122 štev.
V Ljubljani, v torek 4. novembra 1!>79.
Letnik VII
Inseratl »e «prejemajo in veljt ristopna vrsta :
8 kr., če se tiska lkrat, 12 „	„ n S n
16 n || n n 3 ,i Pri večkratnem tiskanji se »ena primerno zmanjša.
R ok o pi si
se ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo. N .ročnlno prejema opravništvo (aonvnistracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi liiši, II. nadstropji.
Politi è sit lisi za slov bus Iii narod.
Po pošti	prejemar velja :
Za celo leto	. . 10 gi. — kr.
ta pol leta	. . 5 „ — ,,
na četrt leta	, . 2 „ 50 „
V administraciji velia:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za poi leta . . 4 „ 20 „ na četrt ieta . 2 „ 10 , V Ljubljani na dom pošilj velii 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je v Rožnih ulic Stev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soooto.
ArircMna obravnava
zbornice poslancev.
Z Dunaja 1. novembra.
Adresna obravnava je bila po tridnevnem razgovarjanji včeraj popoludne srečuo sklenjena in adresa Hoheuwartova sprejeta z v ečino 14 glasov. Za njo je namreč glasovalo 17C poslancev, zoper njo pa 1G2. Manjšina bi jo bila silno rada raztegnila čez piaznike in je 26 govornikov naznanila, ki so imeli njena načela zagovarjati. Pa večina je bila sklenila, da iz vsacega kluba najprej govorita le po dva govornika, da bi bila adresna obravnava, če mogoče, končana že s tretjim dnevom, in pri tem je tudi ostalo. Ni moj namen, Vam v tem spisu podati odlomke iz govorov, ki smo jih pri tej priliki slišali, ampak spregovoriti hočem kritično nekoliko besedi o obravnavi sami.
Prvi govornik manjšine je bil profesor Süss, kterega je liberalna večina prešnje dobe vedno ponujala zi\ naučnega ministra. Süss svoje govore kot profesor sestavlja navadno po govorniških pravilih, in so polni lepih besedi, a govorniškega vtisa ue zna napraviti, ker mu manjka krepke besede. Süss menda boleha za vratno ali pljučno sušico in pri svojih govorih menda misli, da jih deklamira pred šolsko mladežjo. Sam pa veliko nase drži, in je še govor svoj pričel „s ponosom". Skušal je zdražbo napraviti med Čehi in Poljaki pa desnim središčem, je hvalisal rodoljubje nemške
stranke in se ponašal, da je ves Dunaj na nje- • govi strani. Tudi v ministerstvu je hotel na-j praviti razdvoj, ker je vprašal, kakšen vtis. mora adresa večine napraviti na tista dva mi-j ni-tra, ki sta iz prejšnje vlade, s ktero sta bila! solidar čna, prestopila v sedanje ministerstvo. Govornik ni pomislil, da sta prestopivši k sedanji spravljivi vladi nehala biti solidarična s prejšnjim ministerstvom in da bi ravno vsled tega, ker sedaj s Taaffetom želita sprave, z njim vred prišla v zadrego po adresi manjšine, ki zahteva boj med narodi. Tudi tega ne ve, da se po dunajskem ljudstvu ne sme soditi ljudstvo po deželi, da pa tudi na Dunaju ni vse nemško-liberalno.
Izvrstno je Süssu odgovarjal Poljak Du-najevBki, in manjšini rekel, da ji vsled dosedanje ošabnosti ne bo škodovalo, če se bo zdaj, ko je prišla v manjšino, zopet vadila v ponižnosti. Rusin K oval ski se je hudoval nad Poljaki, ki so jim pri zadnjih volitvah vzeli 12 sedežev, in je govoril tako dolgočasno, da ga še njegovi pajdaši uiso poslušali. Kuez Alfred Liechtenstein je nemškim liberal cem očitno vest izpraševal in našteval grehe, s kterimi so se pregrešili zoper narode in zlasti zoper kmečko ljudstvo. Napačno je bilo le to, da je tako resne reči šaljivo razpravljal, in da ¡e veselost, ktero je zbujal, zatrla zdatnejši vtis.
Posebno važen in tehten je bil govor grofa Henrika C la m-Marti nit, za. Mirno in trezno
je z močnim in prijetnim glasom razpravljal glavna načela javnega prava, in povdarjal pogoje pravega porazum'jenja. Rahlo in prizanesljivo je odkrival rane, ki jih je prejšnja večina vsekala javnemu življenju, in razodeval sedanje potrebščine. Profesor Lustkaudel ga je skušal zavračati in je imel menda misleč, da je v šoli na katedru, celo razpravo o češkem pravu, zato pa se mu je godilo kakor Kovalskemu.
Velik vtis je naredil govor po'jskega kneza C/.artory.-:kega, ki je kratko pa jasno dokazoval, da se adresi razločujete prav za prav v tem, da večina želi decentralizacijo ali samostojno upravo kronovin, manjšina pa centralizacijo ali združevanje vse oblasti, da pa to združevanje ne pelje k moči in mogočnosti, ker uničuje pravico in svobodo.
Prvi govornik, ki je skušal dejansko opravičevati adreno manjšine, je bil Plener, a dokazi so bili tako napačno navedeni, da ni bilo težko ga zavrniti. Plener je slabo gospodarstvo podtikal Belkredovemu ministerstvu, ter dokazoval, kako silno draga bi bila samostojna uprava. Grof Hohenwart mu je na vse to dobro odgovoril, da tako osnovaua uprava, kakor nnm jo je narisal Plener, bi bila res draga, da pa takrat ne bomo šli k Plenerju sveta iskat., ko bomo to upravo osnovali.
Radovedno je vse pričakovalo Riegerje-vega govora. It<eger je sprva govoril jasno in določno, ter je v krepkih stavkih dokazoval,
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek Čas.
XXVI.
Ko pridem nazaj na stanovanje, najdem že več drugih, vtčh in manjš h , in vsi smo se prav radovedni pogledali, kakor ljudje v ždezničnem vozu , ktere slučaj z vseh vetrov skup znese. Veči so se brž polastili gospodstva, jaz sem dobil le majhen prostor pri mizi v sredi izbe. Zvečer se nas je nabralo celih dvanajst, dva domača pa sta bila še v drugi manjši sobi. Veča je bila vrejena tako, da so b le ob steni postelje v dva nadstropja , to je , pod vsako večo je bila še manjša na škrpceh, ki se je zvečer ven pripeljala, zjutraj pa zopet not potisnila. Po kotih smo imeli vsak svoje borno blago po škrinjah, sploh : bila jetoštu-dentovska kasarna „comme il faut".
Ne morem reč, da je bil prvi večer meni posebno prijeten. Vsak se je bahal s tem, kar je z doma seboj prinesel: z belim kruhom, klobasami, sadjem itd., pa tudi še je imel skoro vsak kaj denarja; tudi jaz sem hotel po bahati se, pa so se vsi smijali, ko sem jim pokazal pet šestič, ktere sem bil dobil od gosp. župnika; njih je imel vsak po nekaj goldinarjev, posebno dva iz Lašič in s Kranja. „Študentu ni treba denarja" — so bili rekli oče
in mi niso nič dali, češ, da bo tako še pre malo, ni treba, da bi jaz še kaj zafačkal.
Drugi dan smo šli delat preskušnjo, delali smo jo v treh oddelkih, mene je dobil ran;ki profesor Melcar, kterega sem se bil hudo vstrašil , ker sem bil dozdaj le na duhovne navajen. Pa tovarši, s kterimi sem se brž seznanil, so me potolažili rekoč, da je to „strašno Heten" gospod. In res, ko je spregovoril, mi je pol straha kar minulo, vendar sem se tresel še pred nalogo, ker sem slišal, da ljubljanski učenci so silno učeni, posebno v nemškem. Res nam dii profesor nalogo , a kaj je to? Če je ta težka, potlej je pa vsa baha-rija prazna. Vsaj meni je šla spod rok tako naglo, da sem bil gotov ž njo menda najprvi. Nesemjogorna oder, kjer se je bil gospod profesor na stol v sredi odra vsedel in glodal nekoliko nas, nekoliko pa v knjigo, ktero je v rokah imel.
„Le tje ua kateder ž njo" — mi kaže z roko, potem me pogleda in ko nisem gosposkemu podoben, me praša : „Wie heissen Sie I"
„Sie I" Ta beseda me tako nenadoma zadene, da obstojim, kakor okamnjen. Ni mogoče, da veljala meni — ne; to res ni mogoče 1 Zato sem tako omamljen, da mora profesor prašati še enkrat in to s pristavkom, če morda ne razumim nemški, čez in čez z rudečico
polit povem svoje ime, a on vzame nalogo in naredi na njo s svinčnikom neko znamenje, jaz pa odidem sramote ves slep, da ne vidim to-varšev nobenega.
„Sie." Ne, to ni bilo res, uho me je goljufalo. In vendar, saj dobro slišim! Gotovo se je profesor zmotil, drugače bi ne bil smrkovca in še celo kmetiškega vikal. Tega mi še ni nihče storil, vsak me je tikal, kakor se spodobi. Jutri bo že druga, stavim glavo.
Doma povem, kaj so mi je zgodilo v šoli. Strašen krohot od vseh strani začeli so se mi priklanjati in eden je celo rekel:
,,No, se ve dii, profesor bi bil moral še pristaviti: milostljivi ali visokorodni gospod je li?"
Jaz se obrnem v stran in si mislim: „Klo-šteiski muci so bili že poredni, pa proti tem so bili angeljčki."
Zvon zapoje in poldne je, gospodinja od-moli, potem pogrne mizo in prinese veliko «bledo na-njo. To me spomni, da moram tudi ;az iskati kosila, in spravim se na noge, če-lavno mi je bilo to sila težko. Ta dan sem imel namreč kositi pri nekem trgovcu. Kako težka mi je bila pot do tje, kako težko sem še le šel po stopnicah! Rajši bi bil šel trikrat na Šmarno goro. Kako mi je srce vtrepalo, kako sem študiral, kaj bi odgovoril, če me,
zakaj da Čehi niso prišli v državni zbor. Na števal je krivice, ki so se Čehom od nekdaj godile, in povdarjal, kako da so se liberalci proti Čehom obnašali. Britke skušnje 1. 1848 so v govorniku zbudile sum, da bi tudi Süssove besede o meBtu dunajskem utegnile nevarne biti, in vsled tega je svaril pred tem, da bi se politika delala na ulicah. To je zbudilo pri nasprotnikih veliko razburjenost in nevoljo tudi med avtonomističnimi poslanci. Poročevalec grof Hohenwart jo skušal ta vtis izbrisati s tem, da je imenoval besede Riegerjeve „ueza-služene", ktere je večina obžalovala, da pa se to ne sme tako močno za zlo jemati možu, ki je toliko britkega skusil, in ki tako iskreno ljubi svojo domovino.
To opravičenje je bilo prav, samo beseda „nezasluženo" je bila preveč, ker je tudi no vejša zgodoviua, n. pr. obravnava o konkordatu in novih verskih postavah pokazala, da so nemški liberalci res ljudstvo ua ulicah obdelavah za svoje namene. Liberalci Jaques, Schar-schmid in Friedman so govorili dolgočasno in obravnavali reči, ki z adreso niso bile dosti v zvezi, dr. V o š n j a k pa je v zmerni, toda od ločni besedi omenjal ravnopravnosti, ki je sicer vsem narodom zagotovljena, po kteri pa južni Slovani zastonj zdihujejo.
Ko so bili tukaj našteti govorniki izgovo rili, je ministerski predsednik grof Taaffe s kratko pa krepko besedo povdarjal, da ministerstvo priporoča zbornici adreso večine, ktera se vjema s prestolnim govorom, baron Gudenau pa je predlagal konec splošne obravnave. To je bilo v četrtek zvečer, ker so bili ob treh sejo pretrgali in jo zvečer zopet nadaljevali. Ta predlog je bil sprejet, iu predsednik je 15 še vpisanim govornikom manjšine rekel, da naj si volijo glavnega govornika. Izbrali so si Ilerb s ta. Pa Herbst za ta večer ni bil pripravljen; da bi se tem laglje pripravil na svoj govor, je Plener predlagal konec seje. Pa Du najevski ga je zavrnil, da ni nobenega vzroka sejo skleniti in da hočemo govornika poslušati s tisto pozornostjo, ktero zasluži. Ua bi Herbst pridobil nekoliko časa za zvoj govor, se je ustmeno glasovalo o Plenerjevem predlogu, kte rega je pa večina zavrgla. Toda med glaso vanjem so začeli veljavni poslanci manjšine
moledovati, da naj večina iz prijaznosti sklene sklep seje, in DunajevBki je po končanem glasovanji res stavil vsled te prošnje predlog, da naj se seja sklene, ki je bil tudi sprejet. To sem zavoljo tega opomnil', ker se tukajšnji listi hudujejo nad večino, da manjšini ne dovoljuje prostega govorjenja, da jo 8trahuje itd. Ti listi se ne spominjajo, kako so liberalci prej ravnali s konservativno manjšino, s kt"ro bi tudi zdaj gotovo ne ravnali tako prizanesljivo, kakor sedanja večina ravna ž njimi.
čez noč je imel Ilerb s t čas Be pripravljati na svoj govor. Ta čaB je tudi dobro porabil, ker je skoz dve uri govoril, ter skušal pobijati adreso večine. Našteval je mnogo reči, ktere spadajo v budgetno obravnavo, in med svojimi privrženci žel veliko pohvale, pa njegove zvijače ali sofismi niso nikogar ptepričali o resnici tega, kar je trdil, in dolgost njegovega govora je naredila, da je pri govoru poročevalca manjšine dr. S t ur m a več kakor polovica poslancev bežala iz dvorane.
Ko je pa prišel na vrsto poročevalec ve Čine grof H o h e n w a r t, je vse zopet prihitelo nazaj in z veliko pazljivostjo poslušalo izurjenega govornika, ki je v kratkem pa tehtnem govoru pobijal nasprotnike in zlasti Siissa, Plenerja in Ilerbsta zavračal in puhloat njihovih dokazov razgrinjal. Ker boste brez dvoma njegov govor objavili, o njem ne bodem govoril obširneje, ker je sam na sebi tako jasen, da ne potrebuje nobenega pojasnila. Razni govorniki so molče vtaknili zaslužeuo grajo, samo mladi Plener, ki 8i dozdeva, da je prvi in nezmotljiv govornik, ni mogel strpeti, da bi se ne bil po končani obravnavi še enkrat oglasil zoper IIohenwarta, ki mu je očital, da je naštevaje stroške samostojnih deželnih uprav med te stroške privzel tudi izdatke za dobro delne naprave, ktere imajo dežele oskrbovati. Trdil je, da je svoje številke posnel iz izkazov statistične komisije, pa Hoheuwart mu je odgovoril, da je pa on svoje številke posnel iz predloga deželuega odbora samega, kterega si lahko sam ogleda, če hoče. Plener je omolknil, a zagrozil se je, da hoče IIohenwartu že še odgovoriti in zasoliti pri drugi priliki.
Liberalni listi se tolažijo s tem, da je njihova stranka pri adresi sicer bila v manj-
šini, da je pa moralična in govorniška zmaga ua njihovi strani. Puhtimo jim to tolažbo, saj menda ne bo dolgo trpela, ker bode moralo miniBterstvo odločno stopiti na Btran večine, če bo hotelo vladati, al pa se bode moralo umakniti novemu odločnejšemu.
Denarni izkaz gospoda Krteka.
Voditelj finančnega ministerstva je objavil v državnem zboru finančni eksposč ali de-uarni izkaz za tekoče leto. Stroškov našteje 412 miljonov, dohodkov pa le 400 miljonov, tedaj ostane primanjkljeja ali deficita za 12 miljonov. Vlada neče, da bi se ta primankljej pokril z novim dolgom, ona neče teh 12 miljonov zopet na posodo vzeti, ker s takim gospodarstvom bi se državni dolgovi le vedno bolj namnožili; primankljej hoče vlada pokriti s povišanjem davkov. In sicer nameravajo vpeljati sledeče nove davke: 1. Dopol-n i 1 n i davek (ergiinzungssteuer): vsak, ki ima več ko 1400 gl. letnega dohodka, bo plačal dohodninski davek, in sicer od 1400 do 1600 gl. bo plačal 9 gl., od 1600 do 1800 gl. 11 gl. davka itd.; 2. davek na petrolej. Colnina pri kamnenem olji se bo zvišala od 3 gl. na 8 gl. od 100 kil; 3. popotniki na železnicah in parobrodih bodo plačevali nekaj davka, ki se bo naložil na vožue liste (biljete); 4. povišali se bodo nekteri koleki, tako pri kvartah, pri dobitkih v loteriji, pri kupčijskih in menjičnih pismih, pri prepisih premoženja, pri zavarovalnicah.
Nemški listi Bodijo o teh predlogih zelo nepovoljno. Kaj hočemo mi o nj h reči ?
Odobravamo sklep vlade, da se hoče ogibati novih dolgov, ker moramo tako že dosti obresti plačevati judom za državne dolgove. Če tedaj nek nemški list piše , da bi bilo bolje, ko bi minister raje tistih 12 miljonov na posodo vzel, nego da davke povišati hoče, moramo mi za bolje spoznati, da se vse moči napno, da se vbranimo novih dolgov, ker s tem pasemo le kapitaliste, ki nam pač radi denar posojujejo, ker vedo, da jim dobre obresti nese. Že zdaj plačujemo okoli 140 miljonov obresti za državne dolgove, za vse vojaške potrebe pa le 100 miljonov. Nemško-judovski listi, ki toliko vpijejo o stroških za
kdo ogovori ! Na vrhu stopnic potegnem svojo dijaško kapo z giave iu postojim pri vratih z remeljuov, ki so bila pa zaprta. Pač je bil zvonec tam, ali kako bi se bil mogel predr zniti, potegniti ga in jeziti ljudi 1 Zato stojim pri vratih odkrit in čakam, da bi kdo prišel. Skrbelo me je le, da bi bil utegnil zamuditi, ker sem prišel kakih pet minut po odzvonenji; ne mara so mi nalašč zaprli, ker sem prepozno prišel — si mislim. Kar pr-škripljejo po stopnicah čevlji, jaz se postavim v kolikor mogoče ponižno pozituro, ko zagledam gor priti bradatega gospoda. Ta me zagleda in reče prijazno, nemški se ve da:
„A, naš študent, je-li? Zakaj pa niste pozvonili, če ne znate še odpreti vrat. Tako-le, glejte!"
Pri tem odpre vrata in mi pokaže, kam naj pritisnem, da se bodo odprla. Na to me pelje v kuhinjo iu predstavi kuharci:
„To je nov rejenec tvoj, le glej, da ne bo lačen" — veli slovenski.
Ivuharca, zelo prijazna ženska, me pogleda, se nasmeje in ričj:
„Ta je pa v Kamniku študiral, ga že poznam ; pa še prvi je bil."
„No, tem bolje. Se bota že razumela" — reče na to kuharci, meni pa pokaže stol v
čedni kuhinji in pravi nemški: „Tu sem sedite! Bote kosili s kuharco in hlapcem, ali pa sami, kakor hočete."
To je bilo nekaj za moje plašno srce!. Samo čudno se uii je zdelo, kako da me tudi | ta gospod vika Človeku kosila dati pa ga še J vikati, to je vendar očitna zapravljivost!
Po odhodu gospodovem pogrne kuharca našo mizo in me ogovori:]
„Jaz te ne bom vikala, kakor naš gospod, saj le poznam še, ko si bil v Kamniku pri Micki v stanovanji. Jaz sem s Kamnika doma."
Kdo je bil tega bolj vesel ko jaz! Pozneje je prišel tudi hlapec, prijaznega obraza mož, kuharca mu je razložila , da bom ta dan nju tovariš pri kosilu — —in najedel sem se tako, da nisem mogel več; kuharca mi je pa dala še svoj kruh, da sem ga seboj vzel.
Po jedi po svoji navadi naredim križ in sežem po svojo kapo, kar se zasliši šumenje kakor sapa in ob vratih se prikaže gospa, oblečena kakor v Kamniku nisem nobene videl. Vse benglja od nje , pentelj s trakov je pa toliko ua nji, da jih jaz nikoli nisem toliko prilepil na prt pred jaslicami. Pod vratom je bila zapeta tako kakor da bi jej bila obleka zgorej prekratka, zato seje pa tem več za-njo po tleh je vleklo iu pometala je prah kakor
drevje, če ga kmet z neobklestenimi vrhovi z gozda pelje. Čez prag ni stopila, ostala je tam in s svojim obiluim krilom vsa vrata vsaj spo-dej zamašila.
Pri tej nenavadni prikazni jaz obstojim in debelo gledam. Gospe oči se vpro v me, me obliznejo od nog do glave, z njenih ust pa prilezejo počasi lene besede:
„A, to je naš študent! Se vidi, da je kmet." In zasuče se z obleke repom ter plava zopet v sobo. Jaz sem ves preplašen , kakor da bi me bil kdo polil, kuharca zapazi to in reče:
„To je gospa. Ne vem, kaj jo je danes v kuhnjo prineslo, saj je včasih po ves teden ni. Kedar pride, jej moraš reči „kiiss die Iland", kar strašno obrajta iu je tudi manira taka."
Uomii grede premišljujem, kar sem doživel. Gospod tak, gospa pa taka! Kdo mi reši to zastavico! In kuharca je rekla, da bom moral gospej reči „kiiss die Hand!" Roko polju-bujejo duhovnu, ki ima blagoslovljeno, pa še tega vsak ne stori. Da bi jaz kaj tacega rekel ženski! Ne, nikoli, raj tri dui nič ne jem. Stavim, da bi se nad temi tremi besedami zadavil.
I
•vojaštvo, naj bi raje poglavje o državnih dolgovih enkrat v pretres vzeli, ki nam našo naj-boljo kri Brka iz telesa I Pa o tej zadevi jako modro molčč, ker njihovi patroni, nemško-ju-dovski kapitalisti, bi najraje videli, ko bi se •cela armada odpravila, da bi še ta denar oni požreti zamogli.
Če pa odobrujemo skrb vlade, da se ogiblje novih dolgov, vendar nikakor ue moremo ve seli biti povišanja davkov 1 V prestolnem govoru nam je bilo obetano, da hoče vlada v vseh strokah štediti, in da se bo primanjkljej na ta način odpravil. To bi se tudi lahko doseglo, ako bi vlada v resnici štediti hotela, in ue bilo bi treba nobenega davka povišati. Toda kakor je videti, se vlada boji vsacega radikalnega koraka. Če pri 412 miljonih stroškov vlada ue zna ali ne more prihraniti 12 miljonov, potem se mora soditi, da nikoli ni resno mislila ua šparanje. Da bi se direktorjem od države podpiranih železnic, ki imajo po 30 po 50 tisuč na leto , nekoliko plača znižala, da bi se odpravile mnoge sinekure, ki požrejo na tisuče in tisuče, da bi se uvedlo bolj enolično in ceno uradovanje, — o takih obetanih spre membah do zdaj še ni bilo nič slišati, pač pa nam grozi finančni minister s podraženjem pe troleja, ki ga vsak revež potrebuje za svečavo
Po drugi strani pa moramo zopet pravični biti iu pnzuati, da novi davki ne zadenejo ravno najrevnejšega ljudstva. Edino podraženje petroleja bodo občutili tudi revni ljudje. Dohodninski davek pa ni krivičen: kdor ima 1400 gl. letnega dohodka, ou lahko 9 gl. davka plača Do zdaj so bili taki, ki so imeli po 40.000 gl, v hravilnici in tudi obresti vlekli, popolnoma davka prosti, če ni.m imeli hiše ali kake obrt nije; da se tudi takim davek naloži, je popol nem pravično. Viši davek pri prepisovanji zemljišč bo nekoliko ustavil vedne dražbe, in ima tedaj svojo dobro stran. Ako se podraž potovanje po železu cah, to ne zadene revežev, ki peš hodijo, in kmetov, ki se s svojimi konji vozijo. Kdor v loteriji dobi, bo rad še veči davek plačal. Prav hudi davki tedaj niso, ki jih gosp. Krtek nasvetuje, obžalovanja vreduo pa je vendar, da je sploh vlada primorana davke povišati. Nerazumljivo nam je tudi, čemu je treba toliko novih davkov, če ni več pri mankljeja, ko 12 miljonov. Mi sodimo, da se ali g. Krtek moti, ali pa, da hoče nam nekaj prikriti, in da je primankljej veči ko 12 miljo nov. Zakaj se še v mirnih časih ne moremo vbraniti veduega deficita? To je naša velika potrata v vseh strokah državne mašiue. čemu pošiljamo svoje dobro plačane poročnike že k vsakemu zamorskemu kralju, kjer nam prav nič koristiti ne more ? Čemu nam je toliko okraj nih glavarjev, ki ima spet vsak po pet pisačev? Čemu toliko „hofrathov" in različnih drugih sinekur? Mi smo revni in si ne moremo toliko strežajev plačati, kakor kak bogatin ; kar Fran cja, Anglija, Rusija brez težave zmore, tega mi ne premoremo. Naši dohodki so premajhni v obrtniji, v kupčiji, v poljedelstvu, povsod nas prekosi sosedi, povsod nam smetano pojedo tedaj ne moremo tako „uobel" živeti, ko oni če bo hočemo dolgov vbraniti. Dokler tega ne sprevidimo, tako dolgo se tudi deficita znebili ne bomo. —
(Obiskovanje grobov) je bilo v Ljubljani zelo obilno, čeravno je vreme nagajalo. Lepo je bilo videti brez števila vencev, ktere je pa včeraj vse zapadel sneg.
(Gimnazij v Kranji.) Kakor se „Narodu" iz Dunaja poroča , je že sklenjeno, da gimnazij v Kranji ostane, oziroma da se prenaredi z realnega gimnazija v navadni spodnji gim-uazij.
(Deželni odbor kranjski) je baje sklenil, da se morajo ljudske šole po deželi, zlasti v mestih, še bolj ponemčiti ali germanizirati, kjer bo le mogoče , vpeljala Be bo nemščina, če ne kot učni jezik, pa vsaj kot obligatni predmet. Quousqe tandem! zakličemo mi; ali bo ta po znanih čudnih menevrih v veljavo postavljeni deželni zbor iu njegov odbor še dolgo uganjal svoja allotria ? Mi ne moremo verjeti v nevtralnost vlade, ako tega zbora ne razpustil
Razne reči.
— Natječaj za dramatične pisatelje. Kakor smo slišali, namenil je deželni odbor tistih 1000 gld., ki je po deželnem zboru odmerjenih za slov. dramatično društvo, tako razdeliti, da se porabi 400 gld. za izdavanje knjig, 400 gld. pa za gradivo najboljšemu igro-kazu, 200 gld. pa za najboljšo veselo igro. Najbrže se bo razpisal natječaj. Zdaj pa bo morda spisanih kakih deset veselih iger, pa le eua se bo plačala, devet bo čisto zastonj spisan:h. Da bi bila samo ena dobra, vse druge pa slabe, to ni verjetno ; nasprotno se sme računati. da bodo med desetimi vsaj tri za po rabo. Če bi bil deželni odbor za vesele igre tako odločil: najboljša dobi 100 gld, druga 60 gld. in tretja 40 gld., bi bila razdelitev mnogo pripravnejša. Oglasilo bi se vtč kon
kurentov, ker bi bilo pri treh darilih lože enega dobiti; bila bi pa razdelitev tudi bolj pravična, kajti če prvi dobi 200 gld.. za svojo igro, potem ni pravično, da drugi pisatelj, ki morda ni preveč ali skor nič za prvim zaostal, prav ničesa ne dobi. Ravno taka je z igroka-zom: naši pisatelji so skromni in z malim zadovoljni : za 400 gld, dobi dramatično društvo že 4 igrokaze, ne samo enega, Če pisatelj prav cel mesec piše to delo, bo vendar še dobro plačan za naše razmere, ako si zasluži sto goldinarjev , in potem bi se lahko 4 darila razpisala , ali pa več; tako pa bo en sam vse dobil, vsi drugi pa bodo delali zastonj, kajti dramatično društvo, če se mu ta svota ne bo dala na radovoljno razpolaganje, še majhnega denarja ne bo moglo dati za take, morda ne preslabe igre, ki pri razdelitvi premij niso bile obdarovane. Knjižnica dramatičnega društva se bo tedaj pomnožila le za dve igri (za 600 gld I) če bodo neodlikovaui pisatelji svoje rokopise nazaj zahtevali, kar je zelo verjetno. Bati se je vrhu tega , da se bo malo pisateljev vdele-žilo natječaja, ker je pri samih dveh darilih le malo upanja , da bi se trud poplačal, ker bodo morali razun dveh vsi drugi zastonj delati.
Teleitrattene dt-uarn*- cent 2. novembra.
Papirna renta (58.25 — Srenerna r«nU 70.30 — ¿lata renta 80 75 — 1 S601nr.no državno posojilo 127 80 Banking akcije 838 — K rwiitne akcije 266 90— London 116 60 — — Ges. ar. cekini 5.56. — 20-traukov 9.30.
Naznanilo.
Štanti za somnje na Bučki na Dolenjskem se bodo vnovič oddajali sv. Martina dan v farovžu na Bučki, večji po 3 gld., drugi po 2 in po 1 gld.
Farno oskrbništvo na Bučki.
Za gospodinstva!
Domače novice.
V Ljubljani, 3. novembra.
(Naznanilo.) Ker uam je še le včeraj do-š 1 obširneji dopis z Dunaja, smo morali vse drugo nam poslano, a še ne stavljeno gradivo odložiti za prihodnji list.
častitim p. n. naročnikom za dosle izkazauo mi zapupanje uljudno zahvaljevale se, prosim, da mi blagovolč isto ohraniti tudi nadalje, ter priporočam kot izborno kurivo za kurjavo v sobi in kuhinji
zagorsko-to ¡i 1 i s k
salonsk premog
(svetli premog najboljše vrste, rad ter brez duha goreč) po najnižjih cenah
v plombiranih žakljih 50 kilo = 1 col. cent a 45 nov. pri uaročil h na 250 kilo = 1 col. cent a 43 novč., pri naročilih na 10, 20 in 40 col. centov primerno znižane cene.
Naročila na cel vagon po rudniško-fabriski ceni.
Razklana drva
v plombirauih žakljih a 20 novč., pri naročilih na 5 žakljev a 18 novč. Mnogobrojnim naročilom priporoča se s spoštovanjem
A. Debevec,
rimska cesta, 11>.
Opomba. N a r o č b e in plačila se tudi sprejmo v trgovinah s špecerijskim blagom :
Albert Plnutz, na križevnškem trgu. M. Alicili, na Starem trgu.
J. It. Justin, poleg Št. Jakob, mosta. Jo*. Tribuč, St. Peter, predmestje.
V glavnej zalogi tabaka,
na mestnem trgu.
V prodajalnicah tabaka
poleg Frančiškanskega mostu:; na Franc Josipovem trgu (loterija) v Malir-ovej' hiši; na dunajski cesti poleg deželne bolnišnice ; Schellenburg-ove ulice (čitainica).	(1)
najceneje pri A. Debeveu, rimska cesta, 19.
Največja razprodaja
zdolaj imenovanih stvarij s svetovne razstave, za polovico vrednosti.
Žepne ure.
(Iz Švajce.)
Vsak» ura jc nujtinejo repasirana, na trenotek regulirana in jamči se na 3 leta *
Najboljše in najceneje ure sveta!
Krasua ura na valjar iz najtežjega nikel-srebra, na sekund repasirana, z zastonj piidodano verižico od pravega double-zlata, medaljonom, ključieem in baršunastim etui-jem, preje gl. 15, zdaj samo gld. 5.80.
Žepna ura is umetnega zlata, na minuto regulirana, z zastonj piidodano verižico od pravega double-zlata, ključieem iu baršunastim etui-jem, samo gld. 3.75.
Krasna ura na siderce iz težkega nikel-srcbra, na sekundo regulirana, z zastonj pridodano verižico od pravega double-zlata, medaljonom in baršn-nastim etui-jem, preje g1. 21, zdaj samo gl. 7 75 13lotna srebrna ura na valjar, pnucovana v c kr. kovnici, s 15 rubini, razeu tega na novtm električnem potu pozlačena, ua sekundo regulirana, preje gld. 27, zdaj snmo gld. 12.60. Krasna, prava lSlotna puneovana srebrna ura za gospe, s 15 rubini, razen tega na novem, tlek-tričnem potu pozlačena, tako, da je ne more noben zlatar sveta od pravo zlatih razločiti; razon tega zastouj jedno verižico iz umetnega zlata in najfinejega venecijaiiBkega pletiva, preje gld. 28, zdaj samo gld. 10. Krasna, cizelirana žepna remontoirska ura, na držku brez ključa z» navijati, z dvojnim in kristalnim oklopom, preje gld. 24, zdaj samo gld. 8.85, z verižico od double-zlata itd. Isto tako fina email-ura se strojem za odbijanje ur, more se porabiti v najelegautnej sobi, gl. 2 85. Regulirana ura za buditi z ropotnljo, more se tudi uporabiti kot ura za pisno mizo, preje gld. 12, zdaj pa samo gld. 5.
Število ur zmanjšalo se je, kdor želi tedaj imeti za malo novcev izvrstno uro, ki povsod najmenj stane četirikrat ve<S, naj se preje ko mogoče obrne na zdolaj označeno Jirmo.
Solnčniki m dežniki.
(Iz Milana v Italiji.)
Jeden solncnik od ponarejene svile z belo, zeleno, rdečo ali plavo podstavo, s plast» kim nikelna-kitom in posebnim podstavom paspolirano, preje gld. 4, zdaj samo gld. 2. Jeden italijanski kloth-dežmk z zapenjačem od kina-srelira in naifineje rezaao palico, preje gld. 550, zdaj pa samo gld. 2 30. Jeden double-solčnik za gospode iu gospo, podstavljen in v vseli barvali, z zapenjačem od kina-srebra in verižico stano samo gld. 2.
Dežni plašči od proževine in ogrtači.
(Amerika.)
Oni izvrstni dežni plašči so zaradi svoje vrednosti odlikovani s 15 medalijami, a zaradi s^oje dvojno svrhB, za dež kot kaput, za lepo vreme kot elegantni moderni ogrtači za nositi je najboljša in najpraktičnejša obleka. Ti dvojni kaputi so sta1 i preje gl. 14 do 16, ter se zdaj za čudno malo ceno od gld. 7.30 do 8.30 dobivajo. Naj nikdo ne opusti naročiti si te obleke, posebno ker se dobiva vsake velikosti.
2000 tucatov amerikanskih
svilnih natikačev in nogovic
(Filnricllija v Ameriki.)
najzdravejša nošnja, hladi noge in popije pot 6 parov gld. 1.50, nogovice 3 pare gld. 1; tiste ao jednobarvene, v najmodernijili bojah, nebezno plave, rdeče, sive in pisane.
4000 tucatov francoskih
tatistnih žepnih rut
(Pariz),
vsi zarobljeni in so sortiranimi okrajci, za ne-čuveno nisko ceno od gld. 1 po tucatu, preje ao stali gl. 4.50.
Stvari iz britanija-srebra.
(SlicMeld v Angleškrj.)
Britanija-srebro je jedina na svetu postoječa nnvitla, ki za '¿dietne uporabe bela ostane, kot pravo /•'Hotno srebro. Jamstvo je tako gotovo , da se s tem javno obvezujemo, novce takoj iti brez zapreke nazaj dati, ako bi namizno orodje očrnilo. 12 pravi^ angleških vilic in nožev od britanija-srebra z zastonj pridodanimi in k istimi pripadajočimi žlicami, vse skupaj preje gld. 9, zdaj samo gld. 3.93.
6 podstatkov (tac) od britauija-srebra, preje gl. 5. zdaj samo gld. 1.75.
6 isto takih sedalcev za nože, preje gl. 4.50, zdaj samo gld. 175.
1 pušica za sladkor od britanije-srebra, preje gld. 4, zdaj gld. 1 20.
1 pur svečnikov od britanija-srebra, preje gl. 3.60, zdaj 1.20.
1 vrček za jajca, preje 60 kr zdaj 30.
1 zvonec za mizo od britanija-sreb a, preje gl. 4, ■/.daj samo gl. 1.42.
1 sprava za poper in sol, preje gld. 2.50, zdaj 76 kr.
1 karapndelj za jenih in olje, preje gld. 8, zdaj samo gl. 4.50.
1 sprava za žvepljenke od britanija-srebra, težka za na mizo, preje gl. 3, zdaj samo 95 kr.
Najobmamljivejši, najfinejši ponarejeni
briljantni lišp
(Amsterdam in Brasilijo.)
Ta svetno poznati lišp, ki se označuje od največjih poznavalcv umetnin tega sveta liot najuspea-niše, kar se je doslej v tej stroki izdelavalo, je radi svojega solnčnega obrisa v to namenjen, da so za drage novce kupljeni pruvi lišp izpodrine, ker ni jeden zlatar celega sveta ne more teh ponarejenih briljantov od pravih razloiiti, ako jih ne podvrže preje najuataniriejemu preiskavanju. Celi lišp okovan je s pravim double-zlatom.
1 brilantni prstan, tajnovejša in najfinejša zlata fasona samo gld. 2
1 par briljantnih uhanov, z jednim ali dvema biseroma v ponarejenem srtbrnim okovu, gl. 2.50.
1 briljantna brnša z več nego 20 kameni, gl. 2.50.
1 briljantni medaljon, najlepša fasona zlata, samo gld 2.60.
1 križec za vrat v lepej obliki, samo gl. 2.
1 briljantna narokvica samo gld. 2.60, jako ob-mamliiva.
1 briljantni dijadem ali spona za lasé gl. 2.50.
1 par briljantnih pripenjakov za lasé gld. 2.50, najmoderuiSe tega e/eta.
1 verižica oholo vralii iz double-zlata, najfinejše pletivo, preje gl 10, zdaj samo 2.50.
1 kratka verižica za uro , iz double zlata, preje gl. 6, zdaj gl. 1.50.
3000 tucatov
svilenih žepnih robcev.
Ti žepni robci so nam bili poslani za razprodajo od neke pale firme, stali so preje gld. 18 — 20, a mi dajemo tucat samo kolikor zaloga traje za malo ceno od gld. 10—6 po tucatu. Za svilo smo porok , ter se prosi za najhitrejšo naročbo, ker se hitro razprodajajo in ae ; lehko rabijo tudi kot robci za vrat.
Neverjetno ali ali resnica je!
Jedna cela oprava za gosi e
(Draždani),
aistoječa iz jedne ženske oprave iz pravobojnega franc. kretona ali tako zvanega ruskega platna z mnogim lišpom in najmodernišega kroja samo gld. 3.76, kjer se je samo za delo plačalo gl. 8.
Jedna fina oprava s krasno olišpanim plašče-kom iz pravobojnega kretona ali rmdcega platna samo gl. 6 ftO, a za samo delo se jo plačalo gl. 12.
Najpraktičnejše je, da so t.e oprave vsakej go-spd prištele in brez njih biti ne more.
Zaradi mnoge prodaje priporoča se najhitrejša naročba.
Tega še nij bilo!
2000 komadov
pravili angleških p la i d o v za pot.
(fyOlUlUII.)
Ta za doma in pot neobhodno potrebna reč so priporoča silno p. n prebivalcom te dežele. Vsi plaidi so za prodajo samo slučajno k nam došli, so iz najfinejše iu uajt-žje angleško plaid-tkanine, jako veliki iu široki, tudi kot potno pokiivalo za upo-trebiti in še jedno leto kasneje more si človek iz te izvrstne tkanine napraviti celo garderobo. Prejo so stali gl. 14 do 16, zdaj samo gl. 5,.r)0 do 7.50.
P (i r i 1 o
za gospode in gx>spe.
(lliiinl)iirK v C''eskej.)
Jedila moška oxford-srajca, četvornata z 2 ovratnikoma gld. 1.70.
Jedna fino vezana moška srajca iz imjboljega šir-tinga gld. 1.70.
Jedna gladka strong-srajca gl. 1.70.
Jedna jako fina ženska srajca s krasto vezenino gl. 1.70.
Jedeu divno olišpau nočni korset, drugačno vezan, gl. 1.70.
Jedue ženske hlačice z najlepše vezljanim lišpom, gl. 1.70.
Jedna krasna suknja za gospe, z najfinejšim plise-jem nališpaua, gl. 1.70.
Jeden franci.ski steznik životnik za žonske gl. 1.50.
Vne perilo je najboljše in najtrajniš« delo, tel*
je preje 4krat več stalo. Pri naročbi je treba samo
obseg vrata v centimentrih naznaniti.
Oljnate slike
s fino pozlačenimi okviri.
(. ?/«> nn/.«i,o.)
Te krasne oljčne slike so s prosto roko na plalno slikane, visoke so 21 dunajskih colov, a 26 palcev široke, izvedene v akademijah za lepe umetnosti, v finih cvetjem in arabeskami olepšauih okvirih. Te alike krasč vsako sobo in dvorano , ter ao ali slike dežel, iz razuib genre in svetniki vsaccga imena. Preje je stala jedua slika gld. 15 , zdaj z okvirom vred samo gld. 4.85 , katera prilika se ne bode nikdar vež podala.
Obuvalo
za gospode in gospe.
(Dunaj.)
Najfineje oblivalo iz telečje kožo, dvakrat sešito, z 2 ali 3 podplati, najsolidnejšc dunajsko delo, par za gospode po gld. 4.85, za go-spd gl. 3.85, vsi črevlji v najnovejšej modernej fasoni. Pri naročbi treba naznačiti daljino in višino noge, ali pak črevelj priposlati na ogled. Vsi erevlji so preje dvakrat več stali.
Še jedenkrat priporočamo spoštovanim čitateljero, to dobro in samo jedenkrat, v življenji kazočo se priliko porabiti in naročbe tako hitro in mogobrojno kolikor je mogoče pr poslati, d v se more zadovoljiti vsakemu posebe, ker pi prvej objavi tega naznanila, proda se jako veliko.	(5)
Naslov za pisma: \. FRAISS, Rothenthurmstrasse, Hauptdepot industrieller Fabrikate, 9, IIHČU. Naročbam iz Bosne in Hercegovine treba priložiti novce, ker se tja ponzetbe ne pošiljajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip llailcrliip.
J. Itla/.nlkovi nasledniki v Ljubljani.