128. številka. Ljubljana, v četrtek 7. junija. XVI. leto. 1883. I&ti&JH vsak dan ivecer, iaimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v st r ij s k o-og ersk e dežele flM lefu 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., i» - ^ j-vlen mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jevkn mesec 1 tdd. lo kr. Za pošiljanje na dono računa se pb 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina zuaša Za oznanila plačuje se od č.etiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr. Če r« dvjvkrat, m pu ■* kr., če ne trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se >zvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in O p r a v n II t vo je v Ljubljani v Frana Ko'rtmca hiši , Gledališka stolba". Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oenanila, t j. vue admutiiHtiatm;e stvari. P. n. volilnim možem v Notranjskej! Srce vsacega pravega domoljuba napolnuje žalost, ko čuje, da se mej pristali kaže različnost mnenja in nesloga. V takem položaji so skoraj vo-lilci (za deželni zbor) na Notranjskem, ker se pojavljajo glasovi, da se ne bode ravnalo po sklopu volilnega shoda, ki so je vršil v 20. dan moja pod mojim predsedstvom v Postojiui, ker nastopajo lu in tam protikandidatje in s tem sejejo zmešnjavo in razpor mej rodoljube. Ne glede na to, da ima tako postopanje v sebi nezaupnico proti meni kot bivšemu predsedniku omenjenega volilnega shoda, nezaupnico,' katere po svojej zavesti zaslužil nesem, kaže tako postopanje neopravičeno nehvaležnost in breztaktnost proti našima dosedanjima poslancema pg. dr. Vošnjaku in dr. Zamiku. Vprašam: Kdo razumnikov in iz kakih razlogov more biti zavzet proti tema gospodoma? Sta H izdala nas lu našo stvn V Sta li kdaj prelomila dano besedo in obljubo? Smo li pametnim načinom bili opravičeni, od tjju več zahtevati in pričakovati, nego sta storila V Ne! Bila sta vedno zvesta pristaša naši« narodne stvari. Vedno sta častno Kasto pala naš kraj v deželnem zboru, in če za nas no. ta dosegla več, kiiv je bil jedino ta slučaj, da sta bila v manjšini; in tu stavim vprašanje: Koliko more do seči tisti, ki ima vedno večino proti sebi? Ali mi slijo mar oni kandidatje, ki se zdaj silijo naprej, da bi bili- oni v turih okoliščinah več dosegli? Ne, gotovo ncl Nekateri tudi poudarjajo da treba vol.ti vsekdar take poslance, ki poznajo naše bolečine in potrebe iz lastnega nazirsnja, iz lastne skušnje. To ni nič druzega nego poudarek, ki ne zdrži nobene kritike. Ne tisti, ki naše bolečine iu potrebe samo pozna, ampak tisti, ki je najbolj sposoben, da prvim pod-pomore, slednje pa izpolni: tisti naj bode voljen. Prav lahko je informirati koga o tem, česur treba in česar se želi in to spoznati je kmalu kdo v stanji, a zmožnosti, naše želje vspešno zastopati v deželnem zboru, te zmožnosti gotovo nema vsak, Če so mu tudi znane te želje. Prosto in odkrito pa smem trditi, da imata ravno gg. dra. Vosujak in Zamik te zmožnosti v obilnej meri in sicer v mnogo višjej meri, nego kateri koli kandidatov, o katerih se sem ter tja govori. Tudi imata ta dva gospoda razširno znanje v uplivnih krogih, in Že iz tega uzroka bode jima možno za nas in naše kraje kaj storiti in bosta tudi gotovo storila. Jaz in moji prijatelji ostanemo tedaj pri sklepu, storjenem v 20. dan maja v Postojini. Dali bomo svoje glasove le dru. Vošnjaku in Zamiku, z nami pa brez dvojbe večina volilnih mož. A želeti bi bilo, da se imenovana gospoda volita m oglas no; in zaradi tega obračam se kot volilni mož do svojih kolegov z nujno prošnjo, naj tako glasujejo, kakor smo ukrenili v 20. dan maja v Postojini in kakor nam priporoča centralni volilni odbor v Ljubljani. Sovolilci! Pokažimo svojim političnim ^•»sprotnikom, da nič ne more rušiti nače slogo, pokažimo svetu da na Notranjskem ni ove nela ljubezen za narodno stvar, marveč da še vedno cvete, kakor v prejšnjih časih. Pokadimo, da smo politično zreli, da nasneupogne vsaka sapa, temveč, da smo kakor vaekdar odločni iu složni. Z Bo^om! Adolf Obreza. V Cerknici 5. junija 1883. Volilni shod v Kamniku. la Kamnika 4. junija. [Izv. dop.j Ljubljanski centralni narodni volilni o4. Ko se zborovanje otvori, poprime g. dr. Smiri in ger besedo in prosi g. dr. Samca, naj izvoli odgovoriti na sledeča vprašanja: 1. Je li res, kakor se govori, in kakor se je čitalo v nekaterih časopisih, da je on nasprotnik krščanskej veri in kriv, da so gg. frančiškani izgubili tukajšnjo šolo? 2. Je li kaj resnice v dopisu Slovenčevem iz Kamnikn, da je zaradi slabega gospodurstva v mestnem odboru visoka vlada dala županstvu nezaupnico, in da se je vsled tega dogodka on moral odpovedati županstvu? 