GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
L^to . i	Celje, 13. februarja 1948	Cen« Din 2.-
Poštnina plačana v gotovini
Udarništvo po meni ustvarjati več plodov,
več izdelkov - toda za ljudstvo, zase, za delavski
razred, za kmete, za našo ljudsko inteligenco,
za naše ljudstvo sploh.
TITO
Ob izidu
»Celjskega tednika"
Nagel razvoj naše industrije in nuj-
nost vzporedne preosnove našega kme-
tijstva ter temu skladna miselna pre-
obrazba našega človeka, so priklicali
tudi v Celju novo glasilo Osvobodilne
fronte.
Po osvoboditvi smo izdajali v Celju
»Novo pot« in »Naše delo«, ki pa sta ta-
krat prenehala izhajati. Pozneje pa je
potreba po krajevnem glasilu vse bolj
naraščala in se sedaj s »Celjskim ted-
nikom« izpolnjuje.
Morda bo kdo prav zaradi tega z ne-
kim nezaupanjem sprejel nas novi Ust.
Toda živa potreba našega hitrega gospo-
darskega, političnega in kulturnega raz-
voja, ki ga je rodila, ga bo tudi utrdila
in izpopolnjevala. Naše delovne množice
so spoznale ljudski značaj našega tiska,
ki je orožje in pomoč v borbi za nadalj-
nji razvoj naše države.
Osrednji tisk, ki je pri nas dokaj raz-
širjen, nedvomno izvršuje svojo važno
nalogo. Toda ta tisk ne more zajemati
▼se problematike našega krajevnega
značaja. Zato bo novi list dopolnjeval
osrednji tisk za Celje in okolico.
Celjo je važno industrijsko mesto, ka-
terega delovno ljudstvo se z veliko vne-
mo vključuje v izvrševanje osnovnih
nalog našega petletnega plana. Pri tem
pa večkrat naletimo tudi pri nas na na-
pake, ki izvirajo iz neznanja, iz površne
organizacije in agitacije, včasih pa tu-
di iz zlohotnega zaviranja našega raz-
voja s strani ljudi, ki jim napredek naše
nove države ni pri srcu. Prav to proble-
matiko našega terena bo novo glasilo
zajemalo in s tem postalo organizator,
agitator in vzgojitelj naših delovnih
množic. Prikazovalo bo ljudstvu, kako
se pri nas, na našem terenu, uresničuje
osnovna politična linija naše ljudske ob-
lasti in Fronte ter bo s tem vključevala
vsakega delovnega človeka v graditev
socializma.
Industrija in krajevno gospodarstvo
bo v našem listu našlo največjo pomoč
pri svojem delu, izkoriščanju pridoblje-
nih izkušenj in odpravljanju napak in
pomanjkljivosti, s čemer bomo hitreje
pomagali delavcu in nameščencu k bolj-
šemu življenju.
Množične organizacije, zlasti pa sin-
dikalne podružnice, morajo zato s pra-
vilnim nakazovanjem svojega tlela, te-
žav in napak, ki spremljajo njihovo de-
lo, pokazati vso borbenost in odločnost,
da častno izvojujemo zmago nad gospo-
darsko, politično in kulturno zaostalo-
stjo. Zato naj v prvi vrsti vse naše mno-
žične organizacije dopisujejo v naš list,
da bo postal mebilizator in borbeno gla-
silo našega ljudstva.
»Celjski tednik« bo na željo prinašal
problematiko našega okoliškega pode-
želja. Med kmečkimi množicami bo dvi-
gal zanimanje za zadružništvo in grad-
nj zadružnih domov ter s tem dal svoj
prispevek k pravilni vključitvi našega
kmetijstva v načrtno gospodarstvo.
Hkrati s preosnovo našega kmetijstva
pa bo pomagal dvigati tudi kulturo in
prosveto našega podeželja.
Naše novo glasilo bo torej pomagalo
vsem delovnim množicam pri graditvi
socializma in njihove miselne prevzgoje.
Povezovalo jih bo s spoznavanjem in
nakazovanjem vseh krajevnih proble-
mov v skupne borbene vrste za svojo
lastno srečo. S tem bo krepilo zvezo de-
lavcev in kmetov, ki nam zagotavlja
lepšo prihodnost.
»Celjski tednik« bo izhajal tedensko,
kar pove že naslov, vendar bo dotlej,
dokler se organizacijsko ne utrdi, izha-
jal le dvakrat mesečno. S podporo šte-
vilnih sodelavcev bo začetne težave hitro
premagal in bo postal tako čim prej
močno orožje v borbi za naš napredek.
Celjski delovni kolektivi v borbi za plan
Delavci v celjskih industrijskih pod-
jetjih, ki so v preteklem letu vložili vse
svoje sile v delo za izpolnitev plana, so
tudi v prvem mesecu drugega leta pet-
letke dosegli v proizvodnji uspehe, ki
predstavljajo za vsako podjetje posebej
novo delovno zmago.
Prvi februar je bil v večini celjskih
industrijskih podjetij zabeležen mnogo
prej, kot v naših koledarjih. Pokazale so
ga rdeče krivulje na grafikonih, ki v
vseh obratih kažejo dnevno storilnost
delavcev in njih razmerje do mesečne-
ga plana.
Delovni kolektiv tovarne kemičnih iz-
delkov je letos še z večjim poletom pri-
čel z izpolnjevanjem svojih planskih
obveznosti. Kljub temu, da je plan za
leto 1948 zvišan za 9%, so ga dosegli v
tonaži že 20. januarja, do konca mese-
ca pa so ga presegli za 52%. To so do-
segli s tem, da so predvidena popravila
naprav izvršili izvenplansko in s tem
izpustili planirani remontni čas.
Uspešno sta izpolnili svoj januarski
načrt proizvodnje tudi obe največji celj-
ski tovarni: Cinkarna in tovarna emajli-
rane posode. Tovarna emajlirane posode
je v oddelku za posodo široke potrošnje
presegla plan za 9%, v oddelku po-
cinkano posodo za 24% in v obratu za
emajlirano posodo za 7%. Plana niso
dosegli v oddelku za kotle in radiatorje,
to pa zaradi pomanjkanja surovin, ta
primanjkljaj pa bodo nadoknadili v na-
slednjih mesecih, tako da letni plan za-
radi tega ne bo trpel.
V celjski cinkarni so imeli lansko leto
zelo težko borbo za plan, kajti naprave
v obratu so bile ves čas okupacije brez-
obzirno izkoriščane in terjajo sedaj za-
radi tega česta popravila, pinkarniški
delavci so kljub težavam presegli po-
vprečen lanski plan za 53%. Takoj v
začetku dela v novem letu se je znašel
delovni kolektiv pred podobnimi teža-
vami kot lani. Zaradi nepredvidenega
defekta pri obratnih napravah, ki za-
hteva dolgoročno popravilo, je uprava
izdelala za topilnico interni operativni
plan, ki odgovarja zmanjšani zmoglji-
vosti naprav. Po tem planu so januar-
sko proizvodnjo presegli za 9,72%. V
valjarni je ostal osnovni plan neizpre-
menjen. Tu so izdelovali v januarju sa-
mo finejši sortiment cinkove pločevine,
ki zahteva mnogo več dela kot običajna
pločevina, zato so plan dosegli z 91,40 %,
medtem ko so v oddelku za avtotipijske
plošče, katere uporabljajo v grafični
industriji presegli plan celo za 90,88%,
v oddelku žveplene kisline pa za 7.06%.
Delovni kolektiv cinkarne je prepričan,
da bo kljub vsem težavam, ki se mu
stavljajo na pot, v letošnjem letu uspeš-
no izpolnil svoje delovne obveznosti.
Tudi celjska prehranbena industrija
se zaveda svoje važne vloge v našem
gospodarstvu. Tovarna sadnih sokov se
je dobro založila s surovinami in je v
januarju izpolnila svoj plan proizvod-
nje 109odstotno.
Vzporedno z ostalimi celjskimi tovar-
nami je stopila v drugo leto petletke
Tkalnica hlačevine z izboljšano organi-
zacijo dela, ki sloni na izkušnjah iz pre-
teklega leta. V obeh obratih tovarne so
uvedli večstatveni sistem tkanja, z red-
nimi delovnimi in studijskimi sestanki
so znatno dvignili storilnost delavstva
ter skoraj popolnoma odpravili neopra-
vičene izostanke. Vse to je pripomoglo,
da so januarski plan presegli za 10%.
Tudi lokalna industrija ne zaostaja za
republiškimi in zveznimi podjetji. Tako
je Tovarna perila izpolnila svoj delovni
načrt 100%, Tovarna barv 159%, Ti-
skarna Hode 121%, direkcija gozdov
100%.
Pomoč demokratični Grci*i
V sredo 11. februarja 1948 so se zbrali
na pobudo Krajevnega sindikalnega
sveta Celje v Domu ljudske prosvete za-
stopniki množičnih organizacij ter kul-
turni in drugi javni delavci iz okrajev
Celje-mesto !in Celje-okolica. Uvodno
besedo o trpljenju grškega demokratič-
nega ljudstva v njegovi borbi za svobo-
do in neodvisnost je imel tov. Trobiš
Štefan, tehnična navodila v zvezi z ak-
cijo za pomoč demokratični Grčija pa je
dal tov. Svetličič Ivo. Pri volitvah v od-
bor za pomoč demokratični Grčiji so
bili izvoljeni naslednji tovariši in tova-
rtisice: predsednik Žgank Franc (pred-
sednik KSS), podpredsednik Terčak Sta-
ne, tajnik Jerin Stana, ostali odborniki
pa: kulturni delavci Roš Franjo in Tro-
biš Štefan, za Zvezo borcev NOV Ko-
kolj Stane lin Piki Jože, za AF2 Pirnat
Anica in Počekaj Marica, za LMS Go-
vejšek Darinka in Završnik Mirko, za
Tehniko in šport Zupane Albin in Rotar
Rado, za Društvo inženirjev in tehnikov
Svetina Blaž, za RKS Golmajer Ivan,
zastopnik prosvetnih delavcev Predan
Drago iz Petrove, Zaje Ivan za Upravo
za odkup pri MLO ter vidni predstavni-
ki sindikalnih podružnic iz Celja in oko-
lice.
Številna udeležba predstavnikov mno-
žičnih organizacij in našega javnega
življenja na tem sestanku dokazuje, s
kakšnim zanimanjem spremlja naše
ljudstvo napore svobodoljubnega demo-
kratičnega ljudstva Grčije, kar nam da-
je tudi zagotovilo, da bo naša akcija vse-
stransko uspela. Nabiralna akcija za
prispevke v denarju in blagu je že r
teku.
Naše sindikalne podružnice
sprejemajo obveznosti za pomoč
gradnji zadružnih domov
Krajevni sindikalni svet v Celju je
sklical za 26. januar konferenco pred-
stavnikov sindikalnih podružnic in
predstavnikov podjetij s področja okra-
ja Celje-mesto, enako konferenco za
področje okraja Celje-okolica pa za 3.
februar. Na obeh konferencah smo raz-
pravljali o naši važni nalogi — o grad-
nji zadružnih domov.
V diskusiji so se izkristalizirala mne-
nja posameznih predstavnikov o obliki
pomoči sindikalnih podružnic pri grad-
nji zadružnih domov in za dom kulture
v Gaberju, v sklepih konference pa smo
si zadali nalogo, da bomo s podrobnim
agitacijskim delom pripravili vse po-
trebno za sprejem konkretnih obvezno-
sti v svojih kolektivih.
In tako so doslej v nekaterih podruž-
nicah že sprejeli obveznost, kakor na
primer v Celjski opekarni, kjer so se
zavezali narediti v času od 1. marca do
1. septembra vsak po 20 prostovoljnih
ur za izdelavo opeke, kar da skupno
2200 prostovoljnih ur. — V Tovarni sad-
nih sokov in marmelade so sklenili, da
bo šlo 10 njihovih tovarišev oz. tovari-
šic za 14 dni na delo pri gradnji kate-
rega koli zadružnega doma, ostali de-
lavci in nameščenci pa bodo z večjo sto-
rilnostjo v podjetju nadoknadili nastale
stroške. Razen tega bodo opravili, po-
čenši z marcem, 200 prostovoljnih ur
na mesec in izkupiček teh ur dali za
gradnjo zadružnih domov. — V Tovarni
tehtnic se je delovni kolektiv obvezal,
da bo vsak član opravil 10 ur prosto-
voljnega dela v podjetju samem ali pa
pri popravljanju strojev v zvezi z grad-
njo domov. — Kolektiv Železarne v
Štorah bo dal za gradnjo domov na
razpolago strokovne moči, kakor mizar-
je, tesarje in zidarje, razen tega pa bo
vsak član kolektiva opravil v teku 5
mesecev 10 ur prostovoljnega dela v
podjetju samem, kar da skupno 160.000
din. Delovni kolektiv Železarne Štore
pa ima razen tega v načrtu tudi gradnjo
lastnega sindikalnega doma. — 150 čla-
nov sindikalne podružnice poštnih
uslužbencev v Celju se je zavezalo, da
bodo opravili 3000 ur prostovoljnega
dela pri pospravljanju ruševin v mestu
Celju.
V splošnem je opaziti, da so delovni
kolektivi, v katerih je kulturnoprosvet-
no delo razvito, že takoj v začetku akci-
je razumeli, da pomeni gradnja zadruž-
nih domov odločen korak naprej k dvi-
gu naše vasi in kmečkega ljudstva in
da so tudi sindikati poklicani, da nudijo
tu svojo pomoč v obilni meri. V takšnih
kolektivih so obveze tudi z navduše-
njem sprejemali. Nasprotno pa bo treba
v kolektivih, kjer prevladujejo med ne-
zrelimi člani — tudi po »zaslugi« odgo-
vornih funkcionarjev — nezrele težnje
še mnogo političnega dela, da bo ra-
zumevanje za to pomoč večje. Vendar
pa morajo tisti delovni kolektivi, ki so
pravilno razumeli svoje naloge, poteg-
niti s svojim zglednim delom tudi za-
ostalejše in slabše kolektive, oziroma
posameznike.	M. Z.
Su. au 2
CELJSKI TEDNIK
Leto I. — Stev. j
Mestna skupščina je izvolila nov izvršni odbor
Dne 4. februarja so se zbrali novoiz-
voljeni odborniiiki Mestnega ljudskega
odbora, da izberejo iz svoje srede nov
izvršni odbor in pretresejo važnejša go-
spodarska vprašanja.
Otvarjajoč skupščino je tov. Vagner
Janko tudi naglasil kako velike naloge
stojijo danes pred ljudsko oblastjo. S
trdim upornim delom moramo čim bolj
dvigniti industrijo, da bo čimprej zmož-
na zadovoljiti vse potrebe delovnega
ljudstva. Z vso resnostjo se moramo tu-
di lotiti vprašanja naših kmetov, kate-
rim bomo z izgraditvijo zadružnih do-
mov pomagali, da dvignejo naše vasii iz
zaostalosti.
