraut! Sei ka nixnuzix neidix Kammohl und wanst mir stanta Peter ka Geld net schixt du! dami wast eh, was i thuar. Deine bis heit 8 Tag unwidarufflich noch ewich draue sise Susi. Serwas oh ne Zusehbeiss.
Te prenerodne razmere je premišljeval baron Muki in zato se je držal tako kislo. Kaj bi dejal stari Evstahij Lansiger von Lausbuckel, ako bi videl, kako slaba prede njegovem« potomcu f
Žalostni baron je vstal in stopil k oknu. Videl je skozi drevje kos di-votnega jezera in nekaj zibljivih čolnov. Kar je zagledal spodaj ob bregu moža v obleki hribolazcev.
»Tega človeka najdem, kjerkoli sem! Da bi ga vrag!« je zamrmral in stopil od okna.
Hkratu je nekdo potrkal in vstopil je — žid Aron.
»Dobro jutro, gospod baron!« je hitel nervozno. »Nikar se ne čudite, da sem prišel in da sem vas našel! Dvajsettisoč kron, to ni nobena šala! Vesten upnik mora vedno vedeti, kje prebiva njegov dolžnik. Dobil sem zaupnega moža —«
»Privatnega detektiva — nesramno!« je vzrastel baron.
»Da, tu spodaj se izprehaja,« se je nasmehnil Aron. »Ne zamerite! Vaše razmere so mi natanko znane. Narediva kratko! Dolžne vsote mi ne morete vrniti. Lahko bi vas tožil po paragrafu —«
Baron je skočil k omari, zgrabil svetel revolver in si ga nastavil na sence. Aron se je smehljal in si mel roke.
»Tudi to vem, gospod baron,« je dejal, »da vaš samokres ni nikdar nabit. Moj zaupni mož, ki je imel večkrat čast opazovati vas pri hazarduih mizicah, ta mož me je informiral sploh o vsem do zadnje malenkosti. Prosim vas, nikar se ne vznemirjajte! Govorim naj z vami kakor skrben oče! Shranite revolver in veselite se! Še vam je odprta rešilna pot.«
Baron ga je pogledal vprašujoče v priliznjeni obraz.
»ženitev!« je rekel hitro žid. »Narediva kupčijo! Izvolite poslušati! Spoznal sem bogato vdovo, pametno žensko. Pametna je, pravim, samo
jako častilakomna. Bila bi rada baro-novka —«
»Plebejka? Fi!«
»Plebejka. Rada bi bila baronov-ka in imela kakšen grb na posetnicah in na kočijah. Tu izvolite pogledati njeno fotografijo!«
»Fi, fi!« se je zgražal baron Muki. »Ta dama je idealno grda.«
»Na sliki je res grda. ker je slabo zadeta, v resnici je pa še grša. Toda; bogata je. Težka je šeststotisoč kron, poleg tega ima dve hiši vBrnu,imetje na Nižjem Avstrijskem in kaj vem kaj še vse. Ugladil sem vam pot! gospa pozna vaše razmere skoro kakor jaz. Pripravljena je, da vas vzame in vam odpiše takoj stoinpetdeset tisoč kron. Privolite in stvar je dognana! Nočete f Pomislite, toliko denarja! Graščine! Vile! Imetja v Cisu in Transu! Lovišča, konji, avtomobil!«
Baron Muki se je zaradi lepšega branil še nekaj časa. Hotel je videti častihlepno vdovo. Odpeljala sta se na Dunaj.
Zid Aron ni legal. Bogata gospa je bila v originalu še grja kakor na sliki. Imela je žabje oči, ribja usta in troje plebejskih podbradkov. Ali navzlic temu se je vdal baron Muki. Žid je prodal kavalir ja kakor mešetar tele in prejel od ženina dolžno vsoto, od neveste pa mastnih deset odstotkov njene dote. Ko sj>eča še par takih kn-valirskih govedin, namerava uživati lahko zasluženi pokoj.
Kado Murnik.
nič na dan, kar ni všeč vojaški oblasti- Pogačnik je zahteval ponino-žitev vlakov na gorenjski progi.
azprava o razmerah na železnici di-žn\ noželezniške družbe se je danes končala. Minister Derschatta se je izrekel za podržavljenje te proge.
Veliko pozornost je vzbudil socijalno demokratični predlog glede t r-pi učenj a vojakov. Konkretni povod predlogu je ta: Neki dragonee Samt se je ustrelil, ker sta ga podčastnika Jecel in Sever grozovito trpinčila. Na interpelacijo v tej zadevi je domobramski minister izjavil, da sta bila Jecel in Sever obsojena na štiri mesece ječe, ni pa povedal, da sta bila takoj tudi pomiloščena in da sta potem tistega vojaka, ki je proti njima pričal, tako trpinčila, da se je tudi ta ustrelil.
Minister 1 .a t scher je bled kot smrt odgovoril, da ni ničesar vedel o pon i i loščen j u rečenih morilcev in je protestiral proti izreku, da na tisoče Vojakov želi vojne. da bi se mogli maščevati svojim predpostavljen-eem.
Po dolgi debati, v kateri je Sehuhmeier ministra Lntscher-ja poživljal naj odstopi. — vmes so se zgodili tudi škandalčki, zlasti med Sternbergom in socijalnimi demokrati, je zbornica s o g lasno 6 p r o-j e 1 a s o c i j a 1 n o d e m o k r a t i č-n i predlog, ki pomeni nezaupnico ministru Latscherju.
V zvezi s tem je bil tudi zgoraj omenjeni Klofačev predlog, čigar nujnost pa je bila odklonjena.
Prihodnja seja bo v torek.
Pismo s Hmaškesa.
(Situacija v Pešti. — Okrepitev Madžarov. — Prvi nastop hrvaške delegacije. — Na-daljna taktika.)
V Za g r e b u . 17. oktobra.
Odkar je bila strta hrvaška ob-strukcija v peštanskein parlamenta v zadnjem zasedanju ter sprejet zakon o železniški pragmatiki, s katero se zahteva znanje madžarskega jezika tudi od železniških uslužbencev na Hrvaškem, se še ni sestal hrvaški sabor. Xaši delegati so takrat zapustili poštanski parlament z izjavo, da bodo zahtevali od hrvaškega sabora vzpri-čo tako očitnega kršenja temeljnega zakona navodil, kako naj v bodoče postopajo. Ker se dosedaj hrvaški sabor ni sestal, pred njim ima namreč strah Rakodezav, je hrvaška delegacija sklenila, da se o tem jesenskem zasedanju vrne v Pešto ter tam nadaljuje ostro opozicijo zoper sedanjo madžarsko vlado.
Ko se je storil ta sklep, se je zdela situvacija za hrvaško delegacijo dokaj povoljna. Za na jesen so se pričakovali veliki dogodki; krona se dolgo ni mogla sporazumeti z Madžari glede ustanovnih garancij, nadejati se je bilo velikega konflikta radi nagodbe, proletariat je grozil z velikimi demonstracijami za splošno in enako volilno pravico. Ako bi se dejansko uresničile vse te neprilike, in bi potem še zraven prišla hrvaška opozicija, eventuvalno tudi obstrukcija, bi bil to za madžarsko vlado zares težak vdarec.
No, današnji madžarski mogočneži so zopet pokazali svojo nesporno politično izvežbanost.
Dobro so vedeli, odkod jim preti nevarnost, za to so v prvi vrsti sklenili kompromis z najnevarnejšim nasprotnikom, to je sklenili so n a g o d-b o z Avstrijo.
Odnehali so ali za dolgo časa odložili uresničenje velikih svojih državnopravnih osnov, zadovoljili so se s formo, glavno pa jim je bilo, daše dolgo obdrže v svojih rokah gospodarstvo v notranji politiki Ogrske in Hrva š k e.
Ali naj pripuste, da jim krona oktroira splošno volilno pravico, ki bi osvojila široke mase, strmoglavila današnjo aristokratsko oligarhijo in si pred Evropo pridobila simpatije! Cim se je torej posrečilo madžarski vladi, da je sklenila tako nagodbo, ki jo lahko predloži svojemu parlamentu, v tistem hipu se je njen položaj neizmerno ojačil.
To se je takoj opazilo že v prvi seji 10. oktobra. Velike socialist i ške demonstracije niso bile za gospodo nevarne, ker je policija držala demonstrante v primerni daljavi od parlamenta in poskrbela, da niso prekoračili začrtanih jim mej. Zato so Kossuthovci s toliko hahatostjo odbili interpelacijo v zadevi volilne reforme — seveda, saj bodo sedaj sami odločevali, kdiij da bodo milostno dovolili, da pride na dnevni red volilna reforma, in kaka da bode.
Hrvate so spočetka madžarski politiki bagatelizirali, kakor da bi jih ne smatrali za faktor, ki bi jiii resno mogel spraviti v nevarnost.
Z ozirom na neke izjave lir v. delegatov se je sodilo, da je delegacija odnehala in da se je odrekla vsake obstrukeije. V resnici pa so bile vse izjave taktične narave, da preprečijo, da bi Madžari za novo zasedanje ne spremenili poslovnika ter s tem ne onemogočili hrvaške obstrukeije.
Prvi udarec je zadela madžarski vladi brv. delegacija z interpelacijo dr. Mažuraniča, ki je interpeliral radi spremembe režima na Hrvaškem. Pri tej priliki so delegati z burnim medklici napadli Rakodezav a, ki si ne upa priti v hrvaški sabor, kjer bi ga vrgli iz zbornice. Motijo se Madžari, je rekel dr. Mažuranič, ako mislijo, da bi bilo pri nas gladnih ljudi in desperaterjev, ki bi se drznili dovoliti, da se uvede madžarski jezik in uveljavi edinstvena madžarska državna ideja, kakor jo priznava Rakodezav. Zaman bodo čakali na neslogo v hrvaško-srbski koaliciji ali med hrvaškim in srbskim narodom, ker tega ne bodo nikdar dočakali.
Govor je bil hrv.Je v začetku so nekateri KoŠutovci klicali, naj govori madžarsko, toda so se pomirili. V stenograf ičneni zapisnika ne bo zabeležen, ker še ni hrvaškega stenografa. Justh je pozval pozneje dr, Medako-viča, da se ž njim dogovori glede hrvaškega stenografa.
Takoj so se Madžari maščevali na svoj način Hrvatom. Vršile so se volitve v razne odseke. Delegacija je imenovala svoje kandidate, toda nato so naenkrat — dočim so Hrvatje glasovali za sporazumno listo — izbrisali Košutovci ime dr. Vrbaniča, a mesto njega so napisali ime škofa Drohobeekega. Tega renegata, ki je pod Khuenom bil krut Khuenovec, pri preobratu 3. maja je postal ko-aliranec ter se kazal v prvih vrstah, pri spopadu delegacije z Madžari je postal zopet Madžar, ki izkorišča goli slučaj, da je izvoljen v delegacijo, a sedaj Madžarom reprezentira njim po volji Hrvaško! In Drohobecky je bil izvoljen. S tem so Madžari pokazali, da nočejo napvam Hrvatom spoštovati nobenega parlamentarnega pravila. Njim je vse dopuščeno* vse sveto, da upognejo renitentno Hrvaško.
A vendar pride izdatna prilika za hrvaško delegacijo, da pokaže svojo moč pri razpravi o nagodbi. Hrvaška ni bila zastopana po svoji vladi pri sklepanju te nagodbe, a vendar se z njo posega v temelje dosedanjega državnopravnega razmerja iz ieta 1867., dočim hrvaško-ogrska nagodba izrecno določa, da se ta temelj ne sme premakniti brez zakonitega sodelovanja Hrvaške. Razen tega ni nova nagodba prav nič simpatična močni struji v Košuto vi stranki zaradi zvišanja kvote. Tu morejo tedaj naši delegatje uspešno posegati v debato, označiti hrvaško stališče, s ka-terim bodo morali vsi računati, da Hi aška ne more glasovati za to nagodbo, kakor tudi ne more privoliti v kakšne gospodarske preobrate hfi z zadostnega jamstva za popolno zadoščenje na drugi strani.
V Pešto so prišli odposlanci dalmatinskih poslancev in »Jugoslovanskega kluba« v dunajskem državnem zboru, da se z našimi delegati dogovore glede skupne akcije napram nagodbi.
To skupno delo seveda strašno peee Madžare, ki bi radi imeli, da se odrečemo Vsaki zunanji zvezi, temuč se pohlevno damo od njih striči po njihovi volji.
Akcija hrvaške delegacije se tedaj obrača na bolje. Naloga je res izredno težavna, da se izvijemo madžarskemu nasilstvu ter ne zapade narod s prenagljenostjo v kako katastrofo.
Obrtni uestnik.
Trgovski svet. V Avstriji imamo že dalj časa korporacije, katere so poklicane posvetovati se in sklepati, izjavljati se in tudi dajati inicijativo v strokovnih ali pa v sta-novsko-strokovnih vprašanjih. Strokovna institucija za železniška vprašanja je železniški svet; strokovna uredba za presojo carinskih, zlasti carinsko-tehniških vprašanj je carinski svet. Stanovsko-strokovno zastopstvo za industrijske interese je industrijski svet, za kmetijske interese poljedelski svet, dočim je delavski svet poklican posvetovati in izjavljati se v vseh delavstva, zlasti industrijskega in obrtnega delavstva se tičočih vprašanjih in predmetih. Nekaj mesecev je tega, kar vlada pripravlja ustanovitev novega stanov-sko-strokovnega zastopstva za obrtnike — obrtnega sveta, da tako izpolni obljubo in izvede zagotovilo, ki ga je dala svoj čas ob posvetovanju o obrtni noveli. Obrtni svet bode organ, čigar poglavitni namen bo, varovati interese obrtniškega stanu in zastopati tudi interese male trgovine. Delil se bode v dva dela, prvi bode imel posebno nalogo, da sodeluje ob pripravljanju novih zakonov in uredb, ki se tičejo interesov obrtništva; drugega delokrog bode zlasti ta, da bode razmotri val in presojal naprave, služeče pospeševanju in povzdigi obrta. Po sestavi obrtnega sveta, kakor je nameravan, bode nova korporacija pred vsem zastopstvo obrtnikov, mali trgovci bodo s svojimi zahtevami komaj prišli do veljave, ker bodo njih zastopniki vedno v brezvplivni manjšini. Ker bodo tako po ustanovitvi obrtnega sveta imeli industrijalci, obrtniki in delavci svoja avtoritativna zastopstva, sestavljena iz zastopnikov vseh avstrijskih krono-vin, je naravno, da bi crgovci tembolj občutili pomanjkanje podobnega trgovskega zastopstva. In vendar trgovskemu stanu po svoji številnosti,
važnosti, po svoji veliki   daVcui sili tako, kakor vsled dejstva, da ima povsem svoje, specifične interese,ne gre odrekati pravice, da se tudi za trgovski stan   osnuje   slična institucija. Cim je dana   drugim produktivnim stanovom prilika   za uspešnejše zastopanje svojih koristi   in potreb, je naravno, da stan, ki je vsled tega so-prizadet, noče in ne more trpeti, da bi ostal prikrajšan. Trgovski stan potrebuje protitežja industrijskemu in obrtnemu svetu.   Akcija, da se izpo-sluje trgovskemu   stanu splošno avtoritativno zastopstvo, je že započeta; kakor se razmere razvijajo, je pričakovati, da se vse trgovske stanovske organizacije   zavzamejo   složno in zdušno, da pripomorejo trgovskemu stanu — do trgovskega sveta. Obširen in važen delokrog bi imela taka korporacija,   dokaj   vprašanj eminentne gospodarske važnosti bi morala j >retreševati.   Vzemimo le vsa vprašanja glede trgovskih uslužbencev s svojimi posebnostmi, vprašanja o borzi, tvoritvi cen, konjunkturah, ureditev   trgovskih informacij, nadalje vsa vprašanja   o    import ni, eksportni, komisijski    trgovini, nadalje železniška in    prometna vprašanja sploh. Če se premisli, da je bil trgovski stan v zadnjih letih, ko so vsi stanovi prihajali s svojimi nema-limi zahtevami, uprav skromen, dasi se je mnogo zahtev, ki so izšle iz drugih stanov, izvedlo tako, da so trpeli interesi   trgovine v večji ali manjši meri, se je pač z upravičenostjo nadejati, da se upravičeni želji trgovstva, utemeljeni po dejanski  potrebi, pride od poklicane strani nasproti z vso pripravljenostjo.
Posredovanje za službe in m e s t a. Govorili smo zadnjič na tem mestu o službenih posredovalnicah različnih vrst in omenili, da je po določbah obrtne novele treba za posredovanje služb in mest, če se izvršuje obrt, obrtne koncesije. Predmetne določbe obilnega reda so v bistvu sledeče: Osebe, ki prosijo za koncesijo« morajo biti neomadeževane, zanesljive za izvrševanje takih poslov, zadostno omikane in morajo dokazati, da imajo primerne prostore za posredovalnico. Koncesije se izdajajo le, če je dana krajevna potreba. Ob presojanju krajevne potrebe se je zlasti ozirati na tor ali in v koliko so v občini že zadostno poskrbeli za posredovanje služb in mest država, dežela, občina in društva. Će imajo take korporacije že kakšno posredovalnico, jim je dati prilikoy da povedo svoje mnenje glede ustanovitve koncesi-jonirane posredovalnice. Če ugovarjajo, pa se navzlic ugovoru podeli koncesija, imajo pravico, pritožiti se tekom 14 dni. Pritožba ima odložilno moč, to se pravi, koncesijunar ne sme otvoriti posredovalnice, dokler višje oblastvo ni razsodilo pravomočno o podani pritožbi. Zakon dopušča, da se koncesija podeli samo do preklica. Koncesija se lahko podeli za posredovanje služb vseh vrst. ali pa le za službe gotove vrste.. Kdor ima koncesijo za posredovalnico, sme tuje ženske, ki iščejo dela, prenočevati le, ako ima pravico, dajati tujcem prenočišče. Imetnik koncesije more izvrševati posredovanje dela le sam, dajati posredovalnico v zakup ni dovoljeno. Prošnji za koncesijo je priložiti poslovni red, ki mora navajati zlasti tudi pristojbine, ki se bodo pobirale za posredovanje. Poslovni red mora biti razobesim v posredovalnici, brez dovoljenja političnega oblastva ga ni smeti izpremeniti. Imetnik koncesije ne sme dajati ali prejemati predujmov ali kavcij za mesta, za katera po-
sreduje. Pripomniti je, da se morajo novih določb držati tudi one osebe, ki so imele posredovalnice še, predno je stopil v veljavo novi obrtni red.
Ministrstvo pred krizo.
Praga, 18. oktobra. Češke parlamentarne stranke imajo sedaj v rokah usodo Dečkovega ministrstva. Ako namreč zavzamejo češke stranke opozicijsko stališče proti nagodbi, sta češka ministra dr. Fort in dr. l*n-eak primorana odstopiti. Mladočehi, iz katerih vrst sta oba ministra, se morajo ali podvreči večini ostalih čeških poslancev ali pa stopiti na stran ter prepustiti ministrska sedeža strankam večine.
Nagodba in Hrvatje
Dunaj, 18. oktobra! Poslanec Biankini je povedal dopisniku »Agr. Ztg.« o nagodbi: »Hrvatje, ki so že leta oškodovani vsled dnalistič-ne vladne oblike, so tudi pri nagodbi po mačehovsko zanemarjeni. \a naše pravice se ni ozirala ne ogrska ne avstrijska vlada. Dasi smo na Dunaju in v Bndapešti za h t (»vali, da se mora k nagodbeniin pogajanjem po § 4. nagodbe iz leta 1^(58 pritegniti tudi Hrvaška, niso slušali tc želje. Šli so preko nas ter nas prezirali. Madžari imajo sedaj zopet proste roke, da gospodarijo na Hrvaškem po svoji volji. Določbe nove nagodbe ne nudijo Hrvaški nobenega varstva. Proti vsaki pravici je dobila železu i -čarska predloga, ki zanaša madžarščino v deželo, zakonito moč. Z izgovorom, da morajo biti za otroke za-jednih uradnikov madžarske šole na Hrvaškem, se ustanavlja čimdalje več madžarskih šol. Da pod takimi okolnostmi Hrvatom ne more biti na godba simpatična, je umevno. — Kar se tiče razširjenja dolenjskih železnic za zvezo z Dalmacijo, ne odgovarja idealni progi Knin-Novi. ki jo mi želimo. Po mojem mnenju pa bodenio morali na zgradbo obljubljene dalmatinske železnice še dolgo čakati. Z zgrndnjo železnice Bugojno-Spljet smo \ tem oziru imeli že slabe izkušnje. Vkljub temu. da je bila ta Zgradnja Že davno sklenjena, se proga vendar le ne gradi. Na mojo tozadevno nrgenco v delegacijah je odgovoril minister Burinu : >Ne morem reči, da smo z nagodbo prišli v boljšo pozicijo. Velika politična vprašanja ostanejo za nas nerešena,«
Ogrska neodvisna stranka proti nagodbi.
Budimpešta,   18. oktobra.
V neodvisni stranki se snuje frakcija stranke 481etnikov, ki bodo nastopili z vso odločnostjo proti nagodbi. Skupina bo štela najmanj 15 poslancev
V klubu neodvisne stranke se je izrazil minister grof A p p o n y i . da nikakor ne odobrava, da bi stranka kaj sklepala glede banke. Ogrska vlada se je dogovorila k avstrijsko, da se bančno vprašanje izloči, dokler banka sama ne prosi za podaljšanje privilegija. Ako bi se od katerekoli strani zavzelo v tej stvari drugačno stališče, bi bil primoran odstopiti!
Reforme v Macedoniji.
Carigrad, 18. oktobra. V me-rodajnih turških krogih so zelo hudi vsled odgovorov srbske, bolgarske in grške vlade na najnovejšo noto Avstrije in Rusije zaradi reform v Macedoniji. V teh krogih izjavljajo, da turška vlada ne pusti, da bi se male
(Dalje v priložit
nas Pavle.
(Konec.)
Neki uradnik, ki so ga imeli za »Pepeta«, pride v nedeljo popoldne v krčmo, da se malo okrepča, predno se odpelje na »komisijo«. Voz je že čakal pred gostilno. Pavle, ki bi imel iti ž njim, ki se mu pa ni ravno ljubilo, si izmisli šalo. Vreme je bilo krasno, nobenega oblaka na nebu. Pavle se muza okoli okna, gleda na vse strani proti nebu in prične: »Hm — — hm« zmajajoč z glavo.
