109. številka. Ljubljana, v petek 14. maja. XIX. leto, 1886.
SLOMŠKI NAHOD.
'-—-—--1----'
1/haja vsak dan zvot-rr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av strij sko-oger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za \ se leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristnpne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi      ne vračajo. Uredništvo in np r a vništv o je v Rudolfa KirbiSa hiši, rG-ledališka stolba". ■» Uprava ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
K obnovljenju bančnega privilegija.
Po zakonu od 27. junija 1878 je avstrijsko-ogerska banka zasobno delniško društvo, kateremu je država podelila privilegije do konca leta 1887, kakeršnib nobeno drugo društvo v Avstriji ne uživa.
Njen delniški kapital znaša 90 milijonov goldinarjev, ki so razdeljeni na 150.000 delnic po 600 gld. in ta glavnica je porok za dolžnosti ban-kine v prvi vrsti.
Član glavnega odbora banke more biti samo tisti, kdor ima 20 delnic za 12.000 gld. in kadar se snide najmanj 100 članov, imajo pravico voliti generalni svet na' štiri leta' in sicer tako, da se njih voli osmero izmej udov glaVhega mesta, čvetero pa izmej kandidatov, kateri so bili predlagani od vodstva na Dunaji in v Pešti. Ta generalni svet voli izmej sebe eksekutivni odbor čvetero udov izmej članov vodstva na Dunaji in v Pešti.
V obeh teb mestih sta namreč ustanovljena glavna ustava, za vse operacije banke, po druži h mestih ustanovijajo se le poddružnice za jedno ali več operacij. Glavna ta dva ustava vodita dve vodstvi, Dunajsko in Peštansko, izmej kojih vsako obstoji iz podgubernatorja kot predsednika in iz osmero voditeljev, katere voli generalni svet. Člani vcdstva morejo biti tudi druge osobe, ne pa samo člani glavnega zbora. Država pa imenuje komisarja, kateri mora biti prisoten pri vseh sejnh ter paziti, če se ravna društvo po pravilih.
Operacije, za katere je banka opravičena, obstoje poglavitno v izdavauji bankovcev, ali nakaznic na lastno svojo zalogo, v eskomptovanji menic, v oskrbljevanji dela na korist države, v tem, da dajo posojila v zastavnih listih na hipoteke in v kupovanji ter prodaji lastnih zastavnih listov. Ustanovljenje statutov o eskomptovanji menic o hipotekar-nih posojilih jasno dokazuje, da je to društvo čisto na dobičkarijo ustanovljena, da ima služiti samo koristim velikega kapitala in da društvu niti v sanjah ne pride na misel, da bi posredovalo in pospeševalo kredit ogromne večine pošteno se živečih državljanov. In tako društvo ima izključljivo pravico tskati bankovce t. j. izdajati nakaznice na sebe samo, katere se brez obresti temu, kdor jih prinese, izplačajo, in katere se v vseh javnih bla-gajnicah cele države za polno nominalno vrednost
LISTEK.
Selski župnik.
(Roman.  Spisal Ludo vik Ilalevv; poslovenil Vinko.)
Osmo poglavje.
(Da]Je.)
Odšla je in Betina je ostala sama. Bila je zelo pridna, pošteno prizadevaje si, da bi zaspala. A posrečilo se jej je le na pol. Objel jo je poluspanec, gugajoč jo mej sanjami in resnico. Obljubila je bila, da na nič ne bo mislila, a vender je mislila nanj, vedno nanj, a nejasno in zmešano. Koliko Časa je tako ležala, tega bi ne bila mogla povedati. Na-jedeukrat se jej zazdi, da je nekdo šel skozi njeno sobo, pogleda skozi poluodprte trepalnice ter spozna svojo sestro. Prav z zaspanim glasom pravi jej:
„Veš li, da ga ljubim?"
„Pst! . . . Spij, spij!"
„Saj spim . . . spim!"
In zdaj je zaspala do dobra, a vender le ne tako trdno, kakor sicer, kajti okolo štirih zjutraj vzdramil jo je šum, katerega bi jeden dan prej niti
jemati morajo. V vseh državah mora banka imeti zalogo tako veliko, da zamore pri vseh okolnostiu svoje zaveznosti spolniti, navadno se mora tretjina izdanih bankovcev pokriti s kovanim denarjem. Pri nas pa določuje član 84. bankinega statuta, da more krožiti bankovcev za 200 milijonov goldinarjev, in le oni del, ki to vsoto preseza. mora imeti jednako zalogo srebrnega in zlatega denarja. Banka naša ne plačuje nič davka od svojih dohodkov, ima pa neizmerno velike pravice. Dobitek, katerega ima banka pri svojih kupčijah, pripada večinoma delničarjem, kateri imajo pravico na 7°/0, ostanek pa delijo z državo, katera je dolžna banki 80 milijonov. Dobiček, ki pnpada državi, uporablja se na poplačo tega dolga. Banka je popolnem nemška, ne ozira se na druge narode razen na Madjare ter ima na svojih bankovcih le nemške in madjarske napise.
Razvidno je, da ima glavni ta denarni zavod prevelike pravice, da imajo le delničarji strašanske dobičke od njega in veliki kupci in posestniki, drugi pa ne, posebno, če so slovanske narodnosti. Naloga državnega zbora bode te pravice deloma prikrajšati in ves statut tako prenarediti, da bodo imeli vsi državljani korist od tega državnega zavoda.
Tako gospodarstvo, kakor je bilo dosedaj, pa ne sme nikakor dalje trajati. Poglejmo le na bilanco od 1. 1880. Tega leta imela je avstro-ogerska banka za 160 milijonov kovanega denarja; menic za 118 milijonov in posojil na nepremakljivo posestvo za 107 milijonov. Izdala je pa bankovcev za 317 milijonov in zastavnih listov za 104 milijone. Ako bi torej morala najedenkrat vse izdane bankovce zameniti s kovanim denarjem, bi prišla v strašanske zadrege in pokazalo se bi, da je izdala več bankovcev, nego znaša njeno imenje. In pri takem gospodarstvu se predrzne banka še zahtevati, da bi se ji dovolilo izdati še za več milijonov bankovcev, tako da bi ne bilo nobene gotovosti več, da bi bankovec ne imel večje vrednosti, kakor kos papirja! Skromni res ti delničarji avstro-ogerske banke neso.
Po družin državah je več bank, ki imajo pravico izdajati papirnat denar, toda povsod imajo dovolj zaklada, tako da jim ni treba prisilnega kursa. Na Nemškem n. pr. je poleg državne banke še 18 deželnih bank, ki izdajajo papirnat denar. In državna banka,  ki je bila ustanovljena leta 1875  ima v
v spanji ne bila opazila. Dež je lil v potokih ter udarjal ob dve veliki okni Betiuine sobe.