Po izvolitvi delovnega predsedstva,
overovateljev zapisnika in verifikacij -
skega odbora so odborniki položili pri-
sego. Prisego narodu, da bodo zastavili
vse sile za dobrobit našega ljudstva, da
bodo častno izpolnjevali naloge, ki se
jim zastavljajo.
Kandidacijski odbor je predložil ljud-
skim odposlancem kandidatno listo za
nov izvršni odbor, nakar je sledilo gla-
sovanje. Novoizvoljeni izvršnii odbor kot
celota, pa tudi vsak posamezni član je
bil izvoljen s popolno večino. V novem
odboru so naslednji člani:
Predsednik: Kokalj Stane,
podpredsednik: Klanič Rudolf,
tajnik: Skomina Rafko,
poverjenik prosvetnega odseka: Tro-
biš Štefan,
pov. finančnega ods.: Jerman Riko,
pov. planske kom.: Gradišnik Fedor,
pov. gospodar, odseka: Bevc Viktor,
pov. za trgovino in preskrbo: Kome-
rički Drago,
pov. odseka za delo: Svetličič Ivo,
pov. soc. skrbstva: Kogovšek Marica,
pov. stanov, komisije: Kunej Jože.
Novoizvoljeni predsednik Mestnega
ljudskega odbora tov. Kokalj Stane je
v kratkih besedah naznačil naloge, ki
stojijo pred novim izvršnim odborom.
Nato je poudaril kako trdno je združeno
naše ljudstvo v OF, saj nam o tem zgo-
vorno pričajo rezultati zadnjih volitev.
V našem delu, je nadaljeval, pa mora-
mo posebno pazliti, da bomo imeli stalen
stik z volivci, da bomo upoštevali niji-
hove predloge in jih tudi uresničili. Na
zbonih volivcev, ki se morajo odslej
vršiti bolj redno, bo moral vsak odbor-
nik pred istimi polagati račun o svojem
delu. Potrudili se bomo vsi, da bomo
dobro gospodarili za naše delovne lju-
di. Storili bomo vse, da dvignemo živ-
ljenjski standart našega ljudstva in pre-
pričan sem, če nam bo vsem delo za
skupnost prijetna dolžnost, potem to de-
lo ne bo težko.
Po besedah tov. predsednika se je raz-
vila živahna diskusija, ki je vsebovala
več predlogov, katere je skupščina osvo-
jila in jih vstavila med naloge, ki sto-
jijo pred MLO-jem.
Tov. Ošo Ivan je predlagal naj skup-
ščina sprejme sklep, da MLO čimprej
uredi vprašanje strokovne izobrazbe
naših vajencev in naj bi se v ta namen
zgradil nekakšen internat, v katerem bi
vajenci imeli strnjeni pouk. Apeliral je
na vse odbornike, da bi se čimbolj za-
vzeli za dviganje strokovnih delavcev,
saj petletni načrt določa izgraditev 400
tisoč novih strokovnih kadrov. Skupšči-
na je ta predlog odobrila, tov. Jerman
pa je pojasnil, da je že predvideno za
vajeniški dom 7 milijonov din in bo tre-
ba takoj v začetku gradbene sezone pri-
stopiti h graditvi. Učenci v gospodar-
stvu bodo s tem dobili krasen dom, v
katerem bo internat in učilnice, najbrž
tudi delavnice, ter bo s tem odpadla
strokovno nadaljevalna šola.
Nadalje se je javil k diskusiji tov. Jer-
man, ki je rekel, da ije bila že pred prej-
šnji izvršni odbor postavljena naloga, da
uredi regulacijski načrt mesta in pri-
stopi k ustvarjenju istega. Skupščina je
tudi njegov predlog osvojila, ter skle-
nila, da izvršnji odbor v letošnjem letu
uredi to vprašanje.
V zvezi z regulacijskim načrtom bi bi-
lo tudi potrebno, je predlagal tov. Pirš,
da naše mesto očistimo in pospravimo.
Vode, ki tečejo skozi mesto, so zama-
zane in jih ije nujno treba očistiti. Po
mestu so razna smetišča in kljub temu,
da so marsikje deske s prepovedjo odla-
ganja, se nekateri prebivalci ne držijo
tega. Proti takim naj bi v bodoče MLO
bolj avtoritativno nastopal. Potrebno bi
bilo v začetku spomladi izvesti teden
čistoče, v katerem bi odpravili podobne
pomanjkljivosti. Tudi predlog tov. Pir-
ša je bil soglasno sprejet.
Ko govorimo o regulacijskem na-
črtu, bi bilo potrebno omeniti tudi pre-
mestitev dosedanjega tržnega prostora,
je predlagal tov. Vagner, kam drugam,
ker je dosedanji nemogoč in ne sme več
ostati tu. Tov. Svetek pojasni, da je že
odločen nov prostor poleg sindikalnega
doma, le zaklonišče bo treba še prej od-
straniti.
Tov. Lah iz Nove vasi je pozval, naj
se že uredi vprašanje konjederniice v
Novi vasi, ker se posebno poleti razširja
po naselju neznosen smrad. Tudi ta
predlog je bil sprejet in bo letos konje-
dernica prestavljena bolj na periferijo.
V pozivu naj izvršni odbor posveti več
pažnje naši periferiji, kot je Čret, Zg. in
Sp. Hudinja, je tov, odbornik iz Čreta
navedel, da bi bilo potrebno uredita raz-
svetljavo in kanalizacijo. Vseh teh na-
log sicer ne bo mogoče v enem letu iz-
polniti, pač pa bo v letošnjem letu izpe-
ljana kanalizacija v Čretu, leta 1949 pa
vodovod in razsvetljava.
Tov. Golja in tov. Zupančič sta še
predložila, kako nalj v bodoče izvršni
odbor posveti še večjo pažnjo lokalnim
podjetjem, da bo njihova zmogljivost
popolnoma izkoriščena, da bo na ta na-
čin naš trg čimprej zadovoljen. Sploh da
se moramo vsi resno pobaviti z vpraša-
njem dviga življenjskega standarta na-
šega delovnega človeka.
Ponovno je bilo naglašeno v diskusiji,
da bomo vse te naloge uspešno izpol-
nili le na ta način, da bomo dosegli
čim bolj trdno povezavo z ljudstvom —
z volivci. Vse množične organizacije bo-
do morale za izpolnitev nalog, ki stojijo
pred nami v drugem letu Titove petlet-
ke, mobilizirati in čim bolj združiti vse
svoje članstvo, v katerem bo našla ljud-
ska oblast svojo najtrdnejšo oporo.
Ob zaključku zasedanja je bilo še po-
udarjeno, da je s tem skupščina izvršila
zelo važno nalogo, s katero je nedvom-
no vezana nadaljnja graditev naše ljud-
sko oblasti. V času, ko vlagamo vse sile
za čim hitrejši razvoj naše države, ko
smo v borbi za izvedbo velike Titove
petletke, moramo doseči, da se aktivno
vključi v skupne napore sleherni naš
državljan.	A. J.
Novo izvoljeni predsednik MLO tov. Kokalj Stane. Še iz stare Jugoslavije znan
borec za delavske pravice partizan od leta 1941.
Sodelujemo pri izgradnji
zadružnih domov
Zveza borcev na okraju Celje-okolica
ima svoje obveze, da tako tudi ona pri-
speva k velikim naporom pri zgradbi
zadružnih domov v našem okraju.
»Mi ne bomo zadnji. Fantje, pljuniti
bo treba v roke in pograbiti za lopate.
Obveze, ki smo sli jih zadali, je treba
držati!« so govorili borci.
»Obveze, obveze...!« je šel glas po
pisarnah okrajnega ljudskega odbora.
»Z delom je treba pričeti takoj. Vsak
dan, in dnevi se tako hitro vrste, je iz-
gubljen, če takoj ne zagrabimo,« je po-
udaril mali Mišo, ki sedi v pritličju, vo-
di gospodarski odsek in je obenem tudi
predsednik krajevnega odbora Zveze
borcev.
Pa so staknili skupaj glave funkcio-
narji: predsednik okraljnega odbora
Zveze borcev Nestl, pa dolgi Lojze, mali
Mišo, košati Izidor, udarnica Helena,
kakor mravlja pridna Vida in vsi ostali.
Sejna dvorana na okraju se je napol-
nila. Hudomušneži so dejali, da je za to
sejo na okraju zmanjkalo stolov, toliko
borcev se ije nateplo v dvorano.
Predsednik Nestl si je podprl glavo,
njegove žive oči so v trenutku pregle-
dale svoje zveste. »M-ha ...! Bo ...!
Glej, glej ...«, so kimale vodeče glave.
»Fantje, če hočemo pomagati graditi
zadružne domove, je treba opeke. Čim-
prej moramo imeti svojo opekarno, dru-
gače ne gre.« Beseda je dala besedo,
misli so se kresale, ideje so padale. »Za-
puščena opekarna je na razpolago v
Ljubečni, samo urediti jo je treba ...«
Sklep je bil hitro storjen. Tja jo mah-
nemo!
»Tako je,« je moško podkrepila Hele-
na, po letih najstarejša, udarnica z mla-
dinske proge Šamac—Sarajevo..
»Fantje, sedaj pa na organizacijo,« se
je pred zaključkom sestanka spomnil
organizatorični duh Nestlov. »Če hoče-
mo žgati opeko, milijon opeke, je treba
štiri sto prostornih metrov drv, je treba
pet vagonov premoga, je treba toliko in
toliko gline ...« Ah, je treba ... toliko
in toliko tega in onega ... Predvsem pa
je treba usposobiti opekarno. Treba je
vse dobro in natančno preštudirati.
Svinčnik v roke, napraviti je treba
plan. Izvoliti moramo tričlanski odbor,
ki bo vse preračunal din pravilno usmeril
vse naše delo. Kakor golob Sivi inšpek-
tor dela France, gospodarski Mišo in
upravnik opekarne v Ljubečni, sami
strokovnjaki, so vzeli zadevo resno v ro-
ke. Razpored dela je bil kmalu gotov.
»Bo! Železo je treba kovati dokler je
vroče,« je bil zaključek vseh. »V soboto
in nedeljo se zberemo za delo v opekar-
ni ob pol sedmih pred poslopjem okraja.
Za vse borce strogo obvezno!« je dal
komando kodrolasi Mišo.
Ko so še medlele celjske ulice v sivini
jutranjega mraka so se že začeli zbirati
borcti pred okrajem. Nestl nas je pre-
štel. »Hudiča, nekaj jih manjka. Saj sem
vedel, tistih ni, ki najbolj govore.«
S četrturno zamudo se je prigugal
Svetinov avtomobil, ki nas je zapeljal v
opekarno. Kar nekam nestrpni smo po-
skakali z avtomobila in si pomeli pre-
mrle roke. Orjak Kitak, okrajni eko-
nom, se je pretegnil, dvignil lopataste
roke, njegova kuštrava glava se je za-
majala pod streho peči. Mali statističar
Tine, ki ni spal vso noč, da bi ne zamu-
di tega svečanega trenutka, ko bo za-
sadil prvo lopato v ilovico, je postajal že
ves nestrpen.
»Hladno je, zakurimo ogenj, da se se-
grejemo,« je bila splošna želja »ciglar-
jev«. »Ogenj mora biti, da bomo lahko
kuhale obed,« so zaključila dekleta. Za-
hreščale so trhle late, polna naročja so
jih prinesli borci. V trenutku je zagorel
na trati tik opekarne mogočen plamen.
Vsi smo se zbrali okoli njega. Nestl nas
je začel razporejati.
Ni minilo niti pet minut in okoli peči
zapuščene opekarne je zaživelo življe-
nje... pesem krampov, lopat in sekir.
Pesem novega življenja!
Na južnem delu opekarne so se usi-
drali: orjaški Kitak, mali Tine, ki zna
zagrabiti za lopato še bolje kakor za ra-
čunski stroj v pisarni, Mišo s samokol-
nico in Stane, ki bi naj nadomestoval
inženirja, ki smo ga pozabili vzeti s se-
boj. »Treba je napraviti iz opekarne od-
vodni kanal« ... se je glasilo povelje.
Tine, ki je izmetaval iz kanala zemljo,
se je v globokem jarku kar skril. Na
beli dan je pogledala od časa do časa
njegova lopata, s katero je izmetaval
zemljo. Pred njim v jarku pa je mahe-
drala kuštrava Kitakova glava. Njeno
kimanje so spremljali udarci rovnice.
Popoldne je bil kanal gotov.
V peči in okoli opekarne so se živo
gibale delovne roke. Počistile so prostor,
izpraznile peč vse navlake, zložile ves
Leto I. — Štev. 1
CELJSKI TEDNIK
Stran 3
še uporabljiv les in opeko, očistile teren
grmovja, vkjer se bo kopala ilovica.
Skratka pripravljalna dela so v glavnem
izvršena...
Nad ognjem, ob katerem se vrti brhka
Vida, je velik kotel. Zmagoslavno ga je
prinesel predsednik krajevnega ljudske-
ga odbora Ljubečna. Da se ne bo grel
prazen nad ognjem, ga je napolnil z ze-
ljem in fižolom. Še na zabelo in svinj-
ske parklje ni pozabil. Strokovnjaško je
poudaril, da je to najboljša jed za »ci-
glarje«.
»K obedu! Hitro!« se je zaslišal pri-
jeten glas, ki nas je vse neverjetno po-
živil. Od vseh strani so se zaleteli lačni
»ciglarji« h kotlu. Lopate in krampi so
kar sami zleteli z rok.
Suhi Franček, ki študira operativno
vodstvo na okraju, se je pri nrvi žlici
obliznil »To diši! Take hrane bi se ne
branil nikoli. Vsak dan bi si želel fižola,
zelja dn svinjskih parkljev.«
Urno so klopotale žlice in nosile jed
iz posod v lačna usta. Suhi Franček ni
odjenjal. Vztrajno se je boril z jedače
dokler je ni zmanjkalo. Po obedu sm'
debatirali o storjenem delu, nato pa je
zopet zadonela komanda. Kar težko sme
se dvignili. Opekarna ie znova oživel?
i »Še tri urice, pa bodo zadane naloge
i za danes dosežene. Jutri nadaljujemo!
! Ko se je poslavljala žareča obla z zar^
i niimi žarki po Savinjski dolini in so
Mozirske planine, Ojstrica in Planjav-
i na zapadu tonile v lahki prosojni megli-
ci, fje prihupal izza ovinka Svetinov
avtomobil, da nas pobere. Zaslišala se je
i partizanska pesem. Utrujeni in vendar
zadovoljni obrazi so gledali iz avtomo-
bila. Roke, vajene pisalnega stroja,
svinčnika in peresnika, so postale v te-
ku dneva žuljave in utrujene. V srca
pa se je naselila lepa zavest, da poma-
gamo ustvarjati s svojim delom nekaj
velikega.
Dva dni dela... efekt 320 delovnih
ur, ki so jih opravili borci okraja OLO
Celje-okolica za pripravo milijona opek
za naše zadružne domove.