»Kaj bo?« ga vpraša uradnik. »Kaj Vam ne ugaja?«
»Hm--hm, to se ne izide dobro!«
»Kaj mislite \<t
»Predno mine ura, gospod ad-junkt, bo nevihta — videte oni oblaček na nebu--*?«
»Ha!« se zasmeje uradnik, »saj je vse jasno — nič ne bo, nič — danes
že ne!«
»Jaz se nikdar ne motim!«
Uradnik pije naprej, vendar hodi večkrat k oknu gledat, kaj je z oblačkom. Postal je nervozen.
»Prav pravite, gospod doktor«, de potem počasi in pomenljivo, zroč proti jasnemu nebu, »tudi meni se stvar ne zdi popolnoma nedolžna —
tisti oblaček tam — hm--moker
pa bi res ne bil rad — aaa, nič — ne gremo, slišite kočijaž, danes ne gremo, jntri ob tem času!«--
Drugi dan je nameraval Pavle iti na lov na prepelice. Rekel ni ad-janktu nič, ampak zopet se je v njegovi glavi rodila misel nagajivka.
Peljeta se. Ko prideta do lovišča, pokaže Pavle na. konja.
»•Tej, jej, dobro, da sem zapazil; vidite, gospod adjunkt, tale konj je žrebec — grozna nesreča se lahko zgodi, ako srečamo kako kobilo —«
Strahopeti adjunkt ni dal Pavle-tu govoriti naprej, že je inael obe noge zunaj voza, kočijaža pa je pocuk-nil, rekoč mu:
»Ustavite, ustavite, greva dol, le naprej peljite, midva prideva peš —«
Pavle, ki ni bil nikdar brez psa in puške, je preiskal vse njive v ob-ližji, nastrelil nekaj prepelic, adjunkt pa je korakal prav težko po cesti. V kraju, kamor sta bila namenjena, se oba zopet snideta.
»Hvala Bogu!« pravi adjunkt zahvaljujoč se, »znabiti bi bila sedaj že oba mrtva!«
Tujce je naš Pavle posebno rad zabaval; vedel je, da bodo njegovo slavo raznesli križem sveta in to se mu je dobro zdelo. Malo je bilo takih, ki Pavleta ne bi poznali.
V svojem elementu pa je bil takrat, kadar je razveseljeval naborno komisijo. Častniki so kar hiteli pisati, kar so slišali; bilo jim je vse novo. Domačini so Pavletove dovtipe že močno poznali, ker so se taisti v presledkih ponavljali. Pavle je imel veliko zbirko takih do v tipov in se je ob
posebnih prilikah doma pripravil, da ni kaj pozabil, pripovedoval pa je svoje anekdote po vrsti, tako, da so domačini že naprej vedeli, kateri do-vtip sledi temu ali onemu, in ravno to je spravilo v družbo največjo živa lmost.
Naborne častnike je Pavle vselej vabil k sebi na obed%, in kako radi so se mu odzivali! Vedeli so dobro, da ne dobe v nobeni gostilni takih jedi, kakor pri njem. Naj izbrane j še reči je Pavle s prebrisanostjo prvega dobro-jedca naročil v to svrho od vseh strani ter je obed pripravil — sam. Bil je izboren kuhar in kdor je bil enkrat njegov srečni gost, tega je vedno vleklo k Pavletu nazaj.
V prejšnjih časih je imel naš Pavle večkrat prijatelje pri sebi na obedu, skrbel pa je tudi zmerom za kako šalo. Cele burke, razposajene do skrajnosti, je uganjal, norčeval se je pa rad iz tistih, ki so se sami povabili k obedu. Z izgovorom, da jih hoče posebno odlikovati, jim je pripravil časih divjega mačka ali lisico, ter jih po končanem obedu vprašal, ako jim je šel zajec v slast; ko jim je pa za kazen povedal, kaj so jedli, se je krčevito smejal, ako so bežali iz sobe, da ustrežejo neizprosni sili.
Največ smehu je povzročil komičen prizor, s katerim je vlekel nekega uradnika, žal, da ta prizor ni za javnost.
Ko je praznoval naš Pavle svoj god, si ga že rano v jutro videl počasi stopati po ulicah.
Kdor mu je prišel nasproti, mu je čestital. Pavle se je ustavil, podal prijatelju »štamperl« ter mu izborne slivovke nalil iz steklenice, ki jo je nosil pod pazduho, mu potem iz male srekleničice natrosi] na roko tobaka za nos, dvignil roko proti klobuku v pozdrav ter nadaljeval pot, ne da bi bil črhnil besedice.
TobaA*uice naš Pavle ni imel. V tej se, j c dejal, tobak preveč razdiši, najboljša je steklenica.
Lepa godba ni ugajala ušesom našega Pavleta — očaranega pa se je kazal — in to gotovo le iz šaljivosti — kadar je videl Napolitanca dudla-ča z velikim bobnom na hrbtu, na katerega je udarjal z betom, pritrjenim na komolec, ter s činelami, od katerih je vodil trak do pete zato, da je »umetnik« ž njo pritiskal kakor kovač na meh ter s činelami spremlje-val svoje izvirne komade, dočim je z glavo, kjer je imel čelado polno zvončkov, otresal ter tako skupno dosegel vrhunec glasbene krasote.
»To je glasba!« je kričal naš Pavle, »ta zna!« ter je vrgel Italijanu celo pest drobiža, češ, kaj takega se mora podpirati.
Kakor smo že omenili, je bil naš Pavle izboren lovec; racijonalen, previden, usmiljen. Kadar je videl, da je divjačine dosti, ni pustil več streljati. Njegova lovišča so bila zelo prostrana, šalil se je, da v njegovih loviščih solnce ne zaide.
S svojimi lovskimi   čuvaji je
imel dokaj šale. V njegovem lovišču so ustrelili zadnjega jelena na Dolenjskem in ko so v Belokrajini zadnji volkovi plašili prebivalstvo, je naš Pavle aranžiral lov nanje na poziv politične oblasti in je imel gado-sčenje, da so ubili tri volkove, druge pa prepodili, da ni bilo nobenega več blizu.
Kot zdravnika so imeli ljudje našega Pavleta zelo radi, pomagal je vsakomur prav rad, ne glede na to, ali je dan ali noč, ali je leto ali zima; ako je videl, da je bolnik siromak, ni od njega nič zahteval, pač pa mu je sam gmotno pomagal. S svojo marljivostjo si je pridobil zlati zaslužni križce.
Tožil ni nikdar nikogar, na svoje dolžnike je pozabil in s tem žrtvoval nekaj tisočakov.
Tak je bil naš dragi Pavle. Vidiš ga, kako se nam smeje iz visočin, češ, jaz imam že svoj prostor tu gori. le smejajte se sedaj, če se imate komu. On gleda dol na svojo Gabrijelieo, ki ga zaman išče po svetu, išče gospodarja, kakršnih je malo na zemlji. On gleda dol na nas, ki čutimo njegove poglede; solnčni žarki so njegovi pogledi, ki zopet in zopet vzbujajo v nas ljubezen do redkega šalji ven. Njegov duh polni vse prostore; mi se smejemo, radujemo, kakor da na imamo v svoji sredini in neizbrislji-vo nosimo v sebi zavest: Takega originala ne bo več!
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 243., dne 19. oktobra 1907
balkanske države vmešavale v mace-donsko reformno akcijo.
Sofija, 18. oktobra. »Agenee Telegraphhpte Bulgare« poroča iz Carigrada: »Nemčija ne vztraja pri zahtevi, da bi morali justične reforme v Macedoniji, kakršne je uvedla turška vlada, kontrolirati zastopniki vseli šestih evropskih velesil, ki sodeluje i pri macedonskih reformah. Postopanje Nemčije v tem oziru je isto. kakor je bilo pri uvedbi finančne kontrole.«
Roparstva na Ruskem.
Petrograd, 18. oktobra. Iz Moskve je došla vest, da je moskovska kriminalna policija bila soudeležena pri mnogih roparskih napadih. Policijski načelnik in mestni glavar sta odpuščena.
Va r š a v a , 18. oktobra. Petnajst oboroženih roparjev je napadlo blagajnika železniške postaje v Lodzu, ki je v spremstvu dveh kurirjev in dveh sprevodnikov nesel 22.000 rublje v v banko. Eden roparjev je v boju padel, vendar so odnesli denar.
Francoske finance in cerkvene umetnine.
Pariz, 18. oktobra. V včerajšnjem ministrskem svetu je poročal finančni minister o državnih financah. Leto 1906. je zaključilo s primanjkljajem 14 milijonov frankov. Ako se upoštevajo velika vojaška bremena in okolnost, da se za ravnotežje določena emisija obligacij za 57 milijonov ni porabila, mora se smatrati finančni položaj za povolj-nega. Upravno leto 1907. se bo vkljub ekspediciji v Maroko in vkljub elementarnim nezgodam v južni in srednji Franciji zaključilo s prebitkom. Tudi v letu 1908. bo mogoče ohraniti v državnih financah ravnotežje, ne da bi se nalagali novi davki, ali da bi bilo treba poseči po emisiji obligacij. — Naučni minister Br i a n d je opozarjal na tatvine v cerkvah, ki se zadnje čase množe ter namignil, da cerkvene umetnosti spravlja duhovščina iz cerkve. Zaradi tega je nasvetoval zakon, naj bi se cerkvene umetnine hranile v narodnih muzejih dotičnih okrožij.
Konec mirovne konference v Haagu.
London. 18. oktobra. V snoč-nji seji je odobrila konferenca vse zaključne akte razun švicarske rezerve. Danes zvečer se konferenca zaključi. Podpisovanje aktov se vrši jutri. V nedeljo in ponedeljek odpotujejo vsi delegat je.
Boji v Nizozemskih kolonijah.
Pariz, 18. oktobra. Nizozemska ekspedicija na otok Flores je naletela na hud odpor. Več vasi je bilo treba zavzeti po ljutih bojih. L^porni-ki so imeli 198 mrtvih.
Ali bo vojska med Ameriko in Japonsko?
London, 18. oktobra. Japonski poloficijozni časokis »Sun« je prinesel brzojavko iz Washingtona, ki razmotri va o tem, ali se pripravlja Roosevelt na vojsko z Japonsko. Imenovani list trdi, da gre celo ameriško brodovje na Filipine, kamor pošljejo težke topove in morske mine. Mor-narnici Japonske in Amerike delujeta mrzlično. Roosevelt je ukrenil prav take odredbe, kakršne je nasvetoval Mac Kinlev pred špansko vojno.
Dopisi.
Iz Železnikov. Ker nečem ustreči želji, vedno žejnega, a še bolj gotovo vedno suhega »Slovenčevega« dopisnika, mu na njegov sobotni dopis sledeče odgovarjam: Niti en dopis v >Slov. Narodu« ni izbruh onemogle jeze. še manj pa zavisti, ampak žrja-vica za prizadete klerikalne podrep-nike. Menda ni nečast, da ima »Slov. Narod«   verodostojnega dopisnika, pač pa se lahko sramuje »Slovenec«, da ima v celih Železnikih samo enega dopisnika in to takega, da bi predal ves klerikalni   Izrael za frakelj ta grenkega. Župan naj se za vso jerho-vino, kar je je pobral zadnji čas po časopisih, zahvali svojemu  sinu, ki je »Slovencev« poročevalec. Da bi župan s svojo jerhovino ugnal liberalce v kozji rog, mu še Bečkov Prime ne veruje. Pri zadnji občinski seji so ravno  liberalci,   ki  so v manjšini, ugnali klerikalce z županom vred v kozji rog. Še celo Štrajner, ki ima namazan jezik s farovškimi piščanci in Ćočovim vinom, je to pot zlezel pod klop. Da bode glede čipkarske šole — ki pa dvomim  da  bi  mogla oživiti propale   Železnike   — izgovorjena končna beseda, rečem le, da imajo za nje   ustanovitev    poleg ravnatelja Vogelnika   izključno zaslugo tukajšnji  nadučitelj   in  njegova s o -
I proga ter bivši   župan gospod F.
Kosme 1 j. Menda to ni še nikaka I zasluga, če župan ob otvoritvi te šole zleze   na   en »Franckov« zaboj in z njega vpije: »v čigavem imenu ho-eem to šolo otvoriti?« Kako je župan razsipen, se bode videlo natančno ob novem letu, ko bodo računi predloženi. Takrat naj št rajner, mesto da bi Is svojim  podedovanim premoženjem dober stal za županovo poštenost, rajši poravna primanjkljaj in potem ga bode še kak liberalec spoštoval.   Naklado  na  žganje in pivo obrača župan v kori>t občinskim revežem,   pravi   nadalje  dopisnik; to nam ni' more biti umljivo. Dočim so •pri prejšnjem županu dobivali občinski reveži gotovo vsako leto dvakrat izredno podporo, dasi ni bilo nikake posebne naklade, ne dobi danes nihče take podpore. Oče župan, katere reveže pa podpirate.'   Kar se tiče sklepa občinskega odbora radi  naklade na pivo in žganje, je bilo mogoče, da ni prišlo tako natančno v zapisnik, ker smo županu takrat vsaj površno zaupali in bi bil gotovo v tem oziru možate j še postopal, ko bi naprej vedel, da mu   bode   to   provzročilo toliko britkih ur. Za podpise na rekurzu pa i trdim, da so bili dobljeni le, ker sta jih na sleparski način pobirala Strajner in Blažkov Joža. Poskusita i naj danes kaj enakega, se jima bode v več krajih mudilo čez prag. Kar se pa tiče razpusta občinskega zastopa, bi pa človek mislil, da bodo klerikalci sami delali na to, saj se Blažkov Joža baba povsod, kjer hočejo tega prid-garja poslušati, da jim je pri bodočih  volitvah  zagotovljena  zmaga v vseh treh razredih.   Torej na noge! Dvetretjinska večina pa bode prav v kratkem   razbita,   ker sede med pobožno klerikalno večino tudi možje, ki so nevarni tuji lastnini. Tudi oče župan bode moral dati precej za žaj-fo, a mu garantiram,   da ostane navzlic temu še vseeno umazan. In Kovaški vrhi Koliko krone ste znosili k dr. Schweizerju — ki, kakor Eenove pravi, zna konsume reševati — predno je uskok Peter kaj vedel za zadevo — in še sedaj vas omenjeni zastopnik ljudstva tirja. dasi ni dosegel drugega  kot blamažo. Sedaj bi vi radi odgovornost zvrnili na njega. Jaz trdim, da ni nihče drugi pokopal Kovaški vrh. kot Strajner, ki je hodil po svete okrog starih kmečkih prav-darjev in le razsodnosti ljudstva naj se ta hujskač zahvali, sicer bi mu bil gotovo že kdo preštel kosti. Železo-obrtno zadrugo pa ni nihče drugi pokopal, kot ravno župan. Zastopnik trgovinskega ministrstva, ki ga je vodil uskok Peter, ni župana čisto nič nadlegoval   glede   delavskih moči, vprašal ga je le. če bi mogla občina za morebitne naprave, in to državne, prevzeti jamstvo. Seveda, oče v svoji omejenosti ni o tej važni zadevi nikogar vprašal in je čisto kratko odgovoril, da ne. No. zdaj pa imaš, če župan svojim soobčanom in to trpinom nič ne zaupa, kako pa bode kdo drugi. Torej ne zavijati. Sramota je pač za trg, da mu načelu je tak mož, ki občini daje tako sramotno spričevalo in to nasproti vladni osebi. Oče. to vas bode še bolelo. Sedaj pa vi »rasam   dopisnika,   kako   more Petra imenovati uskoka.1 Duša prodana, ko bi imel ti toliko značaja v sebi, kot ga ima uskok Peter, bi pač lahko nekaj veljal v trgu, in magari, da bi bil tudi klerikalec, tako pa pusti na miru | ljudi, saj te le jezi, da jim ne moreš z nobenim   poštenim  sredstvom nasproti, da te še bolj ne razkrinkajo.
Tudi uskok.
Glasovi z Jesenic.
—  Jesenice   pod klerika 1 n o - n e m š k o z a s t a v o. Cela Slovenija nima občine, kjer bi politična borba tako razjedala občinsko gospodarstvo   kakor   na Jesenicah. Pred dobrimi petimi leti je podlegla pri občinskih volitvah nemška tovarniška stranka proti  združenima slovenskima strankama. Pri zadnjih volitvah se je tudi nameravalo skupno postopanje Slaveneev. Toda to pot je zadela napredna stranka  na najza-grizenejši klerikalizem, ki ni poznal drugega  nego strankarstvo. Narodnostno vprašanje ni prišlo niti v pošte v. Vsled tega so se pogajanja razbila in posledica je bila — združitev Nemcev in klerikalcev. Tri leta se je borila slov. napr.  stranka z dvema močnima strankama in le tisti, ki je sam živel V tem boju, ve, kaj je pomenil ta boj in koliko osebne požrtvovalnosti in vztrajnosti je bilo treba. Kot radikalno narodni strankarji nismo nikdar mislili na zvezo z Nemci ter smo bili tudi uverjeni, da tega ne  store  slovenski  klerikalci v naši nevarni slovenski postojanki. Pa ravno tu se je pokazala politična in narodna korupcija v klerikalni stranki. V trenutku, ko so se razbila pogajanja   med   Slovenci,  je   bila   že tudi sklenjena zveza klerikalcev in Nemcev, delo pokojnega ravnat. Luck-m a n n a , ki je, dasi nerad, v danih razmerah vendar skoval to nečedno pobratimstvo. Od takrat so Nemci in
I klerikalci kot enotna stranka nastopali proti slovenskim naprednjakom, ter se s tem pravzaprav bojevali pro-
I ti Slovenstvu na Jesenicah. Nikdar ne bi bila slovenska napredna stranka podlegla, da ni v zadnjem trenutku priskočila na pomoč klerikalno-nemški kliki e. kr. vlada ter upravno sodišče na Dunaju, ki je v prav bengalični luči pokazalo svojo pravico-ljuhnost. Slovenski klerikalci se danes morda smejejo, ker se ne zavedajo, da so kakor brezvestni rabi j i skozi tri leta izvrševali hudodelstvo oskrombe nad slovensko narodnostjo, ker so s svojim pobratimstvom z Nemci ubijali narodni čut slovenskega prebivalstva. Klerikalci se danes domišljajo, da so gospodarji občine, dejanski pa jih bodo Nemci še nadalje prostituirali, da potom demoralizacije umorijo zadnjega zavednega Slovenca na Jesenicah. Čut sramote
I napram javnosti je zamrl med klerikalnimi voditelji na Jesenicah, zato hi bila edina rešitev iz teh za slovensko ljudstvo sramotnih razmer, da se prebivalstvo samo upre ter ugonobi ta ostudni in nenravni divji zakon Nemcev in Slovencev.
I — Občinske volitve za prvi volilni razred so se vršile v tort'k, 15. t. m. Ker se slovenski napredni volilci sploh niso volitve udeležili, so bili izvoljeni sledeči kandidatje klcrikalno-neniške zveze: Čuk Karel, kaplan; Črne Valentin, črev-Ijar; M e n c i n g e r Jožef, gostilničar; P r e t n e r Jakob, krojač; K r i-v e c Franc. ; V i 1 f a n Jožef, tovarniški uslužbenec; Klinar Jožef, tovarniški uslužbenec. Res ganljivo je bilo videti, kako so slovenski duhovniki — drugih volilcev namreč nimajo   klerikalci v  prvem razredu
I — volili skupno s pristnimi nemškimi Liberalci. Imenovanih sedem kle-rikalno-nemških odbornikov je bilo izvoljenih s sedmimi nemškimi glasovi in s 4, reci štirimi klerikalnimi. Slovenska ljudska stranka je lahko ponosna na izid teh volitev, saj je tu dosegla višek korupcije, ki ga ji ni najti para po vseh slovenskih deželah In stranka, ki se vzdržuje na površju s čifutskimi in nemškimi glasovi, hoče biti slovenska in ljudska. Zdaj je pač rešena vera in sveta cerkev. Da bi se ljudem že vendar enkrat odprle oči!
— Učiteljica E m a S c h i t-n i k je volila prav po nepotrebnem z Nemci, menda v zahvalo,   da   so jo
' pred kratkim takorekoč vrgli iz svoje službe. Nič nimamo proti tomu, če kdo neustrašeno pokaže svoje prepričanje, vendar pa se od izobražene ženske lahko zahteva toliko ponosa in konsekventnosti, da ne službuje na slovenski šoli med slovenskim prebi-\alstvom! Sapienti sat!
— Sedanji o h č i n s k i o d -h o r ima 31 odbornikov, in sicer imajo naprednjaki 8 glasov, klerikalci 6 in Nemci 16. Pravzaprav računajo klerikalci, da imajo 13 pristašev, toda to ni res. Neodvisnih in samostojnih je samo 6, vsi drugi pa so uslužbenci tovarne, ki gredo za klerikalci samo toliko časa, dokler ne zahteva tovarniško vodstvo nasprotnega. Danes je torej n e m š k o vodstvo tovarne dejanski gospodar s 1 o v e n s k i li Jesenic. In vsemu temu je kriva narodna brezbrižnost klerikalcev, ki se bojujejo za vero z — nemškimi libe-
deil '
— I n š p e k t o r O p i t z , dose-danji vodja tukajšnjega gradbenega vodstva, je prestavljen v Nov o m e-s t o na Dolenjskem, odkoder se gradi nova železnica preko Metlike v Karlovce.
— Nadučitelj Jožef M e-d i č je dobil dopust, s katerega se ne povrne več, ker je prosil za stalno upokojitev. Nastanil se je v \Vaid-hofenu na Dolenjem Avstrijskem. V par mesecih bo razpisana nadučitelj-ska služba na Jesenicah!