3 Naj se odločno izjavi, bi li on prevzel kandidaturo poslanca in naj izvoli v slučaji, da jo prevzame, razviti svoj program. G. dr. Samec: O meni se je ngitovalo, da 1 nemam vere. Nikomur ni neznano, da je vera tiar božji, ki se ne da Iz srca Izgnati. Nikdar nesem veri nasprotoval, a vsekdar pa odločno hinavstvu. Nemam vedno vere ni jeziku, temveč v srci in je tuui nikdar zatajil ne bodem. Kar se tiče gg. frančiškanov, nesem jaz prav nič kriv, da se jim je šola odvzela. Bil sem še celo zaradi prošnje na deželni šolski svet, ker sem ve 7& nje prav toplo potegt.il, na 25 gld. globe obsojen. Tudi pri g. deželnem predsedniku sem za nje prosil dvakrat.. S'ednji pot odgovorilo se mi je: „Cesar tako hoče." Zaradi tega sumničili in obrekovalt so me grdi jeziki, da sem jaz uzrok, da se je tako zgodilo, češ: „Govoril je tako, delal pa drugače." Lažnik je, kdor pravi, da som drugače delal, kakor govoril. Tudi glede drugega vprissanja se je do';ro Opraviči) in dokazal, da mu zaradi gospodarstva v mestmm odboru vlada ni ua'a nikako nezaupnico, da se je on is lastnega nagiba odpovedal županstva, katero je pa le na prošnjo c. kr. okr glavarja zopet do novih volitev prevzel. Na to volilcem jako ugodno opravičenje priporoča gosp. dr. Šmidinger g. dr. Samca na željo mnogih volilcev kandidatom in pristavi, da on ne misli, da bi se s tem, ker nasvetu je g. Samca, g. M urniku, poznate m u poštenjaku, dala kaka nezaupnica. V uvodu svojega programa g. dr. Samec pravi, da se on nikomur ne usiluje in že zvlasti zaradi tega ne, ker se bode svojemu domačemu poslu težko odtegnil. Ako pa je resna volja volilcev izreči mu njihovo zaupanje, se poslanstvu prolivil ne bode, ker ga bode veselilo, ako jim bodu mogel v njihovih težnjah pomagati. „ Vedno'1 pravi dalje, „hodem imel pred očmi korist Kamnika, kakor tudi Radovljice in Tržita, ako se me pooblasti s poslanstvom. Trudil se bodem, da se bodo mestne pravice in narodni je/.k spoštovali in da bode ime . a.-,io, anih krajev pred svetom kuj veljajo Volilci bodo našli V meni vedno rado voljnega poti pomika njih interesov. Stal bodem vedno na strani tistih narodu.h poslancev, kateri bodo delali ua korist Kranjske dežele." Končavši svoj govor, mej katerim so se važnejše točke odobravale, pozdravili so ga volilci z navdušenimi živio-klici svojim kandidatom. Da se je natančno izvedelo, koliko glasov je g. Samcu zagotovljenih, prebral se je zapisu.k volilcev. Imensko glasovanje pokazalo je na splošno veselje, da je ves zbor jednoglasno g. Samca s svojim /uupaujem počastil. Živel naš kandidat! Ker bode tudi centralni narodni volilni odbor g. dr. Samca volilcem priporočal, nadejamo se ti dno, da mu bode tudi vsakdo, kdor se uarodnjaka imenuje, svoj glas oddal. Vrli narodni volilci kamniški, radovljiški in tr/iški, pokažite svetu, d . Vam je res na srci narodna stvar. Vsaka mržnja, vsak pom slek mora zgrniti; le v jedinosti bode zmaga popolna. Konečno zdi se nam umestno, da navedemo še besede, katere ima Slovenec v st. 63 t I. „Vsaki pravi narodnjak se bo strogo držal discipline in volil moža, ki ga večina volilcev želi, ker sicer bi tako piipomogei k nenuurski zmagi iu bi si na-klouil sramotno ime narodnega i/dajalca, kar je g. dr. Samec v volilnem shodu prat umestuo sam rekel." Tabor v Brezovici. (Konce.) O V. točki, da se župani zbirajo v županske shode, kakor je to na Kranjskem, govoril je zopet g. Jenko. Dokazal je korist teh shodov v administrativnem in narodnem oziru ter stavil nasvet, naj se začne takoj na to delati od strani vzbujenih energičnih fcupanov, da se začnejo shodi. Ta nasvet bil je navdu-eno sprejet. G. kaplan Kociper, rodom Stajarec, govoril je o VI. točki, kam se uporablja denar od kaznij ■atudi prestopkov gozdnih postav ? Naslikal je s temnimi barvami to napako, k^r to mu razmere tufcne Istre znane. Povedal je, kake ogromne svote plačuje istrski kmet z« globe, kadar se je zoper gozduo postavo pregiešil in nihče ne ve kam pride ta denar, ker dosedaj na vprašauja raznih uradov še ni odgovora. Sta\i resolucijo: Naj se denar, ki se plačuje za take kazni, izroči občinam« Tu resolucija bila je demonstrativno soglasno sprejeta. Zdaj je nastopil g. prof. Mandič ter govoril o VII. točki, potrebi tabora v srednji Istri. Pou- darja, da Istra ni omamljena, .da se 10 milijonov Slovanov zanima za Istro, da je prešla doba, ko je še vlada tlačila nas. Da se uarod v srednji Istri bolj obudi, treba tabora. Ker so pa volitve v Po reški deželni zbor blizu, misli govornik, kakor se je pri potovanji po Istri sam prepričal, da se kraj iu cas, kdaj bi se taborovalo, pusti istrskim narodnim poslancem v določbo. Tudi ta nasvet bil je soglasno Bprejet. V isti