„Oh, ta dež," pravi sama pri sebi, nkako bode premočen!"
To je bila prva nje misel. Vstane, gre golih nog skozi sobo ter odpre zatvore v oknih. Jutro je bilo sivo in oblačno, nebo kakor poplavljeno. Vihar je tulil, v silovitih pojenjujočih vrtincih dež podeč s sabo.
Betina ni šla več v posteljo. Čutila je, da jej je nemogoče zopet zaspati. Obleče spalno suknjo ter obstoji pri oknu, gledajoča ven v lijoči dež. Ker je že moral iti, bila bi vsaj želela, da bi prvo svojo etapo napravil o lepem vremenu, v jasnej solnčnej svetlobi.
Ko je Betina pred jednim mesecem prišla na Longueval, ni vedela še, kaj je etapa. Danes jej je to znano. Etapa pri topničarstvu je trideset do štirideset kilometrov poti, z jednournim počitkom za zajutrekovanje. Abbe Konstantin jej je to povedal. Kadar zjutraj skupno obiskujejo svoje reveže, Betina vedno župnika obsipa z vprašanji o vojaških rečeh, sosebno pa o topnif-arskej službi.
Nemčiji 214 podružnic. Ko so ustanovili državno banko, so morali plačati delničarji 17 milijonov državi ter se zavezati, da se bodo zadovoljili z dividendo 4l/20/o- Ostanek pride deloma v rezervni zaklad, deloma se mora dati državi. Ako posnemamo vse naprave na Nemškem, zakaj bi naše banke ne naredili podobne nemški državni banki, zakaj bi se pri nas ne ustanovilo več bank s pravico, izdajati vrednostne papirje! nekatere kupčijske zbornice, kakor Praška, Ljubljanska in Zagrebška so že storile potrebne korake.
Naloga državnega zbora bode, oziraje se na želje in koristi vsega prebivalstva, vs h narodov, urediti ta denarni ustav tako, da bode zadostoval potrebam vseh ter koristil celi državi, ne pa samo polnih žepov dotičnih delničarjev. N. L.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 14. maja. Gosposka zbornica državnega zbora ima
v ponedeljek sejo. Na dnevnem redu je več manjših zakonskih načrtov in volitev petnajstero članov v odsek za pretresovanje predloge o črnej vojski.
Kakor je izvedel „111 as Naroda", se avstro-ogermlta banka dosti ne upira jednakopravnosti na bankovcih, ovire delajo se drugod.
Yuc države.
Srbski kralj je podelil predsedniku hrvatskega sabora, Vazi Gjurgjevićti komanderski križ Takovskega reda, uredniku „Naše dobe" v Novem sadu" pa komanderski križ reda sv. Save. — Od vladne strani se zanikava, da bi se bil godil kak pritisk pri volitvah za skupščiuo, in zatrjuje se, da so to le izmislili časnikarski dopisniki Se ve nikdo neče priznati, da je sleparil. Kako da je z demisijo ministrov, se za gotovo ne ve. Vladna poročila trdijo, da noben miniBter ne misli odstopiti. Od drugih stranij se pa pripoveduje, da bi le Garašanin rad to stvar prikril, ker se nadeja, da bode pregovoril svoje tovariše, da še ostanejo. Kralj nekda demisije Franasoviča, Topaloviča in Marnkoviča ni vsprejel. Topalovie in Marinkovič pa nekda vsekako hočeta odstopiti, ravno tako je baje naučni minister Ku-jundžić dal svojo ostavko. Vojni minister Horvatović pa ni bil dal demisije. — Vlada hoče strogo postopati z onimi uradniki, ki so opozicijonalno volili. Več jih je odstavila, mnogo pa premestila. Položaj je jako nejasen in se bode pojasnil še le, kadar se snide skupščina Po poročilih iz Belegagrada bode skupščina sklicana že 27. t. m.
Pet ali šest milj v tej plohi! Ubogi Ivan! Betina misli na malega Turnerja, na malega Nor-tona, na Ptvla de Lavardensa, kateri vsi še prav mirno polegajo do deset h v svojih posteljah, dočim mora Ivan ven v ta potop.
Pavel de Lavardens! To ime vzbuja v njenej duši bolesten spomin, spomin na tisti valček sinoči . . . Ona je tako plesala, a Ivan je bil tako žalosten! V Betininih mislih je to do malega že strahovita pregreha, katero je storila.
In pa, ni li bila v zadnjem razgovoru z Ivanom premalo pogumna in odkritosrčna? On ni mog<l, ni se upal govoriti; a ona bi bila morala kazati več nežnočutnosti, več udajanja. Žalostnemu in trpečemu, kakeršen je bil, ne smela bi pustiti peš iti domov. Morala bi ga na vsak način zadržati . . . Domišljija Betini čedalje burneje deluje. Na Ivana je gotovo napravila utis, kakor da je povsem zlobno malo bitje, brez srca in brez sočutja.
V pol ure mora odpotovati, odpotovati za dvajset dnij ... Da bi le našla kakovo sredstvo! . . . A ni ga takega sredstva . . . Polk pojde pod teraso za parkovim zidom.  Kar obide Betino drzna želja,
„Novojo Vremja" poroča, da je crnogorska
vlada poslala Turčiji noto, v katerej sklicujoč se na Berolinsko pogodbo zahteva, ila se nemudoma uredi (mogoisko-ttiraka meja, sicer bode iačcla voj no.
Knez  Aleksander bode  obiskal še več bolgarskih mest,  koncmi maja pa  obišče runum skeg-i kralja. Ko se me iz Bukurešta, otvoril bode narodno sobranje.
