Leto LXXI. št, 75 L|*Bl)aaa, petek L aprila I03S Cena Din 1.— Iznata vb&i can popoldne, izvzemal nedelje m praznika — Insermtl do 80 petit vrst I Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, već jI inaeratl petlt vrata Din 4.—, Popuat po dogovoru, inseratnl davek posebej — >SlovensKl Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo DUi 25.—. Rokopisi se oe vračajo. UREDNIŠTVO IN CFBAVNlftTVO LJCBLJaMA, Knafljsvm attoa stev. 6 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 81-25 in 31-26 Podružnic«: MARIBOR, StrossmayerJeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska o, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon s t. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna Hranilnica v LJubljani st. 10.351 Blumova vlada v krizi: Odločitev bo padla jutri Ker se radikalni socialisti upirajo proti novim finančnim pooblastilom vladi, ni izključeno, da bo izbruhnila nova kriza Blumove vlade, Id naj bi ji sledila vlada narodne koncentracije Paru d. Mini5*rsk predaed- "je odloćil. da odgodi predložite-.- * -a-.- h — -v 7_~, 21 m Z-'r bi vlade ki je bila napovedana že za Lj. Sele Jutr, dopolde. ko bo predto-ž0 inu i mile predloge svojim tovarila Po SS|I bodo izročeni v nadaljnje poli zbornici m senatu Vlada bo zahtevala v teh predlogih nova jwwso*^n« za finančna operacije. Zarad odpora radikalnih socialistov se bo nadaljnja usoda Blimove vlade odloČila jutri po-će ne že dopoldne. Kakor se Je zvedelo. ie Blum zahteval od poslanske aborn ce naj odgodi razpravo o finančnih načrtih do prihodnjega torka. V tem primeru se bo financ ni odbor poslanske zbornice bavi; z njegovimi načrti v ponedeljek popoldne. N tranji poetični položaj se je v za* ki jih dneh zor t r*>o^tril in ni izključena nova kriza vlade, ker nasprotujejo radikalni socialist] vsak m novim pooblkstilom vladi, tem bolj. ker so jih nedavno socialist] sami odklonil' Chau-tempsovi vladi. Pojavljajo se mnoga prizadevanja, da bi se v sedanjih zunanjepolitičnih razm ran sestavila vlada narodne koncentracije. Cilji francoskega propagandnega ministrstva Pariz. 1. apnla. AA Francoski minister za propagando Frossard je imel snoči po radiu govor, v katerem je razložil cilje in načrte novega propagandnega ministrstva. Poudaril je da Francozi ne žele nikake križarske vojne, ker je francoska demokracija zvesta načelom svobode m se za nobeno ceno ne misli vmešavati v notranje Avstrijske manjšine in plebiscit Pozivi voditeljev koroških Slovencev in gradišćanskih Hrvatov Dunaj. 1. aprila, d Zaupnik gradiščanskih Hrvatov dr. Lovro Karal je objavil v »Hrvatskih novinah« poziv svojim rojakom, naj 10 apnla glasujejo za združitev Avstrije z Nemčijo Prav tako sta v »Koroškem Slovencu« objavila dr Franc Petek in dr. Jožko Tisch-ia slovenske organ:zac:je na Koroškem poziv, v katerem nravita med drugim: »Narodni socializem Adolfa Hitlena proglasa narodnost za božjo stvar in smatra nezvestobo ali protivnost narodu, v katerem je kdo rojen, za protinaravno in zato sramotno. Narodni socializem poziva vsakogar k dejavni služb v »arodni družini in v narod-nem oh Kakor veI:aio ta načela za Nemce in nem^k' narrxi veljajo po izjavah voditeljev velike Nemčije v isti meri tudi za narodne manjšine Mi koroški Slovenci želmo v deželi političnega pomirje-nja, kulturnega in gospodarskega napredka, ki se nam obeta v novi veliki državi Nacionalna nemška država s pojmovanjem narodnosti, kakor ga ie začrtal sam vodja r.emškega naroda in rsjha Adolf Hitler, 'nora nujno spoštovati tud1 drugo narodnost To medsebojno spoštovanje terjajo tudi obojestranski državni interesi Nemčije in Jugoslavije in zato bodi naš »da« dne 10 aprila l1* V? knr.Jn- :zr%z naše želje prijateljstva obeh drža v-sosed.« Na Dunaju bo Češkoslovaška manjšina na predlog okrožnega vodje Burckla glasovala na posebnih lističih, tiskanih v češči-ni da se bodo mogli njeni glasovi šteti nevdvisno od nemških g'asov Cehi in Slovaki bodo imeli posebno volišče Češkoslovaška manjina na Dunaju šteje okoli 100 000 ljudi. Hitlerjev obisk v Gradcu Gradec. 1. apnla d. kancelar Hitler bo prispel v Gradec v nedeljo ob 15 popol-c: i Ob tej prilik* mr bodo priredili nad vse slovesen sprejem V ponedeljek dopoldne bo zopet od po* oval :z Gradca Česa bo dr. Schuschnigg obtožen Beograd, 1. aprila. Beograjska »Politika« je objavila zanimive informacije z Dunaja o usodi zadnjega avstrijskega kancelarja dr Schuschnigjia. Uradnih izjav o tem še m mkakih Ve se le, da je bivši kancelar še vedno interniran v dvorcu Bel veder e. kjer je bilo prej njegovo službeno stanovanje in kjer ga stražijo hitlenevski oddelki SS Splošno pa se zatrjuje, da bo dr Schuschnigg postavljen pred takozvano ljudsko sodišče v Leipzigu. V potrdilo teh vesti se opozarja na stavek v Gorin-govem govoru na Dunaju, da se bodo »sodišča pečala z neverjetno volilno sleparijo«, ki jo je pripravljal dr Schuschnigg. »Politika« dalje pravi, da bo doktor Schuschnigg obtožen najbrž kršitve avstrijske ustave, ki ne pozna plebiscita. ka> kršnega je on razpisal, dalje priprav za volilno goljufijo, ker imajo oblasti baje na razpolago dokaze za te priprave, in morda tudi zaradi porabe državnega denarja za plebiscitno kampanjo Skupno s Schuschniggom bodo obtoženi še nekateri njegovi intimni sodelavci, med njimi bivši dunajski župan dr. Schmitz. Ureditev položaja židovskih cerkvenih Berlin. 1. aprila. AA. Objavljen je zakon o odnošajih med židovskimi verskimi skupinami. Ti od noša j i se določajo aa osnovi nurnberskih zakonov v svrho koočnoveljav-ne ureditve in prilagoditve novim razmeram. Fred\ s-em se določa, da židovske cerkvene oV-ine. ki so doslej v gotovih nemških 1-želah uživale pravico ja\Tiopravnib korpo-racii. kar e-e ne sklada s poiozaiem Židov v tretjem rajbu, izgube ta značaj na vs3m ozemlju velike Nemčije. Židovske cerkvene občine se bodo morale odslei protokolirati v registrih zasebnih društev in bodo uživale samo pravice, kakršne imajo vsa registrira na zasebna udruženja. Državna oblast bo vodila posebno nadzorstvo nad židovskimi verskimi organizacijami in udružanji. Ta zakon za Avstrijo še ne velja. Berba za Mehiško notranje petrolejskim družbam petrolej Me\ko, 1. aprila AA. Predsednik Car-denas je pozval vrhovni svet, naj skliče izredno za se dan e zveznega kongresa, ki bo med drugim razpravljal tudi o zakonskem predlogu o pooblastilih vladi za razpis notranjega posojila, ki naj pokrije odškodnino za razlastitev petrolejskih družb. Kongres bo razpravljal tudi o spremembi uvoznih in izvoznih carin. Waahingtoa, 1. aprila. AA. Ker je ameriška vlada ukinila nakup srebra v Mehiki, imajo diplomatski krogi vtis. da je ameriška vlada sklenila prepustiti mehiškega predsednika Ga rde na sa njegovi usodi Dejansko pomeni razlastitev petrolejskih vrelcev ameriških petrolejskih družb poslednji ukrep v celi vrsti odlokov predsednika Mehike proti ameriškim interesom kljub izrazito prijateljskemu stališča, ki ga zavzema washingtonska vlada. V zvezi s tem poudarjajo, da je washingtonska vlada kazala dobro voljo za nakup mehiškega srebra po intervenciji mehiškega finančnega ministra Suareza 1. 1937 v Washinftonu. bo je naslikal mehiške finančne razmere v aaio črnih bervah in izjavil, da drvi državna ▼ neizogiben finančni polom. 6e ne bodo Zedinjane države kupovale Kljub vsemu pričakujejo, da se bodo diplomatska pogajanja med NVashingtonom in Mehiko nadaljevala na prijateljici ureditvi sedanjega spora. Atene, 1. aprila. AA. Pričetkom aprila se sestane v Carigradu gospodarska konferenca Balkanske zveze. V grškem zunanjem ministrstvu je bila danes anketa, na kateri so razpravljali o predlogih, ki jih bodo grški zastopniki predložili tej konferenci. Odlikovanje teater N j. Via. kneginje Olge Beograd, 1. aprila, p. Z redom sv. Save I. stopnje so bile odlikovane Nj. Vis. vojvodin ja Kentaka, Nj. Via. grška princesa Elizabeta m grofica Thoring-Jetten-bach. Nov £lan Državnega »veta življenje drugih držav, ker spoštuje režime, ki so si jih izbrale. Novo propagandno ministrstvo bo skrbelo predvsem za pravilno obveščanje Francozov samih Namen novega ministrstva je. pokazati vsemu svetu pravi obraz Franciie. Flandin o nalogah Francije Pariz. 1 aprila. w. Gospodarski napredek Nemčije po prevzemu oblasti narodno socialistične stranke je dal bivšemu min. predsedniku Flandinu povod za daljši govor po radiu, v katerem je predvsem naglasih da more samo delo spraviti narod zopet na noge. Flandin je pozival vse, naj mislijo z zdravim človeškim razumom in naj opustijo vsa strankarsko-politična rovarenja ter gledajo svet kakršen je. Bivši min. predsednik je nato obrazložil položaj v Franciji spričo želje vsakogar, da bi izdal čim več denarja in spričo nujne potrebe države, da bi imela čim več denarja za zagotovitev varnosti. Flandin je nato pokazal na Nemčijo kot zgled in opozoril na dejstvo, da je tamkaj število brezposelnih v zadnjih petih letih padlo od 7 milijonov na pol milijona ljudi. Sklepi, ki jih mora Francija storiti, so edino le ti, da se je treba končno resno in temeljito lotiti dela. Chamberlain pripravlja preosnovo vlade Rim, 1. aprila, o. Po informacijah iz Londona se Chamberlain pripravlja na rekonstrukcijo svoje vlade v tem smislu, da bi ustanovil splošni narodni režim. Glede na možnost širše koncentracije v Franciji se je tudi Chamberlain odločil opreti se na širše plasti naroda in pritegniti k sodelovanju v vladi vidnejše osebnosti iz angleške opozicije. V vladi naj bi v prvi vrsti sodeloval Churchill, ki je znan opozicio-nalec. Istočasna ustanovitev nacionalnih vlad v Franciji in Angliji naj bi do največje mere pomirjevalno učinkovala tudi na vso evropsko javnost. Lerida v plamenih Mesto ]e obkoljeno od so Francove čete zadele nih postojankah in juga, vendar pa močan odpor v utrje- Salamanca, 31. marca. g. Lerida gori na vseh koncih in krajih. General Franco je na aragonaki fronti sam prevzel vrhovno poveljstvo in vodi osebno priprave za zadnji splošni napad na Lerido. Na močan odpor republikanskih čet so zadeli oddelki generala Jague, ki %o sestavljeni večinoma iz Maročanov. pa so vendar obkolili mesto od severa in juga. Z zapada se bližajo Leridi Francove čete, ki so prodrle že do 3 km blizu notranjosti mesta, kjer pa so zadele na močne obrambne čete, ki so se delno zakopale v zemljo, delno pa zgradile betonske postojanke. Kljub temu se boji ogorčeno nadaljujejo, po mestu pa so celi predeli v plamenih. Iz republikanskega tabora Barcelona. 