naša pošta
Dragi gospod urednJk!
Zelo roi ugaja Vaš mlndinski list, na katerega sem Že tri )eta naročena. Prav rada prebiram lepe pravljice, a najbolj mi je vŠeč zgodba o »Bebcu Mihu«.
Puvera Vam, tla se vozini z vlakom v šolo iz Uršuih sel v Kaudijo. Od Kandije do Šmihela moram iti peš. V šolo hodim v   samostau,   v  drugo   mešfunsko.
Mogoče ste tudi radovedni, zakaj se imenuje moja rojstna vas UrŠna sela. Tudi to Vam bom povedala.
Nad vasjo v gozdu so v neki jami pre-bivale žene. Tem ženam je bilo ime Urške. Hodile so Ijudem ponoči ua njive delat. Ko pa so ljudje začeli sekati gozd, so zbe-žale. Od  tedoj  ima  vas  ime  Uršna sela.
Lepo Vas pozdravlja Vaša hvaležna na-toČnica                   Jakše Anica, Smihel.
Spoštovani g. urednik!
Ze nekaj let berem naš list »Vrtec<, pa šv nisem brala kakšne vesli \z Smlednika. Zato seni se odloČila, da napišem nekaj vrstic. Da pa boste vedeli, kje je Smled-nik, \"as najpivo opozurim na zgodovinski lirib in razvuliue Stari grad, v katereru so stanovali nekdanji smleški grofje. Ker je ia hrib pripraven za izlete, Vas po-vabiiu, da pridete poleti na izlet. Pri tej priiiki Vas prosim, da si pridete ogledat k nam naše zajcke, ako se ne bojite, da bi Vam ogrizli Čevlje, ko bosie stopili med-nje. Iraamo jih precej, So razliČni: beli in črni, maihni in veliki, pa vsi imajo ostre zobe. Da boste našo hiso našli, Vam
povem, da je naibližja Starcmu gradu. Pri tej priliki Vas bom obdarovala z zajčki.
Se veliko bi \am pisala, pa se bojim, da bi pismo ne poromalo v požrešni koš.
Vendar pa moram opisaii našo božič-nico, ki so jo nara priredili g. upravitelj in gg. učiteljice. V šoli uas je 185 učencev in učenk in vsi smo bili obdarovani. Revni s toplim blagom, bogatejši pa tudi z le-pimi darili. Takega veselja nam še niso priTedili v naši šoli. Zato se jim tukaj najlepše zahvaljujem, posebno pa g. upra-vitelju za njejfov požrtvovalni in nesebič-ni trud.  Stokrat naj jim Bog povrnel
S spoštovanjem
Žavbi Gabrijela,
učcnka 4. razr. vi§. lj* Šole v Smledniku.
SpoŠiovani g. urednik!
Ker v Polhovem Cradcu nima nihče to-liko poguma, da bi Vam napisal skromno pisemce, sem se zopet odlocil jaz.
Tudi to pot sem rešil uganke, čeprav nimam nič upanja, da bi me pri žrebanju doletela gospa sreČa. Nadvse zanimiva po-vest v >Vrtcu< je »Bebec Miha* in bi rad vedel, Če je resnifna.
Sporočam Vara, da je odšet k Bogu po veČno plafilo brat našcga g. upravitelja. Smrt  tega moža  ie tudi  mene pretresla.
Sedaj je pa za danes dovolj. Bom pa Še drugič kaj napisal. Tn Se to prosim, da bi za drugič napisali mnogo ugank.
Petrovec Jan., uč. VI. r. v Polhovem Gradcu.