— Zaupen d v o g o v o r. Neposredno po občinskih volitvah se srečata na jeseniškem kolodvoru tovarniški nemškutar S k a k a č in jeseniški klerikalec Mulec. Skakač (ljubeznjivo) : Griiss dich Gott! Heu-te kann ich dir also sehon zum ersten Sieg gratulieren! Mulec (smehljaje) : Hm, kakor se vzame, župana še nimamo, liberalci imajo trde bulice in bojim se, da nas bodo motili v medenih tednih. S.: Was, ich glaube die sind jetzt so beilaufig fertig. M.: Nič jim ni zaupati in bogve, če zopet kaj ne iztaknejo. S.: Nur nicht verzagen, wir miissen deri Leuten zeugen, dass diese liberalen Schafskiipfe von der Gemeindevvirtsehaft absolut nichts verstanden haben. M.: Dobro, toda delavstvo, ki je zvesto hodilo za nami, pričakuje pečenih piščet. S.: Aber, dieses Gesindel wird sehon die Fa-briksleitung mundtot inachen, unser Direktor ist in dieser Beziehung ein ausgezeichneter Mann. Und das Gute dabei ist, dass die Tolpel von einer O rganisation keinen Begriff haben. | M.: Kar imajo, to vodimo mi klerikalci. S.: Dobro si povedal, mein lie-ber Freund. Die klerikale Partei muss nur die verlumpten Sozialdemo-kraten und Liberalen, die sogar mir
einmal so unverschamt an den Leib geriiekt sind, fernzuhalten vvissen. M.: Ne boj se, prijatelj, tudi mi vemo, kje nas črevelj žuli. S.: Weisst was, unter uns gesagt sind j a unsere Arbeiter eigentlich sa ud u mm. Drii-ben in Deutschland und Belgien geht es ganz ander zu. M.: Molči, stene imajo ušesa in tam se nama bliža liberalni Gorjanec, če sliši, da govoriva nemško, bo zopet toliko vpitja . . . G. (pozdravi prezirljivo): Na zdar! M. inS. (oba plašno) : Servus! S. (ko odide liberalec G.) : Recht hast du, vi klerikalci ste prebrisani ljudje. Also anf \Viederschauen Herr Kolega bei der Gemeidesitzung. Heil! Mulec (z globokim poklonom) : Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Oklic!
Podpisani pripravljalni odbor hotelske družbe »T r i g 1 a v« se z novim oklicem še enkrat obrača na ča-stito občinstvo s pozivom, da omogoči s podpisovanjem deležev ustanovitev hotelske družbe »Triglav«, ki se doslej radi premajhne udeležbe še ni mogla utanoviti.
Kakor znano, je pripravljalni odbor kupil v Bohinjski Bistrici krasna poslopja, v katerih se je letos hotelski obrat že izvrševal. Tudi ob Bohinjskem jezeru so že kupljena zemljišča; vse to za jako nizko ceno in da bo imel vsakdo natančno sliko o fi-nancialnem položaju, priobčujemo javnosti, koliko so stali nakupljeni objekti in zemljišča.
I. Dvoje dvonadstropnih vil z gospodarskimi poslopji in lepim parkom (bivše Ceconijevo posestvo) je stalo 78.000 K.
H. Bivši hotel železniškega ministrstva z gospodarskim poslopjem je stal 15.000 K.
111. Zemljišča ob Bohinjskem jezeru, tako na spodnjem kakor na zgornjem koncu, v obsegu okrog 35.000 m- so Mala 37.430 K 39 vin. Prenosna pristojbina, posredovanje, notarske in zemljemerske pristojbine za vse skupaj pa 7489 K 39 vin., torej znaša nakup s stroški in pristojbinami 137.919 K 49 vin.
Strokovnjak in sodno zapriseženi cenilec je pa cenil posestvo pod I.) 130.000 K in posestvo pod II.) 70.000 K, torej skupaj 200.000 K proti čisti kupnini 93.000 K.
Nakupljena poslopja so se primerno adaptirala za hotel z restavracijo in za letoviška stanovanja in so vsa adapeijska dela z uredbo parka, instalacijo razsvetljave, vodovoda in hišnega telegrafa stala 28.380 K 82 vin. — Popolna oprema vseh poslopij s pohištvom, perilom, gostilniškim in kavarniškim inventarjem in petih kuhinj je stala 44.077 K 43 vin. Račun reklame, pisarne, agitacije in uprava hotela ter davki in zavarovalnina znaša pa 6126 K 58 vin., torej vsa potrebščina 216.504 K 32 vin., pri čemer niso vštete obresti za glavnico, s katero se je vse to pokrilo.
Da se torej ustanovi družba, ki bo vse to prevzela, je potrebno, da je podpisanih za 250.000 K do 300.000 kron deležev, ker se mora imeti nekaj obratne glavnice. Iz povedanega je razvidno, da se je prav ceno vse nakupilo in da se bo podjetje spričo velikanskega navala tujcev v Bohinj tudi v knpčijskeni oziru dobro obneslo in obrestovalo.
Iz načrta pravil za hotelsko družbo »Triglav« navajamo najvažnejše točke.
Namen družbe je v prvi vrsti v Bohinju graditi hotele in kopeli, skrbeti za prometna sredstva in za druge tujski promet pospešujoče naprave. Ima pa pravico razširiti svoje delovanje tudi na druge slovenske pokrajine. Osnovna glavnica sestoji iz od posameznih družabnikov polno vplačanih deležev v skupnem znesku 300.000 K. Deleži znašajo 500, 1000. 2000, 3000, 5000, 10.000 in 25 tisoč K.
Za vsakih vplačanih 500 K se ima pri glasovanje en glas.
Vsak družabnik jamči samo za svoj delež in so vsaka naknadna plačila izključena.
Pripravljalni odbor po ureditvi lepega podjetja še enkrat vabi vse rodoljube k pristopu, in sicer določuje zadnji rok — 15. decembra t. 1., do katerega časa je treba prijaviti pristop in tudi vplačati naznanjeni delež. Ako se pokaže, da podpisana vsota ne zadostuje za ustanovitev družbe, tedaj ne bo drugega kazalo, nego krasno osnovano in udobno urejeno podjetje prodati, in kaj lahko se zgodi, da bi prišlo v tuje roke. Tedaj tudi ne bo pomagalo pritoževanje, da se tujec bogati na naši zemlji, da izkorišča bogate vire tujskega prometa v naši gorenjski Švici, kajti krivi bomo sami, ker smo premalo podjetni.
Prosimo torej v prvi vrsti one denarne zavode, ki še niso pristopili, da pristopijo z večjimi zneski, kakor tudi že pristopivše, da zvišajo svoje deleže.
Dalje opozarjamo tudi vse posamezne osebe, da omogočijo ustanovitev družbe z veliko udeležbo. Na ceni
podlagi osnovano podjetje in obilen obisk tujcev že letov (čez 500 iz vseh evropskih držav), ko se je z reklamo šele sredi sezone pričelo, jamči vsem udeležnikom, da je pričakovati tudi dobro obrestovanje naložene glavnice.. Pokažimo vsi malo več podjetnosti in rodoljub j a in začetek bo storjen, da si počasi zagotovimo vse pridobitne vire tujskega prometa na svoji zemlji.
V Ljubljani, 16. okt. 1906.
Za pripravljalni odbor hotelske družbe »Triglav«:
Ivan Hribar. Dr. V. Gregorie.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 19 oktobra.
— Vseslovenski   trgovski shod.
Z vseli strani slovenske domovine pribite jutri v stolno mesto Ljubljano slovenski trgovci, da se posvetujejo o svojih stanovskih potrebah in koristih ter o organizaciji slovenskega trgovstva v svrho skupnega in enotnega dela. Za nas Slovence je zavedno, izobraženo trgovstvo največjega pomena v narodnem in gospodarskem oziru.. Fspehi, ki jih bo rodil ta shod, bodo obče koristi za VSC
slovenstvo. V tej zavesti pozdravljamo ta shod in kličemo vsem udeležnikom presrčno dobro došli, iz razprav tega shoda spoznajo tudi širši krogi važnost slovenskega trgovstva in želeli bi, da bodo ti krogi odločnejše kakor doslej izvajali konsekvence tega spoznanja, ki so izražene vse skupaj v starem, a še vedno ne dovolj nvaževanem geslu »svoji k svo-j i m«. Gospodarska emancipacija slovenskega naroda, ki jo proklamira navedeno geslo, je ena najvažnejših nalog, kar jih je rešiti, če hočemo narodu zagotoviti eksistenco. Ta emancipacija se pa da izvršiti le s tem, da se slovensko kupujoče občinstvo dosledno drži slovenskih trgovcev in obrtnikov, slovenski trgovci in obrtniki pa ravno tako dosledno zopet samo slovenskih in slovenskih velet r-žcev ter industrijalcev. Velik del moči, ki jo imajo Nemci in Italijani nad Slovenci, izvira od tod. da podpira slovensko občinstvo nemške trgovce in obrtnike, slovenski trgovci in obrtniki pa zopet nemške, oziroma italijanske veletržce ter industrinlce. Cilj našega skupnega dela bodi. spraviti vse doba vi j en je potrebščin slovenskega občinstva, konsumentov, trgovcev in obrtnikov v slovenske oziroma slovanske roke. Na slovenskih tleh naj nima nihče zaslužka, kdor ni Slovenec. V to ime želimo trgovskemu shodu kar največ uspehov.
— »Tagespost« v Gradcu ima precej dotike z ljubljanskimi Nemci. Posebno takra.t, kadar biva grof Barbo v Ljubljani. Komaj se je ta ravnokar povrnil s svojega letovišča, že se začenja vzdigovati ponižno klasje ljubljanskih dopisov na gredicah tetke v Gradcu! Tako izvemo marsikaj mičnega. Na primer, da je meso stare vidre jako okusna postna jed in da zategadelj ljubljanski Nemci mirno pričakujejo, da se vidre po naših vodah ne bodo preveč pomnožile, ker je ravno v deželi preveč potreb po okusnih postnih jedilih! Najbolj se pa dopisi v »Tagesposti«, kateri so pisani v ti Barbovi dobi — če smemo najnovejšo dobo renesanee kranjskega nemštva tako imenovati — odlikujejo po sramežljivi, pa vendar usiljivi ljubezni do našega klerikal-stva. Kar stori napredna stranka, je vse nič, nasprotno pa je po mnenju dopisnika kranjskih Nemcev vsak dihljaj naših ultrainontancev vihar, ki pretresa celo kranjsko deželo. Do-pisunček leži kar na kolenih pred gigant ičnimi čini kranjskega klerika 1-stva; vse se mu vidi na tem polju občudovanja vredno, vse in tudi najmanjša za devica mu imponira, in ni ga klerikalnega shodka, katerega bi s slavo ne razbobnal v svoji »Tagesposti«. Tako malo (ličnega klečepla-
stva še nismo kmalo opazili v našem političnem življenju in skoraj gotovo je, da bi kranjski Nemci, če bi šlo vse po volji »Tagespoštinega« ljubljanskega dopisnika, prav kmalo in do zadnjega možička zlezli hi izginili v dr. Susteršičevih širokih črevih. No, končno bi našim Nemcem, če -i sami nič boljšega ne žele, tudi mi privoščili tako gomilo! Ker pa naše uči-teljstvo dosedaj še ni hotelo zlesti v omenjena Široka čreva, jih ima dopisnik kranjskega nemštva posebno na piki. Zadegadelj popisuje s posebnim zadovoljstvom neki ohskurni shod klerikalcev v Radovljici, na katerem je nekaj zabitih glav padlo po našem učiteljstvu ter mu grozilo z obglavljenjem. To pa je zelo všeč našemu nemškemu dopisniku in kar strinja se s klerikalci, da je naprednemu, že itak lačnemu učitelju s političnih ozirov vzeti še zadnjo drobtinico beraškega vsakdanjega kruha! In med vrstami se nekako namiguje, da se naj krvava ta praksa prenese tudi v deželni šolski svet! Da je kranjsko nemštvo globoko padlo, vemo od tedaj, ko so se Johannu Kre-
garju na peta obešali, da pa hoče še globokeje pasti, o tem nas prepričujejo dopisi v graški »Tagespošti«. Vzlic temu pa mi s hladuo krvjo stojimo nasproti ti metamorfozi: tudi v politiki je nekaj živalic, katere hočejo vsak«) leto spremeniti svojo kožo! Kam je prav!
— Prst božji? Visoko je včasih nosil glavo dvorni svetnik Fran Šu-klje. Njegova ošahnost je bila velikanska in je tekmovala samo z njegovo urnebesno domišljavostjo. Nihče mu ni bil enak, nihče ni bil vreden, da bi bil smel povzdigniti svoje poglede k njemu. Iz te domišljavosti je izvirala izredna predrznost vsega njegovega nastopanju tako v zasebnem, kakor v javnem življenju, in ki je bila tako velika, da se je ustavljala samo pred kronanimi glavami. Tedaj
je ves svet vedel in je bil prepričan, da je ta drznost in domišljavost bolestna in zdravniki so našli zanjo tudi primerei] izraz. Rekli so, da ima Šuklje megalomanijo. Toda — na svetu se vse izpreminja in kakor se je izpremenil Šuklje, ko je iz liberalca in popožrca postal klerikalec in tercijal. kakor se je i/premeni! njegov značaj, tako so se izpremenila tudi njegova svojstva. Kdor pride danes v dotiko s Šuklje jem, se mora nehote vprašati: Kaj je to tisti arogantni in prepotentni šuklje, čigar drznost in domišljavost ni poznala nobenih mej Šuklje je namreč dandanes plah in boječ in ponižen. Nikjer se ne upa nastopiti, še ponižno se ne upa več govoriti z ministri, ogiba se vsemu svetu in nvideva, da je majhen, ničev in brezpomemben. Kdor se povišuje, bo ponižan. Zopet so zdravniki tisti, ki so nam pojasnili ta fenomen. Nekdanja Šukljejeva megalomanija se je sprevrgla v svoje nasprotje, pravijo zdravniki, in imenujejo sedanje Šukljejevo stanje ni ikro 111 a n i j o. Pomiluje dostavljajo, da je tudi to bolezen. Mogoče, da imajo zdravniki prav, mogoče je pa tudi. da imajo prav tisti, ki sodijo, da je prst h o ž j i potipal gra-šeaka na Kamnu.
— K Voltovi klofuti. Iz pravniških krogov se nam piše: Včasih sem mislil, da je še nekaj jurista v meni. Ali sedaj sem se prepričal, da sem na tem polju revček in da niti za § 411. kaz. zak. ne veni. kaj je pravica. Ce bodemo imeli še kako Stojčevo ali Drenikovo afero, bojim se, da se mi še v glavi zmeša! In kdo bi se temu ne čudil ? Ce dr. Stoje, ta specialist na polju pestislovja. z vso vnemo svoje dovršene vednosti koga vseka, da mu obraz zateče in da se mu cvika r skoro v oko zasadi — to ni nič. To posebno po § 411.. in tudi po § 430. kaz. zak. ni nič! Dr. Stoje je kot klofutar imun, dr. Schuster. sodišče in državni pravdnik mu dajo prav, da oteklina ni niti vidno znamenje, niti to ni nasledek, ki bi spadal pod § 411. kaz. z.! Cisto drugačen je pa položaj, če ubogi naš Dreni k, ki v svojem življenju še nikomur nič zalega storil ni in ki je vzlic temu pri veselici »Ljubljane« bil pred celim katoliškim svetom postavljen na sramotni oder. vzkipi in napravi mu lo konkurenco dr. Sto jen! Sam dr. Stoje pribiti z izbornim spričevalom pred sodišče ter si rokovnjaško izreče, da je dan slučaj § 411. kaz. zak., ker je bil Voltov nos »odznotraj« dvakrat počen! In spričevalo je obveljalo, ne da bi se zaslišal dr. Schuster, ki tiči v rezervi za vsakim Stoj če v i in udarcem! In sedaj vidite, da jc* pravi čudež, da se mi ne zmede! Človek bi mislil, da je pravica ena in ista, pa kakor sedaj vidim, velja ^ 411. za Dre-ni kove ne pa za Stojčeve udarce! Veseli me pa pri tem, da je dr. Schuster sedaj tudi malo blamiran, ker se je v najnovejšem slučaju izkazalo, da ga nimajo za strokovnjaka pri vsaki klofuti. Najbolj flegmatičen je pri tem državni funkcionar, on je zadovoljen tako z eno kakor z drugo razsodbo. Morda bode najbolje, če se tudi jaz postavim na to flegmatično stališče. Potem se mi vsaj v glasi zmešalo ne bo! —r.
— »Kaj hočemo?« Pečali smo se že z »Mirovim« člankom tega naslova. Takih gorostnsnosti in budalosti menda sploh še nismo v nobenem slovenskem časopisu brali, kakor jih je nagroinadil v tem v slabi slovenščini pisanem članku znani g. Valentin Podgorc, ki je na Koroškem poleg g. dr. Brejca glavni reprezentant naj-ohskurnejšega klerikalizma in eelo-tizma. Zdaj nam hoče ta nesrečni človek dokazati, da so Nemci, odkar je nastopil — Luter (!), izgubili svojo ekspanzivno moč. da pa »krščanskih Nemcev« ne smemo »dražiti z nekim radikalizmom«, (!) da moramo previdno mešetariti kakor kaki — trgovci itd. itd. Kaj za boga pa imamo Korošci od nemških koroških klerikalcev (te menda misli Podgorec pod »krščanskimi Nemci«), kakšno moč pa imajo ti v deželi? Kaj so nam pripomogli pri zadnjih volitvah? Prav nobene koristi nimamo od njih, nasprotno, zatajili so koroške Slovence, kjer so jih mogli, — celo »Mir« je to svoj čas konstatirah Drugi slovenski koroški mandat je bil odvisen od nji-
hovih glasov v odseku za volilno reformo, — glasovali so proti temu, tla se da koroškim Slovencem drugi mandat, dasi jim gredo po številu trije. Tako pravične so se izkazali ti, od Podgorca obožavani »krščanski \emci», ki (Jrafeuauerja niti ne priznavajo kot slovenskega poslanca in ga kar štejejo za svojega poslanca, dasi od > krščanskih Nemcev« ni dobil niti deset glasov. Ni za las se v oziru ne razločujejo od nemških nacionalcev. Prizanašajte torej, slavni novi redaktor »Mira«, s takimi prot i narodnimi in obenem nelogičnimi članki koroškemu slovenskemu ljudstvu, ki potrebuje drugega čtiva. Sicer pa so vsi Korošci, ki samostojno mislijo in ne prisegajo slepo na Mir«, — in takih je mnogo — edini, da tako nenarodno in neumno še ni pisal »Mir«, odkar izhaja; je pač prišel v skrajno zelotske roke! Veselemu in živahnemu slovenskemu koroškemu  ljudstvu prepoveduje — čujte!
veselice in plesanje!! To ljudstvo, ki itak ne mara klerikalne politike, se bo s tem še bolj odtujilo, /'vito ni čuda, da naročniki pošiljajo »Mir« nazaj. Kaj poreče k temu tisti lic! koroške slovenske duhovščine, ki se po svojem navadnem mišljenju še razločuje od kranjskih zelotov ill od Podgorca, tisti del, ki se ne bo dal nikdar prepričati, da »krščanski Nemci« Slovencem niso nevarni Gospodine Podgorc, le tako naprej! »Krščanski Nemci« nas bodo gotovo rešili narodnega pogina in le »dražite« raj še mesto nemških klerikalcev, ki so brez moči in veljave, — nemške nacionalce, ki imajo moč v deželi, — s svojim pretiranim klerikalizmom! Kam plovemo, »kaj hočemo« l
— Tu je treba od pomoč i. Opra-viteljstvg mestne bolnice v Trstu dopisuje tudi slovenskim občinam le v italijanskem jeziku. Kako s tem dela občinam gin o t n o š k o d o , priča naslednji slučaj. Občina Dolenja vas pri Senožečah je dne 24. junija poslala reveža Antona Breščaka v tržaško bolnico. Tam so spoznali, tla je Hreščak neozdravljiv in zato je bolniško upraviteljstvo pisalo 18. julija okrajnemu glavarstvu v Postojni, naj obvesti županstvo v Dolenji vasi, naj pošlje v 1 0 d n t1 h po Hreščaka. Dopis je bil italijanski. Sicer hi bili lahko v Postojni dobili človeka, ki zna italijanski, a sv. Birokracij kaj takega ne dopušča. *_M. julija je dospel dopis v Postojno. Okrajno glavarstvo ga jo poslalo deželni vladi v Ljubljano, da dopis prestavi. V Ljubljano je dospel dopis 30. julija, ko je bil skoro že potekel termin, v katerem naj bi občina poslala po Hreščaka. Dopis je celili 2 3 vrst dolg, naravno je torej, da so ga pri deželni vladi tudi celih 2 3 d n i prelagali, predno so ga poslali v Postojno, je pa tudi trajalo nekaj časa. No, tudi pri okrajnem glavarstvu je dopis ležal precej časa, zakaj šele d n e 1 i), s e p t e m h r a so tam zapisali na akt veletežko rešitev, ki se glasi dobesedno: »Županstvu Dolenja vas na znanje.- - Z dne IS. julija datirani. 23 vrst dolgi dopis je priro-mal v slovenskem prevodu 25. septembra v Dolenjo vas, 25. septembra je izvedelo županstvo, da mora v 10 dneh od 18. julija poslati po Hreščaka. Razume se, da je bil Hreščak med tem že davno doma, prepeljan na občinske stroške, ki so narasli na 23 K 80 vin. Ko bi bilo županstvo dobilo dopis pravočasno, bi bila imela občina 8 K stroškov. Z računom za stroške se je istotako godilo. Kaj tu ni odpomoči ?
— Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo nekaterih hišnih posestnikov iz Ljubljane proti sklepu deželnega odbora, s katerim je ta odklonil davčno oproščenje pri novih stavbah, ker bi se to oproščenje moglo le potom zakona izreči.
— Celjski Nemci pogoreli. Suoči je državno sodišče izreklo razsodbo na znano pritožbo slovenskih hišnih posestnikov v Celju proti celjskemu občinskemu svetu, da v mestu ne sme biti drugih javnih napisov, tudi na hišnih tablah ne, kakor nemški. Državno sodišče je razsodilo, da so se s tem sklepom kršile Slovencem v paragrafu 19. drž. tem. zakona zajam-čene pravice glede jezikovne ravnopravnosti, ker je na Štajerskem slovenščina v deželi navadni jezik, katerega raba v javnem življenju se ne more nikomur prepovedati.