1. aprila. A A. Po najnovejših poročilih s fronte so Francove čete zadele ob hud odpor republikancev in je zato njihovo prodiranje postalo počasneje. Pred Lerido so se razvili srditi boji ki Še vedno trajajo. Nacionalisti so računali, da se jim bo z zavzetjem Malcarasa odprla pot v Lendo toda pred Lerido so naleteli na hud odpor in so se morali spustiti v boj. Francove čete. ki so prekoračile reko Cin-oo. so se na več krajih morale vrniti na nasprotni breg. Južno od Barbastra se prodiranje nacionalistov nadaljuje. Republikanci so se zbrali pred Baladuelom, severno od Lende. Nacionalisti so še vedno v posesti dela aragonskega prekopa in Sierre Penarove. na drugi strani pa so republikanci uspešno napadli južno in vzhodno od Montablana ter zavzeli več važnih postojank v smeri ceste Montablan—Alcaniz. Zahodno od Teruela nadaljujejo republikanci svoje napade in sc jim je posrečilo zavzeti Sierro de Calvez in Massegoso. Republikansko letalstvo uspešno sodeluje z vojsko na kopnem. Preselitev ameriškega poslaništva iz Barcelone W ashington, 1. aprila, o. Ameriško zunanje ministrstvo je odredilo premest- tev ameriškega poslaništva iz Barcelone v malo vas Calbetas ob cesti proti francoski meji? kjer je že nekaj časa tudi an-gfedko pos lamištvo. Katalonski begunci v Franciji Pariz, 1. aprila \v. Iz Katalonije prihajajo neprestane množn*e beguncev v Francijo. Zaradi uspehov Irancovih čet v Pirenejih je včeraj na tisoče nepublikanskih miličnikov prekoračilo francoske mejo. Francoska mobilna garda jih je razorožila in odpravila v Luchon. Nov angleški načrt za umik prostovoljcev London, 1. aprila br. Po daljšem presledku se je včeraj sestalo predsedstvo odbora za nevmešavanje. Sejo je vodil lord Plvmouth. V svojem otvoritvenem govoru je razvil nov angleški načrt za organizacijo kontrole na mejah okrog Španije. Načrt predstavlja kompromisno rešitev in upošteva glede umika tujih prostovoljcev iz Španije tudi najnovejše italijansko stališče, po katerem naj bi se obenem z umikom tujih prostovoljcev s fronte priznale Francu vojaške pravice. Zastopniki držav ki so včlanjene v odboru, so izjavili, da bodo novi angleški načrt predložili svojim vladam v odobritev. S tem se je današnja seja predsedstva končala. Prihodnja bo bržkone že v pričetku prihodnjega tedna. 1. aprila, p. Za člana Državnega sveta je bil imenovan beograjski gim- Bitka v šantungu Hankov. 1. aprila, g Na jugu pokrajine Santuruz divjajo hudi boji. v katerih pa do-elei še ni prišlo do odločitve. Oddelek 5000 japonskih vojakov se je ob žalezniski proei do Liučanca v zadnjem hipu komaj rešil, da ffa niso obkolili Kitajci. Zlatko Baloković v Sofiji Sofija, 1. aprila A A. Pod pokroviteljstvom ministra za prosveto prof. Maneva, Jugoslovenskega poslanka Ju riši Ca in ameriškega poslanica Altertona bo violinist Zlatko Baloković priedil jutri v sof ijBkem gledališču koncert s' sodelovanjem ameriškega skladatelja Cartentera, vodje orkestra Zizla in bolgarska državne f lharmonije. Program bo vseboval tudi nekaj bolgarskih skladb. Iz prosvetne službe Beograd, 1. aprila, p. Po službeni po-treibi je premeščen ptufosor Maka Stanovnik z n. realne na žensko realno gimnazijo v Ljubljani. — Napredoval je v dr«, srednji tehniški šoli v Ljubljani za strokovnega učitelja 7. pol. skupine Josp S Um. Nov upravnik zavoda Beograd, 1. aprila. AA. Za upravnika zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v 4/1 je imenovan dr. Miljutin Petrovič, aaiatent veterinarake fakultete aa Srnu vseučilišču. PodrZavljenje trg« akademij v Dubrovniku in Somboru Beograd, 1. aprila. AA. Z ukazom kr. namestnikov sta na podlagi finančnega zakona za 1. 1937/38 preonovani mestni trgovski akademiji v Dubiovrr.ku in v Somboru v državni trgovski akademiji. Italijanski izleti «ia beograjsko razstavo Rim, 1. aprila. AA. (Štefani). Doznava se, da bo med 24. in 28. aprilom italijansko društvo za turistiko (Sid) organiziralo posebne turistična vlake, s katerimi bodo številni italijan.s: i umetniki in turisti odpotovali v Beograd, da obiščejo »Razstavo itahjanik portreta skozi stoletja«. Mitić v finala Aleksandrija, 1. aprila. Po nepričakovani zmagi Mitiča nasproti Menzlu, se je nas igralec plasiral v semifinale, kjer se Je sestal s francoskim prvakom Rouasu-som. Mltić je pom:vno potrdil izvrstno formo in je zmagal v štirih setih 1:6, 6:2, 6:4, 6:2 in prišel tako do finala. Punčec nasprotno na tem turnirju nima sreče. V 3. kolu je igral s Čehom Cejnarjem in izgubil s 6:0, 5:7. 2:6. S tem sta izpadla z nadaljnjega tekmovanja oba favorita, za katera so splošno domnevali, da se bosta srečala v finalu. V semifinalu je bilo spet presenečenje: Kitajec Ko Sjn Km je porasli Cajnarja 5:7, 7:5, 6:4, 7:5 m s* bo v ftoalu seatal % na£m Mmftmv poCUičnt e6$e*ni& Edinstvo, edinstvo! Bivši minister Juraj Demetrović je napisal pod naslovom »Ne svobodna Hrvatska* ne federacija* nego edinstvo!rimitivizem. klasicizem, dekadenca, renesansa, barok, gotika, romantika itd. — vse to so samo v sebi zaključene izraznosti časov. V današnjem kaosu je osvežujoče vse tl-s+o na vMez groteskno enostavno, patetično, do »nesramnosti c otročje. Resnica, ki je edini izvir vsega neposrednega, mora Izvojevati svoje pravice. Privzgojena zasa-niano^t ne dopuSCa misli, da bi se izražala svobodno. Tradicija je uklonila vse pojme. Narod, ki je hO izobčen v svojem jazu in je samo ob zidu hodil mimo velikih Kultur, lank^ jasno razume vso enostavnost ustvarjanja, ker preko njeerove zdrave prvotne Čutnosti ni Slo Se nobeno izražanje, k: mu ne bi bik) svojstveno. Teh nekaj stopnic, ki drle do Jakopičevega paviljona, je treba prestopiti, Ce si boce človek pobliže ogledati razstavo. Lik Mihe Male&a je že znan. Iz njegovega ustvarjanja diha umetnost, ki jo je edino mogel in moral izraziti preko svoje bitnosti. V njego-.-, lirični globeli so se morali porajati svetovi, ki so neposredno dobivali obliko, kakršna je v spacenosti pokazala iskreno nce umetnikovega lastnega sveta. V tej grafiki — in moderna grafika je bila vobče Izraz naJega časa — ki Ilustrativno zajema življenje, ni lazi. v nji je odkritosrčnost resničnega občutja. V raznoSH iztrri motivov se jasno vkH njegova umet-pot ir. se živo čuti njegov jecljajoči govor Njegova enostavna nliisSli spaCe-nost pa je ravno tako velika, kakor težki duhovno zverUteni kaos kaklnaga van Goga. Iz njegovega ustvarjanja UJe sij, ki je umetniku edina arterija, os je slikar umetnik. O izražanju Zorana MuMAa prida 12 razstavljenih slik. V gvasu izdelane podobe nosijo v svoji razgibanosti obeletje okolice, ki Parizu ni daleč. V primitivni enostavnosti in globlji povezanosti je učinek jasen. V drznosti tehnike se čuti polet v vedno novo izraznost. Na vsak način je pri Mu Učil nadarjenost spojena z močnim hotenjem izražanja in stremljenjem po svobodi. V teh delih se odkriva slikar, ki mu gre za umetnost. Prvič pri nas se je v družbi z Malelem. s katerim sta bila skupno v soli znanega Broomseja v Pragi, pojavil Slovak Miku-laS Galanda. Ta grafik in slikar je Širšemu umetniškemu svetu precej znan. Zanimiva je paralela med MaleSem in njim. Tudi njegova grafika je izraznost enostavnega podajanja. A pri njem ni tako močno vidna nrfmitivna. izvirno narodna folklora, kakršno opažamo pri MaleSu. Vendar predstavlja njejrovo delo krepak izraz tistih modernih smeri, ki seveda niso mo- jrle brez osluzenosti preJco CeSanna. Arh:-penka in druerih. Do vseh teh form nam vrata odpira isti ključ, ki nam odpira vrata do vsega, kar je modernega. V skrinji pod Sipo so razstavljene revije o MaleSevih grafičnih delih. Rdeče lučke. Sence. Golnik, Sonetni venec in lesorezi slovenskih mož pa broSurn o njegovem delu izpod peresa Schaub-Kocha (Ftrenze^. Njim so priložene Se Gal and ove Basne v kresbah (Basni v risbah) in PospiSil — dr. Zatloukalova monograflčna študija o nJem. Na vsak način ie razstava v Jakopičevem paviljonu nadvse zanimiva. Čeprav je takozvana moderna zadnji čas nekam zaplavala in iz motne atmosfere današnjih dni ne more jasno povedati, kaj hoče in kam, vendar so takšne razstave dokazi, da stremi duhovnost k novim izrazom. Razstava je na vsak način vredna uvaževanja in zasluži, da si jo človek brez -■-^■isodkov ocleda. Ivo Čar^o Lnis Trenker Najgrandloznejsi visoko-alpinski film KINO UNION TEL. 22-2L ranami _Der K-amp* u—« Matt-rHorr- Predstave ob 15. 19.15 in 21 15 un KLIC MATTERHORNA Delovanje TK Skale v preteklem letu Klub Šteje 127 članov — Pomanjkanje denarnih sredstev ovira klubov o delo L; jbijana. 1. aprila V b-ii dvorani hotela Union so sooča zborovali Skalasi pod predsedstvom g. dr. inž. tumra, ki je zborovaice toplo pozdravil, potem je pa spregovoril kratko o delu v preteklem letu in smernicah za bodoče dVlo. Njegovo poročilo so izpopolnili ostali funkc ona rji Iz tajniškega poročila r Lea Gerzinica posnemamo: Lani je odbor v glavnem razpravljal o gospodarskih zadevah. Zaradi pomanjkanja denarja je kluboro delo zelo trpelo m ker je odbor uvid-!. da je najboljši vir do-bodkov koča na Voglu, se je najbolj brigal za njo Ko**a je bila temeljito pop-av-rjena in zdaj namerava odbor kupti tudi svet. rs* katerem sto;i. Da poveča obisk na V -Trn j* odbor raJo* } VKK) prosp k-tcrv Naloga bodočega odbora bo sanirati kiubove fmance *n pritegniti k delavnosti vse članovo. Odbor je raspravlja! tudi o ideji alpinizma, izdelal osnutek :«o-I pravil, glede česar pa se bo moral sporazumeti Sx ■ pcKiružnicnmi Izgotovljeni so bil: tudi načrti za poslovnike gospodarskega, kulturrega in tur stičnega odseka . — i *•„ \ : 7. uj zanemarjena Klub Šteje 127 članov, od teh 106 rednih. 17 podpornih tn 7 ustanovnih. Crtanih > b o 8 članov. 