Da se bode 4-ršUu morala udati zeljem ve-levlastij, da bode torej demobilizovala,  je cisto naravno ; samo   I)elyanis ni  mogel zaradi prejšnjega postopanja zaukazati demobilizacije. Z demobilizacijo se bode Grška izognila nevarni vojni s Turčijo. Ko bi še dolgo stale grške čete na meji, utegnilo bi s^ kaj pripetiti, kar bi dalo povod, da se začne vojna, i Da bi Grška zmagala, še misliti ni po tem, kolikor ima vojakov na razpolaganje. Grška ima na turškej i meji  36 batalijonov,  9  eskadronov in 17 baterij, j vkupe 45.000 vojakov.   Pri A.t»»nah je zbrane re~ serve fi batalijonov, 3 eskadroni, G baterij, v Pelo- j ponesu 7 batalijonov, 6 eskadronov. Turčija pa ima j na grškej meji zbranih 124 batalijonov,  25 eskadronov in 37 baterij, vkupe 120.000 mož. Tri druge j divizije po 16 batalijonov, 4 eskadrone in 3 baterije so pa na potu od vzhodnorumelijske meje. Čete sedaj tako le stoje: Grška ima na meji: 1 divizijo (12 batalijonov in   3 baterije) pri Arti (levo krilo); 1 divizijo (11 batalijonov, 3 eskadroni in 3 baterije; pri Trikkali (središče); 1 divizijo (13 batalijonov, 6 eskadronov in 11 baterij); pri Larissi (desno krilo.) Turkov je na jugu od Janine 2 divizij (16 batalijonov, 4 eskadroni in 3 baterije (desno krilo); v središči je pet divizij (ravno tako močnih) in sicer 1 divizija pri Gresvani, 1 divizija na mestu, kjer se ; zavije Vistrissa od juga proti severovzhodu ; 3 di- ' vizije v Sarantoparoški dolini,   l divizija pri Kata - ; rini; l rezervna divizija pri Solunu. Iz tega je razvidno, tla stoji proti trem grškim  divizijam devet močnejših turških    Grške  divizije  pri Trikkali in Laiissi lahko v malo dneh  napade  pet turških divizij, đo&in) bi 6. divizija mogla priti v jednem dnevu in 7. še le v petih dneh na pomoč.  Iz teh številk je jasno, da so velevlastij  le dobro hotele Grkom, ko so jim svetovale demobilizacijo.
Kakor poročajo Monakovsko „Neueste Nach-richten," misli avstrijski cesar kupiti novi kraljev grad Herren Chiensee. Ako je to poročilo resnično, bilo bi bavarskemu kralju pomagano iz zadreg. Kraljeva kabinetna blagajnica kaže 6 milijonov, ali kakor drugi trdijo, 13 milijonov mark primanjkljaja. Vsekako bi se s kupilom, ako se proda omenjeni grad, poravnal primanjkljaj.
V lirlgija se delavski štrajki ponavljajo. Delavci v Antvverpenskem pristanišči ustavili so delo. Več osob so že deli v zapor. — Belgijska zbornica je vsprejela zakon o omejenji prodaje razstrelil.
Ker Nemčija vedno nasprotuje Franciji, poskuša se slednja približati Busiji. Tako je Frey-cinet zaukazal francoskemu zastopniku v dunavskej komisiji, da naj podpira ruske predloge. Ne ve se pa, ali bode prizadevanje Francije uspešno, ker v Rusiji nič prav ne marajo za prijateljstvo s kako republikansko državo, zlasti sedaj ne, ko se reakcija zopet vedno bolj širi.
„Dziennik Poznanski* hudo napada nemške katolike, ki pri debati o cerkvenej predlogi v pruskem deželnem zboru neso podpirali Poljakov. Nemški katoliki, misli ta list, so s tem več škodovali sebi, kakor pa Poljakom. Pokazali so, da je pri njih močnejše plemensko nasprotstvo, kakor pa resnica in kristijanska ljubezen. Tradicije Henrika Lbvva in vitezov nemškega reda žive še nadalje v 19. stoletji.
52 liberalnih članov angleške zbornice se je bilo sešlo pri Chamberla'nu in so sklenili pri drugem branji irske predloge glasovati proti vladi, ako Gladstone ne obljubi, da Irci ostanejo pri vseh sejah v angleškem parlamentu.   V to pa Gladstone
brž ni? bo<
:em naspro- i
najbrž ni? bode privolil, ker bi Irci potem nasprr tov ali vladi.
Dop
181.
Iz Postojine   12. maja [Izv. dop.] Neusmiljena,  protivja   polna spomlad.   V naravi budiš vse in vabiš k življenju, človeka pa polagaš brezčutno v mrzlo zemljo.   Nista pretekla še dva me- ; seca,  ko so se solzile oči nad preranim grobom ; vrlega rodoljuba Ivana Lavrenčiča, in že zopet iz ročili smo m iteri zemlji truplo nadobudnega mlade • '■ niča,  moža  polnega značajnosti   in druzih molkih krepkostlj.
Dne 6. maja zatisnil je oči v večno spanje v J ^avstrijski Nizziu, kamor je bil prišel zaman iskat i si zdravja, doktor prava Rudolf Globočnik v 27. letu svoje dobe Malo mladeničev je v tej starosti, i
0 katerih bi se moglo toliko lepega povedati in j kateri bi bili tako vsestransko priljubljeni, k;»kor i jc bilo to pri Rudolfu Globočniku. On ni bil jeden j takozvanih ženijev, ki pridejo,   ne da bi sami ve- j deli kako, hipoma do velike slave, in ki polože potem roki navskriž veseleč se, da so tako ceno po- I stali slavni mej narodom.   Takih imamo zlasti mi Slovenci mnogo. Duhovith ljudij vse polno, a malo i pridnih in trudoljubivih, malo vstrajnih in temeljitih. Pri  nas je navada mladeničev, da še za časa, ko drgnejo gimnazijske klopi, pošiljajo nezrele plo- j dove pomanjklive učenosti in vednosti svoje v svet in da tratijo čas, ki bi ga imeli porabiti v izobra zevanje svojo, s slabim in neukretnim pisarenjem. povsod nastopajo povsod se kažejo in kriče, a malo delajo, malo se trudijo.   A kjer ni truda,  tam ni uspehu.   Za to pri nas na polji  različnih  ved in znanosti j taka suša, za to tako malo pravih pesnikov in pisateljev.
Rudolf Globočnik ni bil izmej tistih, kakor smo jih ravno opisali. Kot gimnazijec ni bil zmeraj mej tako imenovanimi odličnjaki, a to ga ni motilo pri njegovih študijah. Učil se je vjednomer pridno in vstrajno, izobraževal se je neumorno vsestransko, in tako je prišlo, da je jedva 24 let star bil promoviran doktorjem prava, v tem, ko je marsikateri njegovih prej odlčnejih sošolcev bil še mnogo oddaljen od smotra vseučiliščinih studij. A tudi sedaj še ni miroval. Učil se je še naprej iz proste volje ter izobraževal se še v različnih  strokah Človečke vede. Zadnji čas bavil se je s posebno marljivostjo s j srbsko hrvaškim jezikom in poprijel bi se bil brez-j dvojbeno Še marsikaterega druzega dela, ko bi ne-j izprosna Parka ne bila tako rano pretrgala niti mlademu njegovemu življenju.