zadevi govoril je še V. Dolenc in se strinial s pre lgovoruikom. Naposled omenja političnega društva „Edinosti", pojasnuje vse razmere in poudarja potrebo, da bi moral biti vsaki vzbujeni Slovence in Hrvat ud tega društva. G. Laginja se zahvaljuje društvu „Edinosti" za neumorno delovanje in se strinja s predgovor-nikom. Predsednik g. Nabergoj naznanja zaključek tabora in se zahvaljuje taborcem, da so prišli od blizu iu dalte, io soglasno glasovali za vsako reso lucijo. „Živio! da se zopet vidimo na drugem ta boru!" zaorilo je do jasn-ga neba, godba pa je svi rala „Na prej", kateri so navdušeni tuborci v ogromnem zboru spremi jt vali. Potem vrstili so se pevski zbori, ki so drug za družim nastopali na oder. Za pijačo in jed pre« 8krbljeoo je bilo obilo po s-mčmtih tatah. Prej, ko se je zmračilo, odpotoval je „Sokol" z godbo v M.-terijo in od tam v Trst. Na Brezovici pa sta ga zopet gostoljubno vzprejela gOJpod in gospa Stnerdu z okrepilom vstke vrste in še le, ko se je na vzhodu že danilo, do p d je v Trst veselega spomina. Nouenegi nere.ia ni bilo, vse je bilo najboljše volje iu navdušenja o izvrstnem izidu. Na svidenje v osrčji Istre! Občni zbor Glasbene Matice" dne 28 maja 1883. Predseduik g. Fr. ltavn ihar otvori zborovanje, konstatuje veljavnost sklepov ter v svojem ogovoru kuže na delovanje udborovo in posebej še blagajnikovo in tajuikovo poročilo, ter poudarja važni korak, ki ga je „Glasbena Matica" storila tekom pretečenega leta z ustanovitvijo glasbeue šole. Dasi-ravno udeležba pri občnem zboru ni mnogobrojna, veuder je smatrali to kot dokaz zaupanja, katerega uživa vodstvo našega društva, iu za to, kakor tudi za obilno podporo gg. članov, izreka se najtoplejša zahvala. Poročilo taj n ištva : Čast mi je poročati o minulem društvenem letu, ki je za dobo glasbenega delovanja Slovencev zgodovinskega pomena. Preteklo je namreč polnih deset let, odkar se je „Glasbena Matica" ustanovila. Vzlic razvoja, na kateri so uplivale ne ravno po vsem ugodne razmere, bi imelo društvo dovolj povoda, praznovati desetletnico; no, pa če bi obhajanje desetletnega obstanka tudi večo pozornost slovenskega naroda obrnilo na naše važno društvo, veuder to ne bi bilo v gmotnem obziru „Glasbeni Matici" na prid toliko, kakor da je po požrtvovalnem trudu društvenega odbora in vsb.d sklepa odborove seje dne 14. julija 1882 ustanovila se „glasbena šola". Otvorenje tega zavoda dne 9. novembra 1882 je najlepši in najimenitnejši dogodek, najslavniši moment desetletnice, katerega se smemo ponosno spomin iti, vzlasti — ako si ga zagotovimo za prihodnjost. Danes imamo še željo izraziti, da bi slavno občinstvo blagovolilo v obče bolj zanimati se za „Glasbeno Matico", kakor do sedaj. Da bi bila vsestransko podpirana, razcvela bi naglo iu popela se do one stopinje, na katere) bi že lahko bila, da bi dosegla svoj po društvenih pravilih določen smoter in da bi ustrezala potrebam slovenskega naroda, osobito pa našim marljivim in nadarjenim gojiteljem glasbene umetnosti. Če se ozremo nazaj na prošlih deset let, tedaj ne moremo reči, da je bil stan „Glasbene Matice" sijajen; zato je pa bilo društveno delovanje bolj jednostransko, kar se argumeutuje v muzikalnih izdavan, ki kažejo, da se je največ storilo za gojitev petja. „Glasbena Matica" je priobčila v desetletnej dobi poldrug sto raznih napevov, največ moških zborov (75), mešanih zborov (16), napevov za jeden glas (13), cerkvenih napevov (40) za moške in mešane glasove, iu zadnja tri leta „Lavonke" I., II. in III. zvezek s 97 napevi za vsak glas posebej; iger za klavir, oziroma za orgije objavila je samo 7. Pri večji podpori bi bila „Glasbena Matica" tudi jednostranosti v okom prišla in i/dave bi se bile podvojile, ker tvarine ni primanjkovalo. Na svitlo dana dela pa so v prvi vrsti koristila narodnim društvom, katerih je bilo lansko leto upisanih samo 20 in zi.dnje leto jih je prirastlo 21. Gmotno stanje narodnih društev je v obče revno, kar ne motemo tajiti, a ugovarjati se ne da, da bi ravno društva lahko mnogo več storila. To se je bilo nadejati, ko je „Glasbena Matica !. 