5 jih je izstop k), na po-izkusno :obo pa je bilo sprejetih 6 novih. Tair.!k se je spominjal tudi umrlega podpornega člana Mihe V laja tn dolgoletnega aastuanega preoaednJka jeseniške podruS-n ce Mihe Čopa. ki ju bo Sk^la ohranila v častnem spominu. r>ruitvo je fndi sodelovale na razstavi v Novem Sadu. ki ga je nastopal član Kovačič z nekaterimi slikami. Spomladi je dokončalo začeti tečaj praktičnih vaj na Turncu in prredilo tekmo na Voglu. Film >V kraljestvu Zlatoroga« teče po tazmh krajih Jugoslavije in služi za dobro propagando. Centrala je bila v tesni zvezi s podružnicami. Za svoje splošno kor.stno delo je prejtia SkaJa pri-znanje in pohvalo od uprave kraljevega fonda. Zahvala gre banski upravi in mestni >bčixu za poti pori. ljubljanskim dnev-" pa za objavo raznih člankov. Za tehnični od&ek. je poročal akademik M ro Plete raki. Glavna naloga alpinističnega odseka je bila. dokončati alpinistično 3Clo. da zbere snov za dodatek -Našemu ■3| r.Lzmi* in da prične voditi kontrolo o de hi članstva v gorah. Skala je priredila več predavanj v ovojem lokalu in tečaj praktičnih vaj na Turacu, kl s cer ni bil tako obiskan kakor prejSnje K to. Letos alpinistične sok* ne bo. Pred!Ia*ra. naj osrednje društvu skupno z >esenisko podružnico priredi veliko alpinistično Solo z javnimi predavanji na Jesenicah in v Ljubljani in s praktičnimi tečaji v gorah. G. Peter Romavh je poročal kratko o kulturnem delu Skale, a obseftno in temeljito gospodarsko poročilo je podal g Luče StrausK. Glavna naloga tega oddelka je bila sanacija doma na Voglu. Klub je izpLačcu upnikom 8000 din in zmanjšal dolg od 78.000 na 66.000 din. vštevaj od-b-tek članske garancije. Ob tej priliki se je gospodar zahvalil vsem. ki so daroval; aa kočo. ali pa prispevali v naturaiijah. Popravilo koče je veljalo okrog 13.000 din. Ker je bila tudi tehnično precej izpopolnjena, je znatne pr iobla "a vrednosti. Lani je Sjcer posel na Voglu precej nazadoval in zaradi tega ;> bilo društvo prisiljeno, da žrtvuje neka - ienarja za propagando. Dalo je natismt! o-r»spekte. kar Je stalo 5000 dm. TJspeži je bil sadevoijfer m letos J> bft Vog« zeio dobro uljjSlrsri. Ta- ko je bito na primer o sv. Jožefu v koči 95 smučarjev, od danes pa do konca velikonočnih praznikov pa bo koča zasedena z Nemci iz rajna. Tudi pot na Vogel je b -la popravljena. G. Straus® je se poročal o dočodkih in izdatkih. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. inž. Mat ja žumer( podpr^d55*xfciik Miroslav Pieteraki. tajnik L Luka Burger. tajnik n. Zdenka žrnit -k. blagajnik in gospodar L,uee Strauso. knjižničar Jože Trpin, knjigovodja Ed Kržan, načelnik tehničnega odseka Adj Kržan^ namestniki odbornikov: inž. Milan Mikuž. H^rber* Gamberger in Leo GerzinJč. revizorji: Milan Kham in Fran Kopriva, v razsodišče pa Franjo Vihar, Milan Spora, Janko Ravnik Adi Kržan, AnJca Thuma in namestnika Jože Marinko in Andjelk^ S eber. Skupščina trboveljske Bratovske skladnice Trbovlje. 31. marca V torek popoldne <>e je vršiia v dvorani tukajšnje rudniške restavracije letna skupščina trboveljske kraievne Bratovske skladnice. Od 89 izvoljenih delegatov je skupščine udeležilo 83, kar priča, da >e dclav-»tvo živo zanima /a svoje socialno zavarovanje, združeno v bratovski skladnici. Skupščino je vodi! pred-cdn.k krajevnega upravnega odbora, rudmik- direktor g inž. \ tt>iaTom poslovanje bolniške. ne?'j >due pokojninske, podporne in brezposelne blagajne v preteklem poslovnem letu na način da ie dobil sleherni delegat jasno sliko o stanju celotnega socialnega zavarovanja bratovske »kladnice. Poslovni uspehi posameznih blagajn so vseskozi zadovoljivi, razen pokojninske blagajne, ki kaže tudi v pretekom p - ovnem letu še vedno nazauovanic. Čeravno deficit ni več tako občuten kakor prejšnja leta Tako izkazuje nezgodna blagajna ugoden prebitek, enako tud; bolniška ".■i_-." ^'e upo-»Tev'fimo obrest; naloženib glavnic Pač pa podporo' sklad nikakor ni mogel kriti nastalih obvez in ic moral dvignit: naiožbe podpornega fonda Prch izkazuje rud brezposeln ost ni podporni fond. to pa zaradi zmanjševanja podpor starejšim brezposelnim. Nato je prešel g. predsednik na poslovanje krajevnega upravnega odbora, ki se je v zadnjem poslovnem letu sestal k 10 sejam, na katerih je posvečal \>o pažnjo bolnim članom in svojcem ter sklepal o ukrepih, ki naj dvignejo zdravstveno stanje zavarovancev. Potrebcii je bil nakup novega rentgen-aparata. prav tako pa bo »e potrebna nabava raznih drugih naprav v bolnici, da se na e^i strani delo pomožnemu osebju olajša, na drugi strani pa že itak visoki gospodarski in zdravstveni nivo naše bolnice se dvigne Zdravnik bolnice ie izvršil v preteklem poslovnem letu 324 operacij in 666 rentgenskih pregledov. Krajevni odbor je posla! lani v poletju na morje 40 in v Gornji grad 20 bolehnih otrok svojih članov Če bo letos do poletja že urejeno okrevališče pn Sv. Križu nad Jesenicami, bodo poslani naći delavski otroci na 1 utučen je tja. pMdeedniku se je as njegova izčrpna Id vaeakazi pomčna izvajanja zahvalil zastopnik delavskih delegatov g. Pliberšek, nato pa je podal predsednik krajevnega nadzornega odbom g. Breznik poročilo o izvršenih msssiinih pregledih blagajniškega poslovanja, ki je bik> najdeno vedno v vzornem redu, zato je predlaga], da skupščina računski zsdcjjneek v celoti sprejme, kar je bilo soglasno odobreno. Delegat g. Pliberšek je etavil nato več predlogov t imenu većioekega kluba delavskih delegatov in sicer naj ee zgradi v bližim bolnice stan ovan jaka hiša za zdravnike in nameščence bratovske skladnice, za zdnavijanje zob naj se določi večje zneske, za potovanje članov k zdravniškemu nad-pregledu v Ljubljano naj ae določijo primerni zneski kot hranarina, za zdravljenje v toplicah in na svežem zraku naj ae določijo enake vsote kot lani. rekonvalescenti naj dobe več časa za ozdravljenje, itd. Vse stavljene predloge bo krajevni upravni odbor proučil in v mejah možnosti željam ugodil. Ker je bil po teh predlogih dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil skupščino, ki je potekla vseskozi v vzo«rnem redu. Zborovanje gorenjskih gostilničarjev Jesenice. 29. marca Te dni je imelo Združenje gostilniCarskin. podjetij za kranjskogorski sodni okraj v kolodvorski restavraciji na Jesenicah, svojo letno glavno skupščino, katere se je udeležilo 30 članov. Skupščino je otvortl predsednik Združenja g. Božidar Maležič, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, predvsem j pa ravnatelja Zveze gost. obrti dravske banovine g. Antona Fetelna, zastopnika zbornice TO T g-. Peterlina ter predsednika blejskega, združenja g. Rusa. F^edsednik je poročal o najvažnejših zadevah, ki so se obravnavale med letom, predvsem da je uspelo znižati takse na glasbo, da se je šušmarstvo omejilo, ker delujejo posebne kontrole in da bo komisija sreskega načelstva še ta mesec izvršila pregled vseh gostilniških obratov. Klasifikacija hotelov in gostilniških obratov kakor tudi obvezna napitnina se bodeta prilagodili krajevnim prilikam. Gospod Male-šič ie podal tudi tajniško poročilo. Iz poročila je razvidno da Združenje šteje 93 članov. Na novo registriranih obrti je bilo 10, odglasenih pa 7. Pisarna je »prejela, rešila in odposlala 1115 dopisov. Prijavljenih je bilo 9 vajencev, dvema pa se je izdalo učno spričevalo. Uprava je imela 5 rednih in eno izredno sejo. Blap-ftlnik g. F"ranc Mesar poroča, da je bilo din 8194.— dohodkov in din 5731.— izdatkov. Društvena imovina predstavlja vrednost 9779.— din. Pregledniki so poročali, da so našli vse blagajniško poslovanje v redu. Zvezni ravnatelj g. Peteln je sporočil pozdrave centrale in nato navzočnim podal več pojasnil in nasvetov Povdaril je še težko delo zveze, ki krepko zastopa interese gostilniških obrti. Zastopnik zbornice za TOI g. Peterlin je pozdravil zborovalce v imenu zbornice ter pohvalil vzorno delo zadružne uprave. Pri slučajnostih je še delegat blejskega združenja g. Rus. predlagal, da naj se jeseniško, blejsko in radovljiško združenje združijo v eno samo združenje ki bi imelo sedež na Bledu. Pri glasovanju pa je prodrl predlog, da naj bi bil sedež združenja na Jesenicah. Na pobudo predsednika g. Malešiča, se je sklenilo, da se podeli častnemu članu g. Lovrencu Noču z Javornika za njegovo 30 letno požrtvovalno delo lepo izdelano diplomo, ki mu jo je s kratkim a prisrčnim nagovorom izročil zastopnik zbornice za TOI g. Peterlin. Končno je g. predsednik opozoril vse Člane, da se bo vršil dne 6. aprila enodnevni kletarski tečaj v kolodvorski restavraciji na Jesenicah, na kar je zaključil lepo uspelo skupščino. Nevarnega vlomilca so prijeli Radeče. 31. marca Pred poldrugim mesecem se je senovskim f-o/-v kom ?f>srcO'.;o cd i t* roparsko tro-fico Kastigerja Franca. Malnerja Antona in ^tcf.inčiča Jožefa. Malnerja in Stefan-čiea so že pri tej pri'iki prijeli in odpeljali v celjske zapore, medtem ko se je posrečilo tretjemu. Kastigerju. pobegniti in se je skrival po kozolcih in zidanicah. V soboto zvečer je zvedel tukajšnji komandir £ Ciglcr. da se mudi v eni cadeSkih gostiln sumljiv mož. Orožniki so šli takoj na delo, toda ptiček je žc pobegnil. Iskali so ga do 2. ponoči, toda zaman. Nato je odšel kaplar g. Saban Rosankič s tovarišem kaplarom Nikolo Vukovičem zopet na lov. Hodila sta od hiše do hiše in povpraševala oprezno po tujcu. Tako sta zvedela, kam jc krenil. Prišla sta zopet v neko hi>o. V kuhinji je stala gospodinja, katero sta prosila /-a mtormacijt Medtem je stopil neki domaćin v sobo. v tem trenutku je opazil g. Rosankič Ka^tigcrja. ki ga je poznal ic preje. Slonel je na peči in si z eno roko podpiral glavo. V hipu je bil pri njem. ga zgrabi] z eno roko. z drugo pa jc naperil nanj samokres. Kastigerju. ki je bil ves presenečen, ni kazalo drugega, kakor da je na zahtevo dvignil roki. Kaplar g. Rosankič ga ie vprašal: Me-li poznaš? »Poznam.« je odgovoril, nakar je še pripomnil, da je za sedem let preskrbljen Med potjo v .Celje mu je še rekel, ko jc gledal skozi okno: Baš zdaj ste me morali ujeti, ko se je pričelo zame najlepše življenje, in obliic so ga solze. Nato ie Še pristavil: »Imel bi denarja, ljubic, sploh vsega, česar si poželi srce v lepi pomladi« Seveda mu je vse to sodaj odklenkalo, saj ima na vesli kopico vlomov in sicer v vilo g. Mikliča na Čatežu, v župnišču na Vidmu, pri ge Maver Mariji v Stari vasi itd Prijet je bil • Hrušici, obč. Št. Janž n« Dolenjskem. Sedaj sedi v celjskih zaporih in bo v kratkem soočen s svojima pajdašema Malnerjem in Stefančičem. Naj prejme zasluženo kazen, našim orožnikom pa vse priznanje, zlasti kaplarju g. Rosan-kiču. ki je spravil nevarnega vlomilca pod ključ. Lep dur: Zgodbe brez groze Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek. l. aprila: zaprto Sobota. 2. aprila; Veronika Deseruska Gostuje ffdfina Bogomila Nučičeva. Izven, gnitane cene Nedelja, 3. aprila: Firma. Izven. Znižane oene OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 1~ aprila: Rigoletto. Proslava 25-let-nice umetniškega udejstvovanja prof. Osipa šesta. Izven. Sobota, 2. aprila: Grofica Marica. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Nedelja. 