Jedna najlepših  čednostij,  ki so dičile ranj-; kega, bila je njegova pohlevnost in ponižnost. Celo j svojim  vrstnikom nasproti je malokdaj oporekal in je vsele, rad svojo trditev umaknil, ako se je to le } zlagala možkim njegovim značajem.  Uljuđen bil je
1 vsakemu človeku nasproti in od tod njegova priljublje-| nost, od tod občna žalost po nJem.
Kako blaga duša] da je bil, o tem vedo oni njegovi sošolci povedati, katerim je z dobrotno svojo roko več kot jedenkrat iz hude stiske pomagal. Pritrgal je morda sebi, *da je pomagal drugim, a pri tem njegova levica nikdar ni vedela, kaj je storila desnica. Če si mu kedaj hotel vrniti, ker ti je bil posodil, ni hotel nič vedeti o tem. Trdil je, da
se tega ne spomina več. Ravno na dan njegovegj pogreba čuli smo o jedna kem slučaji, k nam je segel globoko v srce.
Kar se tiče njegovega rodoljubja, o tem ne bomo izgubljali besed. Bil je v tem oziru kakor velika rek;t, ki teče tiho in mirno, a tem globokeje. Kdor je v tej zadevi kdaj z njim govoril, ta je moral ceniti njegov značaj in globoko njegovo čutje.
Bil je v vsakem oziru izgleden mladenič! In sedaj ga ni več. Spomlad klije krog in krog, k novemu življenju probuja se vsa narava, na krsto pa, ki krije truplo v najlepši dobi stoječega mladeniča, padajo otlo bobneč zemeljske yruče. Koga bi to ne ganilo, komu bi to ne privabilo solz v oči? Lahko si mislimo bolest obitelji njegove, ko je še nam, ki nesmo bili vedno v dotiki z njim, bilo tako krčevito pri srci. A ravno ta tolažba ostaja rodo-vini njegovi, da jo bila žalost in bolest po predragem umrlem tako občna in splošna. Od vseh stra-nij privrelo je bilo ljudstvo skazat mu zadnjo čast, kjer koli je bil poznan, ondi bil je tudi obžalovan. Le jeden glas čul se je povsod: „Škoda blažega mladeniča!"
Da, škoda za Te, dragi Rudolf! Koliko bil bi lahko koristil še človeštvu in narodu svojemu, koliko dobrega in blagega bil bi lahko še učinil. A kogar ima Bog rad, pokliče ga k sebi. Ti si šel pred nami, pride tudi za nas čas; gori nad zvezdami se zopet snidemo. Do tedaj pa spavaj mirno, nepozabljivi prijatelj!
Domače stv^ari.
— (Prva Ljubljanska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) ima svoj prvi občni zbor jutri (v soboto 15. maja) ob 7. uri zvečer v steklenem salonu Čitalnične restavracije. P. n. gg. člani se uljudno vabijo, da se mnogobrojno udeleže. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
— (C. kr. vladni svetnik Anton Globočnik) poklonil je na izrecno željo svojega pokojnega sina dr. Rudolfa Globočruka Ljubljanski ljudski kuhinji 50 gld., katero blago darilo se bode porabilo za dijaško kuhinjo. Blagi pokojnik sporni njal Be je še zadnje trenutke bednega dijaka.
— (Častnim članom) izvolila je hrvatska Čitalnica v Kastvu g. Fr. P a c h m a n a, zdravnika v Ilirski Bistrici.
— (G Anton Indof,) umirovljeni nadsod-nije svetnik, upisan je mej odvetnike s sedežem v Ajdovščini.
— (Urednik »Pariamen tilr"-a, dr. Živn^) bil je včeraj pred izimnim sodiščem na Dunaji zaradi ščuvanja na jeden teden v zapor obsojen, ker je iz Katkovih „Moskovskih Vjedomostij" ponatisnil članek, v katerem se trdi, da se na rusinski gimnaziji v Levovu poučuje brezverstvo in so-cijalizem.
— (Politično društvo „Pozor" vPtuji) izvolilo si je v občnem zboru dne 6. t. m. naslednji odbor: Predsednik dr. Ju rte la, podpredsednik dr. P loj, odborniki: dr. Čuček, Al. Brenči č, dr, Horvat, B. Hrtiš, Jos. Jerman, namestniki: M. Brenčič, Ant. Gregorič, Andrej Jurca. Tajnik je g. Jerman, blagajn k dr. Čuček.
— (Birmovanje) bo: 6. junija v Kranj i, 7. junija v Tržiči, 8. junija v Šenčurji, 9. junija v
da bi videla Ivana mimo idočega. Ako jo tam uzre to uro, izprevideti mora na vsak način, da ga hoče prositi odpuščanja za včerajšnjo grozovitost svojo .. . Da, tja pojde . . . Toda, saj je vendar Suzanki obljubila, da bode pametna, kakor podoba; to pa, kar zdaj namerava storiti, je li v resnici pametno ? Nu, vrnivši se, Suzanki vse pripozna in Suzanka jej že odpusti.
Šla bode! Šla bode! A kaj naj obleče? Tu ima samo plesno opravo, muselinasto spalno suknjo, par brezpetnikov in par plesnih čevljev iz modre svile. Da bi vzbudila hišno . . . tega se nikakor ne upa . . . Potem rm. zadnji čas je, samo jedne četrti še manjka do petih, ob petih pa polk odide.
Pomagati si mora z muselinasto spalno suknjo in svilenimi čevlji. V predbišji bode že našla kak klobuk, kakor tudi svoje male cokljice za vrt in veliki škotski plašč, katerega zmirom obleče v deževnem vremu. Sila oprezno tiho odpre sobina vrata; v gradu še vse spi, splazi se skozi hodnike ter prestopi stolbo.
Da bi bile le male cokljice na svojem mestu; ta misel jo živo vznemirja.  Da,- so že tu! Obleče
jih čez svoje plesne čevlje ter se zavije v veliki plašč, čuje, kako dež zunaj s podvojeno silo lije. Tu najde velik dežnik, kakeršne rabijo služabniki na sedalu. Vzame ga, dobra je! . . , A hoteča zdaj iti ven najde, da so hišua vrata zaprta z močnim železnim zapahom. Skuša ga umakniti, a železni zapah se ne gane in velika ura na steni v stolbišči se počasi oglasi s petimi udarci. Zdaj-le odide!
A hoče ga videti! Mora ga videti! Volja jej raste z zaprekami vred. Še jedenkrat se šiloma upre . . . zapah se uda ... A Betina se je pri tem malo oprašnila na roko in pokazalo se je nekaj kapljic krvi. Betina ovije svoj žepni robec okolo roke, trdneje poprime velik dežnik, zasuče ključ ter odpre vrata. Naposled je zunaj!