1880 začela izdavati pesmarico „Lavoriko", kat»ro je v 400 iztisih založila, a nedruštvenikom razprodala borno malo, dasiravno je cena tako nizka, da vsak glas pojedinoga napeva ne stane več nego 1 1/c novca, za društvenike pa je cena jednemu glasu 1 kr. D< uštva najbrž raje pesni prepisujejo; zato pa gotovo veo potrosijo, nego ko bi jih kupovali. Glede na odborovo de'ovauje pretečenega leta 1882 naj omenim, da je imel odbor 4 glavne in 4 odsekove skujiščine. V prvi skupščini se je odbor konstituiral in volil artistični odsek, pretresovali so se tudi nasveti občnega zbora, kateri pa se neso mogli tekom društvenega leta rešiti, temveč so se morali odložiti na ugodnejši čas. Najvažnejši skl»-p v tej seji pa je bd, dvem nabrežji štev. 11. To je s površnimi potezami narisano delovanje odbora v skupščinah; dovoljeno pa naj mi bode omeniti še posebej nekaterih čiuov, ki bo ilobrodejno uplivali na povzdigo društva. Slavnemu deželnemu zboru se je dne 18. septembra 1882 izročila prošnja za podporo, katero je je v seji dne 25. septembra 1882 blagovoljno usliša! in blagajnica je sprejela 100 gld. podpore takoj po novem letu, za kar gre slavnomu deželnemu odboru in zboru najiskrenejša zahvala. Meseca novembra je odbor „Glasbene Matice" uložil za „Narodni dom" 200 gld. Članovine; ta vsota se je po odborovem sklepu vzela od ustanovuine iu posodila na obresti, po pravilih „ Narodnega doma" določene. Istega meseca je naznanil g. F. S Vilhar, da je prevzvišeni vladika Jo3ip Juraj Strossm»yer blagovolil sprejeti poklonjeno mu kompozicijo „Mornar", za katero se v krasnih, duhovitih besedah skladatelju zahvaljuje pristavljajoč: „B>g Vas dragi blagoslovio in uzdržao rudina i zaslužna za glasbu brata Slovenca i iskrena mu Hrvata! — Nedajmo se, nedajmo se", radom i čestitosti spasimo se!" Dne 12. decembra 1882 je uložil odbor prošnjo na si. vlado za državno podporo, opirajoč se na zgo-rej omenjen odlok vis. miuisterstva in na otvoreno glasbeno šolo, v katero se je sprejelo 28 učencev za b ezplačuo poučevanje v igri na klavirji in goslih. Med gojenci je 9 deklic, ki se v dveh oddelkih ut6 klavirja po dvakrat na teden; tudi 6 dečkov se vadi na klavirji v dveh oddelkih po dvakrat na teden. Dalje jo 14 učeucev za gosli, ki so razdeljeni v tri oddelke in se poučujejo po tri ure na teden tako, da imajo spretnejši po jedno uro sami zase. Ves ta nauk oskrbujejo trije učitelji in jedna učiteljica. Ker je bila v šolo vzprijeti samo deca brez muzi-kalnega znanja, zato napredek za zdaj ni še sijajen, a povoljeu se sme imenovati, ker so vsi učenci vrlo nadarjeni in marljivi. Odbor je tudi uže premišljal, kako pridobiti si stalno uftiteljsko moč, izurjenega goslarja in pianista. Na tej podlagi — tako upamo — bode glasbena šola poganjati začela prav vrle korenike, in ako bode narod slovenski kazal svojo naklonjenost in pozornost mladi šoli, potem ni dvomiti nad obstankom in dobrim napredkom. Dne 23. decembra 1882 je odbor uložil prošnjo pri kranjskej hranilnici za podporo, katero je blagovoljno uslišala, ter volila kakor za leto 1882 tudi za 1883 1. vsakokrat po 50 gld; za ta blagi dar naj se tudi na tem mestu izreka prisrčna zahvala. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Lj ubij an i 7. junija. V zadevi decentralizacije državnih železnic zahteva „Pokrok" za Prago isto, kar Poljaki za Lvov. Nenaravno razmerje, da se na Du-naji nahajajo vsi centralni uradi, mora se sploh pre-meniti in deželska glavna mesta imajo dobiti dele onega, kar je doslej sam Dunaj imel. Nadalje pravi „Pokrok", da bodo železnični uradi v Pragi in Lvovu, ustanovljeni po administrativnem potu, imeli tudi stavbeni in trgovinski oddelek. Za severno železnico bode preložitev jednega dela u j ene uprave v Lvov jeden prvih pogojev za ponovljenje privilegija. Fran Josipovo železnico pa da bode upravljal skoro sam pražki Železnični urad. C sar in višji krogi da so se že znebili vseh pomislekov v tej zadevi ter da jo izpeljava decentralizacije železu c že dognana stvar. V nižea v»trlj»kem deželnem zboru pričelo bo je napovedano delovanje fakcijozne levice proti sankcij on a mi šolski postavi. Poslanec d r. Di usti iu tovariši stavili so namreč v zadnji seji ta-le predlog: „Ker ima s postavo z 2. maja 1883. objavljena novela k postavi za ljudske šole celo vrsto sprememb, katere so. ako se Uvedejo na Niž/avBtrijskem, ne »amo v pedagogičnodidaktičnem zmislu važne, nego tudi v administrativnem in političnem, predlagajo podpisani: Vsoki deželni zbor rači ukreniti: 1. Posebni upliv šolske novele na bla-gostan dežele naj se razmotriva po §. 