KNJIŽNICA Revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti Programska zasnova KNJIŽNICA je zacela izhajati leta 1957 kot glasilo Društva bibliotekarjev Slovenije. Leta 1984 je po preimenovanju Društva postala glasilo Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. KNJIŽNICA objavlja najnovejša znanstvena spoznanja in strokovne dosežke s podrocij bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva ter sorodnih ved. Poslanstvo revije KNJIŽNICA je prispevati k razvoju teorije in prakse ter dvigu ravni znanja in strokovne usposobljenosti zaposlenih na teh podrocjih. Izhaja trikrat letno (dve enojni in ena dvojna številka). Indeksirana je v: LISA (CSA), LISTA (EBSCO), European Reference Index for the Humanities and the Social Sciences (ERIH PLUS), Proquest Research Library, ProQuest Library Science in IBZ. Prispevki v celotnem besedilu so prosto dostopni na spletni strani revije in v zbirkah podatkov LISA, Google Scholar, dLib in COBISS/OPAC. Uredniki revije so bili doslej: Maks Veselko 1957–1958 dr. Branko Bercic 1958–1962 Maks Veselko 1963–1964 Jože Munda 1965–1969 Maks Veselko 1970–1971 Vlasta Pacheiner 1972–1973 dr. Bruno Hartman 1974–1979 Jože Šifrer 1980–1985 mag. Jelka Gazvoda 1986–1999 dr. Melita Ambrožic 2000–2005 dr. Eva Kodric-Dacic 2005–2009 dr. Primož Južnic (odg. ur.) 2010–2011 mag. Branka Badovinac (gl. ur.) 2010–2011 dr. Alenka Kavcic-Colic (odg. ur.) 2012–2015 dr. Ines Vodopivec (gl. ur.) 2012–2015 dr. Gorazd Vodeb (odg. ur.) 2016–2019 Damjana Vovk (gl. ur.) 2016–2020 dr. Irena Eiselt (odg. ur.) 2019–2020 dr. Mojca Rupar Korošec (gl. ur.) 2021–2023 Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Založba Univerze v Ljubljani 68/2–3 ISSN 0023-2424 (tiskana izdaja) ISSN 1581-7903 (elektronska izdaja) Ljubljana, oktober 2024 TEMATSKA ŠTEVILKA: ODPRTA ZNANOST KNJIŽNICA Revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti LIBRARY Journal of Library and Information Science Slovenian Library Association University of Ljubljana Press KNJIŽNICA. Revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti Letnik 68, številka 2–3 (2024) UDK 02 ISSN 0023-2424 (tiskana izdaja) ISSN 1581-7903 (elektronska izdaja) Ustanovitelj: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Založnika: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Založba Univerze v Ljubljani Za založnika: Damjana Vovk, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in dr. Gregor Majdic, rektor Univerze v Ljubljani Izdajatelja: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Damjana Vovk, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in dr. Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Urednica: dr. Polona Vilar Tehnicna urednica: Mojca Preglau Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, mag. Branka Badovinac, dr. Doris Dekleva Smrekar, Romana Fekonja, mag. Dunja Legat, dr. Sabina Fras Popovic, dr. Jan Pisanski Mednarodni uredniški odbor: dr. Boris Bosancic, Univerza J. J. Strossmayerja v Osijeku (Hrvaška), dr. Wolfram Horstmann, Državna in univerzitetna knjižnica, Gottingen (Nemcija), dr. Sofija Klarin Zadravec, Narodna in univerzitetna knjižnica (Hrvaška), dr. Günter Mühlberger, Univerza v Innsbrucku (Avstrija), dr. Kornelija Petr Balog, Univerza J. J. Strossmayerja v Osijeku (Hrvaška), mag. Abigail Potter, Kongresna knjižnica (ZDA), dr. Jurgita Rudžioniene, Univerza v Vilniusu (Litva), dr. David Bawden, City, University of London (Združeno kraljestvo), dr. Drahomira Cupar, Univerza v Zadru (Hrvaška), Jasmina Ninkov, Biblioteka grada Beograda (Srbija) Uredniški svet: Polonca Kavcic (predsednica), Marijana Abe, dr. Jerneja Ferlež, mag. Branka Kerec Prekošek, dr. Tanja Mercun Kariž Jezikovni pregled slovenšcine: Anja Muhvic Jezikovni pregled anglešcine in prevodi anglešcine: Lea Greenberg Prevodi hrvašcine: dr. Polona Vilar Jezikovni pregled hrvašcine: Renata Petrušic Natis številke po narocilu: 33 EUR (natisne se zgolj celoten letnik) Za clane podrocnih društev ZBDS oziroma drugih pravnih oseb, ki so redni clani Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, je letnik brezplacen. Naslov uredništva: Revija Knjižnica, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Turjaška 1, SI 1000 Ljubljana, Slovenija Elektronska pošta: revija.knjiznica@zbds-zveza.si Spletna stran: https://journals.uni-lj.si/knjiznica Oblikovanje platnic: Miha Golob Oblikovanje logotipa: Zdravko Vatovec Oblikovanje, prelom: Graficni atelje Visocnik Tisk: Dravski tisk Naklada: 500 izvodov Izdajanje revije omogocajo: Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, clani regionalnih društev bibliotekarjev in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodna (CC BY-SA 4.0) VSEBINA CONTENTS UVODNIK – EDITORIAL Polona Vilar 9Uvodnik Editorial CLANKI – CONTRIBUTIONS Miro Pušnik, Dunja Legat 13Znanstveno komuniciranje, odprta znanost in knjižnice: beseda gostujocih urednikov Scientific communication, open science and libraries: word of guest editors Ana Fidler, Mojca Žuželj Ogrizek 29Odprta znanost in avtorske pravice Open science and copyright David Bawden, Lyn Robinson 67Open Science Roles for Libraries: International Perspectives and Examples Vloge knjižnic v odprti znanosti: mednarodni vidiki in primeri Matic Bradac, Tomaž Ulcakar 87Vpliv akademskega naziva na odnos raziskovalcev Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani do odprte znanosti in razvoj storitev Centralne ekonomske knjižnice za raziskovalce The influence of the academic title on the attitude of researchers at the University of Ljubljana School of Economics and Business towards open science and the development of the Central Economics Library services for researchers 107 Andreja Vovk IskricObcanska znanost v splošnih knjižnicah Citizen science in public libraries 123 Mitja Vovk IskricMreža obcanske znanosti v Sloveniji Slovenian Citizen Science Network 145 Bernarda Korez, Jerneja GrašicKako se izogniti potvorjeni znanosti? How to avoid fake science? 165 Ksenija RivoCORE-GPT: združitev odprto dostopnih clankov in umetne inteligence za zaupanja vredne odgovore CORE-GPT: Combining Open Access Articles and Artificial Intelligence for Reliable Answers 5 UVODNIK EDITORIAL Uvodnik Editorial Polona Vilar DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.2-3.1 V uredništvu Knjižnice smo prišli do ugotovitve, da v našem strokovnem in znanstvenem prostoru potrebujemo temeljito in sistematicno obravnavo podroc­ja odprte znanosti. Zato smo se odlocili pripraviti tematsko številko naše revije, ki je zdaj pred vami. H gostujocemu uredništvu smo povabili izjemno ugledna in izkušena strokovnjaka, ki na podrocju odprte znanosti in knjižnic zavzeto in ak­tivno delujeta že dolga leta, mag. Dunjo Legat in mag. Mira Pušnika. Kolega sta z izjemnim trudom pripravila zanimiv zbir znanstvenih in strokovnih prispevkov. Odprta znanost je pojav in koncept, ki intenzivno vpliva na razlicne vidike znan­stvenoraziskovalnega dela in znanstvenih politik ter kot taka mocno zaznamuje mednarodni znanstveni prostor. Gre za zelo širok pojem, ki je del še širšega in splošnejšega gibanja za odprto znanost. To vkljucuje odprt dostop, odprto kodo, odprte podatke, odprte ucbenike, odprte recenzije, odprte izobraževalne vire in še mnogo drugega. Pri tem se seveda pojavlja veliko izzivov in vprašanj tudi za knjižnice, zlasti tiste, ki so na razlicne nacine vpete v raziskovanje. Kot zapiše v enem od prispevkov te številke Bawden (2024), gre za obsežno in vznemirljivo podrocje in zdi se, da bi moralo prinesti tudi veliko priložnosti za vkljucevanje knjižnic vseh vrst. V številki najdete osem prispevkov. Prvi je pregledni prispevek gostujocih ured­nikov, ki mu sledita prispevek o avtorskih pravicah v kontekstu odprte znanosti ter pregled izzivov in podrocij, ki so zlasti relevantna za knjižnice. Sledijo prikazi razlicnih nacinov delovanja knjižnic v Sloveniji na razlicnih podrocjih odprte znanosti: v Centralni ekonomski knjižnici Ekonomske fakultete Univerze v Lju­bljani so pripravili pregled vpliva akademskega naziva na odnos raziskovalcev do odprte znanosti in z njo povezanih knjižnicnih storitev, kolega iz Centralne tehniške knjižnice prikazuje mrežo obcanske znanosti v Sloveniji, kolegica iz Meste knjižnice Ljubljana pa obcansko znanost v splošnih knjižnicah, kolegici iz Univerzitetne knjižnice Maribor sta pripravili pšrokaz delovanja in storitev nji­hove knjižnice, kolegica iz knjižnice na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani pa storitev CORE-GPT odprtodostopne zbirke COnnecting REpositories (CORE), ki združuje uporabo umetne inteligence in odprto dostopnih clankov za prido­bivanje in posredovanje kakovostnih informacij. V tematski številki tako poskušamo pregledno zajeti aktualne teme s podrocja odprte znanosti in prikazati razlicne nacine delovanja knjižnic v teh okolišci­nah. S tem želimo prispevati nekaj odgovorov ali vsaj razmisleke ob vprašanjih, katera podrocja so tu relevantna in bi jih morale knjižnice (bolje) poznati, kako lahko knjižnice najbolje in najkoristneje prispevajo, kaj lahko storijo oziroma kaj bi morale storiti, kakšna znanja in kompetence so potrebne in podobno. Verja­memo, da bomo o teh temah še veliko govorili, zato je ta tematska številka naš kamencek v tem mozaiku. Vabimo k branju! Prof. dr. Polona Vilar Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: Polona.Vilar@ff.uni-lj.si 9 CLANKI CONTRIBUTIONS Znanstveno komuniciranje, odprta znanost in knjižnice: beseda gostujocih urednikov Scientific communication, open science and libraries: word of guest editors Miro Pušnik, Dunja Legat 1.02 Pregledni znanstveni clanek 1.02 Review article UDK 026/027:655.411 DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.2-3.2 Izvlecek Prispevek prinaša pregled kljucnih tem na podrocju odprte znanosti s poudarkom na slovenski situaciji. Podani so pregled razvoja znanstvenega komuniciranja z osredoto­canjem na razloge ter potek razvoja odprte znanosti, pregled politik odprte znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru in nacionalne politike odprte znanosti v Sloveniji ter vpliv odprte znanosti na knjižnice, zlasti visokošolske in specialne. Avtorja poka­žeta, da razvoj odprte znanosti za knjižnice prinaša mnogo izzivov, pa tudi priložnosti, seveda ob ustrezni prilagoditvi delovanja, storitev in kompetenc. Kljucne besede: znanstveno komuniciranje, odprta znanost, politike odprte znanosti, Evropski raziskovalni prostor, Slovenija, visokošolske knjižnice, specialne knjižnice Podatkovni set: Vsebina prispevka ne temelji na raziskovalnih podatkih. Abstract The paper provides an overview of key themes in the field of open science, with a focus on the Slovenian situation. It provides an overview of the development of scholarly communication, concentrating on the reasons and process of development of open sci­ence, an overview of open science policies in the European Research Area and national open science policies in Slovenia, and the impact of open science on libraries, in par­ticular academic and special libraries. The authors show that the development of open science brings many challenges, as well as opportunities, for libraries, on condition that they appropriately adaptat their operations, services and competences. Keywords: scientific communication, open science, open science policies, European Research Area, Slovenia, academic libraries, special libraries Dataset metadata: No research data are associated with this article. 