Vreme je grozno! Veter in dež dvigata drug čez druzega. Pet, šest minut potrebuje do terase ob cesti. Betina prodira dalje z upogneno glavo, do cela skrita za velikanskim dežnikom svojim. Že je storila kakih petnajst korakov, kar jo poprime zloben, besneč vrtinec, trga jo za plašč, dvigne jo skoro od tal ter jej s silo dežnik preobrne. A to še ni vse... uničenje je  popolno!   Betina   je izgubila
jedno svojih malih cokelj . . . kajti to sploh neso bile prave coklje, marveč lepe, male stvarice, samo za lepo vreme napravljene."
In baš ta hip, ko se Betina obupno bori z viharjem ter se s svojim modrim plesnim čevljem pogrezuje v razmehčanem pesku, priuese veter iz daljave glas trobente Zdaj polk odhaja! Betina stori junašk sklep: pustivši dežnik na miru, pobere svojo cokljo, obuje si jo, kakor se da, ter hiti dalje, mej tem ko potop lije nanjo.
Slednjič je pod drevesi, ki jej dajo malo varstva. In zopeč zasliši glas trobente, ta pot že bliže. Betini se zdi, da čuje drdranje voz. S poslednjim naporom sili dalje ... tu je terasa ... na mestu je . . . Bil je zadnji Čas! Dvajset korakov pred sabo opazi že belce trobentačev in na cesti vidi v dežji topove in municijske voze, v dolgej vrsti bližajoče se. Ustopi se pod varujočo streho jedne izmej starih lip na robu terase. Gleda, čaka. V tej zme-šanej množici jezdecev je on! Ali ga bode spoznala? Ali jo on bode videl? Morebiti po naključji baš v to stran obrne glavo.
Betina ve, da je poročnik pri drugej bateriji
Cerkljah, 10. junija v Smeledniku, 27. junija v Boštanji, 28. junija v Leskovci, 29. junija na Raki, 30. junija na Čateži, 1. julija pri sv. Križi, 3. julija v Šent Jarneji, 4. julija v Škocijanu, 6. julija Šent Vidu pri Zatičini.
— (Iz Trsta) brzojavlja se v nemške liste: Iz dobrih virov se čuje, da se bode škofov sedež iz Poreča v Pulj premestil. — V tukajšnjih visokih krogih pričakovati je velikih osobnih prememb.
— (Predrzna tatvina.) Predvčerajšnjim izvršili so nepoznani tittje jako smelo tatvino v takozvanem „vagonu" g. Auerja v Gledaliških ulicah. Prežali so do polunoči in ko so vedeli, da so šli že vsi spat in da po mnogem delu že trdno spe, pričeli so svoje delo. Skozi okno na ulice zlezel je jeden v gostilno, utrl vrata omarice, v steno uzidane, ter iz nje pobral srebrnih goldinarjev, dvaj-setic, desetič in drugega drobiža nad 120 gld. in zabojček s smodkami, katere je imela natakarica Pepa ondu hranjene. Auerjevih dobrih klobas se tatje neso dotaknili in pustili so okolu 10 kr. dro biža menda za spomin. Iz vsega se sme sklepati, da so si tatje dobro ogledali prostor in omarico, v katero natakarica denar spravlja.
— (Delo mrzilo) se je kaznencu A. Tre-mulu iz Kopra, ko so ga s 30 kolegi poslali na Ig cesto zidat proti Golem. Prosti vzduh potepuhu ni ugajal in odkuril jo je iz Studenca v Ljubljano, kjer so ga pa policaji ujeli in peljali v prisilno delavnico, torej zopet „intra muros."
— (Čudak.) Mizarsk mojster v Dunajskem Novem mestu pisal je te dni nekemu zdravniku v Ljubljano, naj mu proti poštnemu povzetju pošlje steklenico vode iz Ljubljanice, katera mu bode rabila kot zdravilo pri bolezni na očeh (Radinitis pigmentosa.) Želji se je ustreglo in odposlala se je steklenica Ljubljanice v Dunajsko Novomesto ter povzelo se je za to zdravilo 45 kr. Jednakim naročilom se vedno lahko ustreza in tudi bati se ni, da bi morda močvirski odbor ugovarjal.
— (Šolstvo na Koroškem.) Deželni šolski svet Koroški izdal je nedavno izkaz o stanji koroškega šolstva za poslednjih 15 let. Leta 1870. bilo je 289 šol, 1. 1885. pa 344. Za šolske stavbe se je v imenovanih letih izdalo 1,860.936 gld, vendar pa še četrtina šolskib poslopij ne zadostuje postavnim zahtevam. Kolikor bolj se množi število občih ljudskih šol, tolko bolj pada število zasebnih učilnic, kojih je leta 1870. bilo 29, sedaj pa le 11. Za šolo sposobnih otrok je bilo leta 1885 49.384, obiskajočih pa 45 707, za 15.260 več npgo 1870 1. Brez pouka — radi oddaljenosti od šole in slabih potov — je ostalo 1345 otrok.
— (Iz Velenja:) Kakor drugod, tako so tudi pri nas vinogradi široko na okolu uničeni. V Št. Janži na Vinski gori se ne bode niti kapljice pridelalo. Tudi sadno drevje je poškodovano. Česar pa mraz ni vzel, hoče nam vzeti suša, ki je pri nas že taka, da ne more ničesar rasti in da se trava hoče posušiti. Živinska kupčija gre močno nazaj, cena se je že skoro na polovico znižala. Vse zdihuje: Kje bo denar za davke, kje za obresti, kje za živež?
— (S Prihove.) 11. maja. (Slana. Zločinstvo.) Veselili smo se že tople spomladi; drevje začelo je zeleneti, tudi po vinogradih 'lepo žene, ker zimski mraz ni bil nič poškodoval trsovja. Na-
svojega polka, in ve, da vsako baterijo čini šest topov in šest municijskih vozov. Prvo baterijo mora torej pustiti mimo, to je šest topov in šest municijskih vozov odšteti, in potem on pride . . .
In res, evo ga prihajajočega; zavit je v velik plašč, ugleda jo ter spozna. Nekaj trenotij prej je mislil na dolg izprehod, katerega je nekega večera v mraku ž njo napravil po tej terasi. In zdaj je dvignil svoj pogled, in na istem mestu, na katerem je še stala v njegovem spominu, našel jo je zopet.
Pozdravi jo in z razkrito glavo obrne se v lijočem dežji na svojem konji ter gleda za njo, dokler jo je mogel dozreti, in zopet pravi sam pri sebi, kar je bil že prejšnji dan rekel:
„To je zadnjikrat!"