2. deželnega reda. 2. Ta nasvet odkaže se naj v poročevanje posebnemu odseku petnajstorice, katere 9 Članov naj se voli iz cele zborn ce, drugih 6 pa po 2 iz vsake kurije." — Ta predlog je bil vzprijet z veliko večino ter se je takoj volil dotični odsek. %rnanj«* države. Iz Skadra poroča se „Pj1. Corr.": Kastrati uplenili so ladijo z živežem, ki je bil namenjen po sadki v Tuzi in so odvzeli orožje spremljajočim jo vojakom. Telegrafska zveza mej Skadrom iu Tuzi je pretrgana. ČJuje se, da so gorci razorožili gami-eijo v Tuzi ter se polast li streliva in topov. Poveljnik Skadrski, H li/ paša, odšel je 2. junija s šestimi butaiijoni, gorsko baterijo in 2 Kruppovima topoma v Tuzi ter je predse naprej poslal depu tacijo Skadrskih veljakov zavoljo svobodnega prehoda gorskega sveta. Turško prebivalstvo in žandarmerija v Skadru pripravljajo eventuelno podporo vojakom. Francoske? kamore prenehale bodo z delovanjem 12. ali 13. julija zavoljo volitev v generalni sovet, ako ne bodo posebni dogodki zahtevali nadaljevanja obiavnav. Budget se ne bode mogel več obravnavati pred narodnim praznikom 14 julija, ki ima biti konec ni termin vzpondadne^a zasedanja; zato se bedo pa letos v jeseni zborovanja prej pričela nego navadno. Izredni budget more se še le predložiti po dognanih pogodbah z železničninr družbami, kur se bode zgodilo začetkom oktobra. — „Voltane" potrjuje, da so Francozi zasedli vse utrjene postojanke Hovasov ob zapadnem obrežji Madagaskarja, katero leže v deželi Sakalavov; knjti to zemljo zahtevajo Francozi zase in admiral Pierre ima povelje, da se nema prej oddaljit' s svojimi vojnimi Indijami, dokler se popolnem ne priznava francosko pokroviteljstvo dežel, ki so imenovane v pogodbah z let 1840 in 1841. Itszven tega morajo Hovasi Francozom priznavati pravico, povsod po otoku pridobivati si imetje ter jim plačati poldrugi milijon odškodnine. Grk v e u o-po 1 i ti čn o predlogo pruskemu deželnega zbora je državno miuisterstvo že določilo. V soboto mudil se je kultusinmister pl. Gosler dlje časa pri cesarp Viljemu ter ni dvojbe, da je prosil in dobil dovoljenje za predložitev te predloge, kar se pričakuje vsaki čas. Ta predloga se ozna čuie kot „postavno formulovanje" zadnje pruske note do Vatikana. Ni govora o tem, da bi se pre trgali dogovori s kurijo, nego se omenjajo ti dogovori v predlogi v takem razmerji, da se mora sklepati na njihovo nadaljevanje. B stvo nove predloge obstoji v tem, da se naznanilna dolžnost spreminja v prid duuovskega pomočništva. Dotična avstrijska postava bila je novej pruskej predlogi v mnogem oziru za uzorec. dandanes šopirijo po urad h ter zabavljajo ob vsa-kej priliki ua vlado in na ljudstvo, mej kojim prav radi žive in kjer se jim tudi še sedaj prav dobro yodi. O tem pfi o priliki več. Za Possannerjem prišel je v Ljubljane- kot volja finančne direkcije g. Clirist, jako pravičen a strog uradnik. Kot veščak v fiunčnej stroki vid^-1 je takoj ljuliko mej pšenic«) in potisnil z energično roko nevedneže in duševne siromuke brezobzirno v stran. Cenil je le delavnega in spretnega uradnika, ovaduštvo in klečeplaztvo pri njem nikdar ni našlo poslušnih ušes. Pod njegovim vodstvom bile so re muneracije le redka prikazen, in ako je kdo tudi nagrado dobil, honoiiran bil je le za svoje izredno delo, nikdar pa ne za politično rovarstvo in agita cijo. V polit čne stvari se g. Clirist ni nikdar ume-saval; on ni poznal politične agitacije ne volilnih bojev, cenil je le zmoinost in spretnost uradnika, za politično zmožnost uradnika se niti brigal ni. S; ve, da se je moral vsakdo gibati v mejah postavno dovoljenih. — Po njegovem odhodu v Beč in potem v Rerajevo ostala je tukajšnja finančna direkcija zapuščena. Leta 1880 bil je sicer finančni svetnik — (»Glasbena Maticau) ?z olila je pri občnem zbjru gosp A nt. Foerater ja svojim častnim članom — (C. kr. ministerstvo kmetijstva) izreklo se je nedavno v nekem odloku na visoko deželno vlado, da smatra kot živo potrebo izdavanje Strok o vojaškega kmetijskega lista za Kranjsko. Naši čitatelji spomiuali se bodo ob nega zboia kmetijske družbe v 15. dan novembra 1. 1., v katerem je gosp. E Kramar predlagal in utemeljeval potrebo kmetijskega lista, katerega bi dobivali ud,e kmetijske družbe brezplačno. Centialni odbor bil je pa te misli, da tega ni tieba, ter je g. E Kramarju, ker se je predrznil predlagati kaj tacega, nasprotoval kolikor mogoče Slavno ministerstvo kmetijstva zahtevalo je zaradi tega vso protokole in, kakor se iz prej imenovanega mini-sterskega odloka razvidi, ima nazadnje le gospod E. Kramar in njegova „svojat" prav. Nekateri gospodje centralnega odbora pa menda še sedaj ne morejo pozabiti, da so pri občnem zboru podlegli, torej še sedaj ne morejo doumiti, kak«) da bi imel g Kramar prav, ker je še „premlad". Za- v Inomostu, gosp. Tum Birtušek, imenovan vodjem I torej je cmtraliii odbor še jedenkrat ua vse pod-tinaučne direkcije za Ljubljano, a ostalo je le pri J družmee razposlalo krožnico, naj se izreko, je li ii-ta imenovanji, videli ga gotovo nikdar ne bomo. Kajti j treba. Menda je centralni odbor že pozabil, da se pred 14 dnevi dobil je naslov dvornega svetnika, j je većina poddružnic že lansko leto za list izrekla, tedaj je odločen za višje mesto, Kranjska pa ostane '< Komentara tu ni potreba : „Wer wird neuen \Vein še nadalje