— Novice z Iga. Piše se nam z Iga: V sobotni številki »Slovenca« je lažnivi dopisnik tega lista nagroinadil nebroj laži in psovk v zadevi županstva in bodočih občinskih volitev na Igu. Da izve občinstvo, kaj je resnica, naj podamo malo sliko dogodkov, ki so se vršili 2. oktobra zvečer. Mimo župnišča pride svojim potom Malčkov Miha, ko je ravno župnik razsajal nad organistom in mu vzel cerkvene ključe. Miha je ravno pel znano narodno pesemeo: »Vsaki fant 'ma ljubico — fajmošter pa kul.ar-co.« Župnika, ki takih pesmic ne posluša rad, je to razjezilo. Napadel je Miho in ga s tako silo vrgel ob tla, da je Miha obležal nezavesten. Nato je prihitela žnpnikova  kuharica in
je Miho polivala z vodo. To so videle različne priče. Občinski svetnik Ivan Gerbec se je usmilil reveža in ga poslal k zdravniku, ki je tudi napravil spričevalo o poškodbi. Zdaj se župnik trudi, da bi u tekel zasluženi kazni. Enkrat se mu je to že posrečilo, ko je bil obsojen zaradi kriv e prisege. Seveda je bilo to mogoče samo pri nas, zakaj kadar trel-a pri nas d a h o v n i k u stopiti na kurja očesa, tedaj se pokaže šele prav jasno, da smo v Avstriji. O zdravnikih in sodnikih, oziroma o njih izjavah in sodbah v tem slučaju bo že še prilika govoriti. Prvo kar je župnik storil po opisanem dogodkn z Miho, je bilo, da se je s svojim adjntantom Petračem peljal v Ljubljano. Potem pa sta stopila v akcijo dva njegova prijatelja. 3£er-kun je podkupoval Malčka s 5 K, Skubljeta pa z 2 K. da naj nič ne govorita o napadu. To potrde lahko priče, sicer pa ima vso stvar že sodišče v rokah. Ce obljublja ^Slovenec« novih napadov, naj bo zagotovljen, da tudi mi ne bomo molčali. Gradiva imamo dovolj in razkrili bomo reči, ki dr. Mauringu nikakor ne bodo ljube. Kar se tiče župana Zdravje, povemo le toliko, da ni župana nihče priganjal radi razpoložitve volilnih imenikov, marveč je to storil po naročilu e. kr. okrajnega glavarstva, ki vsakemu županstvu brez izjeme naroči, kdaj mora razgrniti volilne imenike. Tudi za zadevo Malčkovega Mihe ni župan nič vedel, dokler mu niso drugi povedali, a pri klerikalcih velja načelo, da mora vedno vsega kriv biti naprednjak, vsi drugi pa morajo biti nedolžni.
— Umirovljenje. Sodni pristav g. Kvgen pl. T r I) u h o v i č je umirovljen na svojo lastno prošnjo po jedva 231etnein službovanja, ker mu je presedalo dosledno krivično posto panje proti njemu. Žalostno, a resnično!
Iz gledališke pisarne. Jutri,
v nedeljo popoldne (nepar) se uprizore Schillerjevi „Razbojnik i" kot ljudska in dijaška predstava ob znižanih cenah. Karla Moora igra gosp. H a as en, Franca Moora gospod Dra-gutinovič, starega Moora gospod Danilo, Amalijo gospa Borštnikova. Nastopi vse dramsko osobje in ves moški operni zbor. — Zvečer (par) se ponovi Henry Bernstei-nova tridejanjska igra „Tat" z gospo Kreisovo in gosp. Haase-nom v glavnih vlogah.
Slovenskega gledališkega društva izredni občni zbor bo, kakor že enkrat omenjeno, danes ob 6. zvečer v mali dvorani „Nar. doma". Ker je ta občni zpor odločilen za obstanek slovenskega gledališkega društva, od katerega je odvisna bodočnost in osoda slovenskega gledališča sploh, naj bi se ga udeležili vsi prijatelji slovenskega gledališča, te vel evažne kulturne postojanke slovenskega naroda.
Slovensko gledališče. Henry Bernsteinov „Tat", ki seje predstavil dne 18. t. m. na slovenski pozornici, je drugo njegovo delo, katero mu je pridooilo slavo in mu razneslo ime po svetu. Njegovo delo „V stiski" smo imeli priliko lani videti, in sodeč po celotnem vtisu, je to vsekakor mnogo silnejši, dramatično in etično višje stoječi umotvor od „Tatu". Dejanje v tem Bern s teine vem delu je navadno. To je drama mladega zakonskega para, ki uživa v svoji ljubezni, mož in žena gorita v ognju erotičnih čuvstev, in v družbi ne nehata pred svetom menjavati ljubavne poglede in poljube. Soprog Voysin je lahkoživec, ki se je, naveličan naslad svobodne mladosti, poročil. On je prijatelj Legardesev, ameriškega bogatina, ki pa živi na svojem francoskem gradiču, in tam sta soproga Voy-sin njegova gosta. Gospa Lagardes dela zelo neskrbno z denarjem in meče denar v slabo zaprte predale in kmalu opazi, da ga ji izmika tuja roka, in mož Lagardes prešteje, daje moralo zmanjkati okrog 20.000 frankov. Lagardes hoče najti tatu in v ta namen pokliče na svoj grad gospoda Goudoina, prejšnjega preiskovalnega sodnika, sedaj detektiva, in njegovi bistrovidnosti se posreči odkriti sled tatu. Osem dni se mudi na gradu, in že je na cilju: Imenuje Fernanda, sinu okradenca, da je krivec. Mladostni grehi njegovi in izgube v igri so ga spravile v slabo luč in pokazale detektivu napačno sled. Ogorčen zasliši oče to izpoved, njegova druga žena, madame Legardes, se topi v solzah, gosta Vovsin čutita kot lastno nesrečo ta udarec. To žalost in potrtost še poveča Fernandova samoob-tožba, ki trepetajo prizna svojo krivdo, ali privatna polioija je zmotljiva kot državna. Fernand ni tat. — V drugem dejanju smo v spalnici Voy-sinovih. Spravljata se k pokoju. Zopet slišimo ljubavne, strastne besede, poželjivo opazuje mladi soprog klasno rast svoje kipeče žene, a v tem mu pride na misel odkritje Goudoi-novo, da se vse ključavnice v gradu da]o lahko s nožem odpreti. Pod tem
vtisom odpre kot nehote predal svoje žene, in v roke mu pade njena denarnica V njej najde 6000 frankov, vzbudi se mu strašen sum, in polagoma se odkriva krivda gospe Voy-sin, ki slednjič prizna, da je ona tatica. Jemala je denar samo za to, da si nabavi toalet, krala je iz ljubezni do soproga, da bi mu bolj ugajala. „In Fernandu zakliče soprog, zopet neveren. Žena Marija Lujiza se vije bolestno na tleh, in mož ve sedaj, da ima v Fernandu svojega Ijubav-nega tekmeca, ki je prevzel krivdo tatinske gospe iz ljubezni. Ćuti se izdanega, onečaščenega, razžaljenega na smrt, ali lepe roke Marije Lujize se ga ovijajo, in ne more k Lagardesu, da odkrije, greh svoje žene. Noč prebijeta bede, oči v oči, Marija Lujiza se namerava vreči skozi okno, ako bo prestopil mož prag spalnice. Odtu nadalje drama rapidio pada in se razblini v banalen konec. Lagardes sklede svojega sina poslati v Brazilijo, Ganjena od njegove bolesti in pod vplivom svojega soproga, prizna Marija Lujiza svojo krivdo. Bogati francoski grašeak ravna s tatico s patetično pozo, in delo se konča s tem, da mestu Fernanda odideta soproga Vovsin v Brazilijo, da začneta novo življenje. — To je snov te efektne detektivne drame, ki skuša delovati in vplivati na gledalca s starimi sredstvi, čudovito tehniko in blesteČim dijalogom. Bernstein se naslanja v tej drami oči vidno na Sardouja, ki je napisal tudi veseloigro „La piste", v kateri se zaljubljenec izda za tatu, da reši ljubljeno ženo. Zanimivo je, da je Bernstein sin hčere Dumasa mlajšega in da ima ž njim zlasti glede dramatske teiinike mnogo skupnega. „Tat" je krasno delo moderne francoske dramatike, ki teži v prvi vrsti za zunanjim efektom, a je hkrati globoko psihološko in duševno. Etično ne stoji drama visoko a zato je polna psiholoških fines, ki izdajajo, da je avtor fin psihološki opazovalec, ki razpolaga zaeno z nenavadno tehniko. Tako je prvo dejanje polno napetosti, čeprav je sredstvo, s katerim je pisatelj to dosegel, precej navadno. — Splošen vtis, ki ga je napravila predstava „Tatu" na slovenskem odru, je bil nad pričakovanje lep in harmoničen, inscenacija vrlo okusna in elegantna, a naštudirana ni bila dovolj. Umetniško najvišje je stala ga. Kreisova v vlogi madame Voysin, ki je pogodila s pravim čutom značilne momente slepo zaljubljene žene, ki jo vodi v zločin. V drugem dejanju, v spalnici, je njena igra bila malone popolna, ker ni igrala, ampak živela. Zadela je pristno tragična in pretresljiva čuvstva, in veseli nas, da imamo v njej tako nadarjeno umetnico. — Soproga Voysina je igral g. Haas en z vebko rutino in spretnostjo, a ostal je bolj na površju in se ni toliko v topil v dušo svojega junaka. V drugem dejanju se je videlo, da se g. Haasen ne čuti v spalnici, da ni doma, ampak le na odra, zapet do vratu in kot bi se bal, da ne pokvari svoje črne obleke. Gospa Borštnikova je stala na svoji priznani umetniški višini, igrala je z gorkim čuvstvom in eleganco. Gosp. Dragutinovič je imel časih lepe momente, a le prerad je padel iz vloge in zato ni bila njegova igra zaokrožena. V L dejanju ni veljal, govor mu je hotel zveneti hrvatsko. Premalo sta karakterizirala svoji vlogi gg. Danilo in Nučič, ker si pač nista vzela truda, dasi je „Tat" vreden največje pozornosti. Želel bi, da bi bil pri skušnjah navzoč kak Slovenec, da bi igralce navadil prav izgovarjati (otročarije) Gledališče je bilo dobro obiskano in občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo lepi uprizoritvi.
Simon Gregorčičevo javno knjižnico in čitalnico v Vegovih ulicah št. 2 je obiskalo tekom preteklega tedna, t. j. od 12. do 18. oktobra skupno 589 čitateljev. Povprečni obisk je znašal S3 oseb na dan.
Tvrdka J. Perdan je izročila „Družbi sv. Cirila in Metoda" kot donesek iz prodaje vžigalic zopet znesek 1500 K.
Gospod Oroslav Bernatovič, vodja I. angleškega skladišča oblek na Mestnem trgu je poslal Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev izredno podporo 10 K, za kar se mu društvo prisrčno zali valj uje.
Zabavni večer „Narodne čitalnice" se prične danes točno ob pol 9. zvečer, na kar se slavno občinstvo opozarja. Ker je spored velezanimiv in raznovrsten, je pričakovati kar najlepše udeležbe, zato naj tndi nihče ne zamudi kake točke s katerih proizvajanjem se, kakor rečeno, prične takoj ob določeni uri.
Mestni dekliški licej in višja dekliška ŠOla. V I. r. liceja se je sprejelo 39 gojenk. Višja dekl. šola jih šteje 160 in sicer I. A. 39,1. B 40, II. 49 in HI. 32. Pedagogiški tečaj ima 30 gojenk, trgovski tečaj pa 43. Vseh skupaj je torej 272. Na obeh
zavodih poučuje 98 učnih moči med temi 6 dam. Zasebni I. r. ljudske šole, ki ga vzdržuje „Mladika" ter je sedaj nameščen v mestnem dekliškem liceju, ima 24 učenk.
Plesne vaje priredi, kakor že omenjeno, pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" vsako nedeljo in praznik od 3—7. ure popoldne v svojih društvenih prostorih. Ker pa v nedeljo, dne 13. t. m. vsled nepričakovanih ovir ni bilo mogoče imeti plesne vaje, naj blagovolijo gospice in gospodje priti v nedelio, dne 20. t. m. („Nar. dom", I. nadstr., desno)
Podrobno poro ilo (tiskano) o mednarodni tekmovalni telovadbi v Pragi je dobiti pri predsedstvu „Slovenske Sokolske Zveze" po 50 vin. komad. Kdor želi imeti iztis, naj pošlje na predsedstvo 50 vinarjev v znamkah.
Izredno zanimiva razstava v dež. muzeja Rudollinumu. Na gornjem hodniku dež. muzeja je prirejena zelo zanimiva razstava slik in risb slavnih starih in novodobnih mojstrov. Razstavljeni so le posnetki, ki so izgotovljeni mehaničnim potom. Dela je razstavil dvorni umetniški grafiški zavod I. L5wv na Dunaju. Vstopnina je 20 v. Naj bi razstavo, o kateri prinesemo v ponedeljek daljše poročilo, posetilo Čim največ občinstva. Dohod je z Blei\veisove ceste.
Javen železničarski shod je bil snoČi v salonu restavracije „pri Levu" ob navzočnosti kakih 180 železničarjev. Na dnevnem redu je bilo poročilo strokovno zadružne že-lezničarske zavarovalnice proti nezgodam. Predsedoval je shodu sodrug Skerjanc, poročilo je pa podal sodrug Vabič z Dunaja v nemškem jeziku, kar je v glavnih potezah ponovil sodrug PetriČ v slovenščini. Obširno je govoril prvi govornik Vabič. Šele 1. 1888. je izšel zakon proti nezgodam na železnici in 1. 1S94 je bil razširjen in spopolnjen. Mnogokrat se zgodi, da je poškodovanec prikrajšan pri dobivanju svoje rente, kar se dogodi, če niso bile naznaujene vse njegove poškodbe, česar si je v premnogih slučajih sam kriv, vzrok prikrajšanja je pa tudi železničarjem neprijazen odbor zavarovalnice. Zato naj železničarji volitev v to zavarovalnico ne puščajo v nemar, ampak naj se jih udeleže in volijo svoje ljudi, o katerih vedo, da bodo zastopali njih koristi. Zdaj se je dogodilo, da so neusmiljeno delali s poškodovanci zlasti gotovi zdravniki, ki so bili le v službi železniške uprave in so gledali, da so ubogemu železničarju od-ščipnili Čim več procentov pri renti. Uveljaviti se mora zakon, da kdor je enkrat stalno upokojen, dobi tako rento, da bo mogel preživiti sebe in družino. Potem je gjvoril sodrug Petrič, ki vidi v Ljubljani za železničarje nevarnost v „starikavi" liberalni stranki, ki pri bodočih volitvah v zavarovalnico lahko vsili železničarjem kake ljudi, ki jih bodo ravno tako zastopali kot svoj čas krščanski socijalci. Ko je sodrug Vabič raz-jasnjeval nato postavna določila zakona proti nezgodam in se je govorilo o drugih manj važnih rečeh, je bil shod končan.
Gosp« Karel Kytka, asistent na drž. železnici in inženir je nam poslal to-le pismo: V štev. 232. vašega cenjenega lista je nekdo v drugem članku, naslovljen -N a ljubljanski postaji c. kr. državnih železnic" omenil tudi mojo osebo z besedami: ..Neki Kittka ne zna skoro nič slovenski". Na to naj pripomnim samo tole: Resnica je, da nisem rojen Slovenec, temveč eh-Slovan, tega dejstva se tudi nisem nikdar nikjer sramoval. Vedno in povsod sem se trudil, da se naučim slovenski, in to se mi je tudi posrečilo. V politične stvari se pa nisem nikdar vmešaval in se tudi ne bom, ker moja skrb je, da pravilno opravljam svojo službo.
Popolni obrtni red z vsemi
spremembami, ki so se izvršile v zadnjem času, priobčuje „Državni zakonik**, ki je izšel včeraj v slovenski izdaji. Kdor si naroči to številko, bo imel v rokah ves avtentični obrtni red.
Razpisane ustano e. S pričet-kom prvega semestra šolskega leta 1907/8 se bode podelilo devet mest Josip vitez Grorupove ustanove za gojenke višje slovenske dekliške šole v Ljubljani po 386 K na leto. Pravice do užitka te ustanove imajo pridne gojenke omenjene šole, in sioer: a) slovenske deklice, ki so z ustanoviteljem v sorodu; b) ako bi teh ne bilo, deklice slovenskih, oziroma hrvaških staršev iz Kranjskega, Štajerskega, Koroškega, Primorskega (to je iz Trsta, iz Goriške in iz Istre), iz Reke in iz hrvaškega Primorja; o) ako bi tudi teh ne bilo, deklice drugih slovanskih rodov sploh. Pravica podeljevanja pristaja ustanovitelju. Prosilke za ta ustanovna mesta naj svoje s krstnim ali rojstnim listom, z ub osnim listom, z z dr a v ni -
(Dalje v prilogi).
2. Priloga „Slovenskomu Naroda" št. 243, dne 19. oktobra 1907.
škim spričevalom, s spričevalom o cepljenih kozah, nadalje s šolskimi spričevali o poslednjih dveh semestrih i u ako prosijo za ustanovo na podlagi sorodstva, z zakonitim rodovnikom opremljene prošnje vlože najkasneje do 15. novembra 1907 potom šolskega ravnateljstva pri o. kr. deželni vladi v Ljubljani.
Stavbe na kolen v Notranji gorici na ljubljanskem Barju. Že 1. 1905. je deželni muzej s poskusnim kopanjem konstatiral novo naselbino iz kamene dobe v Notranji gorici. Zasluga notranje-goriškega župana g. Ivana Kvišarja, ki je prvi opozoril n* utijabe, je, da se je pričelo znanstveno raziskavanje letošnjo jesen. Hvala gre Kranjski hranilnici, ki je velikodušno poravnala stroške kopanja. Posrešilo se je zaslediti ognjišče in delavnico, v kateri je ležala množina neobdelanega kamenja, ki si ga je delavec pripravil; okoli je ležalo vse polno obsekanih in obdelanih kosov anrfibola, kresilnika in jaspisa, iz katerih so izdelani razni noži in puščice. Iz raznega kamenja so izdelane žrnve, brusilni kamni, krogle, kladiva in sekire. Obdelanega rogovja, kladiv iz krone jelenovega rogu, stre-lic, bodal in šil se je našlo obilo število. Lončeno posodje je izdelano iz navadne, z zelo drobnim kremenčevim peskom pomešane ilovice, slabo žgano in preprosto okrašeno z zarezami, bradavicami in vrstami razno stavljenih potez. Primitivni okraski keramike in obilo se nahajajoče obdelano kamenje pričajo, da je no-tranjegoriška naselbina preoej starejša, ko ona iz pozno neolitske dobe na Igu, kjer se je našlo manj orodja iz kamenja in veliko lepo okrašenih ilnatih posod. Raziskavanje se bode prihodnje leto nadaljevalo. — Ker si marsikdo ne bo znal tolmačiti stavb na koleh, naj sledi to-le pojasnilo; Prvotni prebivalci v naši domovini, katerih ostanki so se dosedaj zasledili na Barju, so si stavili svoje priproste koče na vodi, nekoliko oddaljene od brega, da so se ložje obvarovali sovražnikov. Na gosto nasajenih kolih v plitvem jezerskem dnu so si napravili pode in na njih postavili koče; tu so se okoli ognjišča zbirali in opravljali svoja dela. Na breg. kjer so imeli polje in kamor so hodili na lov, so se vozili v čolnih. Takšno življenje je teklo prvotnim prebivalcem v 4. in 3. tisočletju pred Kristom. Začetkom drugega tisočletja so se šele preselili na suho in si ondi postavili nova bivališča. Stare koče na vodi so razpadle ali jih je razdejal ogenj. Čez stare ostanke je zrasla šota; edino koli, ob katere se je zadeval plug pri oranju ali lopata pri trebljenju barjanskih jarkov so opozarjali na selišča davnih dni.
Nova iznajdba- „Saperlot", kdo bi ne bil vesel! Našlo se je novo zdravilo. Poslušajte : Bilo je na dan Rožnovenske nedelje. V neki cerkvi v ljubljanski okolici se je slišal s prižnice glas božji: „Ja, predragi, "tudi v bolezni pomaga rožni venec! Ako si bolan, „predragi", in imaš bolečine, ja, „predragi", moli rožni venec; bolečine bodo nehale in, „predragi", ozdravljen boš!" Ali ni to res božje razodetje? In pa kako koristno ! Tisto knajpanje z vodo je le nekoliko neprijetno, pa včasih tudi vode manjka! Kako je to mučno, za nedolžne ostarele device! Pa denarja je treba, denarja, za zdravnike in zdravila! Poglejte, zdaj bo pa vse drugače i Za 20 vinarjev kupiš molek in ga imaš dosti deset let. Kadar si bolan, moli rožui venec, bolečine bodo nehale in ozdravljen boš! Kaka pomoč je to revnim in bogatim bolnikom, zlasti še tistim farovškim kuharicam, ki so bolj na „varčljivo stran". No, no! Gospod škof so že znali, zakaj so g. Bren-ceta imenovali za „svetnika". Gg. zdravniki, preskusite novo zdravilo, ali pa — iznajditelja! „Saperlot", to ni kar si bodi!
Najstarejši okrajni šolski nadzornik V Avstriji je g. Ivan Turna v Postojni. Opravlja ta posel že 32 1. Mož je vzor pridnosti, zato je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem.
Veliko   nesrećo   je prizadela strela 15. t. m.  družini Pistotnik v VLsi Selce, fara ĆeŠnice nad Blagovico. Moij, brat in žena so vlačili na njivi s parom volov.   Ker jih med delom vjame nevihta, šli so vedrit pod bližnji kozolec.   Tu udari strela v poslopje, ubije gospodinjo in ene ga vola, omami peleg stoječega vola, ter gospodarja in brata, da sta padla na tla. Vendar sta dobila zadnja dva kmalu zopet  popolno zavest,   da sta odnesla mrtvo gospodinjo v hišo ter se ognila ogoju,   ki  se je ta čas v kozolcu že docela vnel.   Pogorel je do tal s  trojimi  poljskimi  pridelki: ovsem,  ajdo in   fižolom.   Škode je okolu 500 gld, kako britka pa je izguba   matere   sedmih nedoraslih otrok.
ieleinica Savinska dolina-**Wulk, ki je bila že davno projektirana, je postala aktuvalna. Kakor je nam piše od dobro poučene strani,
so potrebna preddela za to progo že perfektna in je železniško ministrstvo tozadevne elaborate že izročilo
politični oblasti ter odredilo, da se v najbližjem času vrši komisija v določitev postaj, da se dožene event. eksproprijacija zemljišč itd. Proga se bode odoepila najbrže od postaje Polzela državne železnice Celje-Zeltweg, mogeče tudi od Št. Petra v Sa vinski dolini ter poj de mimo P r e-kopa-Vranskega na Motnik in skozi Tuhinjsko dolino v Kamnik. Z otvoritvijo te lokalne železnice — upamo, da se čimprej, vsaj v treh letih dodela! — bode izročen doslej svetovnemu prometu povsem odteg-njen, veleznamenit del slovenske zemlje, plodovit in poln podzemeljskih zakladov, občnemu prometu.