Ona mu je z obema rokama namigovala pozdrave svoje in pri tem sta se mali roki zaporedoma toliko približali njenim ustnicam, da bi bil človek lahko mislil . . .
„Ah,a dejala je sama v sebi, „zdaj mora pač umeti, da ga ljubim, zdaj mi mora odpustiti moj denar! ..." (Dalje prih.)
dejali smo se letos dobre letine, ker je tudi sadno drevje obilo cvelo. Pretečeni teden pa je začel mrzel sever pihati iu prouzročil hud mraz. Po Po-horji je precej snega nametalo, tudi v ravnine smo ga dne 6. maja dobili, pa pobelil tukaj ni. Dne 7. maja pa je bil tak mraz, da je bilo vse trdo. Po vinogradih je iz večine vse suho, tudi sadje je brž ko ne proč. Tudi v naši pošteni Prihovski fari doživeli smo žalosten dogodek. Zastrupil je namreč nek Alojzij Ratej, od sv. Jarneja, Jakobi Rebf»r-nika v Sp. Grušovji Prihovske faro. Rebernjk je namreč malo bolehal ; hajdi zdaj je priličen čas, si misli hudobnež, in prinese steklenčico zdravila pomešanega z mišnico, rekoč: „Tu imate, iz-pijte hitro, tretji dan Vam bo že boljše". Mož, ne sluteč nevarnosti, izpije hitro. Kmalu pa za*ne bljuvati. Hitro pošljejo po zdravnika in po gospoda kaplana. Dal se je prevideti s sv. zakramenti in dve uri potem v strašnih bolečinah izdihne svojo dušo. Vse žaluje za njim. Kaj pa je hudobneža gnalo k temu, to mi ni znano. Imajo ga pa že pod ključem.
— (Ameriške trte.) Na Reki izkrcal je te dnij parobrod 2T/a milijona ameriških trsov, katere je naročila madjarska vlada za vinograde v Keč-kemetu.
— („Ljudske knjižnice") izšel jo 7. snopič. V njem so povesti: Oporoka neumnega Cve-tana. — Zdravilo. — Junak na vlaku. — Čudna zmota. — Mrtvi tat. — Izpred sodišča. — Smrtna vožnja. — Gozdovnik. (Ponašil H. Maiar.) — Posamičen snopič „Ljudske knjižnice" stoji 6. kr., po poŠti 8 kr.
— (Akademično društvo „Triglav") ima svoje I. redno zborovanje v soboto dne 15 t. m. v gostilni ,,zur alten Bienpielle*' in sicer ob 8. uri zvečer. Dnevni red. I. Čitanje zapisnika. II. Poročilo odborovo. III. Volitev predsednika. IV. Volitev odbora. V. Volitev revizorjev. VI. Slučajnosti. Gosti dobro došli!
— (Največja menažerija v Evropi,) ki je zdaj v Trstu, pride koncem t. m. v Ljubljano. Menažerija šteje nad 200 jako lepih živali), mej njimi več prav lepih levov in bengalskih tigrov. Lastnik menažerije g Kluckv je rodom Čeh in vse osobje govori mej seboj izključno češki.
— (Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) Razpisane so duhovnije: Kočevska Reka, Kopanj, Zlato polje, Črnuče, Podkraj. — V začasni pokoj se podajo: kaplan Simon Až-man, župnik K. Lapajne, kaplan Andrej Adamič, župnik Ivan Lobe. — G. Andrej Pipan postal je župnik na Polici, Ivan Vidrgar župnik pri sv. Juriji v Svibnjem.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Atene 14. maja. Izvestje Reuterjevo: Kralj izdal dekret, s katerim se zbornica sklicuje na prihodnjo sredo. Poveljniki vojaških čet, ki so bile na potu na mejo, dobili so povelje, da se ustavijo in ne gredo dalje. — Francoski poslanik Mony odpotoval.
Madrid 14. maja. Vsled vrtinca (cvclona) zrušilo se v Madridu veliko hiš in zvonik cerkve sv. Jeronima. Računi se, da je petdeset osob ubitih, 400 ranjenih. Več tisoč dreves je izruvanih. Najhujše razsajal je vrtinec po okolici.
Dunaj 13. maja. Nagodbeni odsek se je konstituiral ter volil Czartoryskega načelnikom, Herbsta prvim, dr. Riegra drugim podpredsednikom.
Dunaj 13. maja. „Politische Correspon-denz" javlja iz Belegagrada iz pristnega vira: Izvestja časnikov, da Srbija išče novega posojila, so neosnovana.
Serajevo 13. maja. Nadvojvoda Albrecht včeraj popoludne ob 3. uri v Stolac dospel in bil po občinskem zastopu, uradništvu, duhovščini vseh veroizpovedanj in po mnogobrojnem občinstvu navdušeno pozdravljen.
Rim 13. maja. Izvestje o koleri: V Ostuni 4 zboleli, 2 umrla, v Orii 1 zbolel, 1 umrl, v Bari 12 zbolelo, 9 umrlo, v Benetkah 3 zboleli, 4 umrli.