1 Uvod V mednarodnem znanstvenoraziskovalnem prostoru, posledicno pa tudi v Sloveniji, smo zadnja leta prica intenzivnim spremembam, ki jih povzroca po­jav odprte znanosti. Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) o odprti znanosti piše (Odprta znanost, 2024): »Odprta znanost je sodoben pristop znanstvenoraziskovalnega dela in razširjanja njegovih rezultatov (znanja, vedenja) na pregleden in sodelovalen nacin. Odpiranje znanosti preko cim hitrejše izmenjave informacij in znanja med raziskovalci povecuje možnosti za hitrejši napredek v znanosti. Namen odprte znanosti je tudi povecanje vloge znanstvenih dognanj pri sprejemanju družbe­nih odlocitev, zato je pomembno, da so znanstvena spoznanja ljudem približana sproti in na ustrezen nacin. Odprta znanost predstavlja del celovitih in obsežnih sprememb znanstvenoraziskovalnega dela v Evropski skupnosti. Gre za skupek politik, usmeritev, priporocil, procesov, metod, praks in tehnologij, ki dolocajo temeljna nacela in bistvene znacilnosti odprte znanosti. Temeljna nacela odprte znanosti so: – takojšnja in splošna dostopnost znanstvenih del, ki so rezultat javnega finan­ciranja znanstvenoraziskovalnega dela (na primer znanstvene objave ali pa raziskovalni podatki) na svetovnem spletu brez narocniških omejitev; – deljenje in skupna uporaba programske, strojne in druge opreme, ki jo razi­skovalci uporabljajo pri svojem delu; – transparentnost znanstvenih metod, protokolov in eksperimentov; – omogocanje ponovne rabe raziskovalnih podatkov; – spodbujanje poštenih in transparentnih metod vrednotenja raziskovalnega dela; – spodbujanje in promocija povezovanja znanosti z javnostjo; – spodbujanje praks odprte znanosti na drugih podrocjih, kot sta npr. izobra­ževanje in kultura; – spodbujanje sprememb v kulturi raziskovalnega dela v smeri sodelovanja med raziskovalci in omejevanja tekmovalnosti.« V okviru odprte znanosti se pojavlja mnogo izrazov, med njimi (Odprta znanost, 2024): – Odprti dostop pomeni rezultate, analize in publikacije, ki so na voljo javnosti z namenom vecje preglednost in spodbujanja sodelovanja, povezljivosti in povezanosti ter in ponovljivosti v raziskovalnem procesu. – Odprta koda – tu gre za orodja, programsko opremo in kode, ki so pri odprti znanosti odprti in na voljo, da se z njihovima uporabo in nadaljnjim razvojem izboljša ucinkovitost raziskovalnega procesa. – Odprti podatki so v raziskavah pridobljeni podatki, ki so na voljo za nadaljnje raziskave. – Odprte znanstvene publikacije so publikacije, v katerih raziskovalci svoje delo dokumentirajo in z namenom širitve in delitve objavljajo na mestih in na na­cin, da so brez omejitev na voljo drugim raziskovalcem in javnosti. Odprta znanost tako za raziskovalce in njihove organizacije, snovalce ter izva­jalce znanstvenih politik, pa tudi za knjižnice, prinaša precejšnje spremembe in zahteva mnogo prilagoditev, ki jih je smiselno vpeljevati postopno in v sodelova­nju. S tem razlogom smo v pricujoci tematski številki revije Knjižnica poskusili pripraviti pregled kljucnih tematik in podrocij, relevantnih za knjižnice, ter pri­merov storitev, ki jih slovenske knjižnice že izvajajo v kontekstu odprte znanosti. V tem uvodnem prispevku pa prikazujemo pregled osnovnih tematik. 2 Kratek pregled razvoja znanstvenega komuniciranja: zgodovina odprte znanosti V razvoju znanstvene komunikacije lahko govorimo o nekaj pomembnih mej­nikih in tudi ideje o odprti znanosti kot del nje segajo dalec nazaj v zgodovino. Odprto znanost lahko razumemo kot nadaljevanje in nadgradnjo praks, lahko tudi kot nov mejnik v evoluciji znanstvene komunikacije, katere zacetki segajo v 17. stoletje s pojavom prvih znanstvenih casopisov. Prvi znanstveni casopisi so se tako pojavili že v letu 1665, ko sta nakljucno hkrati pricela izhajati dva casopi­sa, Journal des sçavans v Franciji in Philosophical Transactions of the Royal Soci­ety London v Angliji (Day, 1998). Okoli leta 1700 je obstajalo že približno trideset znanstvenih in medicinskih casopisov. V letu 1752 je ugled casopisa Philosophi­cal Transaction padel, zato se je uredništvo odlocilo uvesti predhodno recenzijo prispevkov. Naslednji pomemben mejnik je tako uvedba recenzentskih pregle­dov znanstvenih del z razcvetom znanosti v 20. stoletju in z razvojem vse bolj specializiranih znanstvenih podrocij. V Veliki Britaniji sta pricela izhajati The Lancet (1823) in Provincial Medical and Surgical Journal (1840). Konec 19. stoletja so se pojavili tematsko specializirani casopisi, vzporedno z znanstvenimi caso­pisi so se zaradi potrebe po poljudnem branju zainteresiranih nestrokovnjakov pojavile revije, ki so znanstvena dognanja opisovale na enostavnejši, širšemu krogu bralcev razumljiv nacin. Sem sodita reviji Scientific American (1845) in Na­ture (1869). V devetdesetih letih 20. stoletja predstavlja nov mejnik v znanstveni komunikaciji tudi pojav elektronskega založništva. Prvi sekundarni casopisi so se pojavili v zacetku 19. stoletja. Ogromna produk­cija je narekovala razvoj indeksiranja prispevkov. Prvi casopis na tem podrocju je bil Pharmaceutisches Central-Blatt (1830–1849). Pomemben mejnik, ne le v razvoju koncepta znanstvene komunikacije, temvec tudi nacinov vrednotenja znanstvenega dela, predstavlja uvedba citatnih indeksov za znanstvene clanke, ki ga je s citatnim indeksom za naravoslovje Science Citation Index (SCI) vpeljal Eugen Garfield na Institute for Scientific Information (ISI), pozneje pa sta sledila citatni indeks za družboslovje Social Sciences Citation Indexa (SSCI) ter umetnost in humanistiko Arts and Humanities Citation Indexa (AHCI). Prvotni namen im­plementacije teh podatkovnih zbirk je bil predvsem olajšati odlocitev knjižnic pri izbiri znanstvenih casopisov za svoje zbirke, a so se citatni indeksi objav v znanstvenih casopisih zelo hitro zaceli uporabljati predvsem za kvantitativno vrednotenje znanstvene dejavnosti raziskovalcev in raziskovalnih organiza­cij. Pridobili so kljucni pomen v razvoju kariernih poti visokošolskih uciteljev, raziskovalcev in drugih, v delovanju na poklicni poti ter tudi pri pridobivanju financnih virov. Na podlagi indeksov citiranosti znanstvenih clankov v znan­stvenih casopisih se je kot pomembna in vplivna mera kakovosti znanstvenega objavljanja razvil tako imenovani dejavnik oziroma faktor vpliva (angl. Impact Factor, IF). Odprta znanost intenzivno nagovarja tudi spremembe vrednotenja znanstvenega dela. Eden izmed temeljih nacel je odmik od lokacije objave znan­stvenega dela, torej odmik od vrednotenja kakovosti znanstvenega casopisa na podlagi dejavnika vpliva. Koncept znanstvenega clanka v znanstvenih casopisih se je uveljavil kot osred­nja metoda v znanstveni komunikaciji. V drugi polovici 20. stoletja so se spre­menili tudi nacini financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Vse bolj se je uveljavljalo financiranje s sredstvi, pridobljenimi na razpisih, kjer so raziskoval­ci med seboj tekmovali za sredstva, pri cemer so bili pomembni cim vecje število objavljenih clankov, cim vecje število citatov in pa dejavnik vpliva znanstvenih casopisov, kjer so bili clanki objavljeni. Raziskovalci so vse bolj postajali ujetniki znanstvene politike, ki jo enostavno ponazori angleški izraz publish or perish (slov. objavljaj ali propadi). Znacilnost prve znanstvene revolucije je pojav objavljanja znanstvenih clankov kot prevladujocega sredstva za razširjanje znanstvenega znanja, ustvarjanje znanja se je profesionaliziralo in institucionaliziralo. Podlago za drugo znan­stveno revolucijo predstavlja množica orodij, dostopnih na svetovnem spletu, ki znanstvenikom omogocajo, da z uporabo novih metod objavljanja odkrito delijo ideje, predhodne rezultate in negativne rezultate v veliko zgodnejših fazah svo­jega raziskovalnega procesa. Izrazi, kot so Znanost 2.0 (angl. Science 2.0), odprta znanost (angl. Open Science), digitalna humanistika (angl. Digital Humanities), eZnanost (angl. eScience), Drugi nacin (angl. Mode2) ali odprto raziskovanje (angl. Open Research) so krovni izrazi, ki so se izoblikovali v zadnjih nekaj letih in poudarjajo razlicne vidike druge znanstvene revolucije (Bartling in Friesike, 2014). O odprti znanstveni komunikaciji in odprti znanosti so pisali številni raz­iskovalci. Merton (1979)1 1 Gre za ponatis leta 1942 izdanega clanka. je že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja opozoril na pomen deljenja raziskovalnih podatkov v družboslovju in tako spodbudil, da so raziskovalci v družboslovnih raziskavah že zelo zgodaj zaceli s temi procesi. Nato tudi Chubin, ki je v osemdesetih objavil clanek o odprti in zaprti znanosti (Chubin, 1985), in številni drugi. Vendar pa so se resne pobude in razprave o postopnem uvajanju nacel odprte znanosti zacele s splošno informatizacijo in digitalizacijo, ki je korenito spremenila družbene razmere in ustvarila okolišcine za odpiranje znanosti. Uveljavile so se tako imenovane kulturne spremembe v znanstvenoraziskoval­nem delu, ki jih je uvajanje nacel odprte znanosti v znanstvenoraziskovalno delo samo še pospešilo. Spremembe obsegajo vse vidike, politike in financiranje znanosti, predvsem pa zavedanje akademske skupnosti in posameznih razisko­valcev, da lahko znanost napreduje le s sodelovanjem ter s širšo družbeno anga­žiranostjo in odgovornostjo pri znanstvenoraziskovalnem delu. 3 Razvoj koncepta odprte znanosti Naštete okolišcine so predstavljale podlago za razcvet komercialnih založb mednarodne znanstvene literature. Vse vecji dobicki komercialnih znanstve­nih založb na racun proracunov javnih raziskovalnih organizacij so spodbu­dili akademsko skupnost k razmišljanju o nujnih spremembah. Pojavile so se prve konkretne pobude za spremembo odnosov med založbami in akademsko skupnostjo, kmalu pa so jim sledile pobude za spremembo znanstvenih politik. V mednarodnem merilu so razvite države, predvsem evropske, že od zacetka 21. stoletja pricele spodbujati razmah odprte znanosti. Prevzele so vodilno vlogo pri spodbujanju razvoja odprtih podatkov in odprte znanosti nasploh. Razlicne države, Evropska komisija, združenja in drugi so objavili vrsto dokumentov, ki pa se ne ukvarjajo samo s spodbujanjem odprtih podatkov, temvec tudi z obliko­vanjem pravil pri ravnanju z rezultati raziskav v procesu odpiranja znanstveno­raziskovalnega dela (Gong, 2022). Po Gong (2022) Kitajska še ni objavila pisnega dokumenta, ki bi obravnaval podrocje