brez finančnega vodje, kar ravno živo ob- I iu alte Selil; ilehe giessenl" žalujemo. Poznamo namreč g. Bartuška še i', letaj —( V Z ag r e h u ) položi re prihodnjo nedeljo 1877, ko je kot finančni svetnik služboval v Ljub-j 10. t in. temeljni kamen telovadnici »Hrvatskega tj mii, potnamo ga kot marljivega, spretnega in pra- i Sokola.' vidnega uradnika, kot moža, ki je jednako g. Christu j — (Habsburški rod.) Spomenici, da je cenil le zmožnost, ne pa politično m šljenje uradnika, minulo GOO 1-t, kar je Kranjska in Štirska zdru- Baš »krajni čas bi že b'l, da bi se finančno j žena s prestavno rodovino. Slovenskoj mladini se-ministerstvo vender že jedenkrat spommalo tudi stavil Ivan Tomšič. — Ta jako Učna kmižica, ka-tinantne direkcije v Ljub\j.ini. ter semkaj poslalo . tero smo že jedenkrat omenili v naletu listu, prišla Uot finančnega vodjo moža a. la Clirist, ki bi s' nam je ravnokar v roke in priznati moramo, da je spretno in močno roko posegel po direkciji, ki je jako primerna, da se prav obilo razdeli mej učečo zdij v pravem pomenu besede brez glave. Tudi ' se slovensko mladino. Knjižica Opisuje na 81 stra-o tem o oriliki obšrneje. ! neb vse vladarje iz preslavne II ibsburške rodovine I/. Borovnice C. junija [Lv. dop] Ni še ] in ima 12 ličnih podoo Najceneje se dobi knjižica, dolgo, ko se vam poročal, da Borovničanje napre- kdor si jo direktno z Dunaja naroči. Cena je nu-dujemO v narodnem gospodarstvu. Danes je ravno slednja: Posamezni iztiski po 10 kr. (s poštnino teden dnij, kar se je zvršil naš vodovod. Stane nas 12 kr); — 25 iztisov 2 gll. 50 kr. — 50 iztisov nad 000 gold , a te novce smo skoro že pozabili. 4 gld. 50 kr. — 100 iztisov 8 gld. — 500 iztisov studena voda pa nam le vedno pribija iz nad 200 35 gld. — 100O iztisov GO gld. — Naročila naj se sežnjev oddaljenega vrelca. Ulite cevi dobili Brno pošiljajo pod naslovom: Kari Rauob, Buchdruckerei, Dopisi. Iz LJubljane 6. junija. [Izv. dop.] Ako pogledamo za 15 let nazaj, predor;jo se nam razne premembe, ki so se vršile pri načelništvu tukajšnje c. kr. finančne direkcije. Ogledimo si n. pr. g. Pos sannerja, ki je 8 let kot vodja finančne direkcije gospodoval v Ljubljani ter I. 1877 bil prestavljen v Inomost. Ta mož ni bil sicer jako bistrega uma in nikakor ne veščak v svojej stroki, a za uradnike imel je blago srce in pomaga? je, kjer le mogoče, to mu moramo priznati. Kot političen agitator prekosil je pa vse svoje prednike in v eneržiji in brezobzirnosti tudi vse svoje naslednike. Spominjamo se še dobro, kako je pri zadnjih volitvah za deželni zbor ne le v Ljubljani, temveč tudi po deželi, osobito na Gorenjskem, strastno in brezobzirno agito val, in priznati moramo, da je nemškutarstvo z uje-govim odhodom prav mnogo izgubilo Ceniti je pa tudi znal zasluge onih, ki so se pri volitvah posebno odlikovali; prišli so kmalu na površje, dasi tudi večinoma puhloglavci in siromaki na duhu, ki se še od g. Samase zvonarja v Ljubljani, ki nam je prav dobro postregel. Po dovršenem delu bili smo veseli iu topiči so pokali, da ste gotovi tudi vi tam doli čuli in misliii, kaj more to biti. Govoreč o gospodarstvu naj omenim še letine. Ravn) ta teden, ko je čas suditi zelje (kapus), gre nam vse po volji. Dež, takozvani „Primoževi dež", primaka nam pridno, da nobena gospodinja ne more tožiti, da ne more saditi zelja. Sena kaže veliko, trave so lepe, goste in velike, žita kažejo prav lepo. — Kaj pa deželno-zborske volitve? O i nas se še ni čulo ničesar, zato naj 8e to sporočim V 30. dan m m. sklicani so bili volilci, da izvolijo tri možj, ki gredo prihodnjo soboto v Ljubljano volit. Sigurni smemo biti, da volijo po centralnem volilnem odboru nasvetovana gg. kandidata. Domače stvari. — (Ljubljanski mesarji) so sklon li, da posebno navdušeno in častno pozdravijo Nj. Veličanstvo presvitlega cesarja, kateri o priliki Svojega bivanja v Ljubljani obišče tudi mestno klavnico. Skrbeli bodo za to, da se kolje takrat posebno lepa živina, voli kakor drobuicu, in da bodo tudi v hlevih stale le posebno lepe živali. Mesarji bodo okinčali cesto do klavnice z drevesci in zastavami in postavili krasen slavolok s slovenskim napisom. Mesarski pomagači bodo vsi jednako in jako čedno opravljeni. Sploh vlada mej mesarji navdušeno veselje, odkar bo zvedeli, da presvitli cesar obišče tudi klavnico. — (Imenovanje.) Gosp. Alojzij Bayer, c. kr. računski revident imenovan je računskim svetnikom in načelnikom računskega oddelka pri finančni direkciji v Ljubljani. Wien, (V. Spengergass« 8 ) — Dobiva se knjižica tudi pri J. Giontmiji in drugih jubljanskih bukvar-jib po 10 kr. iztis. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Idrija <>. junija. S Schneidovo kandidaturo vsem ustreženo. Živio ! Šent Jurij n a j užnej železnici 7. junija. Nj. Veličanstvo se pripelje z vozom 11. julija v Sent Jurij, ter se odpelje z vlakom v Celje. Nepopisljivo veselje! NaJiiovc'jKC vesli. LVOV 6. junija. V deželni zbor voljeni državni poslanec Madejski imel je pred svojimi volilci govor, ki vzbuja senzacijo. Centralistična avstrijska ustava, ki koiicentruje politično in zakonodajsko delovanje v državnem zboru, je nasprotna naravnim pogojem poljskega naroda; a noben zakon nema večje moči, nego naša naravna potreba, da mora biti težišče v deželnem zboiu. Podlaga našej politiki mora biti izključno le narodna. Deželni zbor ima formulirati politične zahteve; ako pa to za zdaj ni možno, naj jih izroči državnozborskej delegv ciji. Klub je narodna delegacija ne samo političnega in zakonodajskega, temveč tudi diplo-matičnega značaja. Član kluba ne sme izjavljati svojih lastnih nazorov, ampak vojuje se pod praporom deželnega zbora. Tudi Čehi in Slovenci prestavili so zdaj svoje delovanje v deželni zbor. Pariz 6. junija. V Tonkingu obglavili so jednega misijonarja. Moskva 6. junija. Bolgarski knez izročil je danes vpričo bolgarskih ministrov in deputacij carju krasno darilo. Črnogorski knez vzprijel je metropolita Johannilri, ki mu je poklonil podobo svetnika. Knez se je zahvalil ter izrazil svojo radost o bratovskej ljubezni Rusov nasproti Črnogorcem. ChicagO 6. junija. Včeraj po noči nastal je ogenj v Barnumovem cirkusu, v oddelku, kjer je menažerija. Strah bil je neizmeren, ker so zverine besnile in skušale oprostiti se. Stražniki delovali so pogumno in nihče se ni ponesrečil. K volitvam! Centralni volilni odbor imel je danes svojo zadujo sejo pred volitvami in sklenil volilcem mest in trgov priporočati naslednje kanddate: Za Ljubljano: P«»tc»r Gfrraaaelll, župan in clr. Alfoit« Mošt'. Za Kranj in Loko: Oton I>ctcl|a. Za Kamnik, Radovljico, Tržič: €lr. iflakn Sam«»c. Za Idrijo: vlt«*z Sclmeirl. Za Postojino, Lož, Vrhniko: dr. llinko Dolenc. Za dolenjska mesta: prost Urit. Za Koče vje in Ribni co: Josip Hramu*, župan v Kočevji. Gospod Al. Ličan iz 11 n.-ko Bistrice nam piše, da on nikdar ni mislil kandidirati in da bode, kar je naravno, glasoval za narodna kandidata, od centralnega odbora priporočana. 4°/e avstr. zlata renta, davka prosta. Odrska zlata renta 6°/0......120 n papirna renta 5ft/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava rep. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vt*/t zmt' ZH9t- nst' • Prior, o 111 i ir. Elizabetine zapad, železnice Pri'»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije BOglo avstr. banke . . 120 n Trnmnmav-društ. volj. 170 gld. a. v. 9S . , 85 n 120 , , 45 88 , 80 n 86 , 90 103 114 , ! 25 118 , . 20 — 103 , _ 105 , n 169 , , 75 rt 19 , 110 , ] 50 217 , , 20 Vabilo. P. n. Notranjski pevci vabijo se s tem uljudno k sodelovanju pri petji ob veselici, katero napravijo Notranje! dne 15 julija t. I. o priliki pohoda Nj. Veličanstva v Dol. Logatci, ter se ob jednem prosijo, da svoje sodelovanje takoj podpisanemu iiaznaniti blegovole, da se jim potem pO&ljejO note pesnij, katere se bodo pele. Dolenji Logatec 1. junija 1883. .1. Kibniknr. Tujci: 5. junija. Pri nIoimi : Trevn iz Idrije. — Bruleo iz Doline. — Dom z Dunaja. — Pri Jlaliei : JuSt z Dunaja. — Lederer iz 1'ragc*. — Back z Dunaja. 3P"CUKisJe te:©, bora & dne 7. junija. (Izvirno t. b'gralićno poročilu.) Papirna renta..........78 gld. 40 Srebrna renta .... ..... /.iata rent«..... . . . . 5fl'„ marčna renta....... Akcij«.- uarodia banke . ..... Kreditna akcije...... . . London . . ..... . . Srebro .......... Napol........... C. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4°/0 državne srećke i'z 1. 1854 250 gld. Držs^ne srečko iz I. 18S4. 100 ., bi, 79 V<8 93 ►38 1'97 ■1» F>8 12 I 167 85 85 80 90 M Vi 67 45 Namesto vsakih diugučnih naznanil dajemo vsem svojini prijateljem, znancem in sorodnikom v vedež žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka ANICA DRENIK včeraj dne 6. junija 1883. po petdnevnej mttčnej bolezni umrla v 5. leiu njene dobe. V Ljubljani, v dan 7. junija 1883. Kunibert Drenik, kontrolor deželne prisilne delavnice; Franja Drenik; stariši. — Pranja, Kunibert, Miroslav, Alojzija, Ivan, Perdo, bratje in sestre. (387) Zahvala. Podpisani se na tem mestu naj topleje zahvaljuje tukajšnjej slav. požarnoj hrambi, kakor tudi vsem drugim blagodušnim gospodom pomočnikom, ki so me s svojo naglo in požrtovalno pomočjo obvarovali v* 1 keg« požara ter tako oteli grozne nesreče. Bog plačaj vsem! V Krškem, v dan 6. junija 1883. Fran Gregorič, (385) posestnik. Išče se stanovanje do