Mnogo truda so v preteklem letu vložili Celjani pri odstranjevanju ruševin,
toda še vedno je v mestu precej porušenega in čaka pridnih rok
Mladinska brigada
v tovarni perila je najboljša delovna skupina
V tovarni perila v Celju izdelajo vsak
dan nekaj tisoč komadov perila, so to
srajce, spodnje perilo itd. Večina de-
lavk, ki so zelo izurjene v delu na šival-
nih strojih, se nenehno trudi, da bi čim
več napravile, saj s tem zagotavljajo
redno preskrbo naših delavcev in kme-
tov s potrebnim perilom. Ce pogledamo
samo razmerje med produkcijo takoj po
osvoboditvi in sedanjo, vidimo, da je
za preko 100% višja. Toda brez napak
tudi tukaj ne gre. Večkrat katera iz-
med delavk zamudi. Stroj v tekočem
traku ni takoj zaseden in že so sitnosti,
delo ne gre kakor bi moralo. Pa spet
tam ena nikakor ne more obdržati za
sebe vseh mogočih novic, klepeta s
sodelavko, pri tem moti drugo in tretjo
pa je kar nekaj srajc manj. Pred časom
si nekatere delavke nikakor niso dale
dopovedati, da ne smejo jesti v obratu,
tudi ne med odmorom. Ostanki jestvin,
drobtinice in podobno so dali vse po-
goje, da so se zaredile miši, ki se pa niso
zadovoljile samo z drobtinicami, ampak
so se lotile tudi perila, ga obgrizle in
škode je bilo takoj dosti. Vse take ne-
pravilnosti so dale povod aktivnejšim
delavkam, da so razmišljale, kako bi
odpravile vse te napake.
Mladinke so prisluhnile vestem, da se
po tovarnah ustanavljajo mladinske bri-
gade, da so mladinci marsikje vzor vsem
ostalim delavcem, nenehno dvigajo pro-
dukcijo in odpravljajo napake.
To bi se dalo napraviti tudi pri nas,
so rekle — Črtaličeva Jožica, Seličeva,
pa Zupančeva Marta in še katera. Pri-
čele so sestavljati brigado, samo mla-
dinke, ki hočejo dobrovoljno stopiti, ta-
ke bodo gotovo dobre. 32 jih je bilo
treba in dobile so jih. Sedaj je pa bilo
vprašanje na katerem traku bo delala
brigada. V tovarni so namreč trije tra-
ki z enakim številom strojev in enakim
delom. Prvi in drugi trak imata dobre
stroje, tretji pa stare in tretji trak ni
nikoli dosegel ostalih dveh. Dosegel je
samo normo včasih jo je presegel kveč-
jemu za 5 ali 10%. Več mladink je se-
veda hotelo, da bi brigada delala na
prvem traku, da bi bil uspeh zasiguran.
Pa je rekla Orehkova Pepca, nikar tako,
pa se lotimo tretjega, da dokažemo, da
dobri delavci tudi na starih strojih lahko
dosti napravijo. In res 6. januarja 1948.
je bil prvi dan dela brigade. Vse so pre-
meniale stroje, nekatere še niso bile iz-
urjene, posebno ne na specialnih stro-
jih, pa so rekle, mogoče prvi dan ne bo-
mo dosegle norme? No, ta dan niso šle
takoj po delu domov, čakale so, da Zu-
pančeva Marta — komandant brigade,
vse prešteje in izračuna doseženi rezul-
tat. Kaj, 26% čez normo, na tem vedno
zadnjem tretjem traku in to prvi dan.
Ah, kako lepo je delati v brigadi, kjer
se vse enako trudimo, kjer pomagamo
ena drugi — da, prav v tem je moč ko-
lektiva.
Nekaj dni nato so dosegle že 44% čez
normo. Uspeh za uspehom, moramo jim
čestitati. Zelo rade povedo vsak dan,
koliko so pred ostalim dvema trakovo-
ma, pa tudi to, da starejše šivilje že go-
vorijo, da se ne bodo pustile, da bi jih
te mlade delavke, ki so komaj prišle k
strojem, kar tako devale v koš.
Obvezale smo se, pravi Zupančeva
Marta, da od mladink v brigadi ne bo
nobena neopravičeno izostala od dela,
da ne bo nobena jedla v obratu, da ne
bo nobena po nepotrebnem govorila,
vsaka čim bolj pazila na šivanke, poseb-
no pa skrbela za kvalitetno izdelavo.
Dobre obveze ste si zadale, sem jim
rekel, kako jih pa izpolnjujete? »Tamle
poglej, pa boš videl«. Na steni visi pre-
cej velik karton, na njem imena vseh
brigadirk, za imeni pa vse polno razno-
vrstnih znakov. Ne spoznam se na to,
pa mi brž pomaga. Glej, tale je naj-
boljša, ima največ rdečih kvadratov. Pre-
čitam, Golob Marica, za njo pride Bla-
žič Slava, pa Šutej Mara itd. Gledam na
celi poli samo en črn kvadrat, kaj pa ta
pomeni? Aha, saj imamo spodaj tolmač
znakov. Jedla je v obratu. Katera pa je
ta, ki se edina ni držala obveze. Toda
Marta mi takoj pokaže njeno zadržanje
nadaljnih dni. Črnemu kvadratu sta sle-
dila dva rdeča, to se pravi zelo vestna
pri delu. Od tega časa se je popravila
in je rekla, da ne bo imela nikoli več
črnega. Tako je tudi prav.
Rdeče pike — zamude pri delu. Prve
dni jih je bilo nekaj, sedaj jih ni več
Popravile so se pri tem, ko so se jim
vse ostale mladinke smejale in jih gra-
jale, da so jim pokvarile grafikon. Vse
štiri: Zabav Justika, Strašek Fani, Črta-
lič Jožica in Kresnik Ivanka imajo za
pikami takoj že dobre ocene.
Prav takle pregled bi z uspehom lahko
uporabljali marsikje po tovarnah. Za
nimanje je v tovarni perila veliko, sa
se skoraj vse tovarišice zbirajo okoli
njega, da vidijo, kako je ena ali druga
izvrševala obveze.
Nenehen trud za izboljšanje in pove-
čanje produkcije, prekrasni primeri po
žrtvovalnega dela, nam dajejo garancijo
da bo mladina, in tudi ostale delavke v
tovarni perica res storili kar bo v nji
hovib močeh, da bo naš>2 ljudstvo čirr
preje v zadostni meri preskrbl;eno r
potrebnim perilom. Mladinske brigad
ki se prav sedaj ustanavljajo še v ostali
naišh tovarnah pa se bodo od gornir
marsikaj lahko naučile.	Lojze.
V Medlogu bomo gradili
Petletni plan je postavil delovnim
množicam Jugoslavije važno nalogo —
dvigniti kmetijsko proizvodnjo na tisto
stopnjo, da bo lahko zadovoljila z živ-
ljenjskimi potrebščinami vse delovne
sloje ter v skladu z družbeno-ekonom-
skim razvojem odpravila stari način de-
la ter miselno zaostalost našega kmeta.
Osvobodilna fronta mesta Celja je že
pred volitvami v Mestni ljudski odbor
sklenila, da bo z vsemi svojimi silami
podprla akcijo za gradnjo zadružnega
doma v Medlogu. Na mnogoštevilnih
drobnih in masovnih sestankih so se ob-
ravnavali gospodarsko-politični proble-
mi naše vasi, ugotavljala se je potreba
po gradnji moderne stavbe na vasi, ki
bo postala materialna baza preobrazbe
našega kmetijstva. Na teh sestankih
smo lahko slišali tudi odklonilna mne-
nja, ki so pa izvirala predvsem iz ust
velikih kmetov, ki jim gradnja zadruž-
nega doma ni baš pri srcu. Nasprotno
pa se je velik del malih in srednjih
kmetov izjavil, da bo z vsemi razpo-
ložljivimi sredstvi podprl to koristno
akcijo. Z odobravanjem so sprejeli pri-
pravljenost sindikalnih, mladinskih in
AFŽ organizacij, ki so se obvezale ob
prostem času graditi zadružni dom.
Na zadnjem množičnem sestanku, ki
se je vršil 8. t. m. je bil predlagan
upravni odbor, ki ima nalogo, pripraviti
načrte, material ter delovno silo. Spre-
jet je bil sklep, da bo zadružni dom vse-
boval trgovino z magazinom, okrepče-
valnico, zbiralnico mleka, dom igre in
dela, dvorano za 400 ljudi s kabino za
filmsko aparaturo, sobo za zadružnike,
prostor za kmečke pridelke, 2 razreda
osnovne šole, sobo za OF, prostor za
poljedelske stroje ter stanovanje za hiš-
nika.
Mladinske organizacije mesta Celja
so sklenile, da bodo v nedeljo 15. t. m-
pričele dovažati na gradilišče opeko, ki
jo bodo pridobile iz ruševin. Zidarji
MLO so se obvezali napraviti 1200 ur za
zadružni dom, sindikalna podružnica
pleskarjev 700 ur, pečarji 131 ur, sindi-
kalna podružnica MLO 500 ur, ostale po-
družnice in množične organizacije pa še
pripravljajo svoje obveze.
Uspehi prostovolnjega dela
Štab prostovoljnih delovnih brigad
MOOF v Celju je v minulem letu začel
z delom meseca junija. 14592 prosto-
voljcev je opravilo v 7 mesecih 90.724
delovnih ur, tako da odpade na poedi-
nega prostovoljca četrt dneva oziroma
6 ur in 21 minut. Vrednost izvršenega
dela je znašala dinarjev 990.630, vred-
nost pridobljenega materiala pa din
79.300. V tem času je bilo izvršeno ze-
meljskih del 5538 kub m, planiranje
(cestna dela) 12.534 kvdr m, naloženo in
odpeljano:
ruševin 2.015 m3
kamenja 138 m3
peska 54 m3
prenešeno 79.962 opek, porušeno 264 m3,
zasuto jarkov 135 m3, itd.
Največ prostovoljne delovne sile je
bilo zaposlene pri odstranjevanju ruše-
vin (5386 delavcev z 17.991 delovnimi
urami), pri gradnji ceste Celje—Št. Pe-
ter (4295 delavcev z 18.550 delovnimi
urami), pri delih na bazenu (1477 de-
lavcev z 3.154 delovnimi urami) itd.
Pomanjkanje prevoznih sredstev je
večkrat oviralo in preprečevalo boljše
uspehe dela.
Najboljšo delovno brigado je imelo
v minulem letu področje Spodnja Hu-
dinja. 219 prostovoljcev tega terena je
opravilo 2.535 delovnih ur. Med poedin-
ci pa se je najbolj izkazal tovariš dr.
Tominšek Josip, vpokojeni zdravnik, ki
je kot osemdesetletnik opravil 205 de-
lovnih ur in bil za to na javnem zbo-
rovanju delovnih brigad, ob razdeljeva-
nju odlikovanj posebej pohvaljen.
Vsak prostovoljec, ki je opravil nad
200 delovnih ur, je prejel zlato, nad 100
delovnih ur srebrno, nad 50 delovnih
ur pa bronasto značko.
Zlatih značk je prejelo 23 prostovolj.,
srebrnih značk je « 7 prostovolj.,
bronastih značk je » 70 prostovolj.,
ZLATO ZNAČKO
ZA PROSTOVOLJNO DELO
pri pospravljanju ruševin so prejeli:
Tovariši: profesor Jug Karel, Kunej
Ferdo, Melavec Dane, Orel Avgust, Ce-
rar Martin, Hercog Dušan, tovarišica
Blažon Jožefina, Maček Tilka, Šribar
Marija, Plahutniik Amalija, AFŽ Dolgo
polje, Pogačar Vera in Skok Anton, LMS
Breg, tov. Aleksaner Kovač, MLO Ce-
lje, Batištuta Jože, MLO 8. skupina, dr.
Tominšek Josip, Center II.
Statistika in evidenca ni bila na vi-
šku. V Celju je skoraj vsaka sindikalna
podružnica imela svoje delovne obvez-
nosti, ki jih je deloma presegla, ni pa v
i obračunu izkazana, ker štabu podatki
! niso bili v postavljenem roku javljeni
itd. Žene so izvršile nešteto manjših
j del, katerih sploh niso nitoier beležili,
i Tudi tereni so z lastnimi obveznostmi
! izvedli številna dela. To so napake, ki
j jih moramo v letu 1948 popraviti in iz-
boljšati.
Dolžnost vsakega Celjana je, da bo
letos pomagal in prispeval v svojem
prostem času z delom pri sprejetih ob-
veznostih. Obveznosti Celja za tekoče
leto so realne, potrudili se bomo in jih
presegli. Od nas je odvisno, da s svojim
delom zagotovimo dosego tistih dobrin,
ki nam prinašajo neposredne koristi.
Su. au 4
CELJSKI TEDNIK
Leto I. — Stev. j
Učenci v gospodarstvu naša posebna skrb
Za pravilno in pravočasno izpolnitev
našega petletnega plana so in bodo na-
šemu gospodarstvu nujno potrebni ved-
no novi kadri, katerih sposobnost in za-
vest bo odgovarjala našemu gospodar-
skemu razvoju. Zato ni danes naš cilj
povprečno usposobiti čim večje število
ijudii, nego moramo skrbeti za to, da bo-
mo usposobili zadostno število sposob-
nih, predanih delavcev, ki bodo sposob-
na graditelji našega napredka v vseh
panogah našega gospodarstva.
Zato imajo danes učenci v gospodar-
stvu, odnosno najrazličnejših panog go-
spodarstva, zelo važno vlogo. Tega se
zavedamo vsi, posebno pa še ko vidimo,
da naša ljudska oblast daje vso podporo
za čim hitrejšo in čim popolnejšo vzgo-
jo učencem v gospodarstvu.
Danes v naši ljudski državi je položaj
učenca v gospodarstvu bistveno spreme-
njen v pnimeri s preteklostjo. Vajenec
ni več predmet izkoriščanja, vaijenec ni
zato v uku, da bi prebil v trpljenju tri
leta svoje življenjske dobe, nego zato,
da bo po končani učni dobi čim več lah-
ko doprinesel skupnosti, našemu kolek-
tivnemu gospodarstvu.
Po statističnih podatkih ugotavljamo,
da znaša število učencev v vseh treh
sektorjih gospodarstva nad 800. Od tega
odpade 83% na državni, 2% na zadruž-
ni in 15% na privatni sektor gospodar-
stva. Zelo veliko število učencev odpade
na kovinarsko in zidarsko stroko, torej
v panoge gospodarske dejavnosti, ki so
najvažnejše v našem petletnem načrtu.
Važno Ije poudariti dejstvo, da se je z
novim zakonom o učencih v gospodar-
stvu tudi spremenilo in prilagodilo pri-
likam trajanje učne dobe, ki je v prete-
klosti bila nepravilno odmerjena. S tem
Ije omogočeno, da bo naše gospodarstvo
dobilo čim prej čim več novih, sposob-
nih kvalificiranih delavcev, ki so vsem
gospodarskim panogam nujno potrebni.
Pa ne samo na strokovnem, nego tudi
na ostalih poljih udejstvovanja bodo
učenci v gospodarstvu postali res stro-
kovnjaki. Vajenec ne stoji samo za stro-
jem, ne meša samo malte, ne prenaša
samo vreč, ne pometa samo delovne
prostore, vajenec obiskuje tudi šolo, te-
čaje, kjer bo dobil tudi vso teoretično
izobrazbo in vse potrebno znanje, ki ga
bo potreboval ne samo pri izvrševanju
svojega poklica, nego tudi pri uvajanju
novih kadrov.