3. aprila: Hoffmannove pripovedke. Izven. Znižane cene ★ Drevi ob 20. uri se bo pela Verdijeva opera »Rigolettoc. S to predstavo je združena proslava 25-letnice umetniškega udejstvovanja prof. Osipa šesta. Ker je g. Go-stič obolel, bo nastopil v vlogi vojvode g. Vičar, tenor zagrebške opere. Ostalo zasedbo glavnih vlog- smo že omenili. Poudarjamo, da poje naslovno vlogo g. Primožič, Gildo prvič na našem odru — gdčna Nollijeva, Maddaleno — ga. Kogejeva, Spa-rafucila — g. Betetto, v vlogi Monterona bo gostoval g. Marjan Rus. Dirigira kapelnik Zebre. Režija je šestova. Pred začetkom predstave bo čestitanje jubilantu. Vabimo zastopnike društev in organizacij, katerim je ponovno pomagal pri njihovem, delu višji režiser prof. šest. da se udeleže čestitanja in posetijo nocojšnjo jubilejno predstavo. Predstava je izven abonmaja. Balet »Vrag na vasi«, ki bi se moral vprizoriti s sodelovanjem Pie in Pina Mlakarja ter zagrebškega baleta, je odpovedan. Zbolela je namreč glavna plesalka za- grebskepra baleta in zato je morala odpa-sti izvedba »Vraga na vasic tudi v Zagrebu. Kupljene vstopnice, prosimo, da se vrnejo dnevni blagajni. Po nerodnosti se je ujel Stara Loka, 1. a;>rila Škofjelocani ji pravimo kar >Leteča<.. . Z avtom pride, pregleda, sestavi zapisnik in gre.. . Finančna kontrola namreč. In tako je prišla >leteča« te dni tudi v vasico blizu Stare Loke. Finančni organi eo izstopili iz avta, odšli v gostilno ki seveda po evori službeni dolžnosti zahtevali, naj jim razkažeio kleti zaradi morebiti nezatroša-rinjenega vina in drugih alkoholnih pijar. Gostilničar ie povedel >lete6o v klet. Dobnli fto res nekaj nezatro>*arinianeLete6ac je sestavila zapisnik, in sedla v avto, da bi se odpeljala. Medtem «> domači menda že mislili, da je >zr,ak čist£, kajti gospodinja je šla in naročila dekli, naj 2fre v kiet po krompir. A ne v thto klet, kjer so bili popre je finančni organi, v ono drugo, ki je oetala zakrita očeuii poeta »v. Dekla je od-51a čez dvorišče v klet. To pa je opazil k>fer >letečih^.. . Zailujo sekuudo. kajU motor je že brnel. Opozorjeni na to rudno stvar, so organi i znova izstopili Ln sledili ženski, ki je zginila v kleti Tam svojim očem niso mogii verjeti, kajti imedi so pred seboj 1400 litrov nezatroša-rinjenega vina. Gostilničarja čaka globa, ki bo kljub temu, če bo zaprosil za milostno kazen, še vedno zelo občutna. o s skioplirVni-mi slikami ter bo zelo zanimivo in poučno. —c Akcija za ustanovitev počitniškega doma za mladino pod Tovstom je v polnem teku. Ob koncu aprila to stavba popolnoma gotova in opremljena, postavljena lx> pa tudi že lesena stavba za obednico in eno spalnico z *20 posteljami. Počitniški dom bo z majem nUadiini že na razpolago. Zbiranje prispevkov, ki je daJo že doslej prav i ep* rezultate, se nadaljnja. Naiven- zaslug za po-apeeeno dovršitev j>očitniškega doma si ie pridobid predsednik celjske cinkarne 2. To-dor Lazarević. —c Umrljivost. V mesecu marcu je umrlo v Celju 37 oseb in sicer 15 v mestu in 2*2 v javni bolnici. —c Usoden padec z avtomobila. V sredo popoldne se je peljal 20-letni delavec Sta -ko Zupane od Sv. Prunoža pri Št. Juriju ob Hiž. žel. z drugimi delavci z avtomobilom v Savinjsko dolino po led. Med vožnjo je padel Zupane i avtomobila. Pri padcu je dobi i hude poškodbe na glavi. Odklali so ga v celjsko bolnico. —c V celjski bolnici je umrla v sredo 20-letna posostnikova hči .Marija Humska iz Malega tabori pri Humu ob Sotli. —c V ceijsi i bolniei je umrla v sredo 88-letna, v &L Pavln pri Prebotdu zaposlena tovarniška delavka Marija IHntarjeva iz Grajske vasi. Iz Šoštanja — Jetika — morilka rudarjev. Y sredo popoldne «*o položili na fljrittlđkopi poko; sču v grob jedva 35-letnega rudarja Vik. Knafpa, stanu.iočega rta Silijskem griču. Le nekaj let ie nosil v svojem mladam tele»u kal tuberkuloze, zadnje čase pa ga je bolezen priklenila v postelj, iz katere ni več vstal. Pokojnik ja bil prid-n in simpatičen mladenič ter povsod priljubljen. Bil je navdušen član rudarske godbe, ki mu je tud i na zadnji poti igrala v slovo žalostinke. Pogreba so se polnožtevilno udeležili tudi velenjski rudarji. — Blag mu spomin! _ Gostovanje članov ljubljan>kega gle-daiiM-a. V soboto 2. aprila zvečer bodo gostovali v tukajšnjem Sok. domu odlični člani ljub. narodnega gledališča z Benedettijevo komedijo v 3 dej. Rdeče rože^. Marino Ve-rani bo igrala M. Danilova. Alberta Verami S. Jan, Savelija M. Samem, Rozino pa M. ^1 a v -čava. Režira Bra tko Kreft. Za predstavo vlada veliko zanimanje. — Zborovanje obrtnikov. Pred dnevi 9e je vršila redna skupščina Združenja obrtnikov za podni erez Sožtanj. Zborovanje je izve-nelo v nevesel krik obrtnika, ki se le s težavo rine skozi današnje razrvane gospodarske težave srednjega stanu. Iz poročil fiuik-eijonarjev je bilo razvidno, da se je združenja v min u h' poslovni dobi borilo predvsem proti šusmarstvu, za katerega je skupščina zahtevala rigorozne zakonske sankcije. Davčno vprašanje stalno tangira obrtništvo in *e vedno ne predstavlja urejen aga odno&a do resničnega stanja Ln položaja slo-vernekega obrtništva. Rapidno padanje živ-ljenske^ra standarda našega obrtnika nesporno dokazuje, da ta stan izgublja videz >sred-njega* stanu ter da leže v množicah v pro-letariat. Sobota, 2. aprila 12: Druga za drugo se plošča vrti, kar brez odmorov in brez besedi — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 18220: Druga za drugo se plošča vrti, kar brs« rsspovedt in brez besedi. — 14: Napovedi. — 17: Za d»-iopust (igra Radijski orkester). — 17.40: strokovno šolstvo gradi tamelje načrtnemu gospodarstvu — II. pred. (g. ing. are. Rado Kregar). — 18". Cftra<i trio >Vesna«. — IS.40: Dvostranska pogodbe (g. .Ioako Rozman). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij KohjkrV — 20.30: Konec tedna bodi tak. da bo zadovoljen vsak! (Pisan glasbeni veeer 8 delovanjem Malenlkovaga tria, aramla >fikrlao-ček«, terceta Stritarjevih, kvarteta Fantje na vasi. Kmečkega tria in Radi Jakama orkestra). — 22: Napovedi, porofila. — 2£!*t Vasel konec tedna (Radijski orkeeter). Kreft* Ob 23. ari. Stev 73 »SLOVENSKI N A ROD«, petek. 1. aprila 1*38. Stran 3 DNEVNE VESTI — S»% iniu driarnesa »veta. Na predloc minisirskeea *\<»ta in zunanjega ministra je i ukazom kraljevih namestnikom .nieoovan za člana državnega sveta profesor II. mofcke strnnazrie v R»-oeradu Danilo Vulovie. — Ksalerenra • u««iMnit*i smih Dekej. ninskih tavedet. V sredo dopoldne je bila v 7agrebu konferenca o ustanovitvi novih n-« o ■! ■ mšm pr ratnik na.i. iSSSSfr-ce*. Konforeoci je prfso*»taI mrn..-ter to cžakie ooiitike in narodneua zdravja Dnuri- ša Cvetković. Pokojninski za\od v LkjMjam fe pa zakopal predsednik g. dr. Milavec. Razpravljalo «e je v prvi vrsti o ustanovitvi no*rih Pokornin*kih zavodov, ki naj bi pričeli poslovati čini prej. Stof^sni so bHi vm potrebni -klet — Pr*-v^tni r ia*e*4'< ih i zajbtevajo *e*t-urao delo. V sredo so zborovali v Zagrebu privatni nagneš erc:, organizirali, v Zvezan privatnih nameščencev bančnih, zavarovalnih^ trgovskih in industri|M urad-noicov. Na zix>rov.aJ3ju ae je frovorilo v prvi vrati o skrajšanju delovnega Jasa, Zborovale! so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, ua se uvede sedem urno uradova-nje z axLgie£lto soboto v vaeb trgovale h in izi^iastrijMkili podjetjih, od 1. aprila dO 30. septembra naj bi pa imeli privatni nameščenci nadel jene uradne ure. V vseh de-tajinih trgovinah in prodajalnah z odprt--mi lokali na ulic© naj bi bil od l- aprila. •Jo 30. septembra daJJfei dne v m odmor naj-manj 4 ur. — PovHane *odne priHojbine. Z no v. m niMUlfilllii zakonom so sodne pristojbine zvišane za 50* V To je ie drugo poviAan;^ po enem letu. Stranke in odvetniki SO smatrali ze sedanje takse za previsoke, zato so pričakovali zn4žanje ne pa povišanje. NOVO povišanje S«kiib tak» bo zadelo odvetnike moralno in gmotno. ,KINO SLOGA, tel. 27'*0_ Danes nepreklicno zadnjikrat I Charlie Chan v Egiptu I Tajnosti faraonove gTobnice. 1 — Promoviram so bili na zagrebški univerzi za doktorja prava diplomirani pravnik Ladislav Vereb. za doktorje medicine pa Karel Milavec Zdenka Humar. Rozina Debevec :n Branko Fink. Čestitamo! — Not upravnik zavoda za pospeševanje znaaaje trge^ise. Na predlo« trgovinskega ministra ie imenovan za i;■ravnika zavoda za pospeševanje zunanje trgovine asistent veterinarske fakultete na i_rr"bski univerzi dr. MUjntia Petrovič — Državna trošarino na nafto, ki ne sluti srn predeiuvo mineralnih olj. Na temelju novega finančnega zakona je .zdal finančni minister prammik o ispremembi in dopolnitvi pra%iJnika za izvrševanje zakona o državni trošarini Po tem pravilniku se bo pobiralo od dan^? r- 40 din na 100 kg nafte ki ne Muzi za predelavo olj. Nove turistične olajšave na is\ zni-«**Jl. Z današnjim dnem so stopile v veljavo nove vozne olajšave na žel'zn k ah za domače turiste. Po 10 dneh bivanja v poljub«' m kraju države jrna turist na razdalj najmanj 200 km pravico do brezplać-r.ega povratka. Poleg voznega listka mora kupiti na od hodni postaji potrdilo o bivanju, ki ga overovi pred povratkom občinska oblast doticnega kraja Inozemski turisti imajo pa pravico do brezplačnega povratka po 5 dneh bivanja v poljubnem kraju naše države roteranje ins/a na»er* I« *a v N-uiči-jii »n llaiij«. M*-* .a^o i rž-, o .n lta .].> .-e vod o posaJariKi o [»ovevanjii izvoza našega I.^.i v lla'i o Zjradi prv;- • |j izvoza lesa Av-»r:e r*> n;t*i: priključitvi k .Nemčiji .i-ta'o na italijanskem triižču poman i-kanje Baje ie tudi »mčijs izrasila 7•■' o. Ja H se {K>večal izvoz na«evia le*a v >' rnčjio in da bi «*e v ta namen ie lo-—ta' v Beogradu -lalni neinško-ju-' k i !r?o*i!iski odbor. Plenarna *eia Zborn»rr za HM. V Vir-t k 7. t. m. ob y. - * prstna v *ejni dvorani re /i TOI plenarnu «-e]a zbornične«a MSa r isv!H>dni;.m luevniin r.*lom' Nazaa-srs liffinila oo*lovno izročilo o i^lo-*.rn n zN»r iire raC-un-iki za'%iufek Zlomire sa !*"to V^&l. m \ -rfk. i sle*ie razširitve avtom>n?-je odsekov, tr^iioiz predsednika to illusl i tj I a4toa> j ••d - ^itojiolTitv** zt)om čnega pre l~*-ii-n -tv« teff t»redloi£! od>»ek«>\ :n zl^orničrnih svets^kav. — fiidiM »reda*«*ni^ sl*U t>o ir^vi od ' *' do ?' jm>i ia>lovom >L>e«-»d minut za i'r*!»\a!a i*o jj or.>I. Antiče»*a ■SS) anski planinski flori. Planince, radio no-luislre onorarjamo na to zani:nivo pr^lava'j'e — \ r-fjit* \ -ve>d prav^. ia ho večinoma jasoo ia topio »rt-aie. V^raj k* dei»*\.iio v BeosraJu in ^arajevu. Naj-\ U| temperatura je znašali v Zairrebu *—^. v ^larrboru 2"'.B. v Lmbljani '21.2. v Saraievu IS. v IVocradu 16. Ižavi \- kazal barometer v Llubl»ani 767.4. temperatura je znašala 52. _ Mniomor ii\ia,t Kolneea delavca. V I' iruvaru se obe*il i^lav^c Mat ia Ku-i II ! jf» živčno bolaa in večkrat se je pre-P'ral s svok) Drileiniro. ki jo je sekal tudi oklal z nožem. Iz Lfubljane — I; 2'vsihen promet na ribjem »ricn. Danes je b:!o na ribjem trgu m:>ogo bolj živahno kakor navadno, kar ie '.rela pre«lvscm prpisovaii nizkim cenam morskih rib. lepi izberi "m zafetku meseca. Zdaj se j> zaoel na mor i u pomladanski ribolov m zadnje čase je bil usoden lov. ker so bile temne noći. Dares so prodajali srdjelk'e do 10 din kc, srdtele (sardele) pa po 16 do 20 din. Blajro ie bio !