Vinski semenj v Novem mestu. Letošnji vinski semenj se priredi v Novem mestu v soboto, 2 6 oktobra in sicer na prostoru Tučkove gostilne. Ker je letošnja kapljica izborna, cena pa zmerna, se vabijo gg. gostilničarji in vinski trgovci k obilni udeležbi. Na prodaj se bodo dobila dolenjska in belokranjska vina iz najboljših vinskih goric. Semenj se prične ob 11. dopoldne.
Služba adjunkta za vinarstvo in sadjarstvo je spopolniti na kmetijski šoli v Grmu Novem mestu. Začetna plača 2200 K, s pravico do 2 petletnic a 200 K, ter prosto stanovanje. Prošnje, opremljene s potrebnimi spričevali, je predložiti do 1. novembra t. 1. naravnost deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani.
Ved  vagonov   prav lepega
sadja se še dobi v Žireh in okolici. Sadje je popolnoma zdravo, vsled česar dobro prenaša tudi daljše prevažanje. Resni kupci naj ne zamude te prilike, ki jim nudi precejšnjo kupčijo. Sadjarjem v Žireh pa svetujemo, naj, če se jim nudi primerna cena, svoje sadje čimprej oddajo, zlasti Če nimajo dobrih shramb.
Obesil se je v Novem trgu v kamniškem predmestju Ivan Golob zaradi neozdravljive bolezni.
Za vzdrževanje idrijske realke je dobilo mesto Idrija 5000 K državne podpore.
Nemci na Gorenjskem. Z Bleda
se   nam   piše:   V  uvodnem Članku „Nemci na Gorenjskem" ste nam iz srca govorili in kakor se mora danes boriti občina Jesenice z nasprotniki, večinoma nemškutarji, kateri so Slovencu nevarnejši, kot pristni Nemci, tako je na Bledu tudi nevarnost, da se bodemo morali kapitalu Nemcev upogniti, ako se temu z vsemi silami ne   upremo.   Največjo   nalogo ima danes  takorekoč za celo Gorenjsko glede ohranitve slovenstva, deželni zbor.   Ako se deželi (nakup blejske graščine in posestva, ter jezera katero je last graščine ne posreči,  ako dobi to kaka nemška družba v roke, potem zbogom slovenstvo in Bled, bode potem Nemec skrbel, da se v nemškem   duhu   razvije.   Nekaj sveta imamo  domačini v rokah,   ali graščinsko  posestvo  ima  najlepše lege stavbnih parcel,l in te bi potem zagrizeni naši nasprotniki gotovo prav po ceni dobivali, ako bode nemški kapital  posestnik,  in uverjeni smo, da ga potem za eventuvalno ustanovitev nemške šole ta družba še brezplačno da, in pomaga zidati nemško šolo — en most  proti jugu.   Še je čas, da se ohrani Gorenjska največjega navala  nemškega kapitala ako dežela grad  kupi,  ker le dežela zamore  en  miljon  kron  za tako posestvo dati, kakor   je   blejski grad. Že enkrat je dežela izpustila ugodno priliko,  nakupiti  grad,   katerega je Ruard ponujal a ga ni hotela tako dolgo,  da ga je kupil žid,  kateri je bil sicer galantuomo kakor vsi židje do — svojega žepa,  za slepo eeno približno 300 000 K. Omeniti je, da so bila takrat obsežna posestva tudi v  Bohinju  zraven, tako  da  bi bil prišel grad in jezero na Bledu deželi skoraj zastonj. Ali se bode sedaj ta napaka   ponovila?   Smo radovedni! Naš  klic je klic človeka, ki stoji v sredi ognja,  kateri ga hoče zadušiti, Občina tega posestva ne more kupiti, ker nima toliko  davčne moči,   da bi zamogla en milijon kron dolga napraviti.   Slovenci  kapitalisti kar jih je, se za to  stvar  ne  brigajo,   zato ni druge pomoči, kakor da kupi dežela grad in posestvo.  Uverjeni smo, da se bode pozneje, ako bi Nemci grad v roke dobili — Blejčanom očitalo: zakaj   pa   niste   skrbeli, da bi bila grad dežela kupila. No seveda, očita se vedno lažje kot pa dela. Danes je posestnik gradu deželi ponudil grad v nakup, bile so cenilne komisije na Bledu,   zadeva morda pride pred deželni zbor, a kaj hočemo upati v obstoječih    okornostih   —   po našem mnenju ne veliko. Otok bleski, kinČ nebeški,  kdo te zopet v roke dobi ? Kdo bo gospodaril po tebi? No, ako bode Nemeo potem danes vemo, kaj se zgodi z Gorenjsko, zato bodi sveta dolžnost  vsakega,  kateri je k temu delu   poklican,   da   naj pomaga z vsemi svojimi močmi v to uresničenje, najsi  bode že Peter ali Pavel. Posestvo bi dežela lahko parcelirala in
prodajala štirijaški seženj po 10 do 20 K in uverjeni smo, da bi bila graščina za čisti nameček, kjer bi se
lahko prepotrebna kmetijska šola za G >renjsko ustanovila. Tudi to ne bi bilo izključeno, da za en delni znesek kupi občina Bled jezero tako, da bi bila občina Bed posestnica jezera, saj je občini največ ležeče na tem, da se ohrani lepota obrežja in čistost vode. Želimo, da bi te vrstice vsaj nekoliko merodajnim faktorjem odprle oči, dokler ni prepozno!
Nova ponentćevalnica. Iz Trboveljske občine se nam piše,dne 17. oktobra: S pripomočjo nemškega „Schulvereina" od JilČnika & Cpg. ustanovljena nova ponemčevalnioa v Hrastniku ob j. ž. je otvorjena! Kar hodi in šepa „Nemoev" po hrast-ciškem grabnu, vse je kumovalo temu „ kultur elnemu" dogodku. Celjska „Vahta" pravi, da je nemška šola |v Hrastniku „zum Heil des gesamten deutsohen Volkes!"
Od Sv- Antona v Slov- Goricah
se nam piše: Gospod urednik, gotovo še se spominjate iz poslanih Vam poročil Sipkovega Pepka in njegovih budalosti. Pa Vi ga bodete mogoče smatrali za malo „terjavega" Pepeta, a ni tako neumen, kot bi mislili. „ Kšeftsman" je postal zadnji čas. Kupuje grozdje na veliko, seveda brez vsakega dovoljenja ter dela s tem veliko škodo drugim vinskim kupcem, ki morajo plačevati davek. Pa ni Še dovolj, da ga samo kupuje, tudi nepoštena konkurenca mu je prišla na misel. Baje pripoveduje, da imajo drugi kupci velike posode, (rente ali po prleško : piite) on pa ima manjše, pa ravno tako plača. S tem hoče privezati nerazsodne ljudi nase, da dobi čimveč grozdja, da iz njega čimveč napreša ter napolni s „profitom" svojo mošnjo in poplača — košto —. Čudno je, da smejo naši mazil j en ei uganjati kar se jim zljubi, ko bi drugemu že davno vsa fara z Lassba-cherjem vred stala na prstih. Tem ljudem po milosti božji je dovoljeno vse, uboga para pa Še z mezincem ne sme migniti. Radovedni smo le, kdaj bodo ti ljudje že enkrat siti. Ves čas, kar se preša vino, si podajalo tako zvani „trogarji" vrata preš ter feh-tajo in silijo iz ubogega ljudstva Še to malo, kar je zraslo letos. Kar iz treh župnij privro in šnofajo, kjer diši po moštu in nazadnje še trojički kutarji, da je Človeka kar groza. Pa teh ljudi je toliko sram, kot pa strah. Usmiljenje jim je pa španska vas, samo da le oni dobe in se rede, kmet pa žri vodo in ovsenjak. Oh, kdaj, kdaj se bodo vremena nam zjasnila!?? Stremil.
Samomori. Pri postaji Lipa-Strmec ob Vrbskem jezeru so našli ustreljenega urarja Jos. R u d h o 1 -z e r j a. — Blizu Št. Vida se je vrgel pod brzovlak državne železnice delavec Val. ~Winter ker bi bil moral zaradi hudodelstva proti nravnosti presedeti več let v ječi.
Potrebo narodne delavske organizacije na Goriškem uvideva večina delavcev v Gorici dan za dnevom, ker jih socijalna demokracija le izkorišča.
Strela ga Je ubila.  V vasi
Sveto na Goriškem je treščilo v torek popoldne ob pol šestih v hišo IVana Klanjščka. KlanjŠček je sedel v kuhinji za mizo s fantičkom v naročju, in neka druga oseba. KlanjŠček je ostal mrtev, otroka in drugo osebo so spravili zopet k življenju. Strela je prišla skozi zid v kohinjo.
Strela Je udarila v Trstu v neko 5nadstropno hišo in šla skozi tri nadstropja. Osmodila in poškodovala je precej pohištva, ljudem pa ni nič hudega storila.
Benečani med seboj. V Trstu sta Benečana Antona Cabulotta okradla Benečana Jož. Bianchetto in Peter Giauni in mu vzela 1060 lir. Tatica sta jo ravno mislila pobrisati v blaženo domovino, ko so ju prijeli in odvedli v zapor, okradeneo je pa dobil povrnjen Še ves denar.
Železniška nesreča. Med postajama Opčina in Gvardijela državne železnice Gorica-Trst je vsled skale, ki je padla na železniško progo, skočil s tira železniški stroj, kakor tudi štirje vozovi osebnega vlaka. Izmed ljudi se ni nihče ponesrečil.
Nečuven napad. Piše se nam iz Opatije: K tej notioi v „Slov. Narodu" z dne 15. oktobra t. 1. se še mora dodati, da je lovski stotnik Kirsohner pozval radi žaljenja Časti inženirja Suga na dvoboj, katerega je Sug sprejel na sablje pod zelo težkimi pogoji, čas je bil določen v nedeljo ob 10. na Reki. Se-knndanti častniki so bili pripravljeni za določeno uro v vili Wienerheim v Opatiji. Kako so se pa začudili, ko se jim pokaže stotnik Kirsohner že zgodaj zjutraj brez sablje in z revolverjem v roki. Stotnik Kirsohner je, kakor je bilo Že omenjeno, že ob 6. zjutraj obiskal inženirja Sugo, kateri je bil še v postelji. Vrata sobe so bila zaprta, ker je pa stotnik oponašal ženski glas, prišla mu je služkinja nič slabega sluteč odpret. Njen
strah je bil velik, ko je videla skočiti v sobo stotnika s sabljo v eni in revolverjem v drugi roki. (čudno da ni imel še po indijanski Šegi noža v ustih in tomahavke za pasom). Ne ozirajoč se na prestrašeno služkinjo je skočil stotnik v spalno sobo Suga, kateri je bil še v postelji in se na krik služkinje prebudil, in je pričel po njem mahati s sabljo ter mu zadal, več težkih ran. Sug pa tudi ni čakal, da ga stotnik na postelji razreze za golaž, ampak je zbral svoje zadnje moči in skočil na stotnika. Med tem pritekla je tudi služkinja z dvema psoma in gospodarica stanovanja, katerim fee je posrečilo izviti stotniku sabljo iz roke in ga poriniti skozi vrata na prosto. Ko se je stotnik nahajal že pod kapom, spomnil se je, da drži v drugi roki revolver, in res je pomeril takoj na ženske, katere so prestrašene skočile nazaj v stanovanje. Stotnik se je pobral po tem junaškem Činu po gozdu, proti Wie-ner heimu, kjer se je predstavil brez sablje z raztrganimi hlačami, za kar gre hvala Sugovim psom, in z znaki ženskih nohtov na obrazu svojim se-kundantom, kateri so ga vzeli seboj na Reko in ga tam predali vojaški oblasti, katera bo skrbela, da pride pred vojaško sodišče. Po tem dejanju bi se dalo soditi, da stotniku tam gori pod črepinjo ni vse v redu.
Mestna narodna godba se je ustanovila v Voloski, pravila so potrjena. S tem se nam piše od tam: Člani katerih je sedaj 16, so sami izvežbani godbeniki. Kapelnik godbe je gosp. Artur G e rvaj s, kateri je tudi kapelnik našega slavnega hrvatskega pevskega društva „Lovor" v Opatiji. Godba bo pričela že ta mesec dajati koncerte. S tem se je storil tudi v narodnem pogledu velik korak naprej, kar gre pač hvala v prvi vrsti našemu vrlemu Gervajsu, kateri je posvetil ves svoj prosti Čas in vse svoje sile v to, da se ustanovi ta kot vsakdanji kruh za naše kraje potrebna godba. Čast gre pa tudi našim narodnim prvakom, kateri so šli v vseh pogledih gosp. Gervajsu na roko pri njegovem trudapolnem delu. Naša dolžnost, t. j. dolžnost občinstva pa je, da to plemenito institucijo podpiramo kolikor največ moremo.
Glas Z Reke. Piše se nam: Malo imate poročil z Reke, in Še ta se navadno ne tičejo nas Slovencev. Kako naj bi pa drugače bilo. Kdo čuje kdaj o reških Slovencih? Ako bi še našega znanega veledušnega mecena Gorupa ne bilo na Reki, menim, da bi ljudje niti ne vedeli, koliko je tu Slovencev, dasi je Reka takorekoč na slovenski meji.   Na Reki je zelo mnogo naših ljudi. Zlasti zadnje čase narašča število Slovencev, ko se je Reka tako povzdignila, da uspešno tekmuje celo s Trstom. Tu najdeš naše ljudi povsod. Izvoščeki so z malimi izjemami sami Slovenci.  Zelo veliko je delav stva, tudi gostilničarjev in obrtnikov in tudi nekaj inteligence, ki so Slovenci.   Šole  pa so  tu le laške in madžarske, zato se otroci teh Slovencev navadno potujčijo.   Hrvati v Reki tvorijo pač polovico prebivalstva, toda, žal, večina je še nezavedna in brezbrižna.   Italijanstvo na Reki pade naenkrat, ako se pravočasno zbude vsi Hrvati. Seveda podpirajo Madžari Italijane na vse načine,   ker Reka bi  bila  za Ogrsko kmalu izgubljena, ako bi dobili magistrat Hrvatje v roke, kajti Reka odločuje Ogrom biti ali ne biti. Reka ima namreč pravico pošiljati dva zastopnika v hrvaški sabor. Dosedaj je hrvaška vlada pošiljala vabilo mestu Reka,  da pošlje  dva  zastopnika v sabor, kar pa so Italijani vedno odbili, seveda po inicijativi in na zadovoljstvo  Madžarov.   To Italijanstvo Reke podpirajo pa tudi Slovenci, ki se priselijo sem in se potem poita-lijančijo.   In to je baš vzrok, gosp. urednik, da Vam pišem teh par vrstic. Mislim namreč, da bi se to na ta ali drugi način dalo zapreČiti, da ne bi namreč  poitalijančeni  Slovenci pomagali vzdrževati tako umetno zgrajeno italijanstvo Reke, ki se bo sicer dalo sčasoma tako utrditi, da ga bo težko zrušiti, nego naj se vse stori, da ostane Slovenec na Reki Sloveneo in zvest sobojevnik na strani Hrvata. Zato epeliram na vse zavedne reške Slovence,  zlasti na  inteligenco, da stori svojo narodno dolžnost, da se skliče sestanek, kjer bi se posvetovalo o organizaoiji. Poglejmo, kako  delajo  drugi narodi. Peščica Nemoev pride v Čisto tuj kraj in naenkrat imajo razne politične, izobraževalne, zabavne in športne klube. Še toliko bolj moramo mi Slovenci paziti na svoje ljudi, da se nam nijeden ne potujČi, ker smo tako mal narod.   Na Reki . ne  bodemo imeli težkoč,  ker imamo  veliko moralno zaslombo v Hrvatih.   Ako se združimo v medsebojno podporo, Čutil se bode reški Sloveneo kakor na Čisto domaČi zemlji. Podpirali bodemo drug drugega in ni se nam treba bati, da se kdo potujČi.   Pričakujem, da se morda oglasi Še kdo izmed reških Slovencev v „Slovenskem Narodu".
Reški narodnjak.
Najvišja hiša na svetu je sedaj
poslopje družbe Singer v New Yorku. Vsa množica potnikov, ki se sedaj vrača s potovanja v Evropo domov, zapazi pri uvozu v pristanišče, da se je slika mesta nekoliko spremenila. Iz „Downtowna", morja nebotičnikov, se popenja visoko nad vsako drugo stavbo v mestu nova gradnja. To je poslopje družbe Singer, ki ima podružnice povsod, in ki jih poznamo po znanem kazalu v obliki „S". Stoji na sprednjem Broadwayu in je dospelo že do 41. nadstropja. S tem pa poslopje Še ni dovršeno, postavil se bo nanje še šestnadstropni stolp, s Čimer naraste visočina tega velikana na 612 čevljev, to je 200 čevljev več, nego ima vsakateri dosedanjih nebotičnikov. Poslopje dela vtisk orjaškega stolpa. Po načrtih,  izdelanih  natančno do najmanjše posameznosti, bo tehtalo poslopje 86.000 ton rPo 2200 funtov). Vse poslopje   sloni na 89 jeklenih stebrih, ki so 90 čevljev pod zemljo vzidani v trdnih skalah. Zanimivo je videti,  kako  posluje višji graditelj. Še na misel mu ne hodi, da bi plezal po različnih  nadstropjih  in tamkaj nadziral ali dajal navodila. Ne, lepo udobno sedi v prijetno opravljeni pisarni z zvokotrdnimi stenami v tretjem nadstropju, in ima poleg sebe telefon, ki je napeljan po vseh nadstropjih, in tako lahko v malo sekundah govori z vsakim   svojih podložnikov. Kakor poslopje raste, tako se razširja tudi  telefon.  Nekaj   novosti bo pa imelo to poslopje, ki jih pogrešamo celo  v najmodernejših nebotičnikih. Posamezne lifte bo vodila centralna pisarha s signali z električnimi lučmi. Posebna  električna  priprava, neke vrste stenska tabla, kaže vedno natančno stališče vsakega dvigala. Poslopju bo treba toliko luči kakor kakemu majhnemu mestu, namreč 15000, ki bo vsem dovajala moč naprava blizu temelja. V vsaki sobi poslopja je pipa za pitno vodo. Novost je tudi po   sistemu   ,vacuumu napravljeno snažišče. Vsaka poslovalnica ima po eno „sesalno ščet", ki hipoma klobuk ali suknjo oprosti vsega prahu. Na stolp  postavijo   ogromen odsevnik, čigar luč se bo videla lahko 100 do 130 km   daleč.  Snujejo se tudi še druge „visokoleteče" ideje, neki tukajšnji graditeljski ženij ima že docela   zgotovljene načrte za 150 nadstropno poslopje, manjka mu še samo glavnice.  Siingerjevo poslopje stane 1,500.000 dolarjev. Ko so zgradili poslopje za „Wordl" z 18 nadstropji, se je vse Čudilo, sedaj je pa že tako zaostalo,  da je lastnika skoro sram,
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni Evropa ima od danes do vštetega prihodnjega torka sledeči jako zanimiv spored: tak mora biti soprog (komično), iz Pekinga v Pariz z avtomobilom (interesantna slika, po naravi posneta o priliki giasovite dirke iz Pekinga v Pariz pred enim mesecem, ko je prvi dospel v Pariz princ Borghese iz Milana), kadar mačke ni doma, miši plešejo (komično), brez staršev (žaloigra v 17 slikah^), nadležneŠ (jako komično). Podjetje se s tem programom znova samo priporoča občinstvu, katero opozarjamo zlasti na drugo sliko iz Pekinga v Pariz z avtomobilom, ki je veleinteresantna. Podjetje se je tako priljubilo občinstvu, da mu je zagotovljen stalen obstoj.
Cinematographe theatre Iran-cais v veliki dvorani bivšega „Katol* doma", Turjaški trg št. 1 ima od danes do vštevši torka, 22. oktobra nastooni program: 1.) V Music-Hall. 2) X je ob luninem svitu. 3.) Čarodejeo in metulj. 4) V posredovalnici. 5.) Glad ni preveč natančen. 6.) Kakor ti meni, tako jaz tebi. 7.) Omerji. 8.) Potovanje v Š;ioo. 9.) Moj klobuk. 10.) Bik borilec. 11.) Drama strasti. 12.) Sosedova svetiljka. 13.) Lunine spremene. Toplo priporočamo ta kinematograf, ki se zlasti odlikuje po čistih in neprimerno mirnih slikah, ki ne utrudijo očesa niti najmanj. Tudi ta spored obsega poleg množice lepih nazornih in poučnih, več nadvse komičnih prizorov, kakor smo se prepričali. V sredo nov program.
Tatvine. Na hodniku bivše Wald-herrjeve hiše v Beethovnovih ulicah sta bile izpred vodovoda ukradeni dve medeni pipi, vredni 16 K. — Branjevki Heleni KlopčiČevi je bil ukraden črn dežnik. — Hlapcu Andreju Prekletu so bili ukradeni novi, 9 K vredni Čevlji na zadrgo. Tat je znan — Pred neko prodajalnioo so bile včeraj ukradene 8 K vredne hlače in 1 K vredna bela čepica.
Pobegnil je od dela v ToDnie-sovi tovarni 18ietni prisiljene o Tomaž Wagner iz velikovške okolice.
Aretovalo Je orožništvo v Vodicah zaradi tatvine že predkazno-vano 291etno Veroniko ZajČevo rodom iz Št. Jurja, pristojno v Zg. Tuhinj.
Delavsko gibanje. Včeraj se je s južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Bolgarov, iz Pruaije je prišlo pa 25 Hrvatov.
Ukradel Jo v Gradišču pri Kamniku nekemu posestniku nek okoli 26—30 star neznan človek, ki je bil
kozavega obraza, precej močan, sivo oblečen, je imel Črn mehak klobuk z belimi peresi, in je govoril slovensko, 80 K denarja in zlat prstan, na katerem so bili obešeni trije orČki.
Izgubila je g. Helena Staretova zlat moški prstan z opalom, vreden 18 K.
„Društvena godba ljubljanska" konoertuje danes v soboto v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel). Začetek ob pol 8. zvečer. Vstop prost.
Ljubi anski  sekstet  na lok
konoertuje jutri v nedeljo v gostilni pri „Črnem orlu" v Gosposkih ulicah. Začetek ob osmih zvečer. — Vstop prost.
:;: Drobne vesti. O velikih poplav a h prihajajo vesti iz vseh planinskih dežel. Drava in Žila na Koroškem sta izstopili. Posebno hude poplave so v Zgornji Italiji. V Benečiji je voda odnesla   sedem mostov.
Prince sinjo M o n i k o je sklenil saški kralj izročiti v vzgojo svojemu svaku princu Hohen-loheju. Seveda jo mora najprej dobiti.