Sv. .ti Iheln s tremi lepimi sobami, kuhinjo itd. Oglasila Bprejema iz prijaznosti upravnistvo ^Slovenskega Naroda". (369—3) Razglas. V ua|eni se daje za več let za.oljo bolezni posestnika in gostilničarja Kajetana St.ranotzky-ja V Idriji ioo njegova v dobrem stanu nahajajoča se hiša in gostifnica prostovoljno in z ugodnimi pogoji. Najeti hoteći naj se obrnejo do posestnika Kajetana Slruuetzky-|a v Idriji. r383—2) ■ lfl ■S <*>TW>p Aa^v>£ « ^ffm 2 se dado čez poletju a—a »obe v Medvodah blizu železnice. — Natančneje se iz\e pri opravništvu „Slovenskoga Naroda". (3*6 1) Pontlno podpisani naznanja, da je začetkom maj-nika meseca prevzel in dobro uredil čitalnično gostilno, katero najtopleje priporoča tukajšnjemu in vnanjetnu p. n. občinstvu z zagotovilom, da si bo po vseh močeh prizadeval, časti tim svojim gostom poatrečt z oku nii i m i Jedili, i i/.iiiini namiznimi, biselj-Nhimi vini in crnino — tudi v tmtclljah — ter najboljšim Kozlerjevim carskim pivom, vse to ob nagi; in skrbni postrežbi in po nizkih cenah. OpoliiiliiiiHka hrana se daje tudi po me-■ecnem naročilu v gostilni in ec« ulice na dom. {'uNiit«| duhovščini se še posebno priporoča s postnimi Jedili ob petkih iu drugih postnih dnevih. Vrt.« hladen in senčen, jo tudi že odprt, ravno tako za zabavo rastitih gostov pokrito Icefrljlftče, čisto popravljeno in na novo uredjeno. Posebno so priporoča tudi slavnim narodnim društvom za »hode in večerne zabate. Nadejajo« se prav obilnega obiskovanja in zagotavljajoč najskrbnejšo postrežbo, se prav uljudni* priporoča Ignacij Korošec, gostilničar čitalnične restavracije v (* P '3G3—3} Ljubljani. Vozni red Rudolfove železnice veljaven od I. junija 1883. Ter'biži-I-ij-uLToljaia.ab P O H t U j C Terbiž..... odh. Rateče-Hclapeč . . „ Kranjska Gora . . „ Dovje.....H Jesenice . . . . „ Javo mik . . . . „ Radovljica-Lesce . „ Podnart-Kropa . . „ Kranj..... Loka.....„ Medvode . . . . „ Vižmarje . . . . „ Ljubljana, Rud. žel. prih. Ljuldjuua, jul. žel. I „ Osobni vlaki 1. 2. 8. 2. 3. 1. 2. 8.11. 2. 8. razred razred razred razred ijulrnj G. 30 659 7.21 7.15 8. 4 H. 18 8.20 8.35 ijutraj popoludue 12.10 12.27 12.41 1. 6 1 27 1.34 1.56 2.10 2.35 2.50 3. 3 3.14 3.22 : 3 26 ]iopdliiilnr popoludnr f>.40 6 — b'.17 G.45 7.10 7.17 7.43 8.10 8.29 8.46 9. 3 9.15 II 24 9.30 x\tltr Poetnje Ljubljana, juž. žel Ljubljana, Rud. žel. Vižmarje . . . Medvode . . . Loka . . . Kranj..... 1'odiinrt-Kropa . Kadovljica-Lesce . Javoruik . . . Jesenice . . . . Dovje..... Kranjska Gora . . KatcccdUdapič . . Terbiž..... odh. n prih. Osobni vlaki L 2. 3. 1. 2. 8. razred razred lini r;i j 7. 5 7.10 7.20 7..'11 7.46 8. 8 H 22 K.5I 0.13 0.24 0 4") 10.15 10.30 10.47 dupoludn c populudne 12 20 12.24 12 33 12.44 12.57 1.12 1.20 1.53 2.11 2.22 2 30 8. 4 3.18 3.33 I ii|u'lu lli' 2. 3. 1. 2. 3. razred i razred zučer 6.35 64 0 (i.52 7. C 7 28 7.49 8.19 8 19 vtfer |>rihiH|. uefer 11.38 11.43 11.54 12. 8 12.2« 12.43 1. 3 1.30 1.53 2. 7 2.28 2.58 3.13 3.30 zjutraj. Kmetijski pomočnik (Oekcnom), izinVn v kinctijsUej Soli itd., išče službe pri velikoposi it« nikib in živinorejcih. Ponudbe proniJr» ho pod naslovom: S* 1". na upravniStVO „Slovenskoga Naroda". (367—"i) VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v I.|iil>l|»iii. 3$$****&*FISi--------U^i^r v'"' (Xj v-> J K ©OOlotsLej ^lavnosti priporoča podpisani ✓'J transparentne podobe Njiju Veličanstev presvitlega cesarja in cesarice, cesarjeviča in njegove a provzvifteim soproge, državnega orla In kranjski deželni grb, nadalje * grbe vseh avstrijskih kronovin, kakor tudi lampijone v rasnih barvah, vf lampce za razsvetljavo s pravim lojem napolnjene in »rebrno-stekleno cy svetilnike. y Naročila za transparente in grbe prosim doposbiti do 20. jiiuija. Peregrin Kajzel, •trgro-vliiet s stelcloxrx, Stari "trgr žit. 30. Ob priliki deželne šeststoletnice! Vzprejeiuajo se naročila na transparentne podotoe Njiju Veličanstev, presvetlega cesarjevima in cesarjevi&inje I ter c. kr. državnega orla, f in sicer do 10. juniju. — Uzorci le/e in* ogled. J. IiO/ar v LJubljani. - ...... atgj--r*r3 --jgmgl----=*3. V^l i (373-3) C. in kr. najvišje priznanje Kopališče Gleiclienberg Zlata kolajna Pariz 1878. (384—1) na Ktajvrsltoiii. Jedno uro vožuje od postajo FelUbaielt o^erske zapnilne železnice. Začetek sezije s 1. majem. (222-4) Mineralne vode Is (ileiclienberga in J«ihnnniNhrnnn-a iu pa vrelrevi izroilki dobivajo su po vseh trgovinah z mineralnimi vodami, kakor tudi pri vodstvu Ulnichen-bersko kopeli, kamor naj se tudi pošiljajo vpraSanja in naročila st.inuvaiij in voz. l/duteij in odgovorni urHriik Makse A.riuift. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'