*»:o. Bilo je tudi nekaj skui po 28 din k2. Osjanatifaju so najbo?i posegale oo .h. ki *o bile kmalu razprodane. Pr*»eei -lobro *o Sle v denar tudi rosne ribe. Najceneje £čuke so bile danes celo po 10 din kg. torej tako poceni, kakor zadnja leta še ne. 2i*e postrvi so prodajali po 40 dsn k^. Bik> je tudi nekai lep:h rečnih rakov, ki *so iih prodajali po 3 do 6 din komad. —I j Botarice proda iaio ie teden dni. Prve batarife so zaceli proda je ti ob semeaideu že pred tednom. Kuprva je slaba. Naprodaj so no večini zelo majhne butarice. ki ph prodajajo po dinarju. Letos eo tuii začeli -zdelovati tutarire v obliki umetneua ivet-)a. ^or-v5 "^t vMt^r:-a isdsiaiie zelo -kr:►.)<>. ker je huda konkurenca m aiHŠoani so od leta do leta bolj izbirčni. Zdaj ni niti več naprodaj pravih >kaiedkibt butar, ka-krvue so včasih kupovali deželani. Izdeiova-nje butane je postalo neke vrste lUnetlUi obrt. ki se ji posvečajo stalni zdelovalci le več leL —lj l*ro-U»a >Dneva pomladka Bdeeeja krišat. v Ljubljani letos na cvetno nede- , ... io. aprila v veliki filnarmoniCni dvorani od 10.30. do 12. dopoldne. (Asegala to akademijo, ki bouo na njej sod^iovale skoro v»e v poiiiladku Bdečega križa organizirane ljuMisaake šole. Prosvetni odsek sekcije pri dravskem banovinske m odboru društva Rde čeaa knza je izvTSil za njo domala že vse predprif.ruve. Šolski odtori so tudi že večinoma naštudirah najavljene točke zelo pe-^tretra f.roirrama. Cenjeno občinstvo že ia-i" na tu prireditev. — i; l^an < ariro znani naš slikar vodi da-nee v petek ob t>. pop. v Jakopičevem pavi- jonu na ra?stav -!i»karjev Gftlaada. Maleš- ■sšif. novoril bo o temi: s kakenrimi oomi gledamo umetniško razstavo. —lj Skladatelj Blal Arnič je rojen V Lučah v Savinjski dolini. Najprvo j€ do-vi si v Ljubljani .»r^lirsivn šolo. nat» pa ljubljanski konzervatorij. Po dovršenem konservatoriju je nadaljeval študije na Dunaju ter jih tudi tam dovršil pred ka-.: a eti Nato je bil dalj časa na študijskem potovanju po slovanskem svetu. ViDii se je v Ljubijaro poln novio zamisli, ki ga vodijo od uspeha do uspeha. Skladateljsku je izredno plodovit, znan pa je tudi kot izvajalec velikih orgelskih koncertov. V ponedeljek bo izvajal ljubljanski kvartet njegov godalni kvartet op. 16 m po zatrdilu kvartetovcev, ki poznajo to delo od prvega do zadnjega iona, bo imel ta kvartet absoluten uspeh. Poleg Arniča izvajajo člani Ljubljanskega kvarteta še Erahmsov godalni kvartet m Cesar Francko v Klavirski kvintet, pri katerem sodeluje gdč. Zora Zarnikova, ki je znana kot ena najodiičnejših naših koncertnih pianistk. Opozarjamo na koncert Ljubljanskega kvarteta v ponedeljek, 4. t m. v veliki Filharmonični dvo-nL Podrobni spored in vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. u— Avtomobil in ples. šoferska prireditev s plesom se bo vršila v soboto 2. t. m. ob 8. sai zvečer v Delavski zbornici. Gostje bodo deležni lepih daril in dobitkov. Kdo bo postal lastnik avtomobila? Morda vi? Pogoj je, da pridete na prireditev! Avto je razstavljen pri tvrdki na Poljanski cesti. — Volan! —H velikonočni ponedeljek velja deviza v Postojnsko jamo! Putnik pri-ta dan poseben vlak v Postojno z ogledom jame. v kateri bo koncert pev-zbora ljubljanske Glasbene Matire pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Čudovite lepote, ki jih skriva kraški svet. bomo \ideli ta dan in v veličastnih prostorih njegovih slišali našo prelepo dno in umetno pesem Ali si morete želeti lepšega izleta, ki bo gotovo ostal vsem udeležencem v neizbrisnem spominu? Izredno ugodne so pa tudi zahteve, ki j;h stavi Puto ; ,ede fe?a izletj na Ggl ideleženca Za vse skupaj plaća 75 din. ima svoje mesto v vlaku tja in nazaj, dobi posobno vstopnico za *T ji*-mo in koncert in v tem znesku so tudi združeni vsi izdatki, ki jih ima Putnik radi potnega Us!a Lepšega in cenejšega izle\a ni. Zato pripravile se za velikonočni ponedeljek, javite se pa takoj v bi' o-ti.rn.cah Putnika v Ljubljani. Kranj.i in ni Jesenicah, kjer morate izročiti poleg ■Maka tudi 2 fotografiji s potrebnimi podatki O pianistki Zori Zarnikovi. naši pravi koncertni umetnici, gre sloves tudi preko meja njene 'žje comovine Kjerkoli je nastopila, ^e v.'i '.-.ritiki * njeri umetniški igri izjavljajo z najtoplejšimi izrazi. Vsi občudujejo njeno tehniko m interpretacijo OospodKBa Zora Cmisk -va sode'u.je v ponedeljek, dne 4. t. m. v ;r Franckovem klavirskem kvintetu na koncert j Ljubljanskega kvarteta Zato opozarjamo vse prijatelje našega konce; tnega življenja na ta izredni večer, ki bo v velik: Filh dvorani. Vstopnice se dobe v knjigarni Gt r\iat:ce — .; Odsek brezposelnih učiteljskih abi-turijentov pri sekciji JUU za dravsko banovino v Ljubljani javlja vsem svojim članom da se bo vršil v nedeljo are 3. aprila ob pol 10. un dopoldne širši član- sestanek s predavanjem g. Hresćbka Alojzija o »Učiteljskem pokretu«. Sestanek -e bo viš'.i v p os:.« ih ^ekc.je JUU. Frančiškanska ul I\>;ivarn vse to- var'še da se sestanka udeleže Tainik. — 1: Prihodnji zborovski koncert bo 8. aprila rvečer v veliki Filharmonični dvo-rani Nastopil bo mešani zbor Ljubljanskega Zvona, ki šteje 60 članic in članov pod vodstvom zborovodje Dore MatSUa. Podrobni spored in drugo bomo javnii v osrednjih dneh _u SokoLUo s!eda!i-fe Ljubljana-VI* vpri-7ori v ^soboto in nedHV> obakrat toorvo ob "JU.lo. uri zvečer, kom m • J'i^trž« k: (Scam pola) v režiji br. Uattelinija. Sodelujejo Tha-l-jr;eva. Pirnatova. ^uligojeva, Lavrih. Pajk. rlorval «*selo »mafarsko spcvotrre >Smnk — »mak« v «0-1 oto zvečer oh 20.15. uri in za posetnike iz-w- Luo> '.ur,*' v nedeljo poi>oidn«=» ob 16. uri. 1 c predstave pred 18. uro. Ujiodne prometne zveze. Rezervirajte pravočasno vstopnice, ker je zanimanje za to igro veliko. — lj Klub ljubiteljev cvetic ima danee ob 20. uri evo i redni mesečni sestamek s predavanjem o \Ttnicah v gostilni >Sokok. Prijatelji klui'a iskreno vabljeni. Vstopnine ni. —lj Ljubljanskega Sekola družabni večer bo jutri v soboto 2. t. m. ob pol 21. uri v restavraciji r Zvezda:. —!j Pobegnil* *ta. Od svojih staršev, stanu jočih v Predovioevi ulici, ie 21. t. m. pobegnila ljetna učenka 4. razreda oenovne kHe v Mostah, Marija Prek. Deklica, ki ima na --1» lenoben, siv plašč in modro baretko, »e ie drugič zbpžala od doma. Mudi se naj-hrl nekje v ljubljanski okolici. Iz banovin-^kwa de^kesra vzcoievali^ča na Salu na je 23. t. m. i z? mil 15-letni Stanko Kosi. doma iz ljutomerske okolice. Fant, ki je za svoja leta krepke rasti in nosi ©ivo obleko, se je odpeljal najbrž proti Mariboru. —lj Zopet tatvina. Iz avtomobila, stoječega pred znano gostilno »Pri Katrcic v Rožni dolini, je ukradel nekdo snoči lepo belagonijo in denarnico, v kateri je bilo 80 din. Mislit« v tmh SmS m CMD f« darujte %m mfem amtmd! b Maribora — /ogotfovensfci železničarji v Mmribo-m. V četrtek so se v Mariboru zbrali delegati oblastnih odborov Udruženja jugo* slovenskih narodnih železničarjev in bro-darjev iz Beograda, Sarajeva. Suboticc, Zagreba, Ljubljane in Niša. Popoldne 00 13. jc bila v Narodnem domu konferenca Centralnega odbora PJN2B, ki jo je vodil podpredsednik g. SunonČič iz Beograda. Glavni odbornik je bil višji inspektor g. Jovo Batič iz Beograda, ki je razpravi jal o delavskem pravilniku, o zakonu o prometnem osebju in gmotnem poioiaju železničarjev ter o kulturnem m gospodarskem udejstvovanju železničarjev. Na konferenci je bila zastopana tudi pomorska oblast iz Splita. Zvečer je bilo veliko zborovanje, ki so se ga udeležili skoraj vsi Trianborski železničarji. To zborovanje je vodil predsednik mariborskega UJNŽB g. Vokač, go-govoril pa je g. Batič iz Beograda. — Angle&ki konzul v Mariboru. Te dni se je mudil v Mariboru analeiki konzul Mi. Kapp iz Zagreba s svojo soprogo. Konzul se je sestal s funkcionarji tukajšnjega Angleškega kluba in z njimi dalje časa razpravljal. Mr Rapp wi je ogledal tudi angleški svinčeni rudnik v Mežici. — Afario Šimenc bo pel v Mariboru. Naš odlični operni pevec — tenorist Mario Šimenc bo gostoval v mariborskem gledališču. V torek 5. aprila bo pel v Verdijevi operi »Trubadur«. — Troš&rino na alkoholne pijače. Po določilih novega mariborskega mestnega proračuna se bo v Mariboru pobirala naslednja trošarina: na v:no in vinski mošt 1 do 1.50 din na liter, na žgane alkoholne pijače, likerje, špirit, rum in konjak po S din od hektolitrske stopnje alkohola, na pivo P<> 60 par od litra, na šampanjec po 23 din od velike in 12.50 din od male steklenice. V gostilniških obratih se priznava pri vinskem moštu 10°'o odbitek, pn vinu pa 1.5% odbitek kor kalo. — Mariborski muzej se seli. Kakor ^mo že poročali bodo mariborski muzej premestili v sirad. kjer so zato preuredili potrebne prostore. Muzej v starih prostorih bo odprt še to in in prihodnjo nedeljo, nato bodo muzej preselili v grad. — Sedelja v gledališču Popoldne uprizore mladinsko igro »(iašpar in Hudamo-ra«. zvečer pa opereto »Pod to goro zeleno«. Pri popoldanski predstavi veljajo globoko znižane, pri večerni pa zni/ane cene. — Dva. ki sta od doma pobegnila. Te dni sta neznano kam odšla dijaka meščanske šole 14 letni Franc Marko in 13 letni FsaSiC Klacian s Pobrežja. Za beguncema manjka vsak sle-d. — Potar v Poeehovi. V ponedeljek zvečer je izbruhn 1 v hiši in gospodarskem : r\o]\\i p sestnika Ivana RebiCa v Poeehovi ogenj in vse do tal upepelil. Na pomoč so prihiteli mariborski in studenški jamici, škode je 60.000 din. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. — &ejca izpušeen. Pri zasliševanju ie Bevardi priznal, da je nedavno sodeloval pri umoru gradbeneg-a tehnika Delničarja m magristratne uradn ce Goni po ve pri Sv. Boifenku. Izpovedal je tudi. da osumljeni Blaž žega. pri zločinu ni sodeloval. Kei se je sodišče prepričalo o veroiosrtoj-nr^ti t izjave, je Šego izpustilo iz pre-skovalnega zapora. S fitm»keqa ptatnet — Kino Tnion: Klic Matterhorna, UMM Trenker (CSPStt) ie srlavni junak tega filma v vlosri 1 rastnega alpinista, ki hoče na vsak način za\ojevati vrh Matlerhorna. Vatščani ua imajo za deJomrzneza in potepuha, ne razumejo njegove strasti. Ko |>a pride do odločitve, ali bo Carelleva vasica pod joio 'Zhodi^če za vzpone oe Matterhorn. aLi bo konkurentni Zermatto rostal zlatil jama kot izhodišče alpinistov, se vaščani zavedo pomena Carellovesa stremi jen ia. Carellovo so-'ielovanie pri vzponu bo odločilo, ali bodo prvi na vrhu italiiani ali Angleži in §vicar-j«i. Carell da! besedo Angležu, a s pomočjo intrige vo<5oanov votii končno ItaJajane na vrh Matterhorna. Ekeperii(^;a Angleža in •sira rje v 1 ride na vrh prei Carellom. toda ori povratku se pretr«a plezalna vrv in trije plezalci antileš-ke ekspedicije obležijo mrtvi v skalovju. Anglež pride pred sodišče. SSSl Lra Carell, ki prinese dokaz. Ja Anglež ni eam presekal vrv in s tem rešil t>ebe ter žrtvoval tri tovariše. Vse lepe ^n vse senčne strani iz življenja alpinistov =o prikazane preveč karikirano. Zgodba je deloma neverjetna in neokusno senzacionalno podana. Zaradi krasnih posnetkov v gorah pa velia film videti, kakor tudi zarad' Trenkerjeve igre in irlasbene spremljave. Roparskega umora obtožen Lado vik Tomaži* zanika, Ljubljana, 1. aprila. Pred velikim kazenskim senatom, ki mu predseduje s. o. s. Ivan Kralj, se danes zagovarja 1. 