odprte znanosti, medtem ko mnoge drža­ve po svetu že imajo nacionalne politike odprte znanosti in izvedbene dokumen­te. Tabela 1 prikazuje pregled nekaj pomembnejših dokumentov, ki obravnavajo odprto znanost, medtem ko slika 1 graficno izpostavlja najpomembnejše mejnike v razvoju odprte znanosti v Evropi. Preglednica 1: Pregled pomembnejših dokumentov in pobud, ki obravnavajo odprto znanost v svetu (po Gong, 2022) Leto Dokument 2001 Budimpeštanska iniciativa o odprtem dostopu (Budapest Open Access Iniative) https://www.budapestopenaccessinitiative.org/ 2003 Berlinska deklaracija o odprtem dostopu do znanja na podrocju znanosti in humanisticnih ved (Berlin declaration on open access to knowledge in the sciences and humanities) https://openaccess.mpg.de/Berlin-Declaration 2007 Evropska komisija: 7. okvirni raziskovalni program – FP 7 (2007–2013) (The seventh framework programme for research and technological development) (povezava ni vec na voljo) 2008 Evropska komisija: Pilot za odprti dostop v FP7 (Open Access Pilot in FP7) https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/news/results-fp7-post-grant-open-access-pilot 2012 Evropska komisija: Towards better access to scientific information (EC Communication COM(1012) 401 final; https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2012:0401:FIN:EN:PDF 2012 Evropa: Open Science for the 21st Century (rimska deklaracija) https://www.allea.org/wp-content/uploads/2015/09/OpenScience-Rome-Declaration-final_web.pdf 2012 DORA – Francisco Declaration on Research Assessment https://sfdora.org/read/ 2013 Global Research Council: Action Plan towards Open Access to Publications https://globalresearchcouncil.org/fileadmin//documents/GRC_Publications/grc_action_plan_open_access_FINAL.pdf 2013 Evropa: Policy recommendations for open access to research data in Europe (RECODE projekt) https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/news/recode-project-recommendations-open-access-research-data-are-now-available 2013 Evropa: Guidelines to the rules on open access to scientific publications and open access to research data in Horizon 2020 https://ec.europa.eu/research/partici­ pants/data/ref/h2020/grants_manual/hi/oa_pilot/h2020-hi-oa-pilot-guide_en.pdf 2013 Francija, ZDA, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Nemcija, Japon­ska, Italija, Kanada, Rusija: G8 open data charter https://www.gov.uk/government/publications/open-data-charter/g8-open-data-charter-and-technical­ -annex 2014 Evropska komisija: Obzorje 2020 (2014–2020) (Horizon 2020) https://research-and-innovation.ec.europa.eu/funding/funding-opportunities/funding-programmes-and-open-calls/horizon-2020_en 2014 Evropa: Towards European open science commons https://www.egi.eu/publication/open-science-commons-vision/ 2014 Evropa: Pilot za odprte raziskovalne podatke (Open research Data Pilot) https://data.europa.eu/data/datasets/open-research-data-the-uptake-of-the-pilot-in-the-first-calls-of-horizon-2020?locale=en 2015 OECD: Making open science a reality https://www.oecd-ilibrary.org/science-and-technology/making-open-science-a-reality_5jrs2f963zs1-en 2015 ZDA: Today's Data, Tomorrow's Discoveries https://www.nsf.gov/publications/pub_summ.jsp?ods_key=nsf15052 2015 Evropa: Policy guidelines for open access and data dissemination and preservation (RECODE projekt) https://www.trilateralresearch.com/wp-content/uploads/2018/09/RECODE-D5.1-POLICY-RECOMMENDATIONS-_FINAL.pdf 2015 Leidenski manifest za raziskovalne metrike (The Leiden Manifesto for Research Metrics) https://www.nature.com/articles/520429a 2016 Evropa: OA2020 Initiative https://www.mpg.de/openaccess/oa2020 2016 Japonska: The fifth science and technology basic plan https://www8.cao.go.jp/cstp/kihonkeikaku/5basicplan_en.pdf 2016 Evropa: Splošne smernice za raziskave in inovacije (General guidelines for research and innovation) https://commission.europa.eu/research-and-innovation_en 2016 Evropa: Open innovation, open science, open to the world https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/3213b335-1cbc-11e6-ba9a-01aa75ed71a1 2016 Evropska komisija: Realising the European Open Science Cloud https://eosc-portal.eu/sites/default/files/realising_the_european_open_science_cloud_2016.pdf 2017 Evropski oblak odprte znanosti, deklaracija (European Open Science Cloud (EOSC), Declaration) https://research-and-innovation.ec.europa.eu/strategy/strategy-2020-2024/our-digital-future/open-science/european-open-science-cloud-eosc_en 2018 Evropska komisija: Implementation roadmap for the European Open Science Cloud https://research-and-innovation.ec.europa.eu/news/all-research-and-innovation-news/implementation-roadmap-european-open-science-cloud-2018-03-14_en 2018 Evropa: Nacrt S za odprti dostop (Plan S for Open Access) https://www.coalition-s.org/ 2018 ZDA: Open science by design: Realising a vision for 21st century research https://nap.nationalacademies.org/catalog/25116/open-science-by-design-realizing-a-vision-for-21st-centuryZDA 2018 Evropa: Open science and its role in universities: A roadmap for cultural change https://www.leru.org/files/LERU-AP24-Open-Science-full-paper.pdf 2018 Evropa: LIBER open science roadmap https://libereurope.eu/wp-content/uploads/2020/09/LIBER_OSR_A5-ONLINE-HR-1.pdf 2021 Evropska komisija: Obzorje Evropa (2021–2027) (Horizon Europe) https://rea.ec.europa.eu/open-science_en 2021 Evropska komisija: Strategic Research and Innovation Agenda (SRIA) of the European Open Science Cloud https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/f9b12d1d-74ea-11ec-9136-01aa75ed71a1 2021 UNESCO Recommendation on Open Science https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000379949 2021 SPARC Europe’s strategic plan 2021–2024 https://sparceurope.org/who-we-are/about-us/our-strategy/ 2022 EUA (Združenje evropskih univerz): The EUA Open Science Agenda 2025 https://www.eua.eu/publications/positions/the-eua-open-science-agenda-2025.html 2022 COARA – Coalition for Advancing Research Assessment Agreement https://coara.eu/agreement/the-agreement-full-text/ 2024 Barcelonska deklaracija o odprtih raziskovalnih informacijah (Barcelona Declaration on Open Research Information) https://barcelona-declaration.org/ Opomba: Podani so odgovorne organizacije oziroma združenja ter izvirni naslovi dokumentov; kjer je mogoce, tudi prevodi naslovov v slovenšcino. Slika 1: Nekateri pomembni mejniki razvoja odprte znanosti v Evropi v zadnjih tridesetih letih Ce so akademsko skupnost k odpiranju znanosti spodbujali zastareli in zaprti modeli objavljanja znanstvenih del v znanstvenih casopisih in monografijah pod okriljem komercialnih založb mednarodne znanstvene literature,2 2 Leta 1995 so ob razcvetu servisov interneta, še posebej storitev svetovnega spleta, velikim za­ložnikom napovedovali konec njihove dejavnosti. Ameriška revija s podrocja poslovanja in ekonomije Forbes je napovedala, da bo založba Elsevier, ki ima na trgu mednarodne znanstvene literature najvecji delež, prva žrtev interneta. Izhajali so iz domneve, da bo svetovni splet povezal raziskovalce, ki si bodo poslej izmenjevali znanstvena dognanja brezplacno. Predvidevali so, da znanstvenih casopisov v tradicionalni obliki sploh ne bo vec (Cookson, 2015). Skoraj trideset let pozneje se soocamo z nasprotnim (glej npr. Yup, 2023): izdajanje mednarodne znanstvene litera­ture spada med najbolj dobickonosne panoge, prehod v digitalno okolje je dobicke mednarodnih založb le še povecal. Globalna prodaja danes presega 19 milijard USD letno. Na trgu prevladujejo komercialne založbe mednarodne znanstvene literature, ki so del velikih mednarodnih korpora­cij. Pet najvecjih založb – Elsevier, Wiley, Taylor & Francis, Springer Nature in SAGE – obvladuje vec kot polovico celotnega trga. Med njimi je najvecji Elsevier, saj pokriva približno 16 % trga in izdaja vec kot 3000 znanstvenih revij. Kar se tice dobickonosnosti, te založbe ustvarjajo izjemne dobicke. Elsevier dosega stopnjo dobicka, ki se približuje 40 %, kar presega dobicek podjetij, kot so Microsoft, Google ali Coca-Cola, na podobni ravni so tudi druge omenjene založbe. pa so snovalce znanstvenih politik spodbujali sodobni družbeni izzivi, ki jih lahko naslovi le znanost s svojimi rezultati raziskav in z inovacijami, vendar pa v ime­nu širšega družbenega interesa. Taki izzivi so na primer podnebne spremembe, trajnostni razvoj, omejevanje ogljicnega odtisa in iskanje novih virov energije, prehranska varnost in podobno. Znanstvene politike, zasnovane na nacelih od­prte znanosti, kot del javnih politik naslavljajo omenjene družbene probleme, nosilci javnih politik, na primer vlade držav, Evropska komisija, UNESCO, pa razvoj in uporabo nacel odprte znanosti spodbujajo. 3.1 Politike odprte znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru Leta 2000 je Svet Evrope na predlog Evropske komisije ustanovil skupni Evropski raziskovalni prostor (angl. European Research Area – ERA). Kljucni cilj Evropske­ga raziskovalnega prostora je bila uskladitev raziskovalnih politik in programov, ki so na tak nacin postali ucinkovitejši in bolje izpolnjevali svoje poslanstvo. Od samih zacetkov je Evropski raziskovalni prostor spodbujala odprto znanost kot enega izmed kljucnih ukrepov pri razvoju znanstvenih politik. Leta 2020 se je na predlog Evropskega sveta zacela reforma Evropskega razisko­valnega prostora, ki se je zakljucila 1. 12. 2021 s sprejetjem Pakta za raziskave in inovacije v Evropi.3 3 https://slovenia.representation.ec.europa.eu/novice-dogodki/novice-0/komisija-pozdravlja­-sprejetje-pakta-za-raziskave-inovacije-v-evropi-2021-11-26_sl Pakt za raziskave in inovacije je kljucni dokument, ki usmer­ja upravljanje Evropskega raziskovalnega prostora. Obsega skupne (evropske) vrednote in nacela v raziskovanju in inovacijah, kot sta svoboda znanstvenih raziskav ter prosti pretok raziskovalcev in znanja. Vrednote in nacela, zapisana v paktu (teh je deset), ter ukrepi, opredeljeni v skupni politiki Evropskega raz­iskovalnega prostora (teh je dvajset), so v obdobju 2022–2024 vodilo razvoja in sodelovanja s preostalim svetom. Cilje pakta lahko povzamemo v tri pomembne sklope: – Z usklajenim razvojem ustreznih infrastruktur v okviru Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) omogociti odprto izmenjavo znanja in ponovno upo­rabo raziskav. – Vzpostaviti ustrezno zakonodajno in regulativno ureditev Evropske skupnosti na podrocju avtorskih pravic in ravnanja s podatki. – Pospešiti reformo sistema ocenjevanja rezultatov raziskav s podporo uvedbe in uporabe odgovornih metrik. Odprta znanost je z reformo Evropskega raziskovalnega prostora in s podpisom pakta postala ena od prioritet Evropske komisije pri financiranju programov za financiranje raziskav in inovacij. Glinos (2021) pa predstavlja kljucne izzive re­forme Evropskega raziskovalnega prostora na podrocju odprte znanosti (povzeto v tabeli 2): zagotavljanje ustreznih razmer za spodbujanje delovanja oziroma izvajanja na vseh štirih podrocjih izboljšanja praks pri raziskavah in inovacijah. Preglednica 2: Kljucni izzivi reforme Evropskega raziskovalnega prostora na podrocju odprte znanosti (Vir: Glinos, 2021) Izboljšanje praks raziskav in inovacij Zagotavljanje ustreznih razmer za izvajanje Odprtost znanstvenih publikacij. Uporaba odgovornih metrik za vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela. Deljenje raziskav po nacelih FAIR4 4 Kratica po zacetnih crkah angleških besed Findable, Accessible, Interoperable, Reusable, ki se sestavijo v besedo fair (pošteno); izraze lahko prevedemo kot Najdljivo, Dostopno, Interopera­bilno, Ponovno uporab(lje)no. in odgovorno ravnanje z raziskovalnimi podatki. Nagrajevanje in spodbujanje praks odprte znanosti. Zagotavljanje možnosti ponovitve raziskav in ponovne uporabe rezultatov. Ustrezne kompetence in znanja za uporabo praks odprte znanosti in za delovanje v skladu z integriteto v raziskovanju. Zgodnje in odprto deljenje raziskav. Odprte raziskovalne infrastrukture, skladne z Evropskim oblakom odprte znanosti EOSC. Širša družbena angažiranost in odgovornost pri znanstvenoraziskovalnem delu ter družbeno angažirana znanost. 