21 /., milijona r ubij e v d e i" i c i t a izkazuje mestna penzij-ska blagajna v Petrogradn.
— Med v o ž n j o n a železnici je izginila blizu Varšave grofica Marija Zamojska. Voz, v katerem se je vozila, so našli oškropljen s krvjo.
— O odpravi, oziroma reformi mature na sred-n i h šolah bo poročal pri enketi o reformi srednjih šol dr. H o f m a n-W e 11 e n h o f.
* Papirnati denar na Kitajskem. Letos je izdala nemško-azijska banka v Isiiiirtonu papirnate bankovce na podlagi privilegija cesarske kitajske vlade. Toda na Kitajskem so imeli davno poprej papirnat denar kakor v Evropi, ker jim je večkrat zmanjkalo bakra. Dočim so bili v Evropi izdani prvi bankovci v Stock-liolmu leta K>ti8.. poznali so na Kitajskem tak denar že 2250 let poprej. Tisoč let pred Kristovim rojstvom so poznali Kitajci tisek, kar jim je izdajanje papirnatega denarja zelo olajšalo. Papirnati denar je dal tiskati cesar Hfieu-Tsnig leta 810. pred Kristom. Bankovec so dobili veliki trgovci, ki so morali zanje založiti primerno količino bakra, a pozneje so mogli pri provincialnih blagajnikih papir zopet zamenjati za baker. Uredba se je brž udomačila, tako da je sto let pozneje neki cesar ustanovil po vseh provincialnih glavnih mestih take urade za izdajanje papirnatih bankovcev. Trgovcem se je novi denar tako prikupil, da so ga sami dajali v promet.
* Beseda »bojkot«. Gotovo bo čitatelje zanimalo, da izvedo, kako da je nastala beseda »bojkot«. Beseda »bojkot« prihaja od nekega angle-škega kapitana, ki s«1 je zval Bovkott. Ta kapitan je upravljal posestvo nekega grofa na Angleškem. Radi svoje uprav pretirane strogosti ga je vse bližnje prebivalstvo silno sovražilo ter ni hotelo priti ž njim v nikako dotiko. Nihče ni hotel od njega kupiti, niti mu kaj prodati. Z vojaškim spremslvom mu je bil doveden letni prihod, tega so strogo čuvali, a tudi kapitan sani je moral imeti spremstvo, kadar je hotel iti v kako drugo mesto. Od tedaj je nastala beseda »bojkot« ali »bojkotirati«. Pričeli so jo rabiti ob sličnih prilikah in kmalu je postala ta beseda običajna po celem, kontinentu. — Bovkott je umrl meseca julija leta 1897.
* Prebivalstvo Rusije. Rusija ima po najnovejšem ljudskem štetju 151 milijonov 514.300 prebivalcev. Leta 1857. je imela prebivalcev samo 74 milijonov 500.000. Prebivalstvo se je torej v Rusiji tekom 50 let več nego p o d v o j i 1 o. Rusko carstvo ima 1082 mest. Čez 100.000 prebivalcev ima 25 mest. Največja ruska mesta so tale: Petrograd z 1,550.000 prebivalci, Moskva z 1,310.000, Varšava z 848.000, Odesa s 500.000, Kijev s 404.000, Lodž z 328 tisoč, Riga s 283.000, Harkov z 206.000, Saratov z 197.000, Tiflis s 196.000, Vilna z 167.000, Taškend s 165.000, Kazan s 160.000, Jekaterino-slav s 156.000, Baku s 150.000, Astra-han s 147.000, Rostov s 135.000, Hel-singfors s 125.000, Kicenes s 120.000, Tula s 109.000 in Minsk s 105.000 prebivalcev.
* Krez in Rockefeller. Profesor Scot temeljito razpravlja v »The Inde pendent« vprašanje, ali je bil lidij-ski kralj Krez tako bogat kakor je ameriški multimilijonar Rockefeller ter prihaja do zaključka, da je bilo Krezovo bogastvo vendarle večje. Kakor znano, je Herodot opisal darove, ki jih je poslal Krez delfijskemu tempelju. Med darili je bila piramida iz 113 zlatih in srebrnih kosov, krono pa so tvorile štiri plošče iz čistega zlata. Na vrhu je stal 800 funtov težak lev tudi iz čistega zlata. Samo zlato in srebro brez dela je bilo v tem darilu vredno skoraj 9 milijonov kron. Nadalje je poslal dva velika žrtvenika po 800 funtov težka, in si
cer je bil eden iz zlata, drugi iz srebra. Ta dva predmeta sta bila vredna najmanj 2!/j milijona K. K vsemu temu pa je še pridejal 360 zlatih vaz, katerih vsaka je tehtala en funt. Vsak mož v Del f i ju je dobil pri tej priliki od Kreza 30 K našega denarja, tako da je daroval skupno najmanj 25 milijonov kron. Enako darilo pa je poslal Krez obenem tudi duhovnikom Branhidoni v Didymi pri M i letu. Ker pa se je plačilna vrednost zlata in srebra izza Krezove dobe do danes zmanjšala za desetkrat, cenijo se Krezova darila v današnji vrednosti na 450 milijonov K. Vsa darila in ustanove Rockefellerja pa znašajo dosedaj le nekaj nad 300 milijonov K. Potemtakem obdrži Krez še vedno prvenstvo v bogastvu.
* Staro mater poročil. Tomaž Hugh Allison iz Njujorka se je poročil s svojo staro materjo. Ženin je za trgovino zavzet mlad gospod, ki ljubi tudi šport. On in njegova sestra sta se do zadnjih let zanašala, da podedujeta celo bogastvo po starem očetu dr. Buffuinu, ki je preživel svojo ženo in otroke. Spri se je tudi s svojimi vnuki. Gospodično Allison je izključil iz svoje dedščine, ker se je proti njegovi volji omožila z nekim brivcem, z vnukom Tomažem pa se je spri, ker si je držal konje za dirke. Da pripravi tudi njega ob dedščino, se je dr. Buffuni nalašč snova oženil na stara leta. Hugh Allison pa ni maral izgubiti tako lepega premoženja, zato si je napravil nenavaden načrt, da preslepi starca: njegova ljubica naj vzame starega očeta. Dekle je bilo takoj zadovoljno, začelo se je do-brikati starcu in leta 1900. se je 80-letni starec res poročil z mladim dekletom. Lani je dr. Buffuiu umrl in žena je podedovala celo njegovo premoženje. Stara mati je dogovorno počakala običajno dobo žalovanja, nato pa se poročila z »vnukom« Alli-sonom.
* Književna ostalina pisateljice Marko Voveok. Nedavno je umrla v Kijevu znana nialoruska pisateljica Marko Vovčok (M. A. Markevič). V njeni zapuščini so našli mnogo zanimivih rokopisov iz leta 1850. ter rokopise njenih najnovejših del. Nadalje se je našla popolna korespondenca - Ševčenkom, Kulisom, Turgenjevom in drugimi slovečimi pisatelji. Končno je v zapuščini najden bogat etnografski materijal, ki ga je nabrala s svojim možem leta 1820. ter osem zbornikov njenih pesmi.
* Dvoumno. Žena zblaznelega moža: »Gospod doktor, mislite li, da je imel moj ubogi mož nagnenje za idiota že tedaj, ko me je vzel za ženo ?« — Zdravnik: »Brez dvoma!«
* Tiha ura. Dolgo časa so si prizadevali urar j i, da bi iznašli uro, ki bi ne vznemirjala nervoznih s svojim monotonim tik-takanjem. Sedaj se je iznajdba posrečila tovarni za ure Junghans v Schrambergu. Tako stoječa ura, ki gre popolnoma neslišno, se imenuje »Hermes«, a tudi take budilke se dobe.
Književnost.
— Založba F. H. SchimpHa v Trstu je izdala nemško-slovenski slovarček v priročnem žepnem formatu. SestaviteIj tega žepnega slovarčka si je postavil nalogo, da bi podal v jedrnati kratkosti besedni zaklad obeh jezikov v kolikor mogoče največji popolnosti in obŠir-nosti ter to snov tako razvrstil, da bo vsako besedo lahko in brez velikega truda najti. Vkljub majhnemu prostoru, ki je bil šestavljalcu na razpolago, obsega pričujoči žepni slovarček vendar lepo število nad 100.000 besed, med katerimi so zapopadeni najobičajnejši izrazi sočasnega političnega, popotnega, trgovskega, Šolskega in družabnega življenja. Težkoča drobnih črk, kakršne so neizogibne pri takih žepnih besednjakih, se je odpravila z razločnim, jasnim tiskom. Slovensko-nemŠki del žepnega slovarja se že tiska ter bo sledil v kratkem. Cena 485 strani obsegajoče, elegantno vezane knjige se je določila na 4 K, in knjiga bo menda gotovo vsakemu uradu, vsaki pisarni in vsakemu kon-torju kakor tudi domu in šoli dobro došla.
— Anton Medved: Za pravdo
in srce. Tragedija v 5. dejanjih. Založila „Katoliška bukvama44. Ta igra pride meseca novembra na oder in tedaj bo prilika o njej govoriti. Do konca novembra velja vezana knjiga 2 K 50 vin., od 1. decembra pa B K 50 vin.
— Zadnja kmečka vojaka. Zgodovinska povest iz 1. 1573. Spisal Avgust Šenoa, iz hrvaščine poslovenil L. J. Založila »Katoliška bukvama". Cena broš. 1 K 60, vez. 2 K 60. Ta povest spada med najlepše zgodovinske povesti, kar jih imajo Hrvatje med najzanimivejše, kar jih je spisal Šenoa, in med najpopularnejše, saj je junak te povesti kmečki kralj Matija Gubec, vodja največjega kmečkega hrvaškega punta,
ki se je raztezal tudi po Slovenskem.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
Telefonsko m brzojavne ooroiila
Trst, 19. oktobra. Z ozirom na vest, da se Slovenci ne bodo zadovoljili s podržavljenjem šentjakobske ljudske šole v Trstu, marveč da ne bodo preje mirovali, dokler jim vlada ne ustanovi še slovenskih srednjih šol v Trstu, so vsi laški listi pokonci. Pravijo, da nimajo ničesar proti temu, ako hoče država ustanavljati Slovenoem srednje šole v slovanskih krajih, odločno pa protestujejo, da bi se te srednje šole nastanile v italijanskem Trstu. Laški značaj Trsta se mora varovati, zato se je treba z vso silo upreti nakani, preplaviti Trst s slovanskimi učnimi zavodi.
Dunaj 19. oktobra. Dalmatinski deželni odbor je poslal baronu Becku brzojavno zahvalo, da se je v nagodbi zagotovila železniška zveza Dalmacije z ostalo monarhijo.
Dunaj 19. oktobra. Cesarjevo zdravstveno stanje je danes dosti boljše. Mrzlica je izginila popolnoma, kašelj je ponehal in katar je docela izgubil svoj nevarni značaj.
Dunaj 19 oktobra. V slučaju, da odstopi dr. F o f t, bo baje imenovan za trgovinskega ministra češki klerikalec dr. H ur ban.
Dunaj 19. oktobra. Dr. Kramar je odpotoval v Prago, da se vdeleži seje eksekutivnega odbora mlado-češke stranke.
Belgrad, 19. okt. (Srbski tiskovni urad.) Vest dunajskih in madžarskih listov o zaroti proti prestolonasled. Gjorgju je popolnoma iz miši j ena, Vse te in enake vesti so zlobne izmišljotine brezvestnih zemunskih dopisnikov, ki nimajo drugega namena kakor Srbijo oblatiti pred javnostjo.
Draždani, 19. oktobra. Kralj Friderik Avgust je sklenil z gospo Toselli pogodbo, po kateri se izroči princesa Pia Monika v vzgojo njeni teti kneginji Hohenlohepod pogojem, da se sme gospa Toselli sestati vsako leto z vsemi svojimi otroki v kakšnem kraju izven Saksonske.
Varšava, 19, oktobra. Dognalo se je, da so carsko dvorno damo grofico Zamojsko umorili revolucionarji, ker je nanje streljala z revolverjem. Mrtvega trupla še niso našli.
Dunaj, 19. oktobra. Češki agrar-ci in radikalci nastopajo z vso odločnostjo proti trgovinskemu ministru dr. F o i* t u. Njegov položaj je silno omajan in najbrže bo moral d e -m i s i o n i r a t i.
Dunaj, 19. oktobra. Dr. Foft bo v ponedeljek podal demisijo, ako se ne posreči odstraniti nesoglasja med češkimi stramkami.
Dunaj, 19. oktobra. Na borzi se je danes ob eni objavil tale buletin: Cesar je danes brez mrzlice, kašelj je ponehal, moči so se povrnile in bolniku že diši jed.
Dunaj, 19. oktobra. Cesar bo jutri že z a ]) u s t i 1 sobo in bo šel na sprehod po parku.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo. Več mesecev sem že poroča v „Slovencu" neki pisec „tržnih poročil" o nizkih in nižjih cenah cerealij —"ne vem, ali iz nevednosti ali zlob-nosti. Dotičnemu poročevalcu priporočam, naprošen od več interesentov, naj bo pri tržnih poročilih strogo objektiven, ker sicer zavaja interesente v nemalo gmotno škodo. Z ozirom na njegova bes-poročila so mnogi interesentje letos izgubili, odnosno po nepotrebnem višje svote plačevali za blago, nego bi jih plačali, če bi poročevalec pisal stvarno. Morda misli pri tem ljudstvu koristiti — ima pa nekateri človek že tako smolo, da vrši s svojim početjem ravno nasprotno tega, kar namerava, če poročevalec v aSlovencu" ne pozna današnjega žitnega trga, naj na kratko omenim, da notira:
pšenica danes naj višjo ceno izza nekoliko let. Te višine, kakor ravno danes, v letošnji kampaniji Še nismo imeli. Utemeljuje pa to dra ginjo dejstvo, da je letos na Ogrskem 22 milijonov hektolitrov pšenice manj nego lansko leto, poleg tega pa je posebno v okolici Tise še kvalitativno daleč za lansko letino. Mimo tega pa tudi inozemstvo nima posebno ugodne letine, zbog česar je pritisk na cene našega trga izključen. Iz teh razlogov se tedaj ni nadejati, da bi cene v do-glednem Času znatno odnehale, vršile pa se bodo seveda fluktuacije, ker bi bil sicer trg premrtev. Fluktuacije se morajo, če ne drugače, pa umetno inscenirati.
Nepotrebno je tedaj pregovarjanje prodajalcev moke z nakupoval-
kami, češ, da je žito poceni, moka pa draga.
Moka, kakor se prodaja na našem trgu, niti ne odgovarja dnevnim žitnim cenam in — če nočejo delati prodajalci moke v lastno zgubo — dvigniti morajo cene za 1 do 2 krajcarja pri kilogramu. Saj velja danes ogrska moka 0 na debelo Čez 20 krajcarjev v mestu — pomisliti pa je, da veliki mlini bele moke dajejo danes pod produkcijskimi stroški, pridobe pa deloma to zgubo nazaj pri temnejših mokah, ker nimajo razlike enega krajcarja od številke do številke, kakor naši mo-karji, ampak često Šele pri treh številkah.
Koruza se ist o tako draži iz povse umljivega vzroka, da je staro blago že sedaj pošlo, dočim ga je bilo druga leta dobiti še marca meseca Iz tega neizogibno sledi, da se je letos že sedaj začela živahna kupčija z no.im svežim blagom kot nadomestilom za staro. Kolikor je letos koruze več, konsumiralo se je bo pač toliko prej in danes že opazujemo, kako hitrih korakov se približuje cena nove koruze obstoječim cenam stare koruze.
Oves se prav tako noče poceniti, ker mu letina tega ne dovoljuje. Kolikor se ga je pridelalo, ga bo lahko prodati po visokih cenah, ker se ni bati, da bi ostale kake posebne zaloge ob času bodoče novine. M.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni do maćega zdravila, katero se d i tako mnogo-stransko porabiti, nego „MoIlo-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utesu joče, ako se namaže ž njim, kadar koga Lrga, kakor to zdravilo vpliva na mi&ice in Sivce krepimo in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-00. Po poBt-aem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno narnko in podpisom 6 16-14
HkttMiJ»Jori naj bero inse at o TIIV-MOMEL SCILLAE, preiskuSen izdelek, ki ga zdravniki večkrat zapisujejo.
Dostikrat se naleti, da je za kakšno rano treba poiskati ali priporočiti dobro mazilo. Za to prav primerno in preizkušeno sredstvo, ki deluje antiseptično, hladi in lajša bolečine, je po vsej monarhiji predobro znano praško domače mazilo iz lekarnice B. Frag-nerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker mazilo, tudi več let spravljeno, ne izgubi učinka in se tudi ne izpremeni, bi je za nepričakovane slučaje morali imeti pripravljeno povsod. 2
Poslano*)
slavnemu blejskemu občinstvu v premislek in preudarek.
Podpisani nameravam z drugimi po naočniki vred graditi pri svoji opekarni električno napravo za 160 konjskih sil. Napravi se lahko 1600 luči. Blejsko ončiDatvo se lahko posluži te razsvetljave in prosim, da oi se do konca t. m. zglasili oni, ki bi jo hoteli sprejeti; Čs ne, bom za svojo vporabo napravil bolj majhno reč, ker mislim to stvar urediti do spomladi.
Priporočan to stvar v preudarek vsem, ki se jih tiče.
Na Bregu, 18. oktobra 1907.
3574 Ivan Prešern
opekarnar.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Prijateljica mater,
ki pričakujejo poroda novega potomca in ki jih mučijo čuvstva velike utrujenosti in malo-srčnosti, je Scottova emulzija. Učinek Sco-ttove emulzije je takisto čudovit kakor zadovoljiv. 6
nova moč In novo ueselle do življenja
se začutita kakor po čarovni pijači. Pa še bolj bo mladi zemljan, ko zagleda svet, razveselil starše z zdravim izgledanjem in krepkimi oblikami, zakaj z materjo je Scottova emulzija okrepila in ojačila tudi njega, izkratka pospeševala naj-Pristna samo s to ugodneje.
fm- m ja«I '"ima steklenica
stvenim  znakom   2£  Mml  r»o vin. Mta Naproda, p« TSeh
na"|a- lekarnicah.
Poslano.
Ako  imate občutljive noge, kupite svetovno-znane gorke 3330-3
zimske čevlje
podšite s flanelo in ko-žuhovino v c. kr. mnihov-graški zalogi čevljev pri Henriku Kenda, Ljubljana, Mestni trg št. 17.
Zahtevajte
ilnstrovan cenik
psolinovih svetilk
(ijelja za žarnice Jdeal"
DUNAJ, VI. Wallgasse Si.  Hugo Pollak
Cena, lepa svetloba brez nevarnosti : vsaka svetiijka se lahko rabi zase; nič inštalacije popolno nadomestilo za plinovo luč. Za plinove in električne lestence las-t nega izdelka posebni katalogi.        3911 M
Oblastveno varovano!
1.29—41
Vsako ponarejanja kaznivo! Edino pristen le
Thierryjev balzam
x zeleno varstveno znamko a nuno. 12 majhnih ali 6 lv;-natih steklenic ali velika ap&-cialna steklenica s patentnim zaklopom K 5- —.
Thierryjevo centifoiijsko mazilo
sa vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3 fiU. Pošilja se samo po
povzetju ali denar naprej. Te dve domači  zdravili ste kot   na) bo I j hi »»plodno zunui   ia  staruslai ni.
Naslavlja naj bo na
lekarnarja A. T h i e r ry v Pregradi prt Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice a tisoči izvirnih sahvalnih  pisem  zastonj in poštnine prosto.
Proti zoboboiu m gnilo«, m
izborne deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dlesno in odstranjuj« neprijetno «apo iz ost. t stekleni««* s navodom t K*
BI gorodnema gospoda M. Levstiku, lekarnarja v Ljubljani.
Va&a izborna Melosine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjoje neprijetno sapo iz ost in je neprekosljiv pripomoček proti gnjiiobi zob, zato jo vsakem a naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melas. astne in zobno vo-ie.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold eangi, mestni tajnik.
Metlika, £4. aprila 1906.
Bel hkara* Mil. Ltmstaka
7 Ljubljani* (telim ststi it )
^ novozgrajenega Fran Jcftoinvoge Vabil, rnont*? 13—42
Umrli so v Ljubljani.
Dne 15. oktobra: Marija Strajhar, rudarjeva vdova 76 let, Radeckega cesta 11, kap.
Dne 17. oktobra: Jurij Prossenak, trgovec 68 let, Dunajska cesta 2, pljučnica.
Dne 18 oktobra: Marija Frelih, kajžar-jeva žena, 40 let, Radeckega cesta 11, sek. bebost.
V deželni bolnici:
Dne 13. oktobra: Ivan Lunko, pekovski pomočnik, 25 let.
Dne 14. okt.: Štefan Juvan, šolar, 8 let.
Dne 15. okt.: Iv. Vehar, gostač, 69 let, vsled raka. — Fran Gregorin, dninar, 27 let, jetika. — Jožef LoČnikar, kamenolom, 45 let, legar.
Dne 16. oktobra: Anton Kane, kajžar, 26 let, legar. — Ivana Telban, posestnikova hči, 2 leti, davica.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda:
Gospod Oton Balzer t Laškem trgu K 20 v imena prireditvenega odbora  Vinske trgatve" dne IS. t. m v Laškem trgu kot čisti iz dob iste v gornjem zneska. -   Gosp. Vladimir Breakvar cand. mr. na Dunaja K 8*8, zbranih na prvo letalskem večera slov. akad. društva »Slovenije" na Dunaja. — Oospod dr Fran Gorsič, c. kr. sod. pristav v Ilirski Bistrici K 10-— globo g, Marije Petkovšek iz kazenske zadeve Anton Fabec contra Marija Petkov sek — Gosp. Tomo Koprive v Zagorja ob Savi K lf>*60; nabral povodom županove izvolitve v Kotredežn 17. t m — Svota K 1 * 0, kot stava me d gg c kr. okr. glav. Štefanom Lapajne in c kr. okr. sodnikom Tonetom Mladič v Postojni ob priliki volitve državn. poslanca za Ljubljano.      Strelski klub „Triglav" v LjubUani K 1104 kot izknpilo za na prvem strelskem večera na licitaciji prodani in po predsednika podarjeni predmet. — Skopaj K 336 82. — Srčna hvala t Živeli!
46370320
orzna poročila.