1913. rojeni Ludovik To-matic, že kaznovani delavec brez stalnega bivali&a. Obtožba ga dolŽi, da je 13. decembra lani na Pristavi umoril Marijo Šimenc S topim predmetom jo je udaril po glavi. Simenčeva je obležala mrtva na tleh, razbojnik se je pa spravil še nad hčer Šimenc Marijo ml. Udaril je tudi njo s topim predmetom po glavi in ji zadal lahko telesno poškodbo. Iz omare, v katero je vlomil, je odnesel po umoru okrog 2000 din. Dne 13. decembra je Tomažič prišel na Pristavo k 73 letni posestnid Šimenc Mariji. Doma je bila samo njena 37 letna hči Marija. Pri Simeneevih je bil Tomažič kakor domač, ker so ga imeli 9 let v reji. Mati mu je ponudila kuhanih hrušk in črno kavo, katero je 51a pripravit v kuhinjo. Hči je bila nekaj bolna in je legla v posteljo. Tomažič je med tem Stopil V kuhinjo in pobil Simenčevo, nato je pa z istim predmetom udaril spečo hči po glavi. Ko je videl, da sta obe nezavestni, je vlomil s sekiro v omaro, iz katere je pobral denar. Obtoženec odločno zanika, da bi bil 13. decembra pri Simenčevih. Trdi, da je bil pri Ivanu Tometu pri Homcu. Obtožencev zagovor smatra obtožnica kot ovržen s pričevanjem Simenčeve hčere Marije, ki je izjavila, da je z materjo srečala 13. decembra Tomažiča na dvorišču. Mati ?a je povabila v hišo Ponoči, ko se je prebudila, je občutila nad očesom bolečino. Sla je v kuhinjo in našla mater nezavestno na tleh v mlaki krvi. Zaklenila je vrata, ki so bila priprta, ter le?la zopet v oosteljo. Ugotovljeno pa ie, da je imela Simenčeva Marija kritičnega dne epileptičen napad, vendar se dobro spominja, da je Industrija kamna Ljubljana, 1. aprila Glede na članek, priobčen 15. marca pod naslovom »A. Pečovnik pri — Abrahamu nam pošilja Sekcija izdelovalcev predmetov iz cementa in umetnega kamna v Ljubljani naslednje pojasnilo: Umetni kamen sestoji iz drobnejših ali debelejših drobcev naravnega kamna in iz cementa, kateremu večkrat dodajamo barve. Z umetnim kamnom kolikor toliko posnemamo barve in strukturo naravnega kamenja in navadno ga. tudi brusimo in poliramo. Zato ima umetni kamen poleg statične tudi arhitektonsko vrednost, med tem ko moramo navadni beton šele preobleči. Po lepoti, trpežnosti cenenosti in priroč-nosti umetni kamen marsikdaj prekosi naravni kamen, zlasti še, ker ga lahko armiramo ter vlivamo, oziroma tlačimo v najrazličnejše oblike. Izdelovanje umetnega kamna se je pred dobrimi petdesetimi leti razvilo v tujini, ali naše stavbarstvo ni bilo dolgo odvisno od nje. 2e dolgo pred vojno so začeli v Ljubljani izdelovati predmete iz umetnega kamna ^Bratje Seravallir. katerih naslednica je danes tvrdka .^Dominik Battelino & sin«. Od leta 1909. obstoja tvrdka Jos. Cihlar in za njo do danes samo v Ljubljani in najbližji okolici Franc Peklaj, Ivan Ogrin, Franc šerbec, >Cementnine«, Ivan Sedej, Oto Battelino in drugi. Imamo pa že precej dolgo tudi tovarne umetnega kamna v Splitu. Samoboru in Zagrebu, in šele za vsemi temi je g. Albert Pečovnik ustanovil tvornico ;>Alpeko«. Slovenci glede izdelovanja umetnega kamna torej nismo bili tako zaostali, kakor bi nepoučen človek sklepal iz notice, ki jo je Vaš list objavil dne 15. marca. Uvoza izdelkov iz umetnega kamna nam že zdavnaj ni bilo več treba in celo strojev za izdelovanje umetnega kamna ne pogrešano več. Tvrdki R. \Villmann in Stane Premru sta jih za našo industrijo umetnega kamna že precej izdelali in priznati je treba, da so precej boljši in cenejši od uvoženih tujih. Pač pa uvažamo še barve. Slovenski strokovnjaki, ki so tudi razgledali po tujini, so že zdavnaj ugotovili, da so naši izdelki iz umetnega kamna v obče boljši od nemških in čeških. Ali razmere so take. da jih kljub temu ne more nihče izvažati. So pač naši v tujini predragi, prav tako. kakor so tuji pri nas predragi. Zato si težko predstavljamo, kako naj bi katero naše podjetje za izdelovanje umetnega kamna ^zaslovelo tudi v inozemstvu po svojih izvrstnih izdelkih«. da tli Ml umoril in oropal aa Pristavi 1 bil obtoženec zvečer pri njih. Njen brat Šimenc Jože je izpovedal, da je Marija kljub napadom časovno in krajevno dobro orientirana ter da ima dober spomin. Obtoženec trdi. da je šel proti Homcu, Kopitar Marjana je pa izjavila, da je obtoženca srečala pod večerom, ko je šel proti Pristavi. Skofic Frančiška, ki je šla po mleko v Pristavo, je videla na dvorišču Simenčevih dve ženski s petrolejko in nekega moškega v njuni družbi. Orožniki so našli drugi dan po umoru v hiši žrtve lonček na mizi z ostanki kuhanih hrušk, na peči pa je bil lonček, v katerem je bilo nekaj črne kave Kmalu po 20. uri je prišel Tomažič k Tometovim. Tome Marija je i'/povedala, da je bil prestrašen in prepaden. Tudi naslednjega dne je bil pri Grilovih v Mostah pri Komendi zelo zamišljen in redkobeseden. Kosil je v gostilni Kepec Marije. Ko so prišli orožniki mimo gostilne, je prebledei. Kmalu nato je vstal In odšel. Na poti ga je srečala orožniška patrulja. Obtoženec je tedaj skočil 7.a neko smreko, kjer je skril 43 dinarjev. Tajil je, da je bil v gostilni pri Kepec Mariji in tajil je tudi, da je za smreko skril denar. Po izjavah več prič že v začetku decembra ni imel Tomažič denarja, za cigarete in vino v gostilni so mu posodili tovariši. Umorjena Marija Šimenc je večkrat potožila sosedu Stoparjti. da ji obtoženec grozi, da jo bo ubil. če mu ne bo dala denarja. Obtožbo zastopa državni tožilce Branko Goslar. obtoženca brani dr. 7.itko. Ob zaključku redakcije še traja zasliševanje obtoženca. Sodišče bo zaslišalo ll prič. Razprava bo verietno trniala do večera. Z Jesenic — Pouk klavirja. Starši, katerih otroci imajo veselje in dar za glasbo, kakor tudi odra»li. se obveščajo, da se bo pričel pouk klavirja jk> 1 tdtokovnim vodstvom go$ne Fa-kinove *z Kranja. Sprejemali se bodo tudi interesenti za pouk v klavirski harmoniki. Violini ter drugiih godalnih Instrumentih. Vsi. ki se zanimajo za te vrste glasbo, naj pridejo na eestanek. ki bo v nedeljo dn-> 3. aprila ob 10 dopoldne v salonu Kazine na J^sen^cah. — Ljubljansku drama bo gostovala danes v Krekovem domu na Jesenicah z izredno uspelo veseloigro »Rdeče rože^, k1-se z največjim uspehom igra nad dva meseca v Ljubljani. Celju. Vrhniki, Trbovljah. Šoštanju, Ptuju itd. Kritike so v vseh Caaopiah ugodne. Iz Trbovelj — Krog s kredo priredi tukajšnje sokolsko gledališče v soboto 2. aprila ob 20. in v nedeljo 3. aprila ob istj uri v ao-kolaki dvorani. Ta veselo'gra se dogaja na Kitajskem. Kjerkoli s>o jo igrali, je dosegla velik nspeh. Tudi za trboveljsko gledališko publiko bo prava senzacija. — Uradne ure na občini. S 1. aprilom so uvedene na obč'ni za u radništvo naslednje ure: Ob delavnikih razen sobote od 7. do 12. in od 15. do 17. ure. Ob sobotah od 7. do 13. ure neprekmjeno. Ob nedeljah in praiznikih se za straike ne uradu j o. Za stranke se uradu je ob ponedeljkih, sredah in petkih, ostale dneve pa le v nujnih primerih. Iz Zagorja — Skladišče gramoza. Radi pomanjkanja prostora se je odločilo vodstvo cestnega odfbora, da naj kupi gramoza ob kraju ceste ostanejo kar tam kjer so ležali doslej skoraj leto dni kot dokaz budne skrbi za naše siavno * cestišče. Je res nekaj posebnega, ker sta kolovoznici po sredi skoraj žq tako utrjeni, da bo kmalu šlo brez krmarenja in si bosta šofer ali pa voznik lahko med vožnjo privoščila merico spanca, kajti bo šlo aajno od sebe varno in fpodobno mimo skladišča gramoza, ki bo tudi za to, da se bodo nanj lahko umikali pešci kot na velikomestne prometne točke. Baje nameravajo zgrad5-ti še krvavo potrebna izogibal i šča in kretnice. V bližnji bodočnosti bodo razpisana nova mesta cestnih kretničarjev, na kar ze zdaj opozarjamo. MALI OGLASI tieseda 50 par, davek posebej. PreMict izjave De seda LHn l.—> davek posebej. La pismene odgovore glede malih oglasov je treba priloži u znamko — Popustov za maie oglase ae priznamo. SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek S Din STALNO DELO doma nudi delavoljnim z malim kapitalom Andrej Oset, Maribor, Orožnova 6. 904 RAzno Najmanjši znesek 8 Din Beseda 30 par, davek posebej. KLIŠEJE II00'< UMIKA POMLADNE NOVOSTI vseh oblačil, sport, kamgarn, obleke, pumparice, perilo itd. najceneje P B E S K E R Sv. Petra cesta 14 PRODAM ZARADI SELITVE ugodno prodam kuhinjsko pohištvo, omare, kauč in fotelj, perzijske preproge, in še druge, starinske stvari. Ogled v palači Dunav, drugo nadstropje, vrata šL 22, vhod Beethovnova ul. 14. 864 »ZVONČEK« terpentin 5 Din V zalogi milarne. Vodnikov trg (vogal pod lemenatom) Otroške, fantovske In moške obleke kupite najceneje pri TTVAR OBLEKE Jerman Martin, Sv. Petra c. 26. 26. R. DOLOMITNI PESEK za posipanje dvorišč, vrtov, tenis in balin prostorov, pesek v raznih barvah, sejan po želji za napravo ometov, nadalje kamen za beton itd., Vam dobavi naj-solidneje K. Vodnik, Podutik 25, Ljubljana VTI. Naročila sprejema in daje informacije tudi Jeklo, Stari trg 11, tel. 28-45. 915 BUKOVE ODPADKE 500 kg za 110 dinar je v prodaja tvrdka »KURIVO«, Tvrševa 31. Oglejte si jih. 880 STAnOVAMA Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Enosobno stanovanje event. s kabinetom ali malo dvosobne išče snažna in mirna uradniška stranka (dve osebi) za maj. Plačnik zanesljiv in točen. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Cisto«. 