3.2 Nacionalna politika odprte znanosti v Sloveniji V Sloveniji smo knjižnicarji že zelo zgodaj postali pozorni na pojav nove para­digme znanstvenega komuniciranja, to je takrat odprtega dostopa. Prvi koraki so bili ozavešcanje akademskih skupnosti o zahtevah glede odprtega dostopa v okvirnih raziskovalnih programih Evropske komisije. Zacetki segajo v obdobje 7. okvirnega raziskovalnega programa (2007–2013). Še pred tem, že leta 1998, so na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani ustanovili Arhiv družbo­slovnih podatkov, ki je skladno z naceli ravnanja z raziskovalnimi podatki in deljenja raziskovalnih podatkov zacel s sistematicnim zbiranjem, arhiviranjem in deljenjem raziskovalnih podatkov. V svoje delovanje je vkljuceval pomembne elemente odprte znanosti. Tudi na drugih podrocjih so se slovenski raziskoval­ci vkljucevali v razlicne mednarodne povezave in iniciative, na primer Elixir, Research Data Alliance, Clarin, Dariah. Zacetki na podrocju institucionalnih repozitorijev v Sloveniji segajo v leto 2007, ko so na Fakulteti za racunalništvo, elektrotehniko in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI) vzpostavili Digi­talno knjižnico Univerze v Mariboru (DKUM) in prenovili pravilnik o diplomira­nju. Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru je postala obvezna infrastruktura za oddajo in javno objavo zakljucnih del univerze. V okviru projekta Pilotna vzpostavitev nacionalne infrastrukture odprtega dostopa do zakljucnih del študija in objav raziskovalcev (projekt ODUN), ki sta ga sofinancirala Evropska skupnost (Evropskega sklada za regionalni razvoj) ter tedanje Ministrstvo za izobraževa­nje, znanost in šport, so bili vzpostavljeni nacionalni portal ter štirje instituci­onalni repozitoriji slovenskih univerz. Zakljucek projekta, ki ga je izvajala razi­skovalna skupina Laboratorija za heterogene racunalniške sisteme Fakultete za racunalništvo, elektrotehniko in informatiko Univerze v Mariboru pod vodstvom dr. Milana Ojsterška, je predstavljal nacionalni portal odprte znanosti, vzpostav­ljen leta 2013, ki je povezal institucionalne repozitorije slovenskih univerz ter v naslednjih letih tudi repozitorije samostojnih raziskovalnih organizacij, višješol­skih in visokošolskih institucij ter druge, ki so skupaj predstavljali podlago za razvoj nacionalne infrastrukture odprte znanosti. Leta 2015 je Vlada Republike Slovenije sprejela Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020 (ki je postavila ambiciozne cilje pri odprtosti rezultatov raziskav, skladne s takratnimi politikami v Evropskem raziskovalnem prostoru. Leta 2021 je Državni zbor Republike Slovenije spre­jel Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (2021), ki uvaja v znanstvenoraziskovalno dejavnost obveznost upoštevanja nacel odprte znanosti pri njenem izvajanju. Izvajanje zakona natancneje opisuje Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z naceli odprte znanosti (2023). Oba za­konska akta sta v celoti usklajena s politikami Evropske komisije in Evropskega raziskovalnega prostora. Državni zbor Republike Slovenije je sprejel tudi Resolu­cijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 – ReZrIS39 (2022), ki odprto znanost obravnava v širšem strateškem okviru razvoja znanosti v Sloveniji ter vsebuje ukrep 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, ucin­kovitosti in odzivnosti raziskav. Vlada Republike Slovenije je sprejela tudi Akcij­ski nacrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, ucinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstveno­raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (2023), ki je zastavil kljucne naloge na podrocju znanstvenoraziskovalne dejavnosti za delovanje po nacelih odprte znanosti, za prilagoditev javnih raziskovalnih zavodov za delovanje po le-teh ter financno ovrednotil vzpostavitev in nadgradnjo ustreznih infrastruk­tur, kompetenc in podpornih storitev za izvajanje politik na tem podrocju. Pri izvajanju teh nalog bodo imele pomembno vlogo tudi knjižnice. 4 Odprta znanost in knjižnice Knjižnice, še posebno visokošolske in specialne, so zaradi narave in vsebine svojega delovanja mocno vpete v zgoraj opisane procese ter spremembe. Infra­struktura odprte znanosti in njeno upravljanje namrec v veliki meri temeljita prav na delovanju knjižnic in nasprotno, knjižnice gradijo podporne storitve na osnovi obstojecih in novonastajajocih infrastruktur. V razvoju podpornih storitev za odprto znanost obstaja jasna vloga visokošolskih knjižnic, ki pa te­melji na dveh stebrih: 1) knjižnica kot koordinacijska in povezovalna posrednica med raziskovalci na eni strani in drugimi notranjimi deležniki na drugi strani oziroma maticni organizaciji ter 2) strokovno znanje knjižnicarjev na številnih podrocjih znanstvenega komu­niciranja. Podporne storitve za odprti dostop so izkljucno v domeni visokošolskih knjižnic in so logicna nadgradnja portfelja storitev visokošolske knjižnice. Nekatere so »samoumevna« nadgradnja že obstojecih storitev knjižnic na podrocju podpore znanstveni komunikaciji, za nekatere si morajo visokošolski knjižnicarji prido­biti nove kompetence. Odprti dostop do rezultatov raziskav, v tem kontekstu do recenziranih znanstvenih publikacij, lahko razumemo kot nadaljnji korak v evo­luciji znanstvene komunikacije, nadgradnjo obstojecih storitev pa kot nadgradnjo dejavnosti evidence znanstvenoraziskovalne dejavnosti akademske skupnosti, ki jo izvajajo bibliografi visokošolskih knjižnic. Med podporne storitve odprtega do­stopa sodijo tudi spremljanje izpolnjevanja zahtev odprtega dostopa, upravljanje institucionalnih repozitorijev, nabava mednarodne znanstvene literature z ele­menti odprtega dostopa – tako imenovane preoblikovalne pogodbe, ki vkljucujejo vavcerje za odprti dostop in administriranje porabe vavcerjev, upravljanje skla­dov maticnih organizacij za sofinanciranje znanstvenih objav v odprtem dostopu ter podpora odprto dostopnemu založništvu in odprtim izobraževalnim virom. Pomembno podrocje je izobraževanje in usposabljanje raziskovalcev za ravnanje po nacelih odprte znanosti v znanstvenoraziskovalnem procesu in poznavanje avtorskopravnih vprašanj odprte znanosti. Podrocje ravnanja z raziskovalnimi podatki je kompleksno in zahteva udeležbo razlicnih notranjih deležnikov, pri tem je knjižnica le ena izmed njih. Tudi na tem podrocju knjižnica prevzema do­locene naloge, najveckrat kot koordinator notranjih deležnikov sistema ravnanja z raziskovalnimi podatki, kot strokovnjak za genericno obvladovanje predmetne­ga podrocja, svetovanje, izobraževanje raziskovalcev in podpornega osebja ter vzdrževanje mreže domensko specificnih podatkovnih skrbnikov. Kot pomembna javna politika na podrocju znanosti je tudi tako imenovana družbeno angažirana znanost, zato imajo predvsem na podrocju obcanske znanosti ter spodbujanja znanstvene pismenosti veliko vlogo tudi splošne knjižnice. Pomembno je torej, da strokovnjaki, zaposleni v knjižnicah, pridobijo ustrezne kompetence in vešcine, da lahko pri izvajanju prej opisanih javnih politik podajo svoj strokovni prispevek. V veliko primerih gre za nadgradnjo že pridobljenih kompetenc in vešcin, v nekaterih primerih pa gre za popolnoma nova znanja, ki jih morajo strokovnjaki v knjižnicah šele pridobiti. Kompetence in vešcine za podporo odprti znanosti so prikazane v tabeli 3. Preglednica 3: Nadgradnja klasicnih kompetenc in vešcin strokovnjakov v knjižnicah ter nove potrebne kompetence in vešcine za podporo odprti znanosti Klasicne kompetence in vešcine Kompetence in vešcine za podporo odprti znanosti Upravljanje knjižnicnega kataloga in bibliografski vnos. Upravljanje repozitorijev in arhiviranje znanstvenih del oz. rezultatov raziskav. Izdelava bibliografij raziskovalcev. Izdelava bibliografij raziskovalcev z dodatnimi metapodatki o odprtosti (npr. podatki o odprtih licencah, placanih stroških procesiranja clankov (angl. article processing charge – APC), projektih). Informacijska podpora pri iskanju literature. Informacijska podpora pri iskanju odprto dostopnih informacijskih virov. Licenciranje narocniških e-virov. Sklepanje pogodb, ki vkljucujejo ugodnosti za objavljanje v odprtem dostopu (npr. preoblikovalne pogodbe, pogodbe z založbami zlatih znanstvenih casopisov). Bibliografska podpora pri pisanju znanstvenih objav. Podpora pri deljenju rezultatov raziskav po nacelih FAIR. Bibliometricne analize. Svetovanje pri kvalitativnem vrednotenju znanstvenoraziskovalnega dela. Poznavanje politik in zahtev financerjev na podrocju izpolnjevanja nacel odprte znanosti. Poznavanje nacel FAIR. Svetovanje pri ravnanju z raziskovalnimi podatki (npr. svetovanje pri izdelavi nacrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki, pri izbiri zaupanja vrednih repozitorijev). Poznavanje delovanja odprtih licenc (npr. Creative Commons). Poznavanje možnosti uveljavljanja izjem pri odprtem deljenju. Poznavanje koncepta obcanske znanosti. Navedenih je le nekaj tradicionalnih vešcin in kompetenc ter nadgradnja teh za podporo odprti znanosti ter le nekaj novih kompetenc in vešcin, ki jih knjižni­carji potrebujemo. Z uveljavljanjem prakse izvajanja znanstvenoraziskovalnega dela po nacelih odprte znanosti se bodo pojavile nove in nove, zato je pomemb­no, da slovenske knjižnice izvedemo nekatere skupne ukrepe, ki bodo knjižni­cam v pomoc pri spopadanju s temi izzivi: – povezovanje vseh vrst knjižnic tako pri operativnem delu kot pri zagotavljanju pridobivanja potrebnih kompetenc in vešcin, – povezovanje slovenskega strokovnega okolja v mednarodne strokovne tokove na podrocju knjižnicarstva, – zagotavljanje vpetosti visokošolskih in specialnih knjižnic v nacionalno in­frastrukturo odprte znanosti, – aktivno