je mož. ki ima pristop v najvišje kroge, lani knjigo „Die Berliner Gesellschaft", ki  je vzbudila občno senzacijo Glavne osobe na Berolinskem dvoru nese bile posebno laskavo slikane in še danes se ugiblje, kdo se skriva pod imenom grofa P. Vasilja. Ne davno pa je isti grof Vasilij v »Nouvelle Revue" opisal ruskega carja in njegov dvor in sicer tako vestno, da se nam potrebno zdi, priobčiti dotični Članek našim čitatt Ijem, da si bodo mogli tolmačiti marsikatero nejasno potezo sedanje ruske politike. Grof P. Vasilij piše mej drugim:  Aleksander III. bil je pozdravljen splošnimi simpatijami, ko je prevzel vlado v jako tragičnem trenotku. Navzlic grozi, ki jo je vzbudil atentat dne 13. marca, zadovoljila je vso Rusijo prememba vlade.   Aleksander II. odtujil si je bil s svojo neodločnostjo, s svojim zavlačevanjem vse kroge,  kakor aristokracijo, tako tudi vojsko in narod.   Vse nade bile so uprte v prestolonaslednika in nihiV ni dvojil,  da si steče veliko popularnost, kadar prevzame vlado. Dogodki so le deloma opravičili te nade. Aleksander III ni mož za javnost.   Prostodušen je, odkritosrčen, pošten in lojalen, lastne so mu vse vrline zasobnega človeka, katere pa često izključujejo svojstva, potrebna vladarju.   Malosrčen je, nezaupen,  boji se, da bi se ne udal kakemu sebičnemu uplivu. Zgublja se v samih podrobnostih, preveriti se hoče o vseh malenkostih vladnih poslov. On nema obširnega političnega vida. ne umeje izvajati pravih posledic iz tega al; druzega političnega dogodka, in  zato je žilav in dosleden v svojih namenih. Njegova inteligencija   njegovo znanje je obširneje, nego se navadno misli, a ne umeje s tem znanjem okoristiti se, uporabljati je, kjer treba. Trd v naborih kakor skala, ne odstopi niti za ped od avtokratskega načela, koje zastopa. Največja njegova krepost, pretirana ljubezen do poštenja, mu je več v škodo, nego kak pogrešok, ker ga mora, da se obdaje z ljudmi poštenimi, a nesposobnimi. Znan je Bismarckov izrek, da on v vladnih poslovili poštenih ljudij ne pozna, ampak samo spretne in nespretne, sposobne in nesposobne.   Aleksander III. tako ne misli. Intrige, ki so se vršile za njegovega očeta so se mu j pristudile, da je globoko preziral ljudi, ki so v jav-! nem življenji kazali naimanjšo sebičnost, to bilo je j tudi povod, da je iz služeb odpustil mnogo osob, I ki bi bile utegnile veliko koristiti. Sicer pa je car j jako delaven in vesten. A peča se preveč s podrob-j nostimi in ko se  uglablja v malenkosti, prepušča ! važne stvari svojim ministrom in svoji okolici. Jasno j je potem,- da čeravno mnogo dela, vendar ne pozna i stvarij, ki so zanj mnogo važneje in da se mej njim i in narodom dviguje kitajsk zid   Pri vsem tem ima i Aleksander III. zdravo sodbo in iskreno domoljubje, j V afganskem vprašanji pokazal je svojo krepkost in i stalnost, ki je vse presenetila, ker je nihče ni pri-i čakoval. Pričel bi bil vojno, da jo je zmatral nujno, pričel pa tudi bode  vojno  brez odlašanja, kadar bode videl, da korist Rusije to zahteva. A pričakati hoče  ugodnega  trenotka in  ne   bo   se odrekel uspehu vojne nasproti Evropi.  Nemški upliv carja močno teži, pa akoravno črti ta upliv,  vendar se ga  ne more  otresti,   vsaj   za  življenja starega Viljema ne.   Ko pa slednji zatisne oči, prerae-nile se bodo stvari, kakor so se že premeni le v nazorih Aleksandra III.   Iz rečenega more se oce-njati carjeva okolica, obstoječa iz samih ničel, kar se tiče duševne sposobnosti.  A vender so ti ljudje uzori vseh krepostij, ki se zahtevajo od ljudij, kojim je osoda, da žive in umro v senci vsakdanjosti. — O carici Mariji Feodorovni piše Vaeilj, da nema posebnih darov in nikakega upliva niti na carja, niti na Rusijo. Dvoje posebnosti ima: Silno veliko denarja trosi za toaleto iu strastno pleše,  kar je često povod carjevej nevolji.   Mnogokrat je naivna kakor 15 letna deklica in tedaj ne more se jej odreči najmanja želja.   Dasi ni klasično lepa, imajo njene oči vender tako prijazen izraz in njeno smehljanje je toli ljubko, da se jej ne more nasprotovati. Največi upliv na dvoru ima veliki knez Vladimir, krasen mož, visokostasen, a slabega značaja, mehkužnega srca,  „bonvivant", ki ljubi polno mizo, vino in ženske. Njegova soproga, kneginja Meklen-burška je brezmejno ohola, črti vse, kar je ruskega, in dela na to, da bi zopet nemški upliv se razširil na dvoru.   Veliko ie ona škodovala Rusiji,  ker je državne tajnosti ovadila Bismarcku.   Carica ž njo ne simpatizuje. Carjevi strijci Konstantin, Nikolaj in Mihael (slednji je nedavno pal v nemilost) nemajo nobenega upliva.   Najlepša izmej  vseh je knjeginja Leuchtenberška, sestra slavnega generala Skobeljeva, ki z jednim migljajem roke človeka omami. Carjeva desna roka je  Pobjedonoščev, največja prijateljica carice pa soproga grofa Vorovcova Daškova, v katere salonih se snujejo vse dvorske spletke.
*(Francosko posojilo.) Francoska vlada razpisala je posojilo v znesku pol milijarde. Ta znesek se je 21 krat podpisal, torej 10V„ milijard, kar je najsijajneja zaupnica za republiko.
Razne vesti.
* (Car Aleksander III. in njega okolica.) Pod izmišljeuim imenom grof P. Vasilij, izdal
Za v nanj o porabo. Proti protinu in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo so je posebno uBpešno Moli-ovo „Francosko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuohlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 C^'—3)
Tuf cl:
13. maja.
Pri Ptlonii: richleain^er z Dunaja.
Pri nalloi: Orili, Malfertheiner, Jantsch, Schlndler, Leber, Rosenberg i Dunaja.
Pri eeaarjl avatrijskem i Petrove iz C'emlen-'ka. — Jaglič iz Postojne.
Umrli so v IJiilHjaul:
11. maja: Franc Šetina, gosta?, 58 let, Kravja dolina 11, za krvavenjem možganov.
la. maja: Marija Strauas, krojačeva hči, t1/, mes., Kongresni trg 14, za božjaatjo. — Franc Hutterer, kroj-iški učenec, 11 let, Poljanski nasip 60, za jetiko. — Jovana KoSir, delavka, 19 let, Marije Terezije cesta 10, za jetiko.
— Franca Čermelj, hlapčeva hči, pol ure, HilSerjeve ulice 8, za slabostjo. — Filip Vrhove, zidarjev sin, 12 <1ni, StreliSke ulice 8, za hozjastjo.
V deželnej bolnici:
11. maja: Martin Zevnik, gostač, «3 let, za phičnico.
12. maja: Janez Kosmač, črevljar, 23 let, za jetiko.
— Marija GroSel, lončarjeva hči, 16 let, za jetiko.
Meteorologično poročilo.
c   Cas opa-q zovanja	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
•5» 7. zjutraj B  ! 2. pop. j9. zvečer	73201 nm. 73109mm. 730-OGnm.	18-40 C 18 1«C 14-6° C	si. jz. z. zab. z. zab.	obi. obi. obi.	0-40 mm. dežja.
Srednja temperatura 15*4°, za 1*8° nad normalom.
^>-CLnaJslssL "borza,
dne 14. maja t. 1. (Izvirno telegrafifino poročilo.)