847 Kavarna »Stritar" Danes, v petek, kakor tudi v soboto in nedeljo vso noč odprto. Vsak večer igra koncert damske kapele s čuveno pjevačico zvesdo Danico. Kdor hoče slišati lepe slovenske kakor tudi sevdalinške pesmi in najnovejše šlagerje, naj pride v KAVARNO »STRITAR«, VD30VDANSKA 2. Halo! Halo! DANES VSI V RESTAVRACIJO »LLOTD« SV. PETRA CESTA 7 na morske ribe, ćevapčiće, razni če, dobra šlbeniška odlikovana vina. Esrpres kava in razna druga jedila. — Se priporoča BTJJAS MARTIN. Astrologi o aprilu V ipiiNf ihi to«* sttale adteiic kater ▼ —I — g IS. aprila —prt t»M j—it Napovedi astrologov sa marec so ae de* loma uresničile. Napovedali so zelo kritič-mm dneve od 6. do 19. marca. V tem času so ae vrstili dogodki, ki so vznemirjali vso Evropo. Zdelo st je, da je mednarodna kriza srn višku. Nemčija je imela glavno besedo. V Avstriji so se pietli dogodki, ki bi bili lahko usodni za mir v Evropi. Vse se je dobro izteklo, kakor so napovedovali astrologi, ko so trdili, da je pričakovati v marca rešitev nekaterih perečih in visečih problemov svetovne politike. Problem Avstrije J» bO brez dvoma eden izmed problemov, ki Je ba dokončno resen a tem. da se je Avstrija priključila Nemčiji. gf^*«< bodo kozmični vplivi v aprilu 2938? Prvi dnevi meseca, napovedujejo SStmiii^l so se pod kritičnimi vplivi, ki bodo podžigali prevratne, destruktivne in »l»a»a» elemente. V prometu utegnejo —titl velike motnje, računati je z nesrečami v letalskem prometu. Posebno aktivnost bodo pokazali v teh dneh tudi raznovrstni pustolovci. Ha boljše se bo obrnilo šele okrog 8. aprila, ko bo Venera v trigonu z Neptu-■om. Učinkujoči aspekt vpliva dobro na raavoj industrije, zdravilstva in socialnega skrbstva. Okoli tega dne bodo objavljeni velikopotezni načrti za rešitev nekaterih političnih in socialnih vprašanj. Dne 9. aprila bosta Merkur m Venera v k on jun k-eljL Pod tem vplivom se je nadejati živahnega zanimanja javnosti za umetnost vseh panog. Ta aspekt spravi ljudi v dobro voljo m vzbudi željo po zabavi in razvedrilu. Pozitivno vphva tudi na športno udejstvova-aie. zal sta pozitivna aspekta dne 8. in 9. aprila krat^o^ajna. a sta dokaj močna. I>ne 15. aprila bo življenje in nehanje aooet pod harmoničnim vplivom. Tega dne bo Venera v konjunkciji z Uranom. Tudi ta ^>Hv je po svojem učinku pozitiven I Ljubljana. 1. aprua Znatno večji je bfl letos iz Jugoslavije poset ve'-» -crTLa v Leipzigu kakor druga leta. Toch iz Ljubljane je nas bilo mnogo. Večina se Je odpeljala dva dni pred otvoritvijo velesejma zvečer. Vožnja iz Ljubljane do Leipziga traja pribhžno 19 ur. Dolga torej ni, naporna pa tudi ne. če ti Je naključje naklonjeno, cfca potuje« s prijetno družbo, se ti tudi dolgočasiti ni treba. Ce se odpelje* zvečer, ti ostanejo mnoge naravne lepote zastrte s plaščem teme tja do Salzour^a. Naprej pa poki-a-jinako ne vida oko nič posebnega. Sama polja, travniki in goadovi od Salzbirrga prefao Munchciia in Nurrjberga do Leipziga. Pravijo, da so imel j v Neeačiji revokacijo in da jo imajo deloma Se zdaj. Kdor je kdaj videl pravo revolucijo, se bo namuznil, češ. kje pa so njeni vidni zunanji maki ? Ne. prav nobenih znakov revolucije v Nemčiji ne vkha Naej/rotno. vse je kakor da ta zemlja niti svetovne vojne ni preživeta, kakor da ni plačala težkih mUjard na račun reparacij. Red, čistoča in pečat blagostanja kamor se ozres. In celo drevesom v gozdovih se pozna, da so pognala iz nemških tal. Vse je lepo pospravljeno okrog; njih, sama so pa okleščena precej visoko in ponekod stoje celo lepo v vrstah kakor vojaki na vežbališcu. Takm gozdov pri nas ne poznaino. mi go» spodarimo z '.ceom zelo potratno. Oe te prime med vožnjo lakota, je najbolje, da potrpi ako n si 1 sat popotnice s seboj. V : d-Inih vozovih v Nemčiji so oeiie za nase razmere precej visoke. Navaden zajtrk 1 k I bboai in kos ikom masla te ■tm paiđraBjp marko, za Icaj- dobiš pri nas i .^zJaten obed in še pol Biča eče v vlakih Nem- ci z redkimi izjemami ne paznajo, IH vozi po ur 10**11) železnicah toliko vlakov, da S£ laliko arrstr vsi potniki, pa ruij jih T» Se toliicc. Pol-g tega pa. Nemci zelo radi potujejo tudi z avtobusi, saj imajo naravnost idealne avtomobifcke ceste m zelo udobne avtobuse, v katerih sediš kakor doma v z^tslan jacu. O Leipz smo te rekli, da ga je doletelo letos visoko odlikovanje. Postal Je državno velesejnuko mesto in a tem se je njegov OPfta doma *c r tujini se povečal. Mitierizem zelo SSSJPJS taletilco, 9 ta- kimi pokiorii n priznanji si pridobiva vedno več prijateljev. Sicer se je pa sama predvsem sa umetniško izživljanje, podpira pa tudi druga stremi jenja. je naklonjen vsem. ki imajo originalne ideje ter vpliva pozitivno tudi na finančno življenje. Aspekti dne 8.. 9. in 15. aprila mobilizirajo tudi sile, katere posamezniki ah skupine naperijo proti kvarnim vplivom v kulturnem življenju. Tudi 16. in 17. april sta se pod harmoničnimi aspekti. Dne 18. aprila pa se položaj prevrne v slabo. Tega dne bosta Venera m Jupiter v kvadraturi. To je najslabši aspekt, ki se more stvoriti med planetoma. Lahko ga smatramo za usodno znamenje. Predvsem je pričakovati velike prometne nesreče in požare. Usoden je vpttv take kvadrature na politično življenje. Astrologi pravijo, da kaže kvadratura med Venero in Jupitrom vedno na kršitev mednarodnih pogodb, katerih posledica je zredna napetost v mednarodnih odnosa jih. Vendar tuđi ta konstelacija ne bo zaostrila mednarodni položaj v taki meri. da bi ji morala slediti katastrofa v obliki dejanskega spopada med narodi. Posrečilo se bo izgladiti naaprotstva in pomiriti duhove. Od 20. aprila dalje bo življenje zopet pod vplivom harmoničnih aspektov. ki bodo pospeševali dejanje in nehanje ljudi na vseh življenjskih področjih, slasti pa v znanosti in v trnovim. Vlade bodo ublažile finančne težkoče s pametnimi odredbami. Dno 20. anrila stopi Sonce v znamenje bika. Venera pa bo te^a dne v najbolj Tigodn*»rn i«fpektu 7. Neptunom. Okrog 27. aprila je pričakovati veliko aktivnost dinlnmatorv. Z usnehom bodo urejevali odnosa i p med narodi, kar bo imelo ugodne posledice na gospodarsko življenje nekaterih držav. Trne 2£. anrila borta Venera in Jupiter v kvadraturi. To je kritičen vpliv, ki oslabi odpornost volje in napne posameznika k razuzdanosti. po sebi vsiljevala misel, da postani Leipzig nemško velecejemsko meeto. kar je itak dejansko bilo že v davnih čas h, ko je sprejemajo to tudi po svojem sodstvu, bogatem knjižnem trgu in visoko razviti glasbeni kulturi sloveče mesto prve velc-sejmske goste. Lezpzadki velesejem je b"M in ostane največji na svetu, ima pa tudi za seboj naj--tar^išo tradicijo. To tradicijo občutijo tudi petletniki. Cm stopiš na mestna tla. si postal veleoejmsiki stric i M sseonkel i tn kot tak uživaš prav posebne pravjee. Da. domačini pripovedujejo celo, da jih ti velesejmski strici za teden dni pot sne jo t? ko daleč v ozadje, da ne pomenijo nič. Veleoejmskj strici se naselijo po vseh hotelih in privatnih hišah, mnoge dobrodušne in gostoljubne gospe in gospodične se morajo umaknti v kopalnice in poselske sobe, .samo da imaio gostje na razpolago lepe sobe m mehke postelje. Fantje v Leipzigu so celo v nevarnosti, da jim velesejmski strici za teden dni prevzamejo dekleta, O zakonskih možeh se to sicer ne govori, ni pa s tem rečeno, da bi tudi take zadevsčine ne bile mogoče. Skratka, tradicija zahteva, da se vse veliko in bogato mesto prilagodi zahtevam in potrebam ve-lesejmskih stricev, ki teden dni po mili volji gospodarijo in vladajo v mestu, kakor da 90 doma. Seveda pa moraš imeti nekaj pod palcem, ce hočeš na svetovno ^nami velesejem. V čast in pri .manje domačinom v Leipzigu je treba pr znati, da cen med ve-lesejmom ne navijajo, razen morda v boljših nočnih Ickanh kamor pa itak hodi samo gospoda z najbi tirni mošnjički, V taksna loka.ni kaj hitro za.pra.vs 30 do 40 mark (420 do 560 din V pa se še lahko vračaj k svoji skrbni gospodinji kolik d r toliko trezen. Posebno nam Slovencem ni pretila nobena nevarnost, da bi se preveč nažehtali sicer dobrega, in močnega, nemškega vina. ker smo tako vajeni božje kapljice, da jo prenesemo precej. Steklenica navadnega renskega ali mozelskega ."ina 3tane v Nemčiji 4 do 5 ma.rk, potem ti pač zaračunajo v nočnem lokalu še razne takse in tako prideš do steklenice vina, za katero si plačal v našem denarju nad 80 dm. In Ce poveš nemškemu tova-r:šu za mizo. da bi 25a ta desxa.r pri nas lahko dva večera pošteno popival, te začudeno pogleda. Se bolj se pa čudi. ko mu P"3"«*, da mi ni treba, |iošabno gsofcafco po-smtt v ssp. će hoče pretivsti počitnice ob našem sinjem Jadranu, kjer dota dobro pensrjo le sa 4 do 5 mark dnevno. Toliko te stane v Nemčiji boljši obed s csso vina, Seveda pa ne smemo posabrti, da odloča pri tem visoka valuta. In dm to ni šnfcas, da bi vladala v Nemčiji draginja. Pivi večer so nam priredili v Leipzigu nemški stanovski tovariši v krasnih klubskih prostorih >Harmonie« prijeten družabni večer. Pogostili so nas. potolaž U našo žejo tn se za nas umetniški uči tek so vsorno poskrbeli. Natepk> se je nas bilo od vsen koncev in krajev sveta, iz Bolgarije. Danske. GSdanska. Anghje. Francije. Grčije. HoJandske, Italije, Jugoslavije, Luksemburške, Avstrije, Pcljeke. Ru-munije, Švedske. Švice. Češkoslovaške m 1 Madžarske, sami novinarji, vsaj po imrnu m seznamu. 6e že ne po pokhcu. Lahko si J Sir Bhupindra Singh M oh: neki Bahadur, maharadža iz Patiale. ki je umrl včeraj teden, je pomenil že po svojem imenu po vsej Indiji poosebljeno razkošje in sijaj. V Evropi je bil priznan tudi kot dober diplomat :n pameten poglavar države, globoke vdan angleški kroni. Maharadža iz Patiale je bil star šele 46 let. Bil je eden najzanimivejših in najbolj razkešno živečih osebnosti v zgodovini moderne Ind.je. Spadal je med indijske vladarje, ki so znali najbolje in brez težav združiti zapadno civilizacijo z bogastvom :n razkošjem orienta. Kot državnik, vojak in športnik je slovel v visoki evror«ki drružbi angleškega sveta in francoske Rivijere že po svoji vjsoki postavi, saj je meril skoraj dva metra. To je bila krasna glava, obrobljena s fino brad*- oči izr dno globoke, toda nežne, telo atleta m vsa podava ma jeste ta iz drugih časov in krajev. Vzgojen že od zgodnje mladosti k razkošju je bil njegov vneti primiš in živel ni prav za prav za nič drugega, nego za s:-jajne svečanosti, na katerih je razvijal pravi pravljični sijaj iz Tisoč in ene noči. Zelo rad je gostil umetnike in 1'terate anglosaškega in romanskega sveta, za katere je dal v svoji palači zgraditi krasna stanovanja, opremljena z vsem zapadnja-škim kom f o rtom. Bil je ponosen na to, da so se še več let pozneje shajali pri njem tisti, ki so kdaj b li njegovi gostje in ki jih je vodila pot preko Indije na vzhod. Tudi svojim lastnim državljanom, zlasti tistim, ki 50 Studirali na zapadnh univerzah, jo bil radodaren podpornik in pokrovitelj. N'^c'vi podložnik! so se lahko po pravici 1 hvalili, da so državljani naj-oogateise držav? v Indiji in morda na vsem sv^'tu. čeprav *o ni veHka država'po obsegu in šte-rihi va'stva. Bila je to ze nje griva navada, sa i priredil vsakemu gostu za sprejem in za slovo sjajno pojedino, na kateri se je p kazni 9 pravljičnim bogastv i »m in fanta zAyo. T a ko je nekega dne, da bi počastil en epskega go-stat znanega rokoborca, po v ?.. bi i iz Amerike poki enega rokoborca.. krt: mu ni mogel postaviti nasproti kot t. meča svojega državljana. Njegovi p^ii^žniki so prihajali na oslih in mulah ve i sto kilometrov daleč, da tri mogli prjsrst*. o vati temu komaj nekaj minut trajajoč, mu prizoru. Ko se je hotel dati pred leti portretirati, je povabil pjiglesKo?a portretista, ki je ostal njegov gost pol leta., potem je pa cfco-bil le kraljevsko nagrado. Njegova svečana oblačila, vedno orijen-talskega kroja, so bla posuta z dragulji, TCedziinu v našem denarju skoraj poldrugo milijardo. Maharadža iz Patiale je nosil tukrat se ie dr Guillotin zgražal nad tem, da ljudje niti v zadnjih trenutkih svojega življenja niso enaki. Visoko gospodo so objavljali, navadne ljudi pa obešali. Poslanec (Guillotin je v ustavodajni narodni skupščini 1. septembra 1789 i^poslo-val proglas, da so si vsi na smrt obsojeni enaki. 5ele ko je bil sprejet ta dekret, so jeli iskati usmrtilni stroj. N"a podlagi teoretičnih razglabljanj so priporočili zdravniki nož, ki bi padel navpično na obsojencev vrat Poskuse je delal na mrtvih živalih dr. Louis v Bicetre. Prvi stroj se jc tudi imenoval louisette Toda dr. Louis je umrl, pred no so ga prvič rabili. Stroj, s katerim je bil kot prvi usmrčen trdovratnež in roparski morilec Jacques Pelletier. so potem prekrstili. Namesru iz-umiteljevega imena jc dobil ime poslanca, ki je bil izposloval cnAofivnosi obsojencev in usmrtitev s hitro delujočim strojem, Guillotin jc biJ pa presenečen, ko je zvedel, da bo njegovo ime ovekovečeno bas z giljotino, ki jo je predlagal samo zato, ker je bil zdravnik, demokrat in človekoljub. Mak) je pa manjkalo, da dr. Guillotin ni postal sam žrtev svojega izuma. Pod Robespierrovo vlado so ga aretirali in bil bi usmrčen, da ni Robespierre prej padel. Prva politična žrtev giljotine je bil Louis David Collent d'Angiemont, proglašen za javnega sovražnika in usmrčen 21. avgusta 1793. Briand kot zagovornik Ob proslavi šeste obletnice smrti Ari-otida Brianda v Cocherclu je pripovedoval nekdo zanimivo zgodbo iz Briandove mladosti, ko je bil še zelo popularen advokat, prodno je postal slaven državnik. Bil je eden prvih njegovih nastopov pred sodiščem izven Pariza. Neki novinar je bil obsojen zaradi žalitve potom tiska in osvetil se Je advokatu svojega nasprotnika s tem, da je napsal o njem, da je advokat idiot, ki se preobleče pred sodiščem v nmSkerrs/too haljo kot ženska, da igra pustno semo pred sodniki.< Razžaljeni advokat je zopet tožil novinarja radi žalitve in ponižanja advokatskega stanu. Advokat si je Izbral za zagovornika Briandn. Briand je bil ž© davno pozabil na to, ko je dobil nekega dne brzojavko, da bo drugo jutro v Lyonu obravnava in da m o, ra priti tja. Obravnava se je pričela ob 9 zjutraj, vlak je pa prispel četrt uro prej. Klijent je čakal na peronu in hitro se je odpeljal z advokatom na sodišče. Ker v Francij: ne sme advokat stopiti pr* d sodnike braz uradnega talarja, imajo vratarji frar^oskih sodišč vedno v zalogi za gvTiStujoče aetvoikate neikaj talarjev v izposojevalnici. Briand si je hitro izbral zelo oguljen talar m v svojem obrambnem govoru ni pozabil naglasiti: :.Ne branim se proti obtožencev emu naziranju, ker pravi o meni kot advekatu, da sem naj-grši mož v mask e>ra<±nem kaftanu in da igram tu njemu na ljubo pred sodiščem pustno šemo kot najslabše oblečen Človek. Mislm, da je njegova kritika nekoliko trda, ni pa povsem neumestna.« Scdniki so počili v smeh, zlasti ko j Briand pokazal, da je izposojeni talar res oguljen in raztrgan. Kadar se pa začno sodniki smejati, je dobro znamenje in tožba je že na polovico dobljena. Novinar je bil na podlagi satiričnega Briand-ve-ga zagovora oproščen. To je bila ena izmed obravnav, ki je prinesla. Briandu popularnost ne samno kot dobrega advokata, temvtč tudi slovečega rx)lernista in prijatelja novinarjev._ SLAVA HA SPOMINSKIH PLO&OAjti Tristan Bernard je spremljal med razstavo po Parizu znanega pisatelja, stanu./očejia na kmetih. Ko sta šla po La Fon ta i novi ulici, sta se ustavila pred hišo. kjer }e bkla spominska rdof&a, kajti v dotični hiši je nekoč stanoval Varien Privas. — Kaj neki bo napiaamo po moji smrti nad vhodom hi£e. kjer sem sianoval*? — ie priponuiil podeželski pisatelj. Nedvomno: >0dda 6e stanovanje v najem , je Odsovoril Tristan Bernard. TIH POGOVOR Gospod čaka že 20 minut pred telefonskim avtomatom. Ko se naveliča čakati, odpre energično vrata in pravi možu, ki ga ie pustil tako dclgo čakati, ne da bi izpregovoril le emo besedo: — Gospod, če ne telefonirate, prepustite meeto v avtomatu drugim«. — Saj vendar telefoniram svoji ženi. V državno velesejmsko mesto Nobenih znakov revolucije v Nemčiji — Velesejmski strici so v Leipzigu zelo v časteh Maharadža iz Patiale umrl Njegova svečana oblačila so bila posuta z dragulji, vrednimi skoraj poldrugo milijardo ROLf fkEMOKTi 108 Svet a razvalinah — Osvetiti! — je vzkliknil Cirečin kakor da mu ie ta beseda vrnila moči in utrdila živce. — Osvetiti? O, da, Boris, zdaj si izgovoril pravo besedo. Da, osvetiti se hočem zase in za. svoje tovariše! Vem, da ne morem pričakovati od tebe milosti, zato pa timriva vsaj skupaj. In ne samo ti, tudi vi in vsi. kar vas pije v tem rrokletem gnezdu kri tisočerih vam na milost in nemilost izročenih sužnjev! Cirečin je zaključil svoje besede s satanskim smehom, potem je pa potegnil ■ žepa uro in nadaljeval z naraščajočim srdom: — Za trenutek sem bil pozabil na svojo nalogo in privoščil sem vam veselje, da ste me videli pred seboj strtega in obupanega. Za to so odgovorni samo moji živci — ne čudili bi ae tei reakciji, ce bi vedeli, kako sem moral doslej živeti tu. kako sem se normi premagovati in skrivati. Toda zdaj sem met našel samega sebe — sprejemam boi in boril ae bom do konca, do strašnega konca, ki poprav tako, kakor mene. Tu ne bo zmago- % pa tudi premagancev ne. No torej, čujte — zadnja minuta vašega življenja stoji pred durmi. O, Cernvhov je bil velik mtelil je na bodočnost in njegovo moč boste spoznali šele zdaj, ko je prenehal boriti se. Stojite na ognjeniku, slišite, na ognjeniku, ki bo izbruhnil pod vašimi nogami, pa če bi storili v tem trenutku ne vem kaj. Spomnite se na Sofijo. Tam so delale tudi moje roke in storile so dobro delo. bogme, dobro. Z enim samim udarcem je bilo storjeno več, nego morete storiti vi v enem letu. Zdai se boste sami prepričali o tem, kaj zmore Cirečin, kajti baš pred dvema urama sem položil na povelje Cerovnova pod to hiso in v temelje laboratorija k pripravljenemu dinamitu majhno škatlico — samo ura je v nji, ki veselo tiktaka in vsak njen udarec pomeni eno sekundo vašega življenja manj. — Peklenski stroj — lopov! — kam si ga skril, povej! — je zaklical Barker. Skočil je k zlohotno režečemu se Grečinu in ga zgrabil za vrat. — Iščite, kar iščite — še dobro minuto, pa boste zvedeli. — je hropel Cirečin dušeč se pod krepko pestjo, ki je stiskala njegovo grlo. — Ne povem niti besedice, ne povem, pojdite k vragu, crknite kakor psi, vi lopovi, zločinci, vampirji človeštva! Barker je treščil napol mrtvega Cirečina v kot in skočil k vratom. — Hitro od tod. izgubljeni smo, če ostanemo le še nekaj sekund tu! — je zaklical. — Evelina, kje je Evelina? — je bila prva Ar-thurjeva miseL — Pred dobro uro je šla v laboratorij, — je odgovoril Walpole, hiteč za Barkerjem. Bouvier jima je sledil v dolgih skokih in že je drvel po hodniku k veznim vratom. V desetih se- kundah je bil na dvorišču, dočim sta razbijala Barker in Walpole na vrata Chesterjeve sobe in kričala na vso moč, naj hitro zapusti poslopje. Bouvier je pa skočil ta čas čez dvorišče v laboratorij, kjer je res našel Evelino otožno in objokano, sklonjeno nad mizo očeta Edgarja. Ne da bi izgubljal dragoceni Čas, jo je prijel in potegnil v svoje naročje. In že jo je oxinasal iz poslopja. Na pragu je srečal Barkerja, ki mu je že hitel naproti, ne da bi pri tem mislil na svoje življenje. V trenutku, ko so bili dobrih trideset korakov daleč, se je stresla zemlja in med strahovitim tru-ščem so švignili za njimi trije ognjeni stebri proti nebu. Eksplozije so si sledile tako hitro, da so se skoraj prelivale v eno samo bruhanju tisočerih topov podobno bobnenje. Stene poslopij so se razmaknile kakor da jih je preklalo ogromno dleto. In visoko v zrak se je dvignilo v divji zmesi tramov-je, kamenje, traverze, kosi železa, opeka, kosi razbite opreme in pohištva. Razdejana streha, kolikor ie eksplozija ni raznesla, se je sesula v desni vogal stanovanjske hiše, kjer so stene tudi popokale. Pod razmetanimi tramovi so se videle razdejane sobe, porušeni stropi, in razmetano pohištvo, od katerega so visele cunje kakor da so jih strigle ogromne škarje. Zdelo se je, da je vse zajel strahotni vrtinec nepričakovanega viharja. Eksplozija je bila zadela vsa tovarniška poslopja pa tudi visoke tovarniške dimnike in peči, v katerih se je topilo železo. Zemlja je zabobnela in zastokala kakor da je ranjena, njeno telo je drgetalo še nekaj sekund po strašni eksploziji. Temen oblak prahu je zasenčil celo soln.ee, ki je postalo naenkrat strahotno sivkasto. Sence so izginile in vse je dobilo grozotno podobo ogromnega trupla, ki je leglo tU na tla, kjer je bil še malo prej krasen kotiček dela. In že so padali izpod neba kosi porušenih poslopij, kakor da je bruhnil sredi tovarne ognjenik iz sebe ogenj in žveplo. Dež železa, kamenja, opeke in lesa se je vračal daleč naokrog izpod neba na zemljo. Steklo iz oken vseh drugih poslopij je žvenketalo in zamolkli udarci padajočega kamenja in lesa so se mešali s prasketanjem ognja, ki je bil začel besneti v razvalinah laboratorija. Silen zračni pritisk je bil podrl tudi Evelino odnašajočega Bouviera in Barkerja. Izpod neba padajoči kosi železa, kamenje in opeka so zadeli tudi njihova na tleh ležeča telesa, predno so se mogli zdramiti iz omamljenosti. Del strehe, ki se je bil pri padcu zapičil v zemljo, je zadržal vsaj najhujši pritisk te strašne toče in rešil vse tri smrtonosnih udarcev. Nekaj sekund po eksploziji je nastala v tovarni strašna panika. Delavci so pridrveli vsi prestrašeni iz delavnic. Nekateri so hiteli razprostrtih rok k stenam in se vsi iz sebe vračali. Drugi zopet so begali sem in tja, padali, se zaletavali drug v drugega in klicali na pomoč. Nihče ni vedel, kaj se godi InpanfM — Za >Narodno ttekanioc Frin — Za opravo ln lnseratnl dal Usta Oton cnriatof — Val v igmagm