delovanje strokovnih združenj na tem podrocju. Prvi koraki so v letu 2024 že narejeni. Na podlagi ukrepov iz Akcijskega nacrta za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, ucinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenoraziskoval­ni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 so Univerzitetna knjižnica Maribor Uni­verze v Mariboru (UM UKM), Univerzitetna knjižnica Univerze na Primorskem (UP UK), Univerzitetna knjižnica Univerze v Novi Gorici (UNG UK) ter Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK UL) sklenile dogovor o organiza­ciji skupnega podpornega centra za podporo raziskovalcem na tem podrocju. Pilotni projekt tako imenovanega Centra za zagotavljanje kakovosti v znanstve­nem komuniciranju bo obsegal raznolik nabor podpornih storitev kot pomoc raziskovalcem pri izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela po nacelih odprte znanosti. Pomemben korak za opolnomocenje javnih raziskovalnih organizacij za delovanje po nacelih odprte znanosti, ki je že storjen, je tudi obsežen projekt Spoznaj,5 5 https://projekt-spoznaj.si/ ki ga koordinira Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. To je priznanje ne le Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani, temvec vsem visokošolskim in specialnim knjižnicam, ki so prepoznane kot pomembni deležniki pri ustvarjanju razmer za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavno­sti po nacelih odprte znanosti. In ne nazadnje, Univerzitetna knjižnica Maribor Univerze v Mariboru koordinira delovanje Slovenske skupnosti odprte znanosti. Ob tej priložnosti vabimo vse knjižnice, da se v skupnost tudi vclanijo. 5 Zakljucek V prispevku smo torej pokazali pregled kljucnih tem na podrocju odprte znanosti s poudarkom na slovenski situaciji. Razvoj odprte znanosti za knjižnice, zlasti visokošolske in specialne, torej prinaša mnogo izzivov, pa tudi priložnosti, se­veda ob ustrezni prilagoditvi delovanja, storitev in kompetenc. Knjižnice lahko s svojo proaktivnostjo dosežejo svojo uveljavitev kot pomembni partnerji oziroma deležniki pri ustvarjanju razmer za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti po nacelih odprte znanosti. Literatura Akcijski nacrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje ka­kovosti, ucinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030. (2023). Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Bartling, S. in Friesike, S. (2014). Opening science: The evolving guide on how the internet is changing research, collaboration and scholarly publishing. Springer Nature. Chubin, D. E. (1985). Open Science and Closed Science: Tradeoffs in a Democracy. Science, Technology, & Human Values, 10(2), 73–81. http://www.jstor.org/stable/689511 Chubin, D. E. (1985). Open Science and Closed Science: Tradeoffs in a Democracy. Science, Technology, & Human Values, 10(2). https://www.jstor.org/stable/689511 Cookson, R. (15. 11. 2015). Elsevier leads the business the internet could not kill. Financial Times. https://www.ft.com/content/93138f3e-87d6-11e5-90de-f44762bf9896 Day, R. A. (1998). How to write and publish a scientific paper. University Press. Glinos, K. (2021). Open Science: the new normal for practicing Science? [Predstavitev PPT]. https://beopen-project.eu/storage/files/parti-1-os-the-new-normal-for-practicing-scien­ ce-kglinos.pdf Gong, K. (2022). Open science: The science paradigm of the new era. Cultures of Science, 5(1), 3–9. https://doi.org/10.1177/20966083221091867 Merton, R. K. (1942). The Normative Structure of Science. V The Sociology of Science: Theoretical and Empirical Investigations. University of Chicago Press. Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020. (2015). Vlada Republike Slovenije. https://www.gov.si/assets/mi­nistrstva/MIZS/Dokumenti/ZNANOST/Strategije/Nacionalna_strategija_odprtega_do­stopa.pdf Odprta znanost. (2024). Javna Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejav­nost Republike Slovenije. https://www.aris-rs.si/sl/dostop/predstavitev.asp Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS39). (2022). Uradni list RS, št. 49/22. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=RESO133 Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z naceli odprte znanosti (2023). Uradni list RS, št. 59/23. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebi­na/2023-01-1828/uredba-o-izvajanju-znanstvenoraziskovalnega-dela-v-skladu-z-naceli­-odprte-znanosti Yup, K. (31. 5. 2023). How Scientific Publishers’ Extreme Fees Put Profit Over Progress. The Nation. https://www.thenation.com/article/society/neuroimage-elsevier-editorial­-board-journal-profit/tnamp/ Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrlD). (2021). Uradni list RS, št. 186/21, 40/23. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7733 mag. Miro Pušnik Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Trg republike 3, 1000 Ljubljana e-pošta: miro.pusnik@ctk.uni-lj.si mag. Dunja Legat Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ulica 10, 2000 Maribor e-pošta: dunja.legat@um.si Odprta znanost in avtorske pravice Open science and copyright Ana Fidler, Mojca Žuželj Ogrizek Oddano: 15. 3. 2024 — Sprejeto: 18. 7. 2024 1.02 Pregledni znanstveni clanek 1.02 Review article UDK 347.78:655.411 DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.2-3.3 Izvlecek Eno izmed temeljnih nacel odprte znanosti je odprti dostop do rezultatov javno finan­ciranih raziskav. Avtorji oz. imetniki avtorskih pravic zagotovijo odprti dostop med drugim z ustreznim upravljanjem avtorskih pravic. Krovni zakon, ki ureja avtorsko pravico v Sloveniji, je Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ki je bil nazadnje spre­menjen septembra 2022. Z novelo smo v slovenski pravni red dobili za podrocje odprte znanosti pomembni izjemi, in sicer izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje za namene znanstvenega raziskovanja ter splošno izjemo za znanstveno raziskovanje. Novembra 2021 je bil sprejet Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter maja 2023 Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z naceli od­prte znanosti, ki podrobneje dolocata zagotovitev odprtega dostopa do vseh recenzi­ranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov, pridobljenih v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %. V clanku bomo podrobneje opisali zakonodajno ureditev avtorskih pravic v Sloveniji in spremembe na zakonodajnem podrocju, ki so povezane z odprto znanostjo. Predstavili bomo licence Creative Commons, ki so svetovno znane in pomembne za boljšo dostopnost rezultatov raziskav, širjenje znanja ter kakovost izobraževanja. Dalje bomo predstavili strategijo ohranjanja pravic in pravico do sekundarnega publiciranja kot ukrepa oz. pobudi, ki sta bili razviti za spodbujanje dostopa do publikacij in njihove ponovne uporabe ter odpravljanje omejitev, ki jih za raziskave predstavlja avtorskopravna zakonodaja. Kljucne besede: avtorska pravica, odprta znanost, odprte licence, strategija ohranjanja pravic, pravica do sekundarnega publiciranja Podatkovni set: Vsebina prispevka ne temelji na raziskovalnih podatkih. Abstract One of the fundamental principles of open science is open access to the results of pub­licly funded research. Authors or copyright holders ensure open access, among other things, through appropriate copyright management. The governing law for copyright in Slovenia is the Copyright and Related Rights Act, which was last amended in Sep­tember 2022. The amendment introduced two important exceptions for open science in Slovenia: an exception for text and data mining for scientific research and a general exception for scientific research. In November 2021, the Scientific Research and In­novation Activities Act was adopted. In May 2023, the Decree on the Implementation of Scientific Research Work in accordance with the Principles of Open Science was adopted. These two legal acts specify the provision of open access to all peer-reviewed scientific publications, research data and other research results in the context of re­search, co-funded by public resources at a minimum of 50%. In this article, we de­scribe in more detail the copyright legislation in Slovenia and the changes in the field of open science. We present Creative Commons licenses, which are world-renowned and important for better accessibility to research results, knowledge dissemination and education quality. We will also introduce the Rights Retention Strategy and the Secondary Publication Right as measures and initiatives developed to promote access to and re-use of publications and address the limitations that copyright legislation rep­resents for research. Keywords: copyright, open science, open licenses, rights retention strategy, secondary publishing right Dataset metadata: No research data are associated with this article. 1 Uvod Odprta znanost je pristop, ki temelji na širjenju znanja, boljši dostopnosti re­zultatov raziskav in njihovi ponovni uporabi. Za doseganje navedenih ciljev pomemben del predstavlja avtorsko pravo, predvsem ustrezno upravljanje av­torskih pravic na rezultatih raziskav. Eno od nacel odprte znanosti je takojšnji odprti dostop do rezultatov javno financiranih raziskav, z uporabo ustreznih licenc (npr. Creative Commons). Tradicionalno objavljanje znanstvenih clankov v prestižnih revijah z izkljucnim prenosom materialnih avtorskih pravic na za­ložnika, ki nato služi z omogocanjem dostopa do publikacij, ki so rezultat javno financiranih raziskav, je torej v nasprotju z naceli odprte znanosti. Ker so poga­janja z založniki po navadi težka in neuravnotežena, se razvijajo nacini, kako bi si avtorji oz. imetniki pravic pridržali ustrezen obseg avtorskih pravic in izpolnili zahteve financerjev, ki sledijo nacelom odprte znanosti (npr. strategija ohranja­nja pravic in pravica do sekundarnega publiciranja). Pomen ustrezne ureditve avtorskih pravic v povezavi z odprto znanostjo je vse bolj viden tudi v sloven­skem raziskovalnem prostoru, kar se odraža v pravnih aktih in dokumentih, sprejetih v Državnem zboru in Vladi Republike Slovenije, vkljucenosti Slovenije v izvajanje ukrepov Evropskega raziskovalnega prostora, v razlicnih aktivnostih raziskovalnih organizacij ter vkljucenosti financerjev in javnih raziskovalnih organizacij v mednarodna združenja in pobude, ki podpirajo odprto znanost. Namen clanka je opisati trenutno zakonodajno ureditev avtorskih pravic v Slo­veniji s poudarkom na izjemah in omejitvah, ki omogocajo dostopnost avtorskih del uporabnikom in prosto uporabo na podrocju znanstvenega raziskovanja ter so pomembne za knjižnice in znanstvenoraziskovalno skupnost. Namen je tudi predstaviti (pravne) instrumente, ki so raziskovalcem v pomoc pri uvajanju in spoštovanju nacel odprte znanosti. 