Ljubljanska ; rodltna bank« v LJubljani"
Uradni kural dun. bon« 19. oktobra li>07
Blag
96 15
97 90 96 85
114-os 92 95 110 2o 9875 110*60 100 K6
š^Pb Riitska rtwUi.
srebrni renti   . . .
gavatr. kronska renta. . ,    zlata        »    . . •fraka kronika renta . ^t     .    zliti        . . f£ posojilo dež. Kranjske dtft w posojilo meata Spljet . . Zidar
4fa*U bos.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . ^ Seska Ali. banki k. •«
4*5*% zast- pismi gal. de*.
hipotečne banke . . &U*\ pest kom. k. •. s
10« 0 pf. . . • • • *š% list.  pisma Inii6r»t.
hranilnice .   . .
&list. pisma ogr. etnv dež. hranilnice . .
rimi* z-        °£r- hiP- ban ©bi. ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
#Vk ^eške ind- Danki #C| ?rior. lok. ielez. Trst-
Poreč......
prior, dolenjskih SaL . mL prior. juž. zel. kup. ViVi ivstr. pos. za žil. p.
Srečk«.
3?£cae od 1. ikKV „  •  • • a    od 1. 1864 ....
„ tizske......
m    i«m. kred. I. owt*4j?
■      t«     »    ^* *
ogrske hip. banke
m srbske a frs. J00 — . turške......
panika        srsčfct .  . .
4f«ditn« . ...
jaemoške m     . .
.krakovske        ,    « .
ljubljanske       »    • *
^vztr. rdeč. križa , ...
Jfcidolfove        9    .  » • Stlcburške        *    • • Xtanajske kom.        . .
Delste*.
Jažne železnice .... 'Državne železnice ,   . . Avstr.-ogrske bančne dela. Avstr. kreditne banke Ogrske .X*mostenske
^^smogokop v Mor*.(Briu .Aipirtske montan   , . fteSke žel. ind. d&\   . . :6-^-a-Mur£nyi .... Trboveljske prerc. dr .^vstr. orožne tovr. dražbi £*šfee sladkorne &v*&Q
Viti—.
C. kr. čeki«.....
š& franki ......
marke ......
£-5 c a.......
vA?-jrke ........
'L*Jt£a ba»k«v!Sl.....
Danar .
96 95
97 70 96 Ob
113 85 92 75 110051
97- 76! 110 40
99 30,
798 6ol
96 —
g96*40j
99-—j 102'2&j
97 -j
96 75 9926!
98- 5) 99 76
89 90 98-7F-
291 — 99 20
14825 £57 7* 142 f>0 272-50 C69 245 5H
9^75 183 35
1975 446
91
90 50 6t-
ta 75
6 S 0 6? —
2
485 —
I49'25
65S7& 1765-
832 75
742
t*0
724 -
f-97--«648 5
f40'50
S59 -
464
149 50
11-87 19-18 3P-48 SS 97
117-35 96 s fc3 4-B4
99 50
96 20 97-
100 —
103 25 98 -
97 75
litt)*2b
99*50
100 75
99 7». 293 -10025
150 25 261 75 146 50 278 50 275
10475 184 3 i 21-76 456 — 97'-9650 67— 47*75 2840 73 — 214 -495 -
150-2} 654 7a 1776-— 6?3 75 743- -iti 5(1 727 ->98 -65U -541 60 261 -470 — 150 —
5141 19-20
23 62
24 05 U7-Č5
9630
6-
Sitna ©sne v Buctfmpdits
Dne 19. oktobri 1907. Tazsaelz«. Plenica   za april   .    .   , Zl 2ž n  april    .  .  . m
Sornza    a april 1908  -   . „ Ovaa      B april .    . .
zia-oaratv.
Nespremenjeno.
Heteorolosično poročilo.
— *-* nmd morjem S(X5.   Srednji vračili tlak 786*0
60 kg K 12-46 60 » .  1143
60 a „ 7 0'^ 60 .  .    8 50
Ca«
opazovanja
Neba
18. 19.
9. *v.
7. aj. i. pop,
733 8
739 3 739 7
13 3
12-8 170
si. sever dež
slabjzvhod oblačno si. svzh.  del. jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 13*3° nor-i 10 1 . — PidiTim ▼ mm 119.
Proti kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hripa-vosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana.
Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirjujoči učinek, posebno poBpe&uje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo.      54—b
Bernhardinec
10 tednov star, prave pasme, se proda ¥ Kolodvorskih ulicah štev. 7 v LJubljani. 3566
Zlata svetinja
Barolin, Paril, Rim itd,
Naiboliie koun- čistilo aa zobe
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh Jekarnah, večjih Sdecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Da se izognejo   podtaknjen ju, se
prosijo p. n. konznmenti „Mattonijeve Giess-
hnbler" da si dajo originalne steklenice giess-hiiblske slatine odpirati pri mizi pred svojimi očmi in da pazijo na zamaSku na vŽgano znamenje*
Mirna stranka
(mati ln Nin)
išče stanovanja
z 2 sobama In pritiklinami za februarjev termin« 3386 Ponudbe    pod    „februar" na npravniitvo nSlovenskega Naroda". i
izdeluje:
O. 8eydl
gttitarjeve ulice 7.
n
okoli kolizejskesa poslopja pripravni za vila
Se prodajo od 10 kron do 20 kron
kvadratni meter.
Več: v pisarni Deghengbi ob Dunajski cesti št 22. 3521-2
Razglas.
Stavbenska družba v Radovljici razpisuje
jamo dražbo hiše štet 68
v Radovljici
v predmestju na dan 29. oktobra
1.1. ob 10. uri dopoldne ua licu mesta.
Hiša stoji na lepem kraju, je eno nadstnpna s tremi stanovanji in vrtom.
Vprašanja v tej zadevi se naslav lialjo ua načelstvo stavb, družbe v Radovljici 13543 -
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt ua Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobiva se v
„Narodni knjigarni"
in pri knjigotržcih« ^.aaaaamaaHzamsaaBua^BHaaziamBaa^^
klim Miti oble
o Ljubljani. Mestni trs 5. Največja izbira
damskih gumijevih plaščev in plaščkov,  kožuhovinastih jopic in kožuhovinastih koljerjev.
Tudi za gospode:
gumijevi plašči in plaščki, kožu-hovinasti sako, navadni mestni b573-1 in popotni kožuhi.
O. Bernatovic,
Petrolejska žarilna luč
Priznano najboljši petrolejski gorilec. Liter petroleja gori 16 ur, za 90 sveč svetlobe, pritrdljivo na vsako svetiljko.
kompletni gorilec J( 9*—
Na deželo po povzetju.
Friderik Plan. Dunaj
II., Stephaniestrasse 12.
3571-1     Telefon 21.190.
Preprodajalci rabat.
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirkularjev, pisem in drugih tiskovin oskrbi OOUO izveiban uradnik v tej stroki.
Naslov   v   upravniŠtvu „Slov. Naroda"
Izšla je
zgodovinska povest
v dveh delih
Jtraljeualei duel} l^ren.
Ponatis ii „Slovenskoga Naroda".
Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turdkim cesarstvom, v katerih bojih bo igrali veliko vlogo piratje, ki so strahovah mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vae glavne osebe tega ljndskega romana so zgo duvinske, kakor so tudi glavni dogodki zgodovinski.
Gena obema zvezkoma 2 krone, = po posti 40 vin. več. =
Na prodaj
u »Narodni knjigarni*'
in vseh knjigotržnicah.
Samo pristna
in različna vina
se točijo najceneje
V 203—42
Hib Tiootiei
Stari trg 13.
Prvakr.tvormca fclavirjev
Ljubljana
Hilšerjeve ulice 5      Blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
m
S
(O
o
CA
E
C8
0) "O
o
0)
o
a o
N<
O
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja   solidno  narejene  planine,
klavirje in harmonije tudi samo-igralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.    1706 ;5 Naivećja tvornica na lugu Avstrije.
Kavarna ,Leon'
V Ljubljani
na Starem trgu št. 30
vsaktorek, sredo, četrtek »7 soboto In nedeljo <.
vso noč odprto.
Z odličnim spoitovanjem
Lio in Fanl Pogačnik.
Za učenca
ieli vstopiti v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi mlad deček. Pismena vprašanja na upravuištvo „Slov. Naroda". 3569-1
Poslano.
Javljam slavnemn občinstvu, da je moj konjski hlev za tujski promet, kateri je bil zaradi konjske bolezni zaprt
popolnoma prenovljen, 3430—2
oblastveno pregledan iu tujim konjem o i 15. junija zopet na razpolago.
Škofja Loka, 10. okt. 1907.
Ignacij Gusell.
Ljudevit Borov'itik
poihar   v   Boro vi Jalti (ferlarfa na Koroškem
ca priporoča v izdelovanje vsakovrstni puiak za lovce in strelce po čajnovej^ir sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje 8tare samokresnice, vsprejema vsake vrstna popravila« ter jih točno in dobte Uvrsuie. Vae paske so na c. kr. preekuže mamici in od mene preeku&ene. — llustro-18 vanl ceniki aaston|. 4i
Izoežbon strojnik
išče sl\iž"be.
Ponudbe na npravniltvo nQlov. „Narodau pod „Strojnik". 8544—2
Orehe, suhe gobe, kumno, oves
ter sploh vse deželne pridelke kupole Anton Koleno v Celju.
aut mm
Giuseppe Hitoli
Vidim (Udine) Via Bernardo de Rubeis 3 Italija.
Novosti te sesije.
A. LUKIC
Pred Skodlo 19
priporoča«
svojo novo urejeno
veliko zalogo zgotovljenih oblek za
gospode, dame, dečke in deklice po
najnižjih cenah.
3572 - J
^ft
Tyyy*a~a-»*****»**aaa*****TT%»
koledarje
za trgovska
BiTilelfls darila
poskrbi po najnižji ceni
Narodna In iaarna.
Kašljajočim
otrokom i odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim nspehom
THYM0MEL SCILL/E
kot pomooek.  ki razkraja in odlofioje slez,
nhiažuje dušeni kašeU in pomirjuje sopilne težkoče ter odstranjuje njih pogostost. — Že na stotine zdravnikov se je izreklo o presenetljivo točnem uspehu Thvmoniclrt *elll*e pri dušečem kašlju in drugih vrstah oslovskega kaSlja
03T Prosim, vprašajte zdravnika. "531 Steklenica 2*20 K, po pošti franko, Če se pošlje denar naprej 2*90 K. 3 stek., Če se pošlje denar naprej 7 R. 1U steklenic, če se pošlje denar naprej 20 K.
Icdelovanje in glavna zaloga
B. FRAGNERJEVA LEKARNA
8477     c. in kr. dvorni dobavitelj. 8 Prav* III., aiiev. *OS.
Dobiva se po skoro vseh lekarnah.
Pazite na Ima lidalka, izdelovalca In varstveno znamko.
647 88
+ Olla +
Dokazano najboljša dosedanja pat. higieniška
M    i u i j »-\ i*  i*|>trl»l I t <r t«.
21etno jamstvo, tucat 0. 2 —, 3 —, 4*—,5"—. Dobiva se povsod. Cenovnik zastonj. Olla, tvornica za gumi, Dunaj I 22 F rane- Jote! ovo nabrežje 19. 3554
Lepo posestvo
s hišo, kozolcem, hlevom in svinjakom, kakor tudi 20 orali zemljišča ln gozdov prav v bližini trboveljskega rudnika se proda za 14.000 kron. 35iv*-3
Ferdinand Forte v Trbovljah
fit. 185.
Sprejme
.  .   .   IjC   ■  a .
ta
mlinar
ali pa ne da mlin v najem.  F5i5 3 Naslov: Ivan Demšar, Železniki«
Sposobne m zonesUlue osebe
katere želijo postranskega zaslutka kot
krajevni oziroma glavni zastopniki ali trajne službe kot potniki pri prvovrstni avstrijski
zavarovalni družbi
katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod it 15*305 Gradec, poste restante 12. 1392 26
Učenca
s potrebno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. 3^89-8
Kje, pove tpravništvo ^Slovenskega Naroda".
3526 3
z orodjem In stanovanjem
se odda v najem pod jako ugodnim pogojem v Št. Vidn pri Zatični. Nastop takoj.
Več se izve pri Fr. Zorcu, trgovca, Sv. Petra cesta št. 23, LJubljana.
nit
modne in mannfaktnrne stroke, sam -stalen prodajalec in izvrsten uredovalec
izlog, lahko dobi stalno nameščenje
ob vrlo povoljnih pogojih.
Ponudbe na tvrdko V. Mihelčic, Sisek (Hrvaško). 3668-i
Išče se
a
spreten o korespondenci.
Ponudbe 8 prepisi izpričeval, navedbo referenc, popisom življenja iu zahtevo plače naj se takoj naslavljajo na graščinsko upravo Ruperčvrh na Dolenjskem. 357 -1
Razglednico
umetniške.'
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
KI
Jureifeg n ti. 3.
H4
70
46
Hiša z gostilno
eno minuto od mosta LJubljane,
«5*e takoj proda. Ponudbe na upravnistvo „S1 Nar", pod „hiso z gostilno11. 3540-s
prostori
v lepem kraju pri kolodvoru blizu Ljubljane se odda takoj v najem.
Naslov v opravništvu »Slovenskega Naroda". 3390—3
Lepo stanovanje
v solčni egi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s   porabo periloice in delom vrta se
odda takoj ali pa za november na Dunajski cesti št 60. 3112- 5
Blnsaine, !l
proti požaru in vlomu, „Foxtt pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo, Zagreb, Ilica 22. 3424—6
Tovarnama stole
Fran Svigelj
na Breja, posta Borovnica
izdeluje vsakovrstne stole od priprostih do najfinejših brez vsake konkurence.
Cenik na zabtevanje zastonj in franko.
_3420 29
Panorama-kosmorama
Dvorski trs št. 3
pod „Narodno kavarno".
Od 20. oktobra do 26. oktobra 1907.
Pariz.
os
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18-—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30'—, K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj . vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35.
pri Plznn na Češkem. »372 3
Restavracija »pri Levu".
V salonu
vsako nedeljo in praznik
ples.
Začetek ob 4. uri popoldne. Vstop prost.
Toči se vedno sveže puntigamsko pivo, pristna štajerska, dolenjska ter istrska vina., Izborna gorka in mrzla kuhinja ob vsakem času.
S spoštovanjem se priporoča
3412 3 Beti Kos,
restavraterka.
v predpisanih izdajah
za vse šole
se vedno dobe v
„Narodni knjigam"
Judi« trg ste«. 3.
TI
Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri
„Ottoman" -cigaretni papir ali strojčnice.
IV 896 4
L
^Cinematograph-theatre-francais
(o bloftm »KatolRkem domu4') Turjaikl trs it 1 u 1. nadstropju, velika dvorana.
do Mi
3*f3
Predstavn ob delavnikih  ob G,
V,S- In O. url zve««r, ob nedeljah In praznikih ob */, 11. ari dopoldne, ob 3., 1 In ob O. url popoldne ter ob     *. In 9. url zveeer.
MF~ Vsak eetrtek ln soboto znižane eene za dijake ln otroke.
V najem se odda stara, dobro vpeljana
trgovina
z mešanim blagom z zalogo ali brez nje. ma-b
Vpraša se pri V. Uršič ¥ Kostanjevici na Dolenjskem.
Vinske sode
(belega  vina)  skoro   nove,  dobre in močne,  od 620  do 650 litrov, proda po nizki coni 2368-14
Fran Cascio
no«
Kathe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do sego čarobnih prsi. Katke voda Za prsi se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenice po 3, 5 in 8 kron poštnine prosto.
Diskretno pošilja po povzetju z3l6—16
KBtbe Henzel na DunaJuXVIII
Schulgasse 3, L nadstr. 11.
V najem se daje
radi družinskih razmer
izvrstno Idoča
gostilna
v Črnem Vrhu nad Idrijo in sicer najraje takoj.
Več pove npravniitvo ,Slovenskega Naroda". 3869—6
-— Produ--
se več sto kolntaloo lepega
domačega kostanja
— Cena po dogovoru. —
Ponudbe h prejme Marila Kopitar, Avče, Primorsko. 3542—2
2 konja
valaka, rjava, po 15 pesti visoka,
pn>da^ta.
Vpraša se v trafiki na Rimski cesti 24 v Ljubljani 8564-i
3556
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 20. oktobra do vštete sobote 26. oktobra 1907 :
Iz Heopoljo do Bolearshlh otokov.
s prvim in dragim državnim izpitom
.*.išče službe notarskega kandidata/.
Naslov pove upravni&tvo „Slovenskega Naroda". 3 67— 1
G. PLUX
Gosposke ulice it 6 8551
Uredno dovoljena
Tisredovalnica stanovanj in sluz
priporoča Id nimešea le boIJ«e
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko in gostilniško osobje za Ljubljano in zunaj.
Potnlna tukaj.
l>ttna ln kolikor možno hitra poatreaba zagotovljena.
zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor-
Gozd
£533 1
n
garna
u
Jurčičev trg štev. 3.
priporoča
svojo   bogato zalogo vsakovrstnih
najbolje kakovosti.
= Cene nizke. =
SUKNA
22
In modno Maso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Jfumpolcn
na Češkem. Tvornlske cene.  1 Vzorci Iranko.
Tik ob ljubljanskem mestu se
je na površini 31.574 ŠtirjaŠkih metrov leta  1903. zasadilo 30.000 smrek.
Ta gozd, ki je tudi s kostanji gosto zaraste!, in  ima  jako   ugodno lego,
se proda Iz proste roke.
Vprašati je pri Petru Lassniku v VVolfovih ulicah št. 1 v Ljubljani.
Pozor!
tailuoUuM. knjižnice in =B6ralnn društva! =
Naprodaj so sledeča deloma ne več v kujigotrštvu se nahajajoča dela:
„Ljubljanski Zvon11 1881—1906, tudi posamezni letniki.
Stritarjev „Zvon", Štirje letniki.
„Slovan", stari in novi. 3562—1
Nekaj letnikov ,,Kresa", „Zore" in „Besednika".
Tozadevna vprašanja na upravni-štvo „Slovenskega Naroda v Ljubljani pod Številko „3562".
Dobro idočo
gostilna
na postaji Laze se odda v najem ali na račun.
Pojasnila daje Alojzij Lenček v Klečali pri Dolu. 3548—8
Prodajalko in * & * * blagajničarko
sprejme tvrdfea Oton Homan v Radovljici. 3560-2
Trgovskega
sotrudnlko
dobro izveibanega v trgovini z mešanim blagom se sprejme. Kje, pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". 3558—2
Dva dobra, stalna
pomočnika
in enega
IVAN & NIKOLAJ ŽIC
trgovina z vin. ©m. na velilio.
Ladje: „Domitila" & „Štelanija" prodajata vina:
liter po 46 in 48 h    Teran (obran)    ....   liter po — in 40 k
Vino z Viaa, črn
m   m     m bel° latrjjanec, črni „ beli Dalmatinec, Črni
n °eli
ŠiUer, (Opolo)
50 ?6 36 36 42 42
52 38 38 38 44 44
Muškat (bel, sladki) „ (črni sladki) Refoško . . . . Maršala . . . . Pelinkovec   .   . .
66 „ 60 56 „ 60 K 1*60 . 1-40 • 1-20
franko kolodvor Pulj v izposojenih posodah, ki se ne nračnnyo, pa jih je treba čimprej vrniti tranko kolodvor Pntj. Pošilja se le po povzetju in sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva. 2636 6
vajenca
sprejme takoj Ivan Triiler, ključavničar na Bleda. 3545—?
Volnate odeje
za ženske, gladka E 1-20, pisana K 1 40, ponuja 5 kg poštni zavoj, ki obsega 1 2 ducata, po povzetju franko
Gustav Weissenstein
v Bvstrem na Češkem.
342»- 6
Za elegantni soet!
o  o o
Ma|fine>Jal
pisemski papir
francoski in aogleški v okusnih kasetah in zavitkih se dobiva v
„Narodni knjigarni"
združeni
s trgovino s papirjem, pisalnimi in risalnimi po--trabSCinami-
Jurčičev trg 3.
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najra/.imvrntne.jših kombiuacijah pod tako iiift*lrtni,i p'»ffoji, ko nofrena druga zavaroialutca Zlasti je ugodno zavarovauje na doživetje in smrt s manjšajoČimi se vplačili.
Vsak
član ima po  preteku petih pravico do dividende.
let
99
SLAVIJH"
-   -   -   -   vzajemno zavarovalna banka v  Pragi.   -   -   « _ Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.993-72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države b vseskosl alo« analt o-narodno opravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje  poslopja in premičnine proti požarnim   škodam  po najnižjih cenah Škode  ceujuie  takoj   in najknlantneje. Uiiva  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Delniška družba Združenih piUOUOren 2alec in Laški trg
laoroAa«wo|«
lalltetat
izborno pivo. črno pivo Jolvator".
gST   Zalog« v Spodnji Šiški. — Tolofon Štev. 187.  TgSQ '«*-"
mW    PatUlatra aa ama aaralaau rastavratar aaaa. a BrlUala Jlaraaai *m*m, itabUaaa. (Star. talaJtaa M.)
77
0736
39
E65S
FS
SVETOVNOSLAVNI
298 - 66
RNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
run domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice Štev. 12 i012U0  stovum fgamm aio.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
s. a eo vijena leta 1854.
priporoča slavnemu obČinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje MF* izborno
V prijaznem trgu Vransko pri Celju, kjer je tudi sodišče in davkarija, se proda lepa
ntitnnii
z vrtom iu event. tudi nekaj poljem in travnikom.
V sobah I. nadstropja so parketna tla. 3 >*4 2
Več se poizve pri lastniku Franu Kuharju, učitelju v Domžalah.
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. đr. v veakorfini izpeljavi Ze 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot naiboljsiinnaj-
trpeznejSi izdelek- Največja prihranitev goriva. Specijalitete: Stedllns ognjišča sa hotele, gostilne, restavracije, kavarne
i, dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni fcatajog franko proti doposi&ni -namki 1738 22
Toiarna za štedllna ognjišča „Triumph"
£*• Oolctselii»lci£ «At sin
reak
za 6 oseb ter eleganten
kofeselj,
oboje v najboljšem stanju, se proda«
Več se  poizve  pri  Le O p* Blu-
mauerju, Kolodvorske ulice št. 24, „pri Starem TiSlerju".        3459--4
1 1
* v
IS
Puc & drug
= v £jubljani=
se priporoča za     3288- 5
opremo stnnooon]
hotelov i. t d. in opozarja na svoj
patentni divan.