Učenci sami se v mnogih primerih za-
vedajo važnosti pravilne vzgoje in čim
prejšnje usposobitve. Tako se je na pri-
mer na iniciativo učencev samih pričel
trimesečni strnjeni pouk za kovinarske
učence. Pri tem ije treba poudariti zani-
manje učencev Božiča Vladota in Praz-
nika Danijela, ki sta v to vložila največ
truda in nista vkljub težavam, na katere
sta naletela, odnehala, vse do pričetka
strnjenega pouka.
Tako v pretežni večini učenci pravil-
no pojmutjejo važnost teoretičnega po-
uka. Na drugi strani pa imamo zopet
učence, ki se važnosti tega ne zavedajo,
odnosno jim posamezni mojstri prepre-
čujejo z raznimi izgovori, da šole ne
obiskujejo redno. Tako je n. pr. vajenka
pri frizerju Bizijaku Ivanu v Mariborski
ulici tov. Tajnšek Silva izostala od po-
uka 41 neopravičenih ur, mizarski vaje-
nec Kot Milan, ki se uči mizarske obrti
pri Vinku Grilu, Mariborska c. 32 je pa
po svoji malomarnosti izostal od pouka
49 neopravičenih ur. To vsekakor kaže,
kako nepravilen odnos imajo posamez-
niki do dvtiga našega kadra. Seveda bo-
do vsi taki primeri energično kaznovani.
Za dvig trgovskega kadra ije bil orga-
niziran v Celju tečaj za prodajalce od-
nosno trgovske pomočnike, katerega v
pretežni meni sestavljajo trgovski va-
jenci. S strnjenim šestmesečnim teore-
tičnim poukom in šestmesečno prakso
bo vsem tem omogočeno, da se bodo tr-
govske stroke izučili v enem letu, kar je
zopet dokaz truda ljudske oblasti za čim
hitrejša dvig kadrov.
Ko se že govori o učencih v gospodar-
stvu, je treba pripomniti, da marsika-
teri mojster še ne pojmuje pravic učen-
cev v gospodarstvu in je mnenja, da je
vajenec še vedno predmet izkoriščanja
in objekt, nad katerim lahko znaša svo-
jo jezo. Tako je mizarski mojster No-
vak Jakob, Ipavčeva ulica, že drugič su-
rovo pretepel vajenca tov. Olenšak Lud-
vika. V jeseni 1945 ga je vrgel na tla in
ga nasuval z nogami, dne 7. januarja
1948 ga je zopet trikrat močno udaril
po glavi. Za dejanje je bil seveda že ka-
znovan.
Še več podobnih primerov je, kar
nam nazorno kaže, da moramo tako pra-
kso s strani posameznih mojstrov nujno
odpraviti in pri tem uporabiti vse po-
trebne mere.
Zaradi važnosti pravilne vzgoje učen-
cev v gospodarstvu je naša oblast izda-
la zakon, ki točno predvideva, da mora
vsako podjetje, ki zaposluje nad dvaj-
set vajencev, postaviti svoj »dom učen-
cev v gospodarstvu«. Tako bo učencem
omogočena pravilna vzgoja in čim bolj-
ša usposobitev na eni strani, na drugi
strani jim bo pa dana tudi možnost raz-
vedrila in udejstvovanja na vseh ostalih
poljih delovanlja, kot kulturnem, pro-
svetnem, fizkulturnem itd.
Za podjetja, ki imajo manj kot dvaj-
set učencev v gospodarstvu, predvsem
pa za podjetja lokalnega značaja, je
predviden centralni dom za učence v
gospodarstvu, ki ga bo zgradil MLO.
Iz vsega tega je razvidno, koliko se
trudi ljudska oblast za čim hitrejši dvig
naših strokovnih kadrov, na drugi stra-
ni pa vidimo še nepravilno pojmovanje
odnosov do dela, kar moramo čim hitre-
je odpraviti.	U-k
Vajencem!
V tem »Tedniku« bomo tudi za vas
prihranili majhen kotiček, da bomo na-
pisali vse tisto, kar vas, kot bodoče
strokovnjake, pomočnike pri izvedbi na-
še petletke, najbolj zanima. Pomenili
se bomo o vaši vzgoji v delavnicah, v
šoli, o vašem življenju, o pomočniških
izpitih, o vašem sodelovanju v mladin-
skih organizacijah pri gradnji zadružnih
domov, skratka o vseh današnjih, za vas
potrebnih in koristnih stvareh.
To nalogo pa bomo dobro izpolnili le
tedaj, če nam boste tudi vi pomagali.
Sporočiti nam morate vaše želje in vpra-
šanja, opisati nam morate vaše težave in
uspehe pri delu in učenju, kratko rečeno
z vašimi dopisi vas bomo spoznali in
vam lahko tudi pomagali.
Uredništvo
Tovarna tehtnic
izboljšuje proizvode
Tovarna tehtnic v Celju izdeluje ra-
zen tehtnic, namenjenih za široko po-
trošnjo, tudi razne tipe mostnih in va-
gonskih tehtnic. Obenem z graditvijo
novih železnic in tovarn se je povečala
potreba po tehtnicah in je bil proizvod-
ni plan za leto 1947. v primerjavi z le-
tom 1939. za 120% višji. V preteklem
letu so bile pri izpolnitvi proizvodnih
nalog v glavnem težave pri materialu.
Za naše izdelke potrebujemo namreč
material najrazličnejših dimenzij. Tako
se n. pr. sestoji decimalna tehtnica iz
25 različnih dimenzij železa ne računa-
joč tu špecijalno jeklo za nože in ležaje.
Bile so še razne druge težkoče, kot po-
manjkanje električne energije v zadnjih
mesecih, vendar pa je delovni kolektiv
dosegel proizvodni plan v letu 1947.
139%, Ta visok odstotek presežka v
preteklem letu nam daje jamstvo, da bo
znatno višji proizvodni plan tudi v dru-
gem letu petletke vsaj dosežen, če že ne
prekoračen. Zaenkrat imamo še težave,
vendar pa si pomagamo na razne na-
čine, da produkcija ne bi zaostala. Tako
smo sedaj pri seriji vagonetskih tehtnic,
gotov sestavni del, ki nam ga sicer do-
bavlja železarna kot odlitek, izdelali
sami iz nosilcev — deloma tudi iz od-
padkov, vendar pa izdelek pri tem ne
trpi na kvaliteti. V delu je tudi izgoto-
vitev 40tonske kombinirane tehtnice, ki
se bo lahko uporabljala za tehtanje vo-
zov ozkotirne in normalnotirne želez-
nice ter avtomobilov. V glavnem so bile
januarja v teku priprave štanc in oro-
dij ter izdelovali tisti sestavni deli teht-
nic, za katere imamo material na raz-
polago. V letošnjem letu bomo izven
plana izgotovili tudi tehtnice za silose
in je pripravljanje načrtov zanje že v
teku.
Preskrba mesta Celja
Letošnja mila zima v veliki meri omo-
goča tudi kmetovalcem vnovčevanje nji-
hovih pridelkov. Zato je letos celjski trg
neprimerno boljše založen kot v zadnjih
zimskih sezonah. Razen zelen;ave in sad-
ja so naprodaj večje količine jajc, katerim
je padla cena že na 5 din. Skoraj vsako-
dnevno je na trgu tudi kmečki sir, sme-
tana, često tudi surovo maslo. Jabolka so
naprodaj neprestano od jeseni, sedanja
ccna se suče okrog 15 din za kilogram.
Od časa do časa so v prodaji tudi prosti
viški mesa, predvsem svinjskega, katere-
ga prinesejo iz sosednjih republik. Zlasti
mnogo mesnih izdelkov je bilo na trgu v
decembru. Isti prodajalci nudijo tudi
mast po 240 do 280 din za kg. Celjani na
prostem trgu kupijo povprečno 50 kg
masti dnevno. Razen malih potrošnikov
kupujejo na trgu živila razne menze in
gostilne, ki jih često preplačujejo in tako
zavirajo hitrejše padanje cen.
Tudi mestno podjetje z zelenjavo oskr-
buje svoje potrošnike boljše kot preteklo
zimo. Že sedaj je razen druge zelenjave
naprodaj novo korenje, karfijola in zim-
ska salata. Mlekopromet pa daje na trg
vedno več mleka v prosto prodajo po
10 dinarjev za liter.
Medtem, ko imajo Celjani na prostem
trgu že lepo izbiro, je preskrba z racioni-
ranimi živili v mesecu januarju pokazala
nepričakovane hibe v pravočasni dobavi
sladkorja, mila in maščob. Tako so po-
trošniki prejeli sladkor v sredini meseca,
maščobe pa šele v drugi polovici. Zastoj
je nastal vsled sprememb v distribuciji
kontingentov, ki se bodo dodoljevali od-
slej okrajnim trgovskim podjetjem na
podlagi sklenjenih pogodb neposredno od
producentov. Zastopniki državnega sek-
torja in privatniki so sklenili pogodbe že
15 t. m. Istočasno so končale sklepanje
tudi uprave industrijskih magazinov in
potrošniških zadrug. Nov način razdelje-
vanja blaga pomeni velik korak naprej k
vzornemu poslovanju trgovine in preskr-
be, ki je zelo važen činiteij pri uspešni
vseljudski borbi za plan.
Za ustanove, ki odgovarjajo za preskr-
bo prebivalstva Celja je trenutno najbolj
pereče vprašanje nabave mesa. Pomanj-
kanje mesa je zlasti občutno, odkar je za-
dostil oddaji okraj Celje-okolica, od ka-
terega je dobilo Celje 90% vsega kontin-
genta. Celje-okolica dobavlja meso sedaj
po planu drugim okrajem. Dejstvo, da
oddajajo kmetje v zakol mlado živino,
kaže relativno nizko stanje živine. Klanje
mladih goved pa lahko zelo slabo vpliva
na razvoj naše živinoreje. Spričo tega bo-
do morali odgovorni organi za preskrbo
kriti potrebe po mesu s kuretnino in ri-
bami.
Delovni kolektiv tkalnice hlačevine
bo izpolni! sprejete obveznosti v prvomajskem tekmovanju
Po precej dolgem pripravljanju smo
tudi v naši tovarni pričeli z uvajanjem
več statvenega sistema dela. Najpreje
v enem delu tovarne, na štiri široke
statve, v mesecu februarju pa v obratu
A na pet in šest statev.
Kakor marsikje, ko se uvajajo novi,
boljši načini dela in se večina delavcev
trudi, da bi čimbolj zvišala produkcijo,
je bilo tudi pri nas nekaj prišepetoval-
cev, češ da je tako delo nemogoče. To-
da taki ostajajo osamljeni, in vsi pošteni
delavci spoznavajo v njih ljudi, ki jim
ni do hitrega dviga splošnega blagosta-
nja pri nas in jim ni do tega, da bi
bilo naše ljudstvo čimpreje preskrbljeno
z vsem potrebnim.
Delavke pa, ki so začele delati na pet
ali šest statev, pa nam povedo, da bodo
edino na ta način res lahko dobro iz-
koristile ves delovni čas. Najboljše med
temi, udarnice tov. Kristanšek Ana in
Šorn Bronka sta svetel vzgled požrtvo-
valnosti in truda pri uvajanju novega
načina dela. Njuni uspehi so odlični in
sta s svojim delom dokazali kako ne-
opravičeno je nerganje nekaterih
V tovarni, poleg več statvenega si-
stema uvajamo sedaj mladinske delovne
brigade, ki bodo začele te dni z delom.
To bo spet način s katerim bomo še po-
spešili izvajanje planskih nalog. Imamo
pa tudi večje brigade, katerih voditelji
so mojstri po svojih odelenjih. Tekmo-
vanje med temi brigadami ne bo samo
dvignilo produkcije in izboljšalo kva-
litete dela pač pa bo tudi razživelo
kulturno-prosvetno delovanje in pa fiz-
kulturo.
Delovni kolektiv naše tovarne si je
zadal na masovnem sestanku več obvez-
nosti v okviru prvomajskega tekmova-
nja in ko pravkar pristopamo k izpolnje-
vanju istih se zavedamo, da je izvedba
teh obvez stvar časti našega kolektiva.
Cnlkar
Z materialno pomočjo herojskemu grškemu narodu
podpiramo njegovo pravično borbo!
Leto I. — Štev. 1
CELJSKI TEDNIK
Stran 5
Preskrba industrijskega delavstva
Delavci v celjski industriji so v mi-
nulem letu vložili vse svoje sile v delo
za izvedbo plana, zaradi česar so dosegli
v proizvodnji uspehe, ki predstavljajo
za vsako podjetje posebej novo, veliko
delovno zmago. Vse tovarne so delale z
maksimalnimi kapacitetami. Delavci so
prisilili stroje k najvišji storilnosti, z
neprestanim izpopolnjevanjem in iz-
najdbami so izboljševali kvaliteto pro-
izvodov in začeli z izdelovanjem izdel-
kov, ki se pred tem sploh niso izdelo-
vali' v Jugoslaviji. Pod vodstvom svojih
sindikalnih podružnic, ki so jih pra-
vilno usmerjale, so delovni kolektivi iz-
polnili svoje letne proizvodne plane
pravočasno, mnogi pa tudi več mesecev
pred rokom, n. pr. Tovarna eteričnih olij,
tovarna tehtnic, tovarna barv in tovarna
sadnih sokov.
Uprave podjetij so iz svojih fondov
dajale priznanje delavstvu v obliki de-
narnih nagrad, predvsem pa so streme-
le za tem, da čimvišje dvignejo stopnjo
njegovega življenjskega standarta. Da
bi zavarovali delavce pred raznimi iz-
koriščevalci in jim zagotovili zadostno
in ceneno prehrano, so začele uprave
celjskih tovarn z ustanavljanjem last-
nih menz.
Prva je dala pobudo za to uprava To-
varne sadnih sokov, ki je s pomočjo
MLO ustanovila menzo že marca 1946.
Vsak delavec je od začetka prispeval od
svoje živilske karte 20 dkg maščob in
2,50 kg moke. Ostalo pa so krili iz last-
nega pridelka, iz prispevkom mestnega
odseka za preskrbo in z nakupom pro-
stih viškov. Ob nakupih blaga je sicer
uprava vedno reševala finančno vpraša-
nje, vendar samo s posojili, kajti kuhi-
nja se je ob koncu leta vzdrževala že
▼ lastni režiji.
Od ustanovitve menze do danes je na-
raslo število abonentov v tovarni sad-
nih sokov za trikrat, letos pa predvide-
va jo porast za 50%.
Vodstvo menze se trudi, da pripravi
delavcem čim boljšo hrano. V ta namen
so V tovarni sadnih sokov zredili letno
po dva težka prašiča iz odpadkov hra-
nil. Tovarniškemu ekonomatu je pri-
padalo do nedavnega le 98 arov zemlje,
kjer so pridelali letno 3000 kg krom-
pirja, 600 kg zelja, koruze, fižola in ne-
kaj povrtnine, kar pa ni zadostovalo za
potrebe kuhinje. Mnogo večje področje
za pridelovanje živil v korist svojih de-
lavcev je dobila tovarna z dodelitvijo
ekonomije z gospodarskim in stanovanj-
skim poslopjem in nljivami v izmeri
4 in pol hektarjev. Tovarniški ekonom-
ski delavci so že pričeli z globokim
zimskim oranjem, pripravili hlevska in
umetna gnojila ter uredili tople grede
v izmeri 18 ms. Z letošnjim pridelkom
na ekonomiji bodo lahko krili vse po-
trebe menze, predvidoma tudi potrebe
vsega delavstva tovarne.
V	minuli jeseni je uredila menzo svo-
jim delavcem tudi Cinkarna. Prostori se
nahajajo v nekdanji gostilni blizu to-
varne, spomladi pa se bo menza prese-
lila v novo moderno poslopje, ki se gra-
di v sklopu obrata. Menzo oskrbuje z
živili lasten industrijski magazin, ostalo
pa kupujejo na prostem trgu. Število
abonentov bo v tem mesecu doseglo ti-
sto višino, ki je potrebna za uspešno
obratovanje. Delavci Cinkarne so s hra-
no zadovoljni. Vsekakor bo tudi tu vpli-
vala na izboljšanije prehrane dodelitev
ekonomije, s čemer je znatno zrasla go-
spodarska moč delovnega kolektiva. Po-
sestvo v izmeri 22 ha bo krilo vse po-
trebe menze in deloma tudi vsega de-
lavstva Ginkarne. Posestvo je primerno
za gojitev živinoreje. Vrtnarji in delavci
so že pričeli s pripravami za spomla-
dansko setev.
V	cinkarniški menzi se hranijo tudi
delavci Tovarne kemičnih izdelkov, ki
je v minulem letu osnovala svojo men-
zo, pa jo Ije pozneje zaradi premajhnega
števila abonentov opustila. Delavci v tej
tovarni se hranijo pretežno vsi pri svo-
jih družinah, ker stanujejo v bližini to-
varne. Vsi, ki so zaposleni pri delu, ki
bi utegnilo kvarno vplivati na zdravje
delavca, prejmejo dnevno 10 dkg slanine
ali mleko za okrepčilo. Z živili pa jih
oskrbuje lasten industrijski magazin, ki
posluje že od avgusta 1947. Ker so imeli
delavci težave s popravili čevljev, ki
zaradi dela z raznimi kislinami terjajo
česta popravila, so ustanovili v tovarni
lastno delavnico. Samoiniciativno so re-
šili tudi vprašanje preskrbe z drvmi, ta-
ko da so iztrebili les v gozdovih, katere
izkorišča tovarna strojil v Majšperku.
S tem niso le oskrbeli svoje delavstvo s
cenenim gorivom, temveč so napravili
delovno uslugo tovarni v Majšperku.
Najnovejša delavska menza je last to-
varne emajlirane posode. Obratovati je
pričela 17. t. m. 2e prve dni se hrani v
njej okrog 100 delavcev. Tudi ta menza
ima lepe perspektive za uspešno obra-
tovanje, saj se bo koristila z 22 ha ob-
sežnim posestvom, h kateremu pripada
tudi ribnik, ki bo po obnovitvi zalagal
menzo tudi z ribami. Potrebno pa bo, za
popolno obnovo ekonomije še mnogo
dela in investicij. Da bo prehrana de-
lavstva že letos zagotovljena, je tovar-
na naijela večje površine orne zemlje,
kjer bodo pridelali okrog 6 vagonov
krompirja in drugih pridelkov.
V veliko pomoč je menzi industrijski
magazin tovarne, ki je minuli teden
sklenil pogodbe za nabavo živil in osta-
lega blaga za prvo četrtletje direktno z
proizvodnimi podjetji. S tem bodo po-
trošniki prišli hitreje in ceneje do pri-
padajočih živilskih potrebščin.
Magazin ima dobro vodstvo in naku-
povalce, zaradi česar ima za svoje od-
jemalce vedno na zalogi razna živila iz
prostih viškov. Iz racioniranih kontin-
gentov je prodal v tem mesecu cca. 15
tisoč kg moke in 1.600 kg masti. Pod-
jetje ni defioitno, pač pa ima premajhen
razpoložljivi kredit, ki ni višji kot za
tovarno kemičnih izdelkov, ki pa ima
samo tretjino delavstva v primeri s to-
varno emajlirane posode.
Letos je ustanovljen tudi industrijski
magazin v Tovarni hlačevine, za kate-
rega se je delavstvo vztrajno borilo z
bivšim upravnikom. Ustanovitev maga-
zina so vsi toplo pozdravili in bodo po-
magali upravi tovarne, da jim čim prej
uredi tudi lastno menzo. Pri tem jam bo
nudila tudi vso pomoč inšpekcija dela,
ki skrbi, da uprave podjetij izvršujejo
svoje obveznosti napram delavcem in
vodi tedenski pregled o poslovanju de-
lavskih menz in obratov.
Več skrbi gradnji stanovanjskih zgradb!
Da je v Celju težko dobiti stanovanje, ;
vemo prav dobro, posebno pa tisti, ki j
ga je v zadnjem času iskal ali ga še
išče. Več nepravilnosti o gradnji stano-
vanj v Celju je bilo že obravnavanih v i
republikanskem časopisju in mislim, da
bo to že nekoliko pomagalo.
Zgradba v Cinkarni v kateri so kopal-
nice, sindikalna soba in čitalnica.
Take probleme pa bomo rešili tudi
na ta način, da bodo tovarne same po-
skrbele za stanovanja svojih delavcev.
Nekaj tovarn je pristopilo k temu pre-
teklo leto in bo lahko več prosilcev že
kmalu vseljenih. Tako gradi pravkar to-
varna emajlirane posode več stavb. Tu
bodo udobna, svetla stanovanja, kakr-
šna naš delavec, ki daje vse sile za
skupnost tudi zasluži.
Tudi tkalnica hlačevine je že zgra-
dila eno stavbo v kateri bo uredila 6
lepih stanovanj.
Pravtako je Cinkarna zgradila pre-
teklo leto moderno stanovanjsko hišo, za
vnaprej pa ima predvidenih v načrtu
gradnje še več takih zgradb.
Cinkarna je tudi poskrbela za ure-
ditev higijenskih razmer v sami tovarni.
Tako je bil že predan svojemu namenu
del kopalnic v tovarni, a drugi del se
dovršuje.
Takile primeri so že lepi, toda vseeno
so še redki in bo treba posvetiti še več
skrbi preskrbi našega delavstva s stano-
vanji.
Modema stanovanjska zgradba katero
je zgradla tovarna Cinkarne za svoje
delavce
Žene mesta Celja so zborovale
Dne 10. februarja 1948. se je v mali
dvorani Doma OF vršil plenum AF2
Celje-mesto. Z izredno lepo udeležbo so
aktivistke Celja dokazale, da pravilno
pojmujejo velike naloge, ki jih stavlja na
žene II. kongres Antifašistične fronte
žena in ki jih je nakazal v svojem govoru
tovariš maršal Tito.
Po referatu sekretarja OF tov. Klariča
o političnem položaju in po leferatu se-
kretarke AFŽ tov. Počekaj Marice o po-
teku in sklepih II. kongresa v Beogradu,
so se žene živo oglašale k debati Po-
stavile so si konkretne naloge in raz-
pravljale o tem, kako bodo te naloge
sprovajale. Predvsem so v debati poudar-
jale važnost vključitve vseh žena v delo
za izgradnjo domovine. S tem v zvezi so
iskale primernih oblik, kako bi zaktivi-
zirale sleherno ženo okraja, da bi sode-
lovale v prostovoljnem delu pri gradnji
kulturno-prosvetnega doma v Gaberju,
Zadružnega doma v Medlogu, pri odstra-
njevanju ruševin in pri ureditvi prepo-
trebnega igrališča za naše najmlajše. Na
svojih masovnih sestankih bodo žene s
tem v zvezi prevzele konkretne obveze.
Nadalje so polagale veliko važnost na
pravilno vzgojo otrok in so s tem v zve-
zi reševale vprašanje o pomoči vzgojnim
domovom v Celju.
Posebno toplo so žene pozdravile
predlog za pomoč borbenemu grškemu
narodu.
Končno sta bili sprejeti resoluciji to-
varišu predsedniku vlade Mihi Marinku
in Centralnemu odboru AF2.
Jerin Stana
V	dečjih jaslih
Toliko sem že slišal govoriti o celjskik
jaslih in o velikih naporih, ki jih je ime-
la naša ljudska oblast in naše masovne
organizacije pri njihovi ustanovitvi. Skle-
nil sem, da si jih ogledam in da vidim
naše malčke, katerih mamice so zapos-
lene v produkciji, v njihovem domovanju.
2e takoj prvi pogled na stavbo, v ka-
teri prebivajo, mi je dal čutiti, da Je
bilo treba res velikih naporov in dobre
volje, da so iz hiše, ki je bila še do ne-
davna napol zanemarjena razvalina, na-
stale jasli.
Po vljudnem sprejemu pri upravi, sem
si želel ogledati otroke. Bilo mi je brez
pridržavanja dovoljeno.
V	jaslih je sedaj 12 dojenčkov do ene-
ga leta in 5 otrok od 2 do 3 let.
Po snažnih hodnikih sem prišel v prvo
sobo v visokem pritličju, kjer so nasta-
njeni otroci do dveh let. Otroci so bili
pod nadzorstvom negovalke baš pri svo-
jem najtežjem delu — pri igranju — pa
se niso dali kaj motiti. Najbolj razigran
je bil Marjan, ki je kaj rad ponagajal mali
Darinki, hoteč ji oteti punčko, katero
je z veliko ljubeznijo spravljala spat.
Vendar med njima ni bilo krega, malo se
je našobila in skrbno dokončala svoje za-
četo delo. Napravila je tako, kot je vide-
la pri sestrah negovalkah, ko spravljajo
spat dojenčke. Marjan pa, zavedajoč se
svoje moške dolžnosti, gradi iz kock
novo tovarno. Slišal je, da tudi njegov
oče dela v tovarni in zato se mu zdi
najpametnejše, da jo čimprej zgradi,
kjer bo tudi on delal ko doraste.
V	svetli jedilnici pri majhnih mizicah
jedo petkrat na dan izdatno hrano, ka-
kršna je njihovim želodčkom najokus-
nejša. Da je to res, se že vidi iz tega,
ker so vsi lepo okrogli v lička in zredili
so se že tudi.
K dojenčkom v prvo nadstropje sem
prišel baš, ko so bili pripravljeni za spa-
nje. Najedli so se že in tudi napravljeni
so že bili v posebne oblekce, katere ima-
jo samo za v posteljo. Tudi dojenčki so
se že priučili redu, ki vlada v jaslih, ker
ni bilo nobenega joka, ko so jih sestre
negovalke polagale v čiste posteljce,
Mala Cvetka, prej, ko je dobivala
zobke, je bila nekoliko sitna, je že le-
žala, Naenkrat pa je začutila potrebo, da
pogleda če se je že vse z vsemi njenimi
prijateljicami in prijatelji napravilo v
redu. Prijela se je za ograjo posteljice
in z veščimi očmi gledala okrog sebe, če
slučajno ne bi opazila kje kake nepra-
vilnosti. Ko ni opazila nič, je bila zado-
voljna in se s pomočjo sestre negovalke
zopet vlegla in zaspala.
Dojenčki se hranijo šestkrat na dan,
po večini z mlečno hrano, malo večji pa
že z dobro pripravljeno hrano, ki odgo-
varja njihovemu organizmu.
Odšel sem. Ko sem zapuščal jasli, sem
v svoji notranjosti občutil globoko za-
hvalo naši ljudski oblasti, ki res s toli-
kimi napori in voljo ustanavlja tako po-
trebne ustanove.
Videl sem, da so današnje take in slič-
ne ustanove povsem drugačne od biv-
ših dečjih domov, v katerih so imeli za-
točišča samo otroci bogatih starišev, če
pa so bili v njih otroci tudi brez starišev,
je bila razlika v postopku z njimi in tudi
v hrani. Danes tega ni več ...
Kakor o vsem, kar je danes našega,
klevetajo naši nasprotniki tudi take
ustanove, hoteč pri stariših omajati za-
Rečem samo eno: »Vsakdo naj gre tja
in naj se sam prepriča!«	B. V.
Z uresničevanjem nalog,
ki joh je postavil II. kon-
gres AFŽ se bomo žene
najboljše pripravile na
mednarodni dan žena!
Su. au 6
CELJSKI TEDNIK
Leto I. — Stev. j
Uspehi na naših šolah ob zaključku I. polletja
Kakor so tovarne in podjetja ob za-
ključku prvega leta petletke ugotovile
uspehe in neuspehe svojega dela, tako
so prosvetni delavci skupno z dijaki in
učenci ob zaključku prvega pollet{ja
ugotovili, koliko so oni soustvarjal^ ko-
liko so pripomogli v velikem delovnem
poletu pri graditvi socialistične družbe.
Če ugotavljamo delo na gimnazijah,
vidimo velik porast od lanskega leta.
Medtem ko je bilo lani dijakov s pozi>-
tivnimi ocenami 65%, se je letos dvignil
preko 6%.
Da je rezultat dela na gimnazijah ta-
ko dober, je pripisovati' to predvsem
živahnemAi medrazrednemu tekmova-
nju, nadalJje tekmovanju med četvor-
kami in petorkami v razredih samih in
vztrajnemu delu mladinske organizaci-
je. Seveda pa je k temu delno pripomo-
glo novo redovanje z oceno zadostno.
Zanimivo je, da so na I. gimnaziji na
prvem mestu sedmi razredi, iz katerih
je bilo na progi Šamac—Sarajevo naj-
več dijakov. Med temi se zlasti odlikuje
7c razred, ki ima 14 dijakov s proge,
med njimi 6 udarnikov, ki so prinesli
ustvarjajoči duh s proge v učilnice.
Naša I. gimnazija se je s svojim uč-
nim uspehom uvrstila na drugo mesto
med popolnimi gimnazijami v Slove-
niji. Pred njo je le ena izmed ljubljan-
skih gimnazilj dosegla 73.78 % pozitivnih
ocen.
Osnovna šola, ki je temelj za vso na-
daljnjo izobrazbo najširšemu kadru, je
v prvem polletju najstrožje ocenila šol-
ski uspeh. Odličnjakov je zato le 17%,
z negativnimi ocenami pa 13%. Šolski
obisk znaša v povprečju 90% in je do-
segel to višino tudi zaradi tega, ker je
MLO dal za obleko revnim učencem din
62.620.— in vrh tega še 12.000 din šti-
pendij. Izdano pa je bilo šolarjem tudi
563 nakaznic za nakup čevljev.
Učenci, ki so oskrbljeni v dijaškem
domu in v Domu igre in dela, so v na-
predku znatno boljši kakor pa otroci, ki
niso deležni te dobrote.
Že po tem kratkem pregledu je mo-
goče ugotoviti, da je naša mladina ka-
kor tudi učiteljski oz. profesorski zbor
izp >lnil dane obljube maršalu Titu in
se vztrajno pripravljal na delo za boljšo
bodočnost.
Naloge kulturno-prosvetnih aktivov v pomladanskem obdobju
Po svojem območju je Celje trefje me
sto Slovenije. Središče z močnim indu
sti ijskim in deloma kmečkim okoljem je
bistvena slika našega mesta. Neposredno
lega gledišča bi morale izhjpii tudi
oblike kult. prosvetnega dela pri nas.
V bodočih mesecih so pred vsemi ljud-
sko prosv. sveti, Kult. umetniškimi dru-
štvi in množičnimi organizacijami v zvezi
z mnogimi obletnicami, ki jih proslavlja-
mo prav v teh pomladnih mesecih, mno-
ge naloge.
Kljub temu, da v tretjem letu svobode
poznamo že dobro Prešernov teden, ki je
že za nami, 23. feb. dan RA, 8. marec,
dan žena, 27. marec, dan prvega skup-
nega upora jug. narodov proti osi Rim—
Berlin, 27. april, dan ustanovitve OF in
1. maj, vendarle čakajo še skoro redno
le na direktive na pobude glede pro-
gramov. Ker načrtno ne pristopamo k
delu, je navadno tako, da teden pred
proslavo z neumestno hitrico pripravimo
program, ki ni dostojen niti ljudi, ki ga
pripravljajo še manj dneva, ki ga pro-
slavljamo. Ni čudno, da je čutiti potem
idejno in organizacijsko nepripravljenost,
ki potem ni vredna niti truda, ki so ga
izvajalci vložili vanj. Tako je neka sin-
dikalna podružnica v Celju za Prešernov
teden dala na program tudi recitacijo
»Soči«, najbrže, ker jo je nekdo že znal
in je bil program s tem pač izpolnjen, ne
glede na to, da za Prešernovo proslavo
ta pesem pač ne sodi. To le za en pri-
mer od drugih.
Mnogi gledajo v kult. prosvetnem delu
enoletnico — rastlino, ki naj rodi nepo-
sredno po enkratnem trudu. Sadovi na-
tančnega, idejno temeljito pripravljenega
in načrtnega dela, bodo nedvomno vidni
šele po nekaj letih, sedaj pa bodo do-
bro pripravljene prireditve vzgajale gle-
dalce in prireditelje.
V zvezi s tem je nujno, da pristopimo
že sedaj k pripravi programov, in sicer
za vse navedene proslave. Zadosten čas
priprav je najtrdnejša garancija za si-
gurnost nastopov, zlasti če pomislimo, da
je večina nastopajočih iz vrst tovarišev,
ki jim je dosedaj bilo kult. udejstvova-
nje nedostopno. Za primer navajamo sin-
dikalno podružnico gostinskih uslužben-
cev, ki je kljub temu, da so njeni člani
zaposleni v 12 različnih podjetjih in da
je deloven čas tako dolg in naporen in
še kljub temu, da so vse do naših dni
bili le »natakarji« — raja... danes pa
ti ljudje, čeprav večina prvič, pogumno
in še dostojno proslavljajo Prešernov
dan, pač zato, ker so vadili dovolj dolgo
in vztrajno.
Zato naj ljudsko prosv. sveti — kult.
umet. društva in množične organizacije
preje prično pripravljati programe za pro-
slave važnih obletnic, da upoštevajo pri
tem množična mnenja svojih članov in da
pristopajo k tem nalogam vztrajno in z
zavestjo, da je ljudsko prosvetno delo
važen temelj preobrazbe naših ljudi, —
borbe za srečno bodočnost človeštva!
Ljudsko prosvetni svet Celje-mesto
O tekmovanju naših kniižnic
V	mesecu decembru je okrajni ljud-
sko-prosvetni svet Celje okolica raz-
pisal za izboljšanje in povečanje naših
knjižnic nagradno tekmovanje. Po pra-
vilih, katera je določil izvršni odbor
Ljudske prosvete Slovenije, se naj odpra-
vi vse tiste dosedanje malomarnosti v
poslovanju knjižnic, poveča število knjig
in čitalcev ter v vseh tistih krajih, kjer
še doslej knjižnice niso bile ustanovljene,
spodbudi masovne organizacije, da na-
bavijo dovoljno število knjig za otvo-
ritev.
V	tem smislu je okrajni izvršni odbor
Celje okolica prispeval 90.000 din, kot
pomoč za ustanovitev knjižnic v tistih
krajih, ki sami ne morejo zbrati dovolj
denarnih sredstev za nabavo knjig.
Nekateri krajevni ljudsko - prosvetni
sveti so popolnoma pravilno razumeli
pomen knjige kot najboljšega izobraže-
valno vzgojnega sredstva in so število
knjig v svojih knjižnicah primerno zve-
čali, ter z uspešno agitacijo pomnožili
število čitalcev. Drugi se tekmovanja
niso udeležili in pustili knjižnice še na-
dalje v tako klavernem stanju, kot so
jih imeli doslej.
Na eni strani se ti krajevni ljudsko
prosvetni sveti izgovarjajo, da nimajo
sposobnih ljudi, ki bi vodili poslovanje in
se zanimali za knjižnico, drugi zopet go-
drnjajo, da nimajo sredstev za nakup
knjig itd., skratka iz vseh njihovih spo-
ročil zveni en sam »nemogoče«. Povsem
razumljivo je, da s takim pristopanjem
k delu knjižnice ne morejo pridobiti ni-
ti na kvantiteti knjig niti čitalcev.
Okrajni prosvetni svet, ki je ocenil
tekmovanje, je ugotovil, da so po-
vsem zadovoljivo rešili vprašanje knji-
žnic in se primerno udeležili tekmova-
nja sledeči kraji: Gomilsko, R mske To-
plice, Petrovče in Laško. Tem krajem so
bile v priznanje dodeljene nagrade, in si-
cer po 10 lenih novejših knjig. Poleg
tega je okraini ljudsko prosvetni svet
pohvalil izredno marljivega knjižničarja,
mladega kmečkega fanta iz Gomilske.
tov, Brišnika Antona, ki je posebno v
zadnjem času po trodnevnem knjižni-
čarskem tečaju, katerega je dovršil v
Celju, pokazal mnogo zanimanja in ve-
selja pri urejevanju svoje knjižnice. Poleg
teh krajev se je udeležilo tekmovanja
še 12 ljudsko prosvetnih svetov, ki so
pokazali sicer lepe, vendar manj vidne
uspehe.
Za ustanovitev novih knjižnic so dobili
pomoč od okrajnega ljudsko posvetnega
sveta krajevni ljudski odbori: Pristava,
Svetina, Sv. Primož, Grobelno, Kolobje,
Marof, Sv. Jedert, Galicija, Št. Janž,
Marija Reka, Sv. Jeromin, Prekopa, Ku-
retno, Rifengozd in Višnja vas. Tem kra-
jem je bilo podarjenih po 60 knjig, nji-
hova naloga pa je bila določiti knjižni-
čarja, ki bo prevzel knjige, jih spravil v
red, razvil s pomočjo frontalnih organi-
zacij primerno agitacijo, skratka napravil
vse potrebno, da si knjige osvoje ljudje.
Nekateri so to storili in knjige že izpo-
sojajo v splošno zadovoljnost njihovih
prebivalcev. Dočim je obsojanja vreden
odnos do knjige v krajih Pristava, Gro-
belno, Sv. Jedert, Marija Reka in Rifen-
gozd. Ne samo, da še ljudski odbori teh
krajev doslej niso znali najti lastna sred-
stva za nabavo knjig, temveč ne morejo
poslati na okrajni ljudski odbor niti ene-
ga človeka, ki bi podarjene knjige dvignil
in jih nesel na krajevni ljudski odbor za
svoje ljudi. S takim odnosom do naše
knjige so ti krajevni ljudski odbori jasno
pokazali, koliko delajo za kulturni dvig
svojih vasi. Isti odnos do knjige je po-
kazal krajevni OF odbor Griže, ki ima
že od meseca novembra 1947, knjige v
prostoru, ki se uporablja za razdelje-
vanje živilskih nakaznic in za mladinske
sestanke, popolnoma v neredu. Knjige
raznašajo mladinci in ostali brez vsake
evidence, ter se tako izgubljajo po raznih
zaprašenih koteh. Do meseca novembra
so te knjige ležale še kolikor toliko v
knjižničarski omari v prostoru OF. Ko pa
je sindikalna podružnica rudarjev Zabu-
kovca rabila prostore za svoj magazin,
je seveda v naglici izpraznila sobo, pre-
nesla knjige in jih pustila popolnoma raz-
metane v novem prostoru. Na tak način
sindikalna podružnica vsekakor slabo
izvaja sklepe seje plenuma, po katerih
naj bi sindikati pomagali knijžnicam v
svoji okolici. To da so razmetali knjige,
je slaba pomoč in čuditi se moramo ljud-
sko prosvetnemu svetu, ki je pri vsej
stvari ostal miren, ne da bi interveniral
pri sindikalni podružnici in zadevo raz-
čistil.
Podobne napake odkrivamo v večjih
krajih, ki kazijo uspeh v tekmovanju z
drugimi okraji. Zadnji čas je, da te na-
pake odstranimo, ter ukrenemo vse, da
postane knjiga resnično last najširših
ljudskih množic.	Mikek
Ing. P.:
Razvoj in bodoča regulacija mesta Celja
Nova državna ureditev in silni ustvar-
jalni in delovni polet po narodni in so-
cialni osvoboditvi prinašata mestu Ce-
lju nesluten razmah. Začetkom 20. sto-
letja neznatno mestece z okoli 6000 pre-
bivalci se z naglimi koraki širi preko
nekdanjih ozkih mej srednjeveškega
obzidja.
Po svoji centralni legi naravno sre-
dišče vsega obsežnega območja reke Sa-
pisarnah, znanstvenih ustanovah, na
vinje in njenih pritokov, ob glavni že-
lezniški progi, v bližini rudarskih revir-
jev in zdravilišč se razvija mesto Celje
v pomembni prometni, gospodarski, in-
dustrijski in kulturni center.
Obstoječe industrije se naglo širijo;
porajajo se novi industrijski in obrtni
obrati. Dotok prebivalstva rapidno ra-
ste. Nekdanje lokalne javne ustanove
dobivajo splošni značaj.
Ta nagli razvoj se pa nikakor ni vr-
šil sistematično. Do združitve bivšega
mestnega in okoliškega območja se je
širilo mesto v glavnem na nekdanjem
okoliškem teritoriju, brez sistema, ne-
načrtno, dirigirano po kapitalističnih
težnjah mogotcev, ki so z nakupova-
njem zemljišč, primernih za zazidavo
In z visokimi cenami prisilili delavca in
nameščenca, da si gradita svoj dom
kjer koli na daljnji periferiji, daleč od
obstoječih glavnih prometnih zvez, vo-
dovoda in kanalizacije Nastajala so po-
stopoma manjša raztresena naselja, brez
sistematske povezave z jedrom mesta,
brez sodobnih higienskih in kulturnih
naprav.
Sele po izvršeni združitvi mesta z
okolico se je pristopilo k regulacijske-
mu načrtu, katerega idejni osnutek je
bil izdelan tik pred okupacijo.
Zasnovan pa je preveč ozkogrudno,
odgovarjajoče predvojnim kapitalistič-
nim razmeram ter nikakor ne odgovarja
današnjim težnjam in širokemu razma-
hu.
Z novim regulacijskim načrtom, za
katerega izdelavo so obljubili vso po-
moč ministrstvo za komunalne zadeve
LRS in najvidnejši predstavniki tehnič-
ne fakultete, bo treba rešiti nujno več
bistveno važnih osnovnih problemov.
Regulirali bomo Savinjo
Vprašanje regulacije reke Savinje in
pritokov, od katere je odvisen ne samo
razvoj, temveč sam obstoj mesta, je teh-
nično načelno rešeno in deloma že iz-
vršeno. Nujno pa je potrebno, da se vsaj
regulacija Savinje v celjskem ovinku
izvrši še pred bodočo periodo najvišjih
visokih vod, katero je pričakovati med
leti 1950 do 1955. Vkljub delno izvršeni
regulaciji obstoja nevarnost da bo Sa-
vinja ponovno poplavljala obsežne de-
le mesta in povzročala letno milijonske
škode.
Nevarnost se je še posebno povečala
zaradi nenačrtnega roparskega izseka-
vanja gozdov v območju gornje Savi-
nje in njenih pritokov v dobi okupacije,
kar bo znatno vplivalo na stanje naj-*
višjih visokih vod.
V tesni zvezi z regulacijo Savinje in
Voglajne je sistematska izvedba mestne
kanalizacije, ki ije bistven sestavni del
mestnega regulacijskega načrta. Ob-
stoječa kanalizacija je nastajala slučaj-
no, kakor so nastajale najnujnejše po-
trebe. Omrežje obstoja od najstarejših
rimskih kanalov v starem mestu, sred-
njeveških od kamenja, opečnih iz 19.
stoletja ter betonskih iz novejše dobe.
Najnujneje je potrebna izgradnja glav-
nega zbiralnega kanala vzdolž Hudinje
in Voglajne za odvajanje industrijskih
odpadnih vod ter skupne čistilne napra-
ve ob iztoku Voglajne v Savinjo.
' Pravilna izvedba te kanalizacije bo pa
mogoča šele po izvršeni regulaciji Sa-
vinje, s katero bo znatno znižan nivo
i talne vode kakor tudi nivo najvišje vo-
1 de v reki Savinji.
| Železniško postajo
bomo preuredili
j V železniško-prometnem oziiru je važ-
no vprašanje preureditve kolodvora, ki
bo moral ostati verjetno na sedanjem
mestu. Utesnjena lega med mestom in
reko Voglajno bo predvidoma zahtevala
Leto I. — Štev. 1
CELJSKI TEDNIK
Stran 7
preložitev reke Voglajne pod obronke
Jožefovega in grajskega hriba. Preure-
ditev južnega dela bo mogoča šele isto-
časno z regulacijo Savinje na ovinku
pod grajskim hribom.
Možna bi bila preložitev kolodvora
ob glavno železniško progo v Čret. Ven-
dar bi se s tem prometne zveze z me-
stom znatno podaljšale, kar ne bi bilo
gospodarsko.
Najtežji je problem železniške proge
Celje—Velenje, ki bo v doglednem ča-
su vezala Celje z Novo Gorico ter važne
rudniške in industrijske naprave. Seda-
nja trasa bo nemogoča, ker reže bodoče
mesto po sredini. Rešitev s podvozi je
zelo otežkočena zaradi visoke talne vo-
de v celjskem bazenu. Naj realnejša še
izgleda preložitev trase vzdolž Voglajne
in Hudinje preko hudinjskega polja, s
kraljšim predorom pod teraso med Zgor-
njo Hudinjo in Spodnjo Dobravo ter
ob obronkih naselja Ostrožno v zapad-
nem pravcu proti Št. Petru v Savinjski
dolini. S tako preložitvijo bi odpadlo
tudi dvoje nevarnih križanj železnice z
zvezno cesto Ljubljana—Maribor v ni-
voju (Leveč in Št. Peter).
|
Skozi mesto bodo tekle
lepe široke ceste
| Glavne cestne zveze potekajo neugod- j
; no skozii sredino starega mesta. Za
| zvezno cesto Ljubljana—Maribor je
I predvidena preložitev na sevozapadni ,
j rob bodočega mesta v pravcu Leveč —
| južno od vasi Ložnice — severno ob
; Lavi — severno ob Novi vasi — južno j
j ob bolniškem pokopališču — nad Celj- i
i sko opekarno — mimo vasi Zgornja Hu- j
; dinja do Šmarjete. Zvezo od te bodoče j
! prometne hrbtenice mesta Celja v prav-
| cu Teharje—Rogaška Slatilna bo treba j
! predvideti po Bežigrajski cesti ter dalje
j ob Voglajni mimo Bežigrada. Sedanja ,
| zveza z Teharljem skozi sredino mesta j
s prometno popolnoma neodgovarjajo- j
čim podvozom pod železnico pri pošti je
neprikladna. Tretja možna zveza po
Leskovškovi ulici bi prerezala bodoče
industrijsko ozemlje v Cretu ter bi mo-
gla bistveno ovirati sistematsko izgrad-
njo kake obsežnejše industrije.
Za tranzitni promet iz Savinjske do- j
line v smeri proti Zidanemu mostu slu- '
ži Ljubljanska cesta — Vodnikova — i
Cankarjeva — Titov trg — Razlagova
ulica — Breg. Je neprikladna, ker vodi 1
skozi sredino starega mesta po najpro- j
metnejšem trgu mimo kolodvora. Mož- j
na bi bila zveza po desnem ali tudi le- i
vem bregu Savinje, vendar bi ena kot ;
druga občutno pokvarila enotnost in \
uporabnost mestnega parka.
Še težja je zadeva tranzitne zveze
Maribor — Zidani most s priključkom j
od Rogaške Slatine. Vodi po trgu mimo
kolodvora. Preložitev skozi Zavodno —
pod Grajskim hribom bi zahtevala za-
radi bližnje Voglajne tehnično zelo tež-
ko izvedljiv in zelo drag podvoz pod I
železniško postajo. Ugodnejše bi se dal '
problem rešiti s poglobitvijo cestne tra- j
se mimo kolodvora. Končno bi bila mož- j
na preusmeritev tega prometa po trasi j
nove zvezne ceste Maribor—Ljubljana j
s priključitvijo na morebitno novo tra- j
so ob obrežju Savinje.
Sistematska povezava notranjega j
mesta s tranzitno cestno mrežo bo naj- i
težje izvedljiva v območju tovarne teht-
niic in cerkve sv. Maksimilijana, na meji
z Gaber jem. Preložitev železniške proge
bi rešitev znatno olajšala.
Potokom bomo odredi'!
druge struge
Veliko oviro za načrtno regulacijo
mesta tvorita strugi potokov Koprivnice
in Sušnice. Oba potoka sta hudourni-
škega značaja; zahtevata znatno širino
korita, a sta v suhem letnem času brez
vode. V izogib visokim stroškom za šte-
vilne mostove na bodočih cestnih zve-
zah bi bila najprimernejša in naijbrž
tudi najcenejša rešitev s preložitvijo po-
toka Koprivnice od Spodnje Dobrave
preko travnika mestne ekonomije do
potoka Sušnice, združitev obeh potokov
mimo Lave do blizu železniške proge,
dalje po novi trasi vzhodno ob posestvu
nižje vrtnarske šole v pravcu, zapadno
ali morda vzhodno ob projektiranem
kopališču do Savinje. Z opustitvijo se-
danje struge Sušnice ob Ipavčevi ulici
bi bilo možno izvesti zaželeno aronda-
cijo kompleksa zdravstvenega centra.
DOPISI
Delo osnovnih šol v okraju Celje - okolica
Razvoj našega družbenega on gospo-
darskega življenja, zahteva množico
sposobnih, splošno in strokovno izobra-
ženih delovnih ljudi. Petletni plan bomo
izvršili in presegli, ako bomo imeli do-
volj sposobnega kadra. Pridobitve z iz-
vedbo petletnega plana bomo lahko
uspešno izrabili v splošno blaginjo vse-
ga ljudstva in napredek države, ako
bomo plan presegli tudi v pogledu ka-
drov, to je, ako nam bodo naše šole dale
v planu predvideno število sposobnega
kadra. Bilo pa bi napak, ako bi stre-
meli za vzgojo in usposabljanje le stro-
kovnega kadra, pa puščali iz vida dvig
splošne kulturne ravni ljudskih množic.
Plan predvideva tudi dviganje izobraz-
be najširših ljudskih množic, za kar
skrbe kulturno prosvetne ustanove, v
prvi vrsti pa naše šole, pred vsemi os-
novna šola, ki je prva in najvažnejša
množična prosvetna ustanova, zlasti še
na podeželju.
Danes posveča ljudska oblast prosveti
in posebej še šolstvu eno izmed prvih
mest v splošni državni politiki. Še v
času, ko je okupator sežigal naše knji-
ge, uničeval kulturne dobrine in iztreb-
ljal naš narod, ko je partizanska puška
osvobajala prve pedi naše zemlje, je
klila naša prosveta, so se ustanavljale
in odpirale naši deci partizanske šole.
Naravno je, da ije z osvoboditvijo zaži-
velo šolstvo v silnem razmahu. Raslo je
zlasti v širino. Z razširitvijo največjega
našega učnega zavoda je vzniknilo le-
po število novih gimnazij, zrasla je cela
vrsta strokovnih šol ter se zvrstilo pre-
senetljivo število raznih tečajev. Pač
dokaz, kako gleda ljudska oblast na pro-
blem ljudske prosvete, kako posveča
vso skrb razmahu prosvetnega, kultur-
nega in vzgojnega dela, tedaj našemu
šolstvu in prosvetnim ustanovam.
Pri takem razmahu prosvetnih usta-
nov pa je treba posvečati prvo pozor-
nost osnovni šoli. Ta v resnici polaga
osnovne temelje vsemu učno-4zobraže-
valnemu kakor vzgoj no-oblikovalnemu
delu in razvoju. Osnovna šola vzgaja in
uči naše najmlajše in tako pripravlja
osnovni kader vseh bodočih ročnih in
umskih delavcev, delavcev pri strojih, v
polju in umetniških tleh. Poleg priprav-
ljanja osnov za bodoče kadre v produk-
ciji pa vrši splošno izobrazbeno in pro-
svetno delo med najširšimi ljudskimi
plastmi v najširšem obsegu in pomenu.
Ti dve osnovni nalogi osnovne šole zgo-
vorno pričata o njeni pomembnosti in
važnosti. Ni tedaj samo naloga oblasti in
učiteljstva skrbeti zanjo, temveč vsake-
j ga posameznika in vse ljudske skupno-
) sti. Nova šola mora biti ljudska, pove-
zana z življenjem, ki ga delovne mno-
žice razvijajo iz dneva v dan na vseh
področjih ljudskega in državnega živ-
ljenja. Zato pa mora ljudstvu tako na
vasi, kakor v industrijskih središčih in
mestih biti njihova šola pri srcu in jo
morajo vsestransko podpirati pri nje-
j nem velikem in važnem poslanstvu.
Novo šolo je sprejelo ljudstvo z vzra-
doščenjem. Svoje veliko razumevanje
do nje je pokazalo zlasti pri obnavljanju
šolskih zgradb. Le z ljubeznijo do šole
in s pomočjo ter sodelovanjem vseh či-
niteljev je bilo mogoče v razmeroma
kratkem času in z nevelikimi denarnimi1
sredstvi obnoviti požgane in porušene
šolske zgradbe tudi pri nas v celjskem
okraju.
Obnoviti je bilo treba 15 požganih ali
sicer težko poškodovanih in 7 delno pri-
zadetih šol. Obnova je dosegla doslej že
80 odstotkov. Obnovljena so bila že vsa
šolska poslopja v tolikšni meri, da se
vrši sedaj pouk povsod razen v enem
kraju v šolskih razredih. Poleg tega pa
je bila na željo in s pomočjo ljudstva
zgrajena ena nova šola. V tekočem letu
pa bodo vse šole v celoti obnovljene. To
so bili vsekakor veliki napori, vloženi
za napredek šolstva in prosvete.
V okraju Celje-okolica deluje danes
52 osnovnih šol, ki razpolagajo s 172
učilnicami. Poseča jih 8926 šoloobvez-
nih otrok, ki jih poučuje 208 učiteljev,
šolsko delo je v polnem razmahu in
uspešno, kakor o tem pričajo pravkar
izkazani učni uspehi.
Poleg osnovnih šol deluje v okraju
ena gimnazija, kmetijska šola, sedem
strokovno nadaljevalnih šol, nadaljeval-
ne šole za kmečko mladino in poleg teh
še strokovni tečaji in tečaji za mladino,
ki ima pomanjkljivo osnovnošolsko iz-
obrazbo. Prav tako sta v okraju dva do-
ma s šolo za bosansko mladino in štini
mladinsko-vzgojne oziroma predšolsko-
vzgojne ustanove.
Iz tega kratkega prikaza je razvidna
mreža šolstva, vzgojnih in izobraževal-
nih ustanov, ki skrbe za pouk in vzgo-
jo mladine. Da se bodo te prosvetne
ustanove uspešno razvijale, dvigale pro-
svetno raven ljudskih množic in dajale
naši produkciji potrebne kadre ter tako
spolnjevale plan, je potrebno tesno so-
delovanje ljudskih oblasti, množičnih
organizacij in vsega ljudstva tako v
i širšem kakor zlasti v najožjem, krajev-
! nem merilu.
Iz tovarne emajlirane posode
701etnico rojstva pesnika Otona Zu-
pančiča smo proslavili v soboto 24. jan. z
referatom o pomenu dela tega velikega
sinu našega naroda, čemur so sledile tri
recitacije Župančičevih pesmi. — Pro-
slava je bila združena z razdelitvijo pre-
hodnih zastavic posameznim oddelkom
na podlagi delovnih uspehov v lanskem
letu. Veliko prehodno zastavo je prejela
pocinkovalnica, ki je dosegla plan s
140 %. Ostali oddelki, kakor oddelek za
radiatorje 109%, emajlirnica 105% in
oblikovalnica 138.5% pa so prejele male
prehodne zastavice. S plemenitim, so-
cialističnim tekmovanjem med oddelki
trdno upamo, da bomo že ob zaključku
prvomajskega tekmovanja ponosni iz-
javili, da smo tudi to pot zmagali nad
tovrstno tovarno v Veliki Gorici pri
Zagrebu, kakor je to bilo ob zaključku
lanskoletnega novembrskega tekmo-
vanja.
V gosteh smo imeli v soboto 31. ja-
nuarja v naši tovarni moški pevski zbor
in folklorno skupino sindikalnega kul-
turno-umetniškega društva »Angel Be-
sednjak« iz Maribora. Izbran spored, v
katerem so se menjavale pevske točke
z nastopi recitatorja in folklorne sku-
pine, nam je nudil zares umetniški uži-
tek. Toda, kaj pravite, tovariši in to-
varišice, ali je bilo častno za naš ko-
lektiv, ki šteje okoli 2000 delavcev in
nameščencev, da je bilo pri tem nasto-
pu društva, ki je doseglo na lanskoletni
novembrski reviji kulturno-umetniških
društev v Ljubljani prvo mesto — na-
vzočih le okoli 100 poslušalcev, če šte-
jemo v to število tudi dokaj otrok naših
delavcev? Mi pa. ki smo uživali ob le-
poti slovenske in slovanske pesmi, ob
pestrem nastopu folklorne skupine, smo
mariborskim tovarišem iskreno hvaležni
za vse, kar so nam nudili in si jih v našo
sredo še želimo.
M. Z.
Kulurno prosvetno delo v Šforah je treba poživeti
V Štorah ste menda že bili? Pozna-
no vam je, verjetno tudi, da imamo tam
veliko železarno: iz starega železa de-
lajo novo. V martinarni ga pretopijo, v
valjarni iz tega delajo prepotrebno be-
tonsko železo, v livarni pa izdelujejo
razne dele za stroje.
Velika zadeva je ta tovarna; čez ti-
soč delavcev. Tudi pridni so. Plan do-
segajo in redno presežejo; imajo precej-
šnje število udarnikov, pohvaljenih in
nagrajenih delavcev ter celo novatorje.
Malo višje je še eno naših važnih pod-
jetij: Samotna tovarna. Zelo zastarel
obrat je to, vendar pa redno presegajo
plan in proizvodnjo veliko več, kakor
pa so v bivši Jugoslaviji. Izdelujejo Sa-
motne izdelke za našo industrijo.
Pravim, velika in zelo važna indu-
strija je to, ljudi več, kakor v nekem
krajevnem odboru.
Na levi strani glavne ceste proti Što-
ram je enonadstropna, ne ravno z lepo
barvo pobarvana hiša, na kateri piše:
Šola. Ne vem, koliko otrok obiskuje
posamezne razrede, vem le, da je ob
odmorih cel živ-žav, in da se iz te Sole
pogostokrat sliši prijetno petje.
Uganili ste, da mislim predvsem na
tov. Goriška in na njegov pevski zbor.
Veste tudi, da so ti šolski otroci že več-
krat pokazali, kaj znajo, in da so skoraj
ob vsaki proslavi rešili iz zadrege to-
varniški kulturno-prosvetni aktiv s tem,
da so jim izpopolnili in poživeli pro-
gram. O tem pravim ste že slišali. Nas
vse pa zanima druga važnejša zadeva,
namreč: kako to, da kulturno - prosvet-
no in seveda tudi kulturno-umetniško
delo v tovarnah ne gre? In je tudi res,
da ne gre, da se nikamor ne premakne!
Želja, da bi železarna in samotna to-
varna bili kulturno-prosvetno žarišče
daleč naokrog: do Celja, Sv. Jurija in
naprej gori do osamljene Svetine in na
vse strani, ta zdavnaj postavljena želja
se do danes še ni izpolnila.
Zakaj?
Ali bi železarna in šamotna presegli
plan, če bi v proizvodnji našli to-
liko izgovorov in opravičil, kakor jih
najdejo za to delo? Verjetno, da ne. In
ali ni kulturno-prosvetno delo važen se-
stavni del plana? Je, in še več! Kultur-
no-prosvetno delo mora biti sila, ki dvi-
ga in drži delovni elan ter gradi našo
nepremagljivo ustvarjalno moč. To silo
je potrebno v obeh podjetjih zbuditi in
jo združiti z proizvodnim planom.
Na eni strani dve veliki tovarni s
številnimi delavci s kulturno-prosvetnim
mrtvilom, na drugi strani majhna hi-
ša — šola z mladim, veselim živ - ža-
vom.
Najmlajši so nas prekosili. Sledimo jim
vsaj, če jim ne morete biti kažipot!
Kleč
Su. au 8
CELJSKI TEDNIK
Leto I. — Stev. j
Gradili feošr??© tovarne in
sta is®va rajske bloke
Razmeroma lahka bo razdelitev grad-
benih con. Pri prevladujočih zapadnih
in jugozapadnih vetrovih je podana na-
ravna lega industrije na vzhodu, ob Hu-
dinji in Voglajni, kjer se je tudi nasta-
nila večina obratov. Za bodočo industri-
jo je še na razpolago teritorij v Čretu
ter na izven mestnih mej ležečem te-
ritoriju v Bukovemžlaku z južnim de-
lom Trnovelj, deloma pa tudi območje
Zgornje Hudinje ob potoku Hudinji.
Razvoj lažje industrije in večjih obrt-
nih obratov je možen vzdolž Maribor-
ske ceste med industrije in vzhodnimi
obronki Golovca v smeri proti Zg. Hu-
dinji.
Zapadni in severo-zapadni del do no-
ve trase zvezne ceste Ljubljana—Mari-
bor pa je po svoji odprti sončni legi, v
primerni razdalji od industrije prikla-
den za načrtno sodobno izgradietv sta-
novanjskega naselja z večstanovanjski-
mi, dvo- do največ trinadstropnimi
zgradbami v redki zazidavi, deloma tu-
di v polstrnjenem sistemu.
V jedru starega mesta je nujno po-
trebna temeljita sanacija s postopno
odstranitvijo številnih nezdravih dvo-
riščnih zgradb in ustvarjanjem prostih
nezazidanih površin, ki zelo kvarijo
enotnost in izgled mesta.
Sistematsko bo treba rešiti vpraša-
nje zidanja enodružinskih zasebnih sta-
novanjskih hišic. Pridobitev stavbišča,
ki je bila pred okupacijo kakor tudi se-
daj po osvoboditvi prepuščena lastni
zasebni iniciativi, (je glavni vzrok, da
izgleda zunanja periferija mesta kakor
da bi bile hišice raztresene iz aeropla-
na.
Nujno je potrebno določiti z regula-
cijskim načrtom v raznih predelih šir-
šega gradbenega okoliša primerna me-
sta za kolonije enodružinskih hišic z
vrtovi, za vse predele izven teh novih
kolonij in izven že obstoječih naselij
kakor tudi za gradnjo stanovanjskih
dati gradbeno prepoved. Da se v kali
objektov v industrijskih predelih pa iz-
zatre špekulacija z zemljišči, ki bi se
nedvomno pojavila, je potrebno, da za
to določena stavbišča odkupi poedina
organizacija (sindikati, stanovanjska za-
druga itd.), si pribavi od gradbene ob-
lasti potrjen regulacijski in parcelacij-
ski načrt ter oddaja stavbišča poedinim
reflektantom pod pogojem zazidave v
določenem roku. Dokler pa zasebnemu
interesentu ni mogoče nuditi po primer-
ni ceni stavbišča za načrtno zazidavo,
je primoran, da si ga poišče sam na ka-
terem koli mestu, kjer špekulacija s
stavbišči še ni presegla meje njegove
plačilne zmožnosti. Le na podlagi take
načrtne zazidave bi obstojala možnost,
da pridejo tudi taki delavci, ki si s svo-
jimi prihranki ter z lastnim delom zgra-
de svoje stanovanje, do najpotrebnej-
ših sodobnih kulturnih pridobitev: vo-
dovoda, kanalizacije, električne energi-
je, pa tudi do kulturnih domov, igrišč,
zadružnih trgovin itd., ki bi se posto-
poma izgradili za vsako ali za skupine
teh kolonij.
Skupni kotli
Saj se spominjate, da smo že takoj po
osvoboditvi slišali, da bomo jedli vsi iz
enega kotla. Ljudje v tako prerokovanje
niso verjeli in so zato tudi kmalu pozabil^
seveda na veliko žalost in jezo tistih, ki
so take govorice raznašali.
Danes v drugem letu petletke smo zo-
pet na istem: »Skupni kotli.« Danes mo-
ra biti to postavljeno bolj prepričevalno
bolj verjetno zato je potrebno to pod-
preti z velikimi davki, z zadrugami in
zadružnimi domovi. Tisti, ki so jim ti kotli
tako zelo prirasli k srcu, nikakor nimajo
miru in menda o teh posodah po vse noči
sanjajo a vse mogoče načine bi nas ho-
teli prepričati, da je glavna naloga pet-
letke zgraditev tovarn, v katerih ne bo-
do izdelovali vodnih turbin, temveč samo
velike kotle. Ni to majhna zadeva: 4000
zadružnih domov, najmanj 4000 kotlov.
V	»Ljudski pravici«, »Kmečkem glasu«
in »Slovenskem poročevalcu« smo pred
kratkem videli lepe načrte bodočih za-
družnih domov. Gorski, primorski, rav-
ninski tip ... Vse te načrte smo do po-
drobnosti pregledali, iskali smo primeren
prostor. Velika dvorana? ne, tam bodo
gledališke in kino predstave; hala? tudi
ne, tam bodo množice, da se bodo obi-
skovalci odpočili in malo pomenili če bo
potrebno čakati; posojilnica? tudi ne gre;
hišnikova majhna kuhinja tudi ne. V
zadružnem domu torej ne bo tistega ne-
srečnega kotla!
Kaj pa celi zadružni dom? Da, to pa
bo nekaj. Vsa ta nova zgradba na vasi
bo velik »kotel«. V njem se bo kuhalo
in vrelo, mešalo in kipelo bo, da bo ve-
selje. V tej veliki »posodi« se bo pre-
kuhavalo vaško življenje, tu bo nastaja-
la nova vas, odtod bodo izhajali novi
kadri, novi ljudje, nova doba za tiste, ki
so dan in noč samo garali, a da prave-
ga, človeka dostojnega življenja sploh
niso poznali. Te »kotle« bomo pomagali
graditi vsi, prispeval bo vsak, ki se
zaveda važnosti preobrazbe našega
kmetijstva in pravilne izvedbe našega
plana ter boljše bodočnosti.
V	narodno osvobodilni borbi so se
rodili borci, tvorci naše nove ljudske
države; zadružni domovi bodo gradili
novega ustvarjalnega človeka na vasi,
kmeta, ki bo z novim načinom dela po-
magal delavou, pomagal vsem delovnim
ljudem pri utrjevanju gospodarske in
politično neodvisnosti naše države. Ti
»kotli« bodo ustvarili ljudi, ki bodo
znali čuvati in braniti priborjeno svo-
bodo.
Borci in aktivisti NOV
v Celju
Mestni odbor Zveze borcev NOV v
Celju sklicuje veliko zborovanje borcev
in aktivistov NOV, ki se bo vršilo v če-
trtek 19. februarja t. 1. ob 7. uri zvečer
v dvorani OLO Celje-okolica. Opozar-
jamo vse borce in aktiviste, da izvrše
svojo dolžnost s tem, da se zborovanja
v čim večjem številu udeleže, zavedajoč
se velikih nalog, ki stoje pred organi-
zacijo.
Nadalje obveščamo, da dvignete v pi-
sarni Okrajnega odbora OF za mesto
Celje v Domu OF, II. nadstr. brošure o
Ustanovnem kongresu Zveze borcev
NOV v Beogradu lin ki obenem vsebu-
jejo pravila Zveze.
Mestni odbor Zveze borcev NOV
v Celju
Ljudsko gledališče
v soboto 14. februarja ob 15. uri: Žižek:
Miklova Zala (Zaključena šol-
ska predstava),
ob 20. uri zvečer: Koncert Akadem-
skega pevskega zbora iz Ljub-
ljane.
V	nedeljo 15. februarja ob 19. uri: Ži-
žek: Miklova Zala.
V	ponedeljek, 16. februarja ob 19. uri:
Žižek: Miklova Zala.
Kino
KINO »DOM«
10. — 16. 2. sovjetski film: »Beli volč-
jak« (po romanu Jack Londona)
17. — 23. 2. francoski film: »Matična
luka«
24. — 1. 3. sovjetski film: »Prvomaj-
ska parada 1947 v Moskvi«
Predstave vsak dan ob 18.15 in 20.15,
ob nedeljah in praznikih ob 16.15, 18,15
! in 20.15
KINO »METROPOL«
13. — 19. 2. sovjetski humoristični film:
»Nasredinove prigode«
20. — 26. 2. sovjetski film: »Naše srce«
Predstave vsak dan ob 18, in 20, ob ne-
deljah in praznikih ob 16., 18. in 20. uri.
Vse celjske fizkulturnike in fizkultur-
nice — tekmovalce za znak v Celju ob-
veščamo, da se vrši v soboto 14. t. m. ob
14.30 uri pohod iz 1. skupine, za vse
stopnje znaka. Zbirališče ob 14.15 uri
pred kolodvorom. Pridite polnoštevilno!
OFO Celje in okolica
FIZKULTURA
SFD KLADIVAR CELJE
Urnik splošne telesne vzgoje in posamez-
nih sekcij:
Splošna telesna vzgoja:
Telovadnica Mestne osnovne šole:
Pionirji: torek, petek od 15.—16. ure
Pionirke: ponedeljek, četrtek od 15. do
16. ure
Mladinci: torek, petek od 18. do 2o. ure
Mladinke ponedeljek, četrtek od 18. do
19. ure
Članice ponedeljek, četrtek od 19.30 ure
do 21 ure
Telovadnica v Fizkultcrnem domu v Ga-
berju:
Pionirji: sreda, sobota od 16. do 17, ure
Pionirke: ponedeljek, četrtek od 15, do
16. ure
Mladinci: sreda, sobota od 19. do 20.30
ure
Mladinke: ponedeljek, četrtek od 18. do
19.30 ure
Člani: torek, petek od 20. do 21.30 ure
Lahkoatletika: v telovadnici I. gimnazije:
ponedeljek, torek, sreda, petek, sobota
od 19, do 20,30 ure
Nogomet: v telovadnici Mestne osnovne
šole: torek in petek od 20. do 22. ure
Košarka: v telovadnici Mestne osnovne
šole: sreda od 18, do 20, ure
Odbojka: v telovadnici Fizkulturnega
doma: četrtek od 20, do 22, ure
Sabljanje: v telovadnici II, gimnazije: po-
nedeljek, sreda od 18,30 do 20. ure
Namizni tenis: v telovadnici II, gimnazije
torek, petek od 19, do 21. ure
Težka atletika: v telovadnici okoliške
šole: torekr četrtek od 18.30 do 20 ure
Rokomet: v telovadnici Fizkulturnega
doma: sreda od 20.30 do 22. ure
Keglanje: na keglišču v Domu OF: sreda,
petek od 19. do 22, ure
Tajništvo
FIZKULTURNIKI,
ČLANI SINDIKALNIH PODRUŽNIC
Za poživitev fizkulturnega pokreta po
smernicah sklepov skupščine Fizkulturne
zveze Slovenije v Ljubljani, sklicuje SFD
»KLADIVAR« dne 20, februarja 1948 ob
19,30 uri v dvorani Ljudskega gledališča
množično zborovanje vseh aktivnih fiz-
kulturnikov in vseh članov sindikalnih
podružnic iz področja mesta Celja.
Ker se bodo na tem zborovanju raz-
pravljali važni problemi množičnosti fiz-
kulture, !e zato dolžnost vseh fizkultur-
nikov in članov sindikalnih podružnic, da
se tega zborovanja prav sigurno udeleže, j
SFD »KLADIVAR« 5
VSEM FiZKULTURNIM društvom *
aktivom v območju biv. Okrožnega fiz-
kulturnega odbo*a Celje mesto in okolica
Obveščamo vodnike in vodnice vseh
oddelkov (pionirjev, pionirk, mladincev,
mladink, članov in članic), da se vrši v
dneh 14. in 15. t. m. v telovadnici Mest-
ne osnovne šole v Celju predelava pros-
tih vaj za društvene in okrajne nastope
ter za Zvezni zlet v Ljubljani po slede-
čem razporedu:
1.	Predelava prostih vaj za starejše pi-
onirje in pionirke v soboto 14. t. m. ob
15 uri.
2,	Predelava prostih vaj za mladince,
mladinke, člane in članice v nedeljo 15.
t. m, ob 8. uri.
Pozivamo vse vodnike in vodnice, da
se predelave sigurno udeleže ter prine-
sejo s seboj telovadno obleko in copate.
OFO Celje in okolica
SAM
Marljiva celjska šahovska sekcija SFD
Kladivarja je že takoj v mesecu januar-
ju pričela s tekmovanjem moštev celj-
skega okrožja. Na tem tekmovanju tek-
muje 15 moštev ter so rezultati do sedaj
odigranih tekem naslednji:
Edinstvo—Rogaška Slatina : Sv. Jurij
14:2
Mozirje : Št, Peter 9 : 7
Gomilsko : Sv. Pavel 9 : 7
Velenje : Šoštanj 8% -.114
Edinstvo—Rogaška Slatina : Bratstro-—
Rogatec 14 : 2
Gomilsko : Mozirje 10:6
Izidi do sedaj odigranih tekem kažejo,
da je moštvo Edinstva s svojimi uspehi
v dobri formi ter pričakujemo od njega
naslednjih uspehov.
ŠAHOVSKI dvoboj SFD Kladivar, Ce-
lje : FD Partizan - Ljubljana 13^ :
V	nedeljo 1. februarja je bila odigrana
v Celju prijateljska tekma med šahov-
sko sekcijo SFD Kladivarja in FD Par-
tizana iz Ljubljane. Celjani so sigurno
zmagali z rezultatom 1314 : 11 rA.
Na prvi deski je prav lepo igral tov.
Niko Hočevar, prvak Celja, kateri je
premagal šahovskega mojstra tov Peta-
ka iz Ljubljane. Tudi vsi ostali celjski
šahisti so se v tem tekmovanju prav
dobro izkazali,
LiORBEK 'FERDO^ prvak šahovskega
brzoturnirja----
V	sredo, dne 4, februarja je priredila
šahovska sekcija SFD Kladivarja me-
sečni brzoturnir za prvenstvo, katerega
se je udeležilo 22 igralcev razdeljenih v
dve skupini. Pri tem tekmovanju je zma-
gal LORBEK FERDO z 7 točkami ter s
tem postal prvak brzoturnirja, ter ei
priboril prehodno zastavico.
Pozivamo vse člane, kateri imajo za-
nimanje za fizkulturo, da se vključijo v
svoja društva in prihajajo redno v telo-
vadnice vled predpriprave za fizkulturni
zlet v Ljubljani in okrajne fizkulturne na-
stope. Kateri bodo obvladali proste vaj«
za Zvezni zlet bodo prepuščeni tudi na
vsesokolski zlet v Prago. Društva naj v
gotovem roku zaključijo sprejemanje no-
vih članov, da se učenje prostih vaj ne-
moteno nadaljuje, ker potrebujejo mnogo
časa in truda.
Obveščamo vsa fizkulturna društvai
da redno sledijo fizkulturni rubriki celj-
skega tednika v katerem bodo sledile
naknadne objave in navodila za fiz-
kulturno delo za biv. celjsko okrožje.
OFO Celje-okolica
Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Tel, št. 7. — Celje, Prešernova 17, — Tiska Mohorjeva tiskarna.