2 Ureditev avtorske pravice v Sloveniji Avtorska pravica je izkljucna in absolutna pravica avtorja na njegovem avtor­skem delu. Pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, kar pomeni, da ni potrebna nobena formalnost, npr. registracija ali vpis pravice, da bi bilo delo avtorsko pravno varovano. Sodi v pravo intelektualne lastnine. Zašcitena je tako z nacionalnimi kot tudi z mednarodnimi pravnimi akti. Je ustavno zajamcena in clovekova pravica (Trampuž, 2009).1 1 60. clen Ustave RS (Uradni list RS/I, št. 33/91, Uradni list RS, št. 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13, 47/13, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a). Krovni zakon, ki ureja avtorsko pravico, je Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) (1995). Avtorsko pravico ta zakon opredeljuje v 15. clenu kot enovito pravico na avtorskem delu, iz katere izvira­jo izkljucna osebnostna upravicenja (moralne avtorske pravice), premoženjska upravicenja (materialne avtorske pravice) in druga upravicenja avtorja (druge pravice avtorja). 2.1 Avtorsko delo Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s podrocja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli nacin izražene.2 2 ZASP, prvi odstavek 5. clena. Oman (1996) pravi, da gre za duhovno stvaritev, ki je izražena v konkretni obliki in ki nosi avtorjev osebni pecat. V drugem odstavku 5. clena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah so kot primer navedene najbolj tipicne vrste in pojavne oblike avtorskih del, in sicer: – govorjena dela, npr. govori, pridige, predavanja; – pisana dela, npr. leposlovna dela, clanki, prirocniki, študije in racunalniški programi; – glasbena dela z besedilom ali brez besedila; – gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela; – koreografska in pantomimska dela; – fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju; – avdiovizualna dela; – likovna dela, npr. slike, grafike in kipi; – arhitekturna dela, npr. skice, nacrti ter izvedeni objekti s podrocja arhitektu­re, urbanizma in krajinske arhitekture; – dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja; – kartografska dela; – predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnicne narave (tehnicne risbe, nacrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plasticne predstavitve in druga dela enake narave). Pomembno je, da avtorsko delo izpolnjuje vse predpostavke za avtorsko delo oziroma ima vse znacilnosti, ki so: individualnost, intelektualnost, stvaritev, podrocje ustvarjanja in izraženost (Bahor, 2002). Sestavine avtorskega dela kot so osnutek, sestavni deli in naslov avtorskega dela, uživajo enako varstvo kot samo delo, ce so sami po sebi individualne intelektualne stvaritve.3 3 ZASP, 6. clen. Tudi prede­lave avtorskih del (prevodi, priredbe, aranžmaji, spremembe in druge predelave prvotnega avtorskega dela ali drugega gradiva) so samostojna avtorska dela, ce so individualna intelektualna stvaritev; vendar predelave ne smejo prizadeti pravice avtorja prvotnega dela.4 4 ZASP, 7. clen. Prav tako so samostojna avtorska dela zbirke avtorskih del ali drugega gradiva, npr. enciklopedije, antologije, baze podatkov, zbirke dokumentov, ki so po izbiri, uskladitvi ali razporeditvi vsebine indivi­dualne intelektualne stvaritve. Z uvrstitvijo prvotnih del v zbirko ne smejo biti prizadete pravice avtorjev teh del; z uvrstitvijo prvotnega gradiva v zbirko to gradivo ne postane varovano delo.5 5 ZASP, 8. clen. Poleg varovanih stvaritev poznamo tudi nevarovane stvaritve. Avtorskopravno niso varovane: – ideje, nacela, odkritja; – uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega podrocja; – ljudske književne in umetniške stvaritve. Prevodi uradnih besedil so avtorskopravno varovani, razen ce so objavljeni kot uradna besedila.6 6 ZASP, 9. clen. 2.2 Avtor Avtor je fizicna oseba, ki je ustvarila avtorsko delo.7 7 ZASP, 10. clen. To pomeni, da so avtorska dela rezultat cloveškega ravnanja. Avtor ne more biti stroj (npr. racunalnik) ali žival in tudi pravna oseba ne (Trampuž idr., 1997, str. 58). Ce je avtorsko delo, ki je bilo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali vec oseb, nedeljiva celota, pripada vsem soavtorjem nedeljiva avtorska pravica na tem delu.8 8 ZASP, 12. clen. 2.3 Vsebina avtorske pravice Avtorska pravica, kot avtorjev monopol nad izkorišcanjem avtorskega dela, za­gotavlja avtorju po eni strani premoženjske koristi od izkorišcanja njegovega dela, po drugi strani pa spoštovanje njegovih moralnih interesov pri izkorišca­nju njegovega dela. Zato pravimo, da avtorska pravica vsebuje premoženjska (materialna) in moralna (osebnostna) upravicenja (Oman, 1996). Iz avtorske pra­vice pa izvirajo tudi druga upravicenja avtorja (druge pravice). Za materialne in moralne avtorske pravice velja, da so absolutne, torej ucinkujejo zoper vsakogar. Ker je avtorjev monopolni položaj nad izkorišcanjem njegovega dela utemeljen z zakonom, ga je mimo avtorjeve volje mogoce omejiti samo z zakonom (Oman, 1996). Tako moralne kot materialne pravice so casovno omejene, in sicer za cas življenja avtorja in še 70 let po smrti avtorja.9 9 ZASP, 59. clen. 2.3.1 Moralne avtorske pravice Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela.10 10 ZASP, 16. clen. Varujejo avtorjeve moralne interese. To so pravica prve objave, pravica priznanja avtorstva, pravica spoštovanja dela in pravica skesanja. Vsebina pravice prve objave je opredeljena v 17. clenu Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, v skladu s katerim ima avtor izkljucno pravico odlociti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvic objavljeno. Gre za temeljno pravico avtorja, ki odloca o tem, ali bo avtorsko delo odpustil iz svoje intimne sfere. To bo napravil, ko bo ocenil, da je delo primerno za objavo (Repas v Repas idr., 2023, str. 527). Pravica priznanja avtorstva pomeni, da avtor doloci, ali se pri objavi navede njegovo avtorstvo in s kakšno oznako.11 11 ZASP, 18. clen. Pomeni tudi, da ima avtor do drugega zahtevek, da se ga prizna kot avtorja in se ga tudi navede (Oman, 1996). Pravica spoštovanja dela daje avtorju pravico, da se upre skazitvi in vsakemu posegu v svoje delo, ce bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegov ugled (npr. skruni­tev izvirnika avtorskega dela, razstavljanje izvirnika avtorskega dela pod tujim imenom) (Oman, 1996). Pravica skesanja pa daje avtorju pravico, da do imetnika materialne avtorske pravice slednjo preklice, ce ima za to resne moralne razloge (npr. sprememba avtorjeve osebne sfere ali primeri, ko avtorja k preklicu silijo zunanje okolišcine, kot so sprememba politicnih in zgodovinskih razmer), pod pogojem, da predhodno imetniku povrne škodo, ki mu s tem nastane (Trampuž idr., 1997, str. 85). Npr. zaradi spremenjenih politicnih razmer lahko avtor pre­klice založniku materialno pravico izdaje knjige. Moralne pravice zaradi njihove osebnostne narave za cas življenja avtorja niso prenosljive, mogoce pa jih je dedovati, z izjemo pravice do skesanja, ki traja samo za cas življenja avtorja. 2.3.2 Materialne avtorske pravice Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja. Omogocajo, da avtor dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. Nanašajo se na posamicne oblike izkorišcanja avtorskega dela. Uporaba avtorskih del je dopustna le, ce je avtor v skladu z Zakonom o avtorskih in so­rodnih pravicah in pod pogoji, ki jih je dolocil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico (s pogodbo ali dovoljenjem, z uporabo ustrezne licence ali s sporazumom prek kolektivne organizacije) ali ce uporabo dovoljuje vsebinska omejitev avtorskih pravic, dolocena z zakonom.12 12 ZASP, 21. clen. Iz tega izhaja, da so materialne pravice prenosljive, prav z odplacnimi prenosi posameznih oblik izkorišcanja avtorskega dela pa avtor uresnicuje svoje premoženjske interese, ki mu jih zago­tavlja avtorska pravica. 22. clen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah opredeljuje uporabo del v treh oblikah, to je v telesni obliki (reprodukcija), netelesni obliki (priobcitev javnosti) in spremenjeni obliki (predelava in priredba), ter uporabo primerkov avtorskega dela (distribucija in dajanje v najem). Pravica reproduciranja13 13 ZASP, 23. clen. je izkljucna pravica, da se delo reproducira v telesni obliki, to je s fiksiranjem ali razmnoževanjem na materialnem nosilcu (npr. pa­pirju, racunalniškem disku, zunanjem disku, CD-plošci, USB-pomnilniku …) ali drugem primerku, in sicer neposredno ali posredno, zacasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnim koli sredstvom v kateri koli obliki (npr. fotokopirnim strojem, fotoaparatom, opticnim bralnikom, tiskalnikom, 3D-tiskalnikom, sne­malno napravo …), s cimer dobimo fizicne primerke ali kopije avtorskega dela (npr. CD-plošce, kopije clankov, izvode knjig, opticno prebrane dokumente in fotografije). O reproduciranju govorimo tudi, ce se avtorsko delo prenese s spleta in se shrani v elektronski obliki, ce se avtorsko delo natisne, opticno prebere, fotografira, 3D-tiska, posname glasba ali avdiovizualno delo na prazen nosilec zvoka ipd. (Novak, 2019). Uporaba dela v netelesni obliki (priobcitev javnosti) obsega pravico javnega izvajanja, javnega prenašanja, javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, javnega prikazovanja, radiodifuznega oddajanja, radiodifuzne retransmisije, sekundarnega radiodifuznega oddajanja in dajanja na voljo javnosti.14 14 Podrobneje ZASP, 26.–32. a clen. Gre za netelesno reproduciranje, kot so javno recitiranje, živo izvajanje glasbe, javno uprizarjanje odrskih del, javni prenos, predvajanje glasbe v javnih prostorih, javno predvajanje filmov, javno prikazovanje slik, oddajanje glasbe po radiu, televiziji, predvajanje radia na javnih prostorih, objava na spletni strani. Ne­telesno reproduciranje je avtorsko relevantno samo, ce poteka javno (Oman v Trampuž idr., 1997, str. 90). Izraz javen pomeni, da gre za vecje število ljudi, ki so zunaj obicajnega kroga družine ali kroga osebnih znancev.15 15 ZASP, 2. clen. Ce predvajamo glasbo doma, to ni izkorišcanje avtorskega dela v avtorskopravnem pomenu; ce pa predvajamo glasbo na javnem prostoru, gre za izkorišcenja avtorskega dela. Uporaba del v spremenjeni obliki obsega pravico do predelave16 16 Podrobneje ZASP, 33. clen. in pravico do avdiovizualne priredbe.17 17 Podrobneje ZASP, 104. clen. Govorimo o t. i. reproduciranju v novo avtorsko delo (Oman, 1996), kot je prevod knjige, uporaba podobe ali slike na majici, po roma­nu posnet film, vkljucitev glasbenega dela v film, uporaba glasbe pri reklami. O uporabi primerkov govorimo, kadar se izvirnik ali primerki dela dajejo v pro­met s prodajo ali drugacno obliko prenosa lastninske pravice.18 18 ZASP, 24. clen. To pomeni, da primerke reproduciramo z namenom doseganja ekonomske koristi (npr. natis knjige v vec izvodih, izdaja CD-ja), s prodajo primerkov pa se ustvari dobicek (Oman, 1996). O uporabi primerkov govorimo tudi, kadar se izvirnik ali primerki dajo v rabo za dolocen cas za neposredno ali gospodarsko korist19 19 ZASP, 25. clen. (npr. odplacna izposoja filmov, odplacna izposoja elektronskih knjig). 