JCercčile ne
vsakovrstne
CAJNIKC
revije j   strokovne liste d      zabavne liste t-s      ilustrirane liste °        humoristične liste
modne liste
ruske, češke, poljske, srbske, francoske, angleške, italijanske ..mike itd. prevzema
Narodi knjigarna
Jurčičev trg štev. 3.
000
000
7JT
Kinematograf Mm
ti   Dunajska cesta
nasproti kavarne ,£vropa'
izvidi S:
■ akov.
3660
Dolenjski
kosovni premog
la. po K 1-20 po 50 kg.
in cele voze; v hišo pripeljan, (na cele vagone po premogokopnih cenah)
*- « c-
3438 3
J. PAULIN v Ljubljani,
Jfove ulice 3. (Telefon St. 32) glavna zaloga premoga
trboveljskega in dolenjskega kosovnika. orehovnika in grušča ter Paulus salon,
skih brit eto v, na debelo in drobno
O milijonov
zastarikov
je lansko leto izterjala zveza „Kreditreform".
Zahtevajte zaradi izterjanja zastankov brezplačno prospekt št 19 od društva „Kredi t-818  reform11 v Gradcu, Havdngaste 10. 6
jtelole za trsouino
se ceno prodajo v Ljubljani, Hestni trg št. 25,1. ndstr.
3482—2
Vid Bratovi
Sv. Jakoba nabrežje 25
priporoča cenj. občinstvu Iz mesta In z dežele kakor tudi ženinom In nevestam
svojo veliko zalogo
2C6-42
razno-
nega
pohištva
po najnižjih cenah.
Uec hiš
v Mariboru
se proda iz proste roke.
Vse so zidane nanovo, pripravne za najemninske iu trgovinske hiše, davka preste ter s e obrestujejo po 6J Ijtotako je tik Maribora naprodaj več
B3S9CHGBGB
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3399-3
obrestujejo  po 67->%-
lepih vil.
Od vUohe c. kr. -vlade dovoljeni
privatni učni zavod
za urezauanle In šivanje oblek
ime Schlehan
v EJublJani, Židovske utice 1.
Učenke se sprejemajo vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne. 3162—5
Prodala krojev po meri.
Oobra l^ti (jarica
Je izšla  mi.. je izšla
t založništvu Lat Minerja t Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov sa pripravljanje najoknsnejših jedi domaČe in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica a svojega strokov-njaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
59 48
Patent
^Catschek
ternitov
ibesto'
Najboljše kritje sedanjosti, varno proti ognju, pišu ali nevihti, lahko, brez popravil in ceno. Zahtevajte vzorce in prospekte.
Glavno zastopstvo za južne dežele:
900-16
Portlandcementne tvornice delu. dr. Dovje, Trst.
Zsblogrsb In. zaetopetTro       -EEvKiolfOT^em: JOSIP DESZOŠIČE 3C. Vprašanja na založnika Teodorja Horna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se tudi izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela iz različnega blaga.
Ustanovljeno 1.1870
SEB. UNTERHUBER
Lastnih Fr. Benane
i
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73
1726 22
(telefon štev. ITI)
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz mmtnefja kamen|a (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobno ipomanllie itd. Štipalo* po naročilu narejene z telesno sestavo, oomentno OOVl (rore) z vloženo lično pletenino srn napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče Is cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hilah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav ln vodnjakov n» podlagi posebnega patenta.  — Pertlamtcement In romanooment iz
— PronUoni stroškov zastonj in poštnine proeto.
Lep prostoren lokal
opremljen s policami iu prodajalnimi omarami ter z zraven spadajočim maga-ciuom v večjem kraju na deželi,
sedež c. kr. uradov, blizu farne cerkve iu ob državni cesti,
se pod ugodnimi pogoji takoj odda.
V tem lokalu je bila že več let trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom.
Kje, pove iz prijaznosti, upravništvo „Slo venskega Naroda". 3473—3
Pišite v o vzorce!
Barhenti
in flanele, modni vzorci, platna, damasti, namizni prtovi, brisače, blago za srajce in vse platneno iu pavolnato blago, modno blago damsko in moško ima v zalogi in 3151 — 6 priporoča
V. J. HAVLiČEK
izvozna tvroka za platuino .\ .*. in modno blago .\
v PODE BR A DIH (ČEŠKO)
I i č e   s «*-
za večjo ključavničarsko delavnico
pruo moč kot
delovodju
Oziralo se bode samo na sposobne in značajne reflektante.
= plača po dogovora.-
Kje, pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 3618—2
pri nakupu blaga za
na blizu 40 let obstoječo tvrdko
R. MIKLAUC
tjnbljana 43
Stritarjeve (špitalske) ulice štev. 5.
B3- Na zahtevo se w doposljejo vzorci. 9 A
i
i
NARODNA KNJIGAMI
Jurčičev trg 3
priporoča
svojo bogato zalogo
i
▼ resnih jezikih
Langen & Wolf, Dunaj X., Laxenburgerstrasse 53.
SvetovnoBlavni zaradi preproste^in solidne sestave.
v zvezi 3480—2
z napravo za sesalni plin
za kurjenje z rjavim premogom, fužinskim ali plinovim koksom, kauma-
zitom ali ogljem. y Gospodarsko najbolj primerna obratna moč novega časa 1
motorji HQttQ" za svetilni plin, bencin, bencol, petrolin, karbonol.
Singer
I
ne samo v industrijske svrhe, nego tudi za šivalna dela v družini se dobivajo o   o   o  pri nas. o   o o
SINGER Co. delniška družba za šivalne stroje.
o   o   o   o   o   o   o     Podružnice v vseh
V blagohotno pozornost! Vsi od drugih „Singer1 ponujam stroji so narejeni po enem zmožnosti in stanovitnosti daleč zaostajajo za
šivalni stroji
za vse le mogoče namene.
3557 1
Pazite na to, da boste kupovali v naših prodajal-nicah. Naše prodajalnice spoznate po tem kazalu.
Ljubljana, Sv. Petra cesta št, 4
večjih mestih.     o   o   o   o   o   o o
trgovin za šivalne stroje pod imenom Da dih najstarejših sistemov, ki po šoatavi, našimi novejšimi sistemi rodbinskih strojev.
i
I
l
I
Največja zaloga ur,
verižic, prstanov in uhanov z
briljanti itd.
Kdor hoče imeti trpežno iu dobro  idočo uro,  naj kupi samo znamko „TTNION".    309111
Jr. Čuden.
urar in trgovec v Ljubljani,
SPrešeiriOTre vilice.
Cenovnik zastonj In poštnine prost.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. Odhod iz Llnbljmne i ni- ieL:
7-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 05 predpoldno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
II-40 predpoldno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
1- 05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
s.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7*35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Goricajdrž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- 00 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 710 zvečer. Osebni vlak v Kamnik I0'50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod v Ljubljano ini. ieL:
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta.
8-34- zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
IMS predpoldno. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic.
2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. Jesenic.
6-50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, S traže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel, Jesenic.
lino ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice drž. žel., [Jesenic.
Dohod v L|ubl|ano dri. kolodvor:
a 46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-09 predpoldno. Osebni vlak iz Kamnika 6-''  zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. _6 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samr ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
STo.j&.ofojšei issa.a.jd.'b
Velik požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo ■
Smekalovimi brizgalnicami
z 40    delavske silo pomanj&anim ravnoteže« nove sestave koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo   —  V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasOV, SO-klric, sekalk in gospodarskih strojev ter motor-mlinov.
IfT Odplačevanje na obroke.
151-21 BW 129 Odlikovan] I H
I AVGUST REPIC j
sodar 42 LJubljana, Kolosijeke iilloe 16
Traov • xxx
izdolujo   prodaja in popravlja vsakovrstna
sode
P« MsjBlajlli enak.
Suknenlb ostankov veliko i zalogi.
Zli Jesensko In zimsko sezono
•e priporoča trgovina • suknenim,
platnenim In manufakturnim blagom
Hugo Ihl
v LJubljani
Stritarjeve til ce štev. 4.
Vzorci na zabttvanjt poštnini prosto.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, ilrneža in lakov.
-H  Klektrični obrat H-
VrtMOV-lilOI
Brala Eberl
leta
1848,
J
i 1 1 1
1 1
1
1
1
Prodajaln, in komptoar:
Miklošičeva o* sta it. 6.
Delavnica:
Igriško ulico it. 8.
Platana Mjstno. lr.drLlBi.tr. prit. m žtlti.
Slikarja napisov,
Stavblnska In pohištvena pleskarja«
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovik barv v tubah is akad. ilikarje.
Zaloga čoplčav za pleskarja, slikarje In zidarje, itedllnega mazila za hrastova poda, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstva najnovejše, najbolj se in neprecenljivo sredstvo is liranjt sobnih tal pod
imenom „kaplAol". Priporočava ae tndi si. občinstva za vse v najine stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano realno in fino po najnižjih cenah.
i
r
a>
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11,
priporoča
klobuke
mm maj novejša raron« =
po najnižji coni.
Optični zavod
zaloga pravih ^
Švicarskih ar.1
Srebrno aro od „   gld. 3a80 naprej. I
IkVliltiini »n srebrnloa kakor wri /A
k
. žici, prstani, uhaal aroSka Itd.
ilual, M UmA
Alafell
Varat, znamka: Sidro.
m Liminent. Capsici comp.
nadomestilo
3375-3
Pain-Expeller s sidrom
priznano Izborno, bolečina tolažeča In odvajalno mazilo ob prehlajenju Itd.; po 80 h., K 1*40 in K 2*— ae dobiva v vseh lekarnah Pri nakup i tega splošno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatljicah z nafto varstveno znamko „sidro" potem je
vsakdo prepričan da je dobil orig. izdelek Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Eli&čina c. 6 nova.
i
R&spoailjanjo ra&k dan.
POKORNEGA
PELINKOVEC
Najboljši želodčni liker sveto.
Od    zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jačajoč
cisti biljni destilat
Eksponira se na vse kraje sveta.
Odlikovan a 60 zlatimi, srebrnimi In častnimi kolajnami
Dobiva se povsod.
Zastopnik za Kranjsko:
FRAN REMIC. Ljubljana.
!!Opombn!!
Izvrsten glas našega eli-zira „Pelinkovca4* dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim imenom slabše — Često zdravja škodljive — pi jače. Radi tega pazite na našo z zakonom zavarovano vinjeto i o zahtevajte izrecno j 529—3
Pelinkovac Pokornu.
Vse ostalo naj se kot ponaredba zavrne.
Edini proizvajalec:
Kralj.DOvLdion.tvornica likera
preje FRANJO POKORNV, Zagreb.
Ustanovljeno 1862.
Št. 37.845.
Razglas nabornikom
Mestni magistrat ljubljanski razglaša glede rednega nabora leta 1908 nastopno:
1. Vsem v Ljubljeni stanujočim leta 1885, 1886 in 1887 rojenim mladeničem, neglede na njih rojstni in pristojni kraj,
se je tekom meseca novembra 1907
zglasiti k zabeleibi pri tukajšnjem nradu.
2. Mladeničem, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, je prinesti s seboj dokazila o starosti in pristojnosti (rojstoi in domovinski list).
3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti starši, varnbi ali pooblaščenci.
4. Onim, ki si hočejo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona n*vedei«ih ugodnosti, je po predpisu opreuiljena prošnje vložiti meseca januarja ali februarja 1908 pri podpisanem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji.
5. Onim, ki žele, da se jim dovoli nabor izven pristojnega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa labko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti.
6. Sinovom vojaških oseb, služeči h v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so v nabornih letih, se je ravno ta ko zglasiti.
7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh is vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati z izgovorom, da ni vedel za poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon.
Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo 10 do 200 K ali pa s primernim zaporom.
Magistrat deželnesa stolnega mosta Ljubljane,
dne 4. oktobra 1907. 8547-1
Angleško skladišče
£ j ubijati a, jtieslm-trg 5
rit
SKLAOlSCC OBLEK
O. B ERNATO VIČ; k^H'.
2 m
Ravnokar so dospeli
modeli z najnovejšimi kroji te sezone in sicer: Damski kostumi z liftbovem in dolgo priležečo jopico, gladki in stiskani pliši ter suknjeni liftboy> dolge priležeče
jopice in paletoti.
Največja zaloga moških in ženskih oblek, svršnikov in zimskih sukenj.
WT ITajrLižje cene! *M
3565.!       O* Bernatovlo.
808^5128
74
I Za jesensko sezono!
G. ČADEŽ
*w Za jesensko sezono!
s*oa 3
Mestni trg štev. 14       ^-"n rr%m^ 'mmMam       Mestni trg štey. 14
priporoča v veliki izberi plišaste, moderne trde angleške, dunajske in vsakovrstne druge klobuke,
i       kakor tudi moško perilo, rokavice i. t. d. po starih cenah. ■
HI * * * * *
injjgiii ~ ~ ~ ~
i Ud ozir. iierjo
.*. .*. .*.  priznano izvr-tna domača hrana, priporoča  .'. .'. .*.
hotel „ILIRIJA".
Popoldne ob dveh in no gledališču svele kuhana jedila. Izborna štajerska, dolenjska (cVieek), metliška in istrijanska prirodna vina iu pa sedaj izvrstno marčno pivo iz Združenih pivovaren Žalec in Laški trg ter izvirno plzenjsko pivo.
! ! ! Xo«na   in   poštena   postrežba! S Z
Obilega obiska vljudno prosi 3524 3
FriC  }(Ol>Ql{, hotelir.
P. n. naročniki imajo v kavarai za vse igre znižane cene !
(ud katerega imam samo-prodajo za Kranjsko)
za stavbe in kiparje kakor tudi za vsako drugo obrt,
Korbolinel Avenarius
Mavec Wyps) vse olla in mazila za stroje olje proti prahu
orste
kakor tudi priznano najboljše
priporočam po tvorničkih cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
tovarna oljnatih barv, ffrneia, laka in kleja. 2131 34
K
Anton Šare
v Ljubljani Sv. Petra cesta 8.
izdelovanje perila in oprem za neveste.
Inventurno prodaja
l3o X^&$ pologe
po silno znižanih cenah.
Izbrani vzorci švicarskih vezenin, damskega perila, moških srajc, posamezni namizni prti, serviete, brisače in drugi predmeti.
Prevzemam vseh vrst perilo za izdelovanje ob cenem zaračunanju.
Svetlolikalnica
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 8.
Svetli blesk ovratnikov in njanšet daje perilu lepoto in trikratno trajnost nasproti navadnemu svetlemu likanju.
Zavod setn uredil tako, da se penlo, * bleka, bluze, zastorji snažijo z največjo skrbnostjo in varovanjem, za kar prevzemam vse jamstvo. x
Ob.lega obiska prosi z »dlifaim spoštovanjem
£nlon Sare
30D8—19
I
Izprašana
poučuje
doma in izven doma. Naslov se poizve v upravništvu »Slavonskega Naroda". 31 8 3
S& Največja in najcenejša izberjg
reklamnih
koledarjev
kot trgovska novoletna darila.
Lepi In ceni vzorci.
Dobe se z torbico alt brez torbice z tiskano firmo.
Velika zaloga
lepih malih In uečjlh jaslic
od 10 vin. naprej.
Vzorce doposljem na ogled.
Se vljudno priporoča       9483—3
Ivan Bonač
trgovina papirja
jjj   v JL«j ubijani JjJ
>
O. O
O,
T O "O
<
a o 9
5T
c a
in
domaČega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
JL|nbl|aiia Pred Skotijo 19, Stari trg 4,
Prešernove ulice 4. 42
Risarji in : sllkorll:
dobe
I vse potrebščine
združeni s
trgovino s pisalnimi,
risalnimi in slikarskimi potrebščinami
Jurffieo trs ft 3.
najboljše kakovosti iz trboveljskega premogovnika g dobavlja v vsaki množini do vagona pošteno in zagotavlja točno postrežbo n   m  ^—-^o*- ***
IVANA TREO
Ljubljana Ljubljana /. Cesta na Rudolfovo železnico. /.
Kot izborno, razmeroma ceno kurivo se najbolj priporoča SPVtrbo ve lis ki or e ho v n i k. *W
Za jesensko sezono
priporoča 3495—3
nove svile in žamete za bluze, dalje
S*" prilika
za pailette svilo za obleke, črno, meter po K 270.
Ostanki svile čudovito ceno!
A. Persche
Pred škofijo št. 21. Pred škofijo št. 21.
i
Naznanilo.
Vljudno naznanjam, da sem vsled bolezni goSP- dr. J van a Dečka prevzel njegovo
^= pi5arno
jo s svojo združil ter sem se 5 današnjim dnem preselil v prostore dosedanje dr. Dečkove pisarne
~vRotou%i ulici št. 19
(nasproti svoji dosedanji pisarni.)
V Celju, dne t7. oktobra (907.
Dr. 3c5ip Kor'cl|5€k
3559 - 2 odvetnik.
< ■ ■ -—mm 3 EE
iJiSiJISII
1 ar od
Cjubljana, Jurčičev trg 3
vina s papirjem, piaalnimi iti risalnimi potrebščinami.
33
1I6
Za 201etni
m
se i« zahvaliti
3652 m  lcplafeno zvezdo
•dllfaig vedno enaki dobroti, finemu vonju in vel ki izdatnosti. -
Kahtevafte izrecno Maggljeve zabele pazite na gora]sn]o varstveno znamko in varajte se ponaredb.--——-
Sijajen uspek
je dosegla v zagrebškem gledišču nova opereta naftega priljubljenega skladatelja o o o
V. Parmo, Lokavi sluzmi
Izbor najlepgih pesmi in plesov iz te ljubke operete je pravkar izšel, urejen za klavir, dvoroeno, s podstavljenim besedilom — o o o o o Cena izvodn K 3—, po poŠti K 310   o o o o o
NaroČila sprejema
68 63
knjigarna L. SCHWENTNER t Ljubljani,
o  o  o ki je prevzela razpeeavanje za vse slovenske dežele, o  o o
Najvišji sadovi so dOSeglliVi
jedilna mast
j« nedosegljiva
po dobrem okusa in stanovitnosti, III )324 3   nizki ceni in slastnosti.
Prodaja
3 87 6
jesenskega blaga
po zelo znižanih cenah
pri
GRICAR & MEJAC
== Ljubljana ===== Prešernove ulice štev. 9.
3*S2—3
Nabiralcem pošiljam na željo izbere samo zajamčeno brezhibnih pismenih znamk s 50—70°/0 popusta pod vsemi katalogi. A. Welsz, Dunaj, I. Adlergasse 8. (podružnica v Londonu) Nakup.
Pismene znati.
Prilika!
Popolna oprema
za novorojenčke otro&tio perilo
v salogi za ruko starost priporoča znana trgovina s perilom
C. J. HAMANN
liJlBUAHA.
Perilo lastnega Izdelka.
^0     187 O FftaiHH^ 187 O
S
!
n
o
H
o
o
o
> o
o
lil
H |i|
a
8
mt
8483—1
Vsakovrstne
morijo skrbno raro* vati pred TMko nesnago
ker se po tej lahko mki tudi najmanji« nnt rmvrije ▼ salo hudo, talko ozdravljivo rano. Ž« 40 let se Je iikaaalo mečilno Tlačno mašilo, tako imenovano praško doDIMO« m»silo kot it-nesljivo sredstvo ea obvezo. To obvaruje rane, olajioje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje saoeljenje.
07 KnapoMllJa m TaaJt dan. Tfio
1 cela piiSica 70 v, l/i pusice 50 v. Proti predplačilu S K 16 v po posti se pošiljajo 4 pusice, proti predplačilu 7 K 10 pu&ic poštnine prosto na vsako postajo avetro-ograke monarhije.
Viil deli enbalaie Imajo zakonito ri!e-«>«»nova>Bio ▼avratrciio inaniKO. ——   {»Itavtit* kmIosTA ——
B FRA6NER, c. kr. dvorni dobaviti!)
IrUarna »pri črnesis orlu" 1 Prafa        1477 8
Mala strana, ogel Nerudova ulica 203 Ziisfi ? Martah Avitrs-Ofrsks
V LJubljani se dobira pri gospodih lekarjih: O. Plccoll, U. pl. Trnk6o«y, M. Msrdstsohlš-gsr, J. Mayr.
MESSMER"" ea,
najbollia pijača za zajtrk« neprekosna po r obroti In ceni. Poizknsni zavitki po 100 ?/>• 1 K do 2 K pri J. Bu z zelmi u in A. Stucul « v Ljubljani.
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrecno poudarjati ime »Kathreiner?«
Her se Vam sicer utegne primeriti) da dobite manj vreden posnemek brez vseh
vrlin, Is katerimi se odH-kuje  Hathreinerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova slad na kava
ima spričo posebnega Čina svojega proizvajanja vonj i okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko, gospa, da dobivate pristno j evo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavtyh z napisom: »Kathreineijeva Kneippova sladna kava« in s sliko župnika K"s*pps kot varstveno znamko.
EMIL DOBRIC
pri Ljubljanskem gradu
Dovoljnjem si slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjati, da snu ustrezajoč vsestranski zahtevi otvoarll. v ftoe 2
Prešernovih ulicah št. 9, poleg glavne pošte
specijalno trgovino
za tajske predmete, galanterijsko blago, igrače, steklene in porcelanske reči, parinmerije, potovalne in šolske potrebščine i. t. d.
Opirajoč se na vsestranske izkušnje, katere sem si pridobil tekom velikoletnega delovanja v tej st oki, posebno pagše svoje 141etno delovanje pri tvrd ki "Waa*»«S aP*spa\a*M<feS*fe kot vodja detajlne trgovine, upam, da bodem lahko ustrezal vsem zahtevam svojih eenje ih odjemalcev.
Posebno "mi bode skrb vsakega aadovoljiti z dobrim blazoni ter as Izredno mtzla.1 ml renanil.
Proseč slavno občinstvo, da me v mojem podjetju podpira z obilnim obiskom
beležim z najodličnejsim spoštovanjem
EMIL DOBRIC
Bokolenic (§amaš) iz usnja iti siiIchJs   **c8,>o<ie' ^°9Pe in °troke- —
Taristovskib etvljtv _
JhfsrtikBi (svljcv
Cavtfi sa Som 'Si'11
▼ izvrstnih ka-kakovostih po zmernih cenah.
tm h mM zilio inljei m taiste
J. Szantner
Jelaflourjovt det 3 * LjUllJanfl * Selenbar$ooe ulice 3 7
SisilU ■■■tniij ta poststss prosto.    Zunanja ssrocils točno prsti ssrzattm. ?
Izdajstelj in odgovorni urednik: Bstto Pnstoslemiek.
Lastnina in tisk , ki srodne tiskarne*.
64