Papirna renta.......... 85 gld. 25
Srebrna renta.......... 85 „ 85
Zlata renta........... 115 n 15
6°/0 marena renta......... 101 „ 80
Akcije narodne banke....... 877 „ —
Kreditne akcije......... 261 „ 90
London........... 126 „ 70
Srebro.......... — „ —
Napol........... 10 „ 03
C. kr. cekini.......... 5 „ 9H
Nemške marke    ....       .   . 61 „ 95
4% državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 129 , 50
Državne srečke iz I. 1864         100 gld. 171 „ 25
Ogrtka zlata renta 4°/,....... 104 „ 30
Ogrska papirna renta r>" ,                .   . 95 „ 10
6*/, Štajerske zemljišč, odvez, ob li g. 105 , 20
Dunava reg. srečke 5«/0  .   .    100 gld. 116 , 25
Zemlj. obč. avstr. 4,il0/0 zlati sast. listi . 126 , —
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 119 , 50
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 98 ,, 70
Kreditne srečke.....100 gld. 175 „ 75
Rndolfove srečke.....10   „ 18 „ 75
Akcije anglo-avBtr. banke .   -   120   „ 115 , 25
Trammway-dru5t velj. 170 gld. a. v      . 202 , —
kr.
WWv i.OCOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOO
našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotrinicah knjiga:
Zlatorog.
(ir* Z cl 7~i i. Th s ft ct p rašlji c cl
spisal
R. Ban m Inu h.
Z dovoljenjem pisateljevim iit zah'iitikovim preloiil ANTON FUNTEK.
Cena elegantno vezani knjižici 2gld.
Anton Funteh, dobro poztuit po svojih izvornih pesnilkih proizvodih, podaril je slovenskemu narodu si svojim prevodom Baumbachove poezije * Zlatorog*, ki se je kot pravljica do denainjega dne" ohranila pri vseh pastirjih v dolih triglavskega pogorja, prekrasno darilo. Knjiiica, kaj bogato in najeleganlneje opremljena, bode gotovo vse rodoljube zete obradostila, ki imajo srce" in smisel za ta pesnilki umotvor, čegar dejanje se vrli na nalem romantičnem Gorenjskem.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
	g		s		
000000000000000000000000000000000000					
(351—1)
Harciški kanarček,
samec, jako krotak, ki čuje na ime „Mandiu, je danes opo-ludne mej 1. in 2. uro ušel. Kdor bi ga ujel, se uljudno prosi, da ga proti primernemu plačilu nazaj odda na Tur-faškem trgu št. », 1. nadstropje. (359)
Hiša in ^>ekarija
z vso pripravo,  na najboljšem prostoru v Kamniku, Poštne ulice št. 4,
se dlet "v najem.
Natančneje pri lastnici v istej hiSi.
(349—1)
wmmr
NAJBOLJŠI
?KP\R ZA CIGARETE
LE HOUBLON
Francosk fabrikat C A W LE-je v & H EN RY-je v v PARIZU.
Pred ponarejanjem se svari!
Ta papir priporočajo dr. J. J. Pobi, dr. E. Ludvvig, dr. E. Lippmann,
profesorji kemije na Dunajskem Tieučiliiči,
in sicer zaradi stoje izmtne kvalitete, nasebne čistosti in ker nm ne*« priiljane nikake zdrarju Škodljive reći.
PAc-BiMii.g nn i.*KTig[7KTTK    17. T\u Biramr, a PAR1S
RESTAVRACIJA JU KBAHABJI".
Podpisani uljudno naznanja si. občinstvu, da bode v soboto 15. t. iu.
na Preširnovem trgu št. 2, poleg lekarne g. Svobode,
o tvoril dobro urejeno
RESTAVRACIJO „PRI KRAMARJI"
v last noj režiji. Podpisani vabi uljudno na obilen obisk te gostilne. Za solidno, točno in ceno postrežbo z dobrimi jedili in pijačami se jamči. Točilo se bode
Kozleijevo marčno pivo vrček flO ki*.
S spoštovanjem
Jože I3Zrsi:i3Q.si:r,
(342—4) restavraut.
Koslerjeva pivarna.
lifiineii Trta.
Zahvaljevaje se čustitim stalnim gostom za obisk v Koslerjevi zimski pivarni, naznanjum slav. občinstvu, da su novo opravljeni senčnati Koslerjevi gostilnični vrt otvori v nedeljo 16. maja.
Točilo se bode v obče kot najboljše priznano Koslerjevo carsko pivo, dobra vizeljska in dolenjska vina. Streglo se bode z okusnimi, črnimi mrzlimi in gorkiini Jedili*
K mnogobrojnomu obisku vabi s spoštovanjem
gostilničar.
EDVARD RASCHEK,
sludtfic^aT" na Preširnovem tr^u nt. S.
Usojam se velečnstitemu p. n. občinstvu od tod iu drugod objaviti, da sem svojo sladčičarijo preselil v novo sezidano hišo
v Selenburgovih ulicah št. 4 (poleg Kazine)
in jo bodem tam otvoril 15. maja.
Dobivale se bodo v veliki izberi vsak dan razno in najfinejše pekar« hI v ti. torte, kakor tudi najfinejši sladoled, ledena kava, ledena čokolada, pudš a la tilace in vsakovrstna osvežila.
Naročbe za svatbe, krste in obede se najboljše in najtočuejše izvrše.
Za mnogobrojna naročilu proseč, se znamanuje z velespoštovanjem
(325-3) EDVARD RASCHEK, sladčičar.
Charcuterijska trgovina, posebna soba za pitje izvrstnih vin in piva
■v Selenburgovih. -u.llca,la. štev. -4 -v I_o"o."bl3a,rLi.
Premešeenje trgovske prodaj alniee.
Zahvaljevaje se iskreno svojim dosedanjim prejemnikom, kakor tudi svojim trgovskim naročnikom, v obče pa si. občinstvu, za veliko izredno zaupanje, katero sem užival že štiri in dvajset let v moji prejšnji prodajalnici v Šolskem drevoredu, usojam se naznanjati, da sem mojo prodajalnico preselil v Šeleulturgove ulice 6t. 4, poleg kazliiMkega poulopja, nasproti € iluliiici. v novo zgradjeno hišo. — Uljudno vabim svoje čast. dosedanje prejemnike in si. občinstvu k mnogobrojnemu obisku, zagotavljajoč pošteno postrežbo z vsikdar svežim blagom pri primernih cenah.
]W~ Prodajalnica se odpre v soboto 15. maja 1.1. ob 4. uri popoludne.
S spoštovanjem ^JVIOITETTO.
i <Jatelj iti odgovorni urednik: Ivan Železu i k ar.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".