2.4 Druge pravice avtorja Druge pravice avtorja ne omogocajo prepovedi uporabe dela, omogocajo pa av­torju druga upravicenja, in sicer: nadomestilo za tonsko ali vizualno snemanje in fotokopiranje, ki se vrši pod pogoji privatne uporabe, knjižnicno nadomestilo po Zakonu o knjižnicarstvu, pravico do dostopa in izrocitve ter sledno pravico.20 20 Podrobneje ZASP, 34.–37. clen, in Zakon o knjižnicarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK, 92/15), 56. clen. 3 Upravljanje avtorskih pravic Avtorske pravice se upravljajo posamicno (individualno), to je za vsako posamez­no avtorsko delo posebej, ali skupinsko (kolektivno),21 21 Kolektivno lahko upravljajo avtorsko ali sorodne pravice samo tiste kolektivne organizacije avtorjev, ki so pridobile dovoljenje Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (URSIL) in so na podlagi pooblastila imetnika pravic ali zakona pooblašcene za kolektivno upravljanje avtorske ali sorodnih pravic. to je za vec avtorskih del in vec avtorjev hkrati. Imetnik pravic se naceloma sam odloca, ali bo avtorsko pravico upravljal osebno oz. po zastopniku ali bo za upravljanje svojih pravic na že objavljenih avtorskih delih pooblastil katero od kolektivnih organizacij22 22 Združenje avtorjev Slovenije (ZAMP), Združenje skladateljev in avtorjev za zašcito glasbene av­torske pravice Slovenije (SAZAS), Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fono­gramov Slovenije (IPF), Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja (SAZOR GIZ), Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (AIPA), Društvo KOPRIVA. oz. neodvisni subjekt upravljanja. Za nekatere pravice pa zakon doloca, da jih je treba obvezno upravljati kolektivno. To velja za t. i. male pravice (uporaba del v telesni obliki – priobcitev javnosti, razen pravice dajanja na voljo javnosti), sledno pravico, pravico reproduciranja del za privatno in drugo lastno upora­bo, pravico kabelske ali druge radiofuzne retransmisije, pravico izvajalcev do dodatnega letnega nadomestila, pravico do nadomestila pri poucevanju z upo­rabo elektronskih sredstev na daljavo ter pravico avtorja do primernega deleža prihodka pri medijskih publikacijah.23 23 Obvezno kolektivno upravljanje, 9. clen Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (Uradni list RS, št. 63/16, 203/20 – ZIUPOPDVE, 130/22). Dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic preneseno na kolektivno organizacijo, avtor ne more osebno upravljati teh pravic, razen ce zakon doloca drugace. Uporaba avtorskih del je dopustna, ce je avtor prenesel ustrezno avtorsko pra­vico. Poznamo dve vrsti prenosa avtorske pravice, izkljucni (ekskluzivni) in neizkljucni (neekskluzivni) prenos.24 24 ZASP, 74. clen. Pri izkljucnem prenosu imetnik uporablja delo ob izkljucitvi avtorja, kar pomeni, da lahko avtorsko delo uporablja samo imetnik oz. pridobitelj pravice. Pomeni, da ima pridobitelj izkljucno pravico upo­rabe. Neizkljucni prenos pa preprosto pomeni, da lahko avtor delo uporablja tudi sam ali pa posamezno materialno pravico uporabe avtorskega dela prenese na vec pridobiteljev, kar pomeni, da pridobitelj avtorskega dela ne pridobi v iz­kljucno uporabo. Uporaba avtorskih del je dovoljena: – na podlagi prenosa materialne pravice na drugo fizicno ali pravno osebo s pogodbo ali dovoljenjem avtorja oz. imetnika pravice, – s skupnim sporazumom med reprezentativni združenji avtorjev in uporabni­kov (kolektivne organizacije), – na podlagi vsebinske omejitve avtorskih pravic in – z uporabo licence. V nadaljevanju si bomo podrobneje pogledali uporabo avtorskih del na podlagi vsebinskih omejitev in odprtih licenc. 3.1 Vsebinske omejitve avtorskih pravic Vsebinske omejitve avtorske pravice so dopustne samo v primerih, ki jih doloca Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ce je obseg uporabe omejen glede na namen, ki ga je treba doseci (npr. namen izobraževanja, obvešcanja javnosti, ponazoritev, zasebno reproduciranje), da je v skladu z dobrimi obicaji, da ne nasprotuje obicajni uporabi dela in da ni v nerazumni meri v nasprotju z zako­nitimi interesi avtorja.25 25 ZASP, 46. clen. Oman (1996) pravi, da so glede na intenzivnost posega v avtorjeve absolutne pravice omejitve dvostopenjske. Blažja oblika je t. i. zakonita licenca, ki avtorjevo absolutno pravico do izkorišcanja svojega dela zreducira v pravico do poplacila primernega nadomestila za izkorišcanje (Oman, 1996). Zakoniti licenci sta pouk, periodika26 26 ZASP, 47. clen. in poucevanje z uporabo elektronskih sredstev, na daljavo ali cezmejno.27 27 ZASP, 47. b clen. Vecja omejitev pa je t. i. prosta uporaba, to je uporaba avtorskega dela brez dovoljenja avtorja, brez placila nadomestila ali honorarja, pod pogojem navedbe vira in avtorstva. Prosta uporaba je v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah opredeljena v clenih od 48. do 57. d. Med primeri proste uporabe si bomo v nadaljevanju pogledali tiste, ki so v povezavi z delom v knjižnici oz. javni raziskovalni ustanovi in ki omogocajo dostopnost avtorskih del uporabnikom ter prosto uporabo na pod­rocju znanstvenega raziskovanja. 3.1.1 Priobcitev javnosti na zaslonih Javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji ter izobraževalne ustanove lahko brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice in posledicno brez placila avtor­skega honorarja ali nadomestila za namene raziskave oz. individualnega prido­bivanja znanja (ucenja, študija) prosto priobcijo javnosti dela iz svojih zbirk po temu namenjenih zaslonih, ki so namešceni v njihovih prostorih, ce s pogodbo o prenosu materialnih avtorskih pravic ni drugace doloceno (npr. licencno ali prodajno pogodbo).28 28 ZASP, 49. b clen. To pomeni, da lahko npr. knjižnica avtorsko varovano delo, ki ga ima v svoji zbirki, ponudi uporabnikom v raziskovalne in zasebne študijske namene na racunalniških in drugih zaslonih v svojih prostorih. 3.1.2 Privatno in drugo lastno reproduciranje Javni arhivi, javne knjižnice, muzeji ter izobraževalne in znanstvene ustanove lahko za lastne potrebe prosto reproducirajo avtorsko delo na katerem koli no­silcu, ce to storijo iz lastnega primerka in ce pri tem nimajo namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi. Reproduciranje ni dovoljeno pri pisanih delih v obsegu celotne knjige, graficnih izdajah glasbenih del, elektron­skih bazah podatkov in racunalniških programih ter v obliki izvedbe arhitek­turnega objekta.29 29 ZASP, 50. clen. Izjema velja za primere, ko je naklada izcrpana že najmanj dve leti, in za rocno prepisovanje graficnih izdaj glasbenega dela.30 30 Naklada je v skladu z ZASP izcrpana, ce je število neprodanih primerkov manjše od petih odstot­kov celotne izdaje, v vsakem primeru pa, ce je manjše od 100 primerkov, ZASP, tretji odstavek 92. clena. V skladu s 50. clenom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah je reproduciranje dovoljeno v najvec treh primerkih, ti pa se ne smejo prodajati, distribuirati ali kako drugace priobciti javnosti. Tudi fizicna oseba lahko v najvec treh primerkih prosto reproducira delo na pa­pirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja oz. druge fotografske tehni­ke s podobnimi ucinki ali na katerem koli drugem nosilcu (npr. shranjevanje na USB-kljucek), ce to stori za zasebno uporabo, ce primerki niso izroceni ali pri­obceni v javnosti in ce pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi. To pomeni, da lahko fizicna oseba naroci fotokopiranje v fotokopirnici ali natis, opticno prebrana kopija clanka v knjižnici itd. 3.1.3 Prosto reproduciranje in dajanje na voljo javnosti osirotelega dela Zakon o avtorski in sorodnih pravicah v 50. a clenu ureja prosto reproduciranje in dajanje na voljo javnosti osirotelega dela s strani dolocenih javnih organizacij, ki izvajajo naloge v javnem interesu. Med upravicence, ki so taksativno našteti, spadajo javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji, izobraževalne ustanove, usta­nove filmske ali avdio dedišcine in javne Radiotelevizije Slovenije-organizacije s sedežem v državi clanici Evropske unije (EU). Zakonska izjema dovoljuje digita­lizacijo osirotelih avtorskih del in dajanje takih izvodov na voljo javnosti. Upra­vicenci lahko uporabijo samo osirotela dela iz svojih zbirk in pod pogojem, da taka uporaba izpolnjuje njihovo poslanstvo javnega interesa, zlasti ohranjanje, obnovo, zagotovitev kulturnega in izobraževalnega dostopa do njihovih zbirk, vkljucno z digitalnimi zbirkami. Za osirotela dela se štejejo tista dela, pri katerih nihce izmed avtorjev (imetni­kov pravic), kljub opravljenemu skrbnemu iskanju, ni opredeljen ali najden. Po­membno je, da je bilo delo v Evropski uniji prvic izdano oz. ce ni bilo izdano, prvic priobceno javnosti. Za osirotelo delo šteje tudi delo, ki v Evropski uniji ni bilo nikoli izdano ali priobceno javnosti, ce ga je upravicenec s soglasjem avtorja objavil in je mogoce upraviceno domnevati, da avtor ne nasprotuje njegovemu reproduciranju in dajanju na voljo javnosti. Za osirotela dela je mogoce šteti le dolocena avtorska dela in predmete sorodnih pravic, ki so vsebovani v zbirkah upravicencev, in sicer: knjigo, revijo, casopis ali drugo besedilo, avdiovizualno delo, kinematografsko delo, fonogram ter drugo avtorsko delo, ki je njihov se­stavni del ali je vanje vkljuceno (npr. dela, ki so vgrajena ali vkljucena v druga dela ali fonograme, kot so slike, fotografije). Poudariti je treba, da glasbeno delo kot samostojno avtorsko delo ne more šteti za osirotelo delo. Ce ima avtorsko delo vec kot enega avtorja, je uporaba osirotelega dela mogoca tudi takrat, ko niti po skrbnem iskanju ni bilo mogoce opredeliti ali najti vseh avtorjev, vendar so opredeljeni in najdeni avtorji uporabo dovolili. To po drugi strani pomeni, da ce opredeljeni in najdeni avtorji uporabe avtorskega dela ne dovolijo, njegova uporaba ni mogoca.31 31 ZASP, 50. b clen, in Obrazložitev zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-G), Lexpera, d. o. o., 2015, 8. clen. Pogoj za uporabo osirotelega dela je, da upravicenci pred njegovo uporabo izve­dejo skrbno iskanje32 32 Kot podrobneje doloca 50. c clen ZASP. in o tem vodijo evidenco.33 33 ZASP, 50. c clen. Zaradi vseevropske razsežnosti pojava osirotelih del in za preprecitev podvajanja prizadevanj upravicencev pri identifikaciji imetnikov pravic je bila vzpostavljena enotna podatkovna zbirka Evropske unije, ki vsebuje informacije o osirotelih delih (Orphan Works Database, b.d.). Upravicenci ministrstvu, pristojnemu za kulturo, po namenski aplikaciji pošljejo zgoraj navedene podatke, ministrstvo pa jih nato posreduje v spletno podatkovno zbirko Urada za usklajevanje na no­tranjem trgu (znamke in modeli). 3.1.4 Dovoljena uporaba del zunaj pravnega prometa Javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji, ustanove filmske ali avdio dedišcine ter javne Radiotelevizije Slovenije-organizacije lahko prosto (brez predhodnega do­voljenja imetnika pravice in brez placila imetniku pravice) dajo na voljo javnosti na nekomercialni spletni strani dela zunaj pravnega prometa (razprodana dela), ki jih imajo trajno v svojih zbirkah, in jih za ta namen reproducirajo, vkljucno z bazami podatkov, ki jih lahko za ta namen predelajo. To lahko storijo pod pogo­jem, da pri tem ne dosegajo posredne ali neposredne gospodarske koristi, in le, ce ni za ta namen reprezentativne kolektivne organizacije za kolektivno uprav­ljanje. Ce lahko npr. knjižnica pridobi dovoljenje za uporabo del zunaj pravnega prometa pri reprezentativni kolektivni organizaciji, ne sme uporabiti del zunaj pravnega prometa brez tega dovoljenja, kot to doloca prvi odstavek 50. e clena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.34 34 ZASP, 50. e clen. Obvezno je treba navesti vir in avtorstvo. Avtor lahko kadar koli izkljuci takšno uporabo svojega dela, s cimer izvzame svoje delo iz režima del zunaj pravnega prometa in upravicencem onemogoci uporabo svojega dela kot dela zunaj prav­nega prometa. Šteje se, da se dela zunaj pravnega prometa uporabljajo izkljucno v državi clanici Evropske unije, v kateri ima ustanova za varstvo kulturne de­dišcine svoj sedež. Ce npr. slovenska galerija na svoji spletni strani da na voljo javnosti digitalno reprodukcijo slike, ki jo ima trajno v svoji zbirki in je delo zunaj pravnega prometa, se šteje, da jo da na voljo le v Republiki Sloveniji, ceprav je na spletu lahko dostopna tudi v drugih državah clanicah Evropske unije.35 35 Obrazložitev zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), Lexpera, d. o. o., 2022. 6. clen. Upravicenci morajo najmanj šest mesecev, preden dajo delo zunaj pravnega pro­meta na voljo javnosti, na javno dostopen spletni portal urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) (Out of Commerce Works Portal, 2024) posredova­ti identifikacijske podatke o delu zunaj pravnega prometa, podatke o možnosti avtorjev, da lahko kadarkoli izkljucijo uporabo svojega dela iz režima del izven pravnega prometa in podatke o nacinu uporabe dela izven pravnega prometa. Za delo zunaj pravnega prometa se šteje delo, za katero se po razumnih priza­devanjih preverjanja, ali je dostopno javnosti v pravnem prometu, v dobri meri domneva, da ni dostopno javnosti v pravnem prometu po obicajnih trgovinskih kanalih. Kot dela zunaj pravnega prometa so lahko opredeljena razlicna dela (npr. pisana, likovna, glasbena, avdiovizualna) ali predmeti sorodnih pravic (npr. fonogram, videogram, medijska publikacija). Kot delo, ki ni vec v prodaji na trgu, se lahko šteje npr. knjiga, ki ji je pošla naklada, ali delo, ki nikoli ni bilo v prodaji na trgu (npr. plakati, letaki ali amaterska avdiovizualna dela). Za delo zunaj pravnega prometa šteje tudi neobjavljeno delo, ce se z njegovo uporabo ne posega v moralne avtorske pravice avtorja. Neobjavljena dela so npr. tudi zasebna pisma. Prav tako se za neko delo šteje, da ni dostopno po obicajnih trgovinskih kanalih, ce je omejeno dostopno v trgovinah z rabljenim blagom ali antikvariatih oz. ce ni verjetno, da bo avtor dal delo v pravni promet (Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta …, 2019). Kadar je delo ali drug predmet varstva na voljo v kateri koli od razlicic, kot so poznejše izdaje literarnih del in alternativne verzije kinematografskih del, ali v kateri koli od pojavnih oblik, kot so digitalni in tiskani formati istega dela, se to delo ali drugi predmeti varstva ne štejejo kot razprodani. Preverjanje, ali je delo javnosti dostopno po obicajnih trgovinskih kanalih, se izvede v obsegu razumnih prizadevanj. Kot izhaja iz 38. uvodne izjave Direktive 2019/790/EU, razumna prizadevanja preverjanja vkljucujejo pridobivanje lahko dostopnih dokazov o dostopnosti dela ob upoštevanju znacilnosti dela, razen ce to glede na dostopne podatke, verjetnost komercialne dostopnosti dela in prica­kovane stroške preverjanja ni razumno. Ce je npr. neko delo dostopno v trgovini ali na spletu, to šteje za lahko dostopen dokaz, da je delo dostopno javnosti po obicajnih trgovinskih kanalih. 3.1.5 Ohranjanje kulturne dedišcine Javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji, ustanove filmske ali avdio dedišcine ter javne Radiotelevizije Slovenije-organizacije lahko za namen ohranjanja kulturne dedišcine prosto (to je brez dovoljenja imetnika pravice in brez placila imetniku pravice) reproducirajo dela, ki jih imajo trajno v svojih zbirkah (npr. za reševanje tehnološke zastarelosti, zaradi razkroja prvotnih nosilcev ali za zavarovanje del in drugih predmetov varstva).36 36 ZASP, 57. d clen. Šteje se, da so dela in drugi predmeti varstva trajno v zbirki ustanove za varstvo kulturne dedišcine, kadar so kopije teh del ali drugih predmetov varstva v lasti ali trajni posesti te ustanove, npr. kot posledica prenosa lastništva ali licencnega sporazuma, obveznosti zbiranja obveznega izvoda ali ureditve glede trajne hrambe.37 37 29. uvodna izjava Direktive 2019/790/EU. Reproduciranje za namen ohranjanja kulturne dedišcine se lahko izvede v katerem koli formatu ali mediju v obsegu, ki je nujen za tako ohranjanje.38 38 27. uvodna izjava Direktive 2019/790/EU. Za razliko od izjeme za zasebno in drugo lastno reproduciranje, kjer je dovoljeno reproducirati knjigo samo v primeru izcrpane naklade, pa ta izjema dovoljuje tudi reproduciranje celotne knjige, tudi ce naklada še ni izcrpana. Ustanove za varstvo kulturne dedišcine se lahko za izdelavo kopij oprejo na tretje osebe, ki delujejo v njihovem imenu in pod njihovo odgovornostjo, vkljucno s tistimi, ki imajo sedež v drugih državah clanicah (Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta …, 2019). 3.1.6 Besedilno in podatkovno rudarjenje v splošne namene ter besedilno in podatkovno rudarjenje za namene znanstvenega raziskovanja Gre za vsebinski omejitvi na podrocju podatkovne analitike, ki sta bistvenega pomena za pravico do raziskovanja. Tako pri besedilnem in podatkovnem rudarjenju v splošne namene kot v znan­stvenoraziskovalne namene gre za pravico proste uporabe. Bistvena razlika med obema vsebinskima omejitvama je v tem, da lahko imetnik pravic prepove splošno besedilno in podatkovno rudarjenje na svojem besedilu, medtem ko pri besedilnem in podatkovnem rudarjenju za namene znanstvenega raziskovanja tega ne more storiti. Poleg tega sta pri rudarjenju v znanstvenoraziskovalne na­mene dovoljena deljenje rezultatov rudarjenja in njihovo dajanje na voljo javno­sti, medtem ko pri splošnem rudarjenju to ni dovoljeno (Zirnstein v Repas idr., 2023, str. 592). Splošno besedilno in podatkovno rudarjenje po 57. clenu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (1995) pomeni, da se lahko za namen tovrstnega rudarjenja, to je obdelavo velikih kolicin informacij za pridobivanje novega znanja in odkri­vanje novih trendov ter analiziranje besedila in podatkov v elektronski obliki, da se ustvarijo informacije, kot so vzorci, trendi in korelacije, prosto (brez do­voljenja imetnika pravice in brez placila imetniku pravice) reproducirajo dela, do katerih se zakonito dostopa (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in …, 2022). Zakoniti dostop pomeni uporabo na podlagi pogodbenega dogovora z imetnikom pravice (npr. v okviru narocnine, na podlagi katere se dostopa do dela; delo, ki je dostopno na podlagi pogodbe o uporabi dela; delo, ki je dostopno na podlagi odprtih licenc) ali na podlagi drugega zakonsko dovoljenega nacina dostopa do avtorskega dela (npr. na podlagi zakonitih izjem, kjer soglasje imetnikov pravic ni potrebno). Šteje se, da besedilno podatkovno rudarjenje vkljucuje tudi digi­talizacijo analognih vsebin in oddaljeni dostop do takšnih vsebin, kadar je to potrebno za namene besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Taki primerki del se lahko hranijo le, dokler je to potrebno za namene besedilnega in podatkovne­ga rudarjenja. Besedilno in podatkovno rudarjenje pa ni dovoljeno, ce si je avtor izrecno pridržal pravico do uporabe dela, npr. s strojno berljivimi sredstvi v pri­meru dela, ki je javno dostopno na spletu (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski …, 2022). Vsebinska omejitev iz 57. b clena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (1995) pa doloca izjemo za podatkovno rudarjenje za namene znanstvenega razisko­vanja, ki jo lahko uporabijo raziskovalne organizacije, javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji, ustanove filmske ali avdio dedišcine in javne Radiotelevizije Slovenije-organizacije ter osebe, ki spadajo k raziskovalnim organizacijam in ustanovam za varstvo kulturne dedišcine. Za namene znanstvenega razisko­vanja lahko raziskovalne in kulturne organizacije prosto reproducirajo dela, do katerih se zakonito dostopa, ter izvajajo besedilno in podatkovno rudarjenje na delih ali drugih predmetih varstva, zavarovanih z avtorsko ali sorodnimi pravicami, do katerih imajo zakonit dostop. To vkljucuje tudi digitalizacijo ana­lognih vsebin in oddaljeni dostop do takšnih vsebin, kadar je to potrebno za namene besedilnega in podatkovnega rudarjenja (Zakon o spremembah in do­polnitvah Zakona o avtorski …, 2022). Iz 14. tocke uvodne izjave Direktive 2019/790/EU izhaja, da zakoniti dostop zaje­ma dostop do vsebine na podlagi politike odprtega dostopa ali pogodbenih ure­ditev med imetniki pravic in raziskovalnimi organizacijami ali ustanovami za varstvo kulturne dedišcine, kot so narocnine, ali na druge zakonite nacine. Tako bi se npr. pri narocninah, ki jih sklenejo raziskovalne organizacije ali ustanove za varstvo kulturne dedišcine, moralo šteti, da imajo osebe, ki spadajo k tem organizacijam ali ustanovam in so zajete v narocnino, zakoniti dostop. Zakoniti dostop bi moral zajemati tudi dostop do vsebin, ki so prosto dostopne na spletu. Besedilno in podatkovno rudarjenje lahko izvajajo zaposleni v raziskovalni or­ganizaciji oz. ustanovi za varstvo kulturne dedišcine ali druge osebe, ki so pod njeno odgovornostjo. Za raziskovalno organizacijo po tej izjemi se štejejo univerze, vkljucno s svoji­mi knjižnicami, javne raziskovalne organizacije in druge pravne osebe, ki po predpisih, ki urejajo znanstveno, raziskovalno ali izobraževalno dejavnost, kot glavni cilj izvajajo znanstvene raziskave ali izobraževalne dejavnosti, ki vkljucu­jejo tudi znanstvene raziskave, na nepridobitni osnovi ali s ponovnim vlaganjem vsega dobicka v svoje znanstvene raziskave (Zakon o spremembah in dopolnit­vah Zakona o avtorski in …, 2019). Primerki del, ki so bili narejeni na podlagi vsebinske omejitve iz 57. b clena, se morajo hraniti v varnem okolju ter se lahko hranijo in zadržijo toliko casa, do­kler je to potrebno za namene preverjanja rezultatov raziskave, za katero je bilo besedilno in podatkovno rudarjenje izvedeno. Po koncu namena, za katerega so bili primerki del shranjeni, se ti izbrišejo oz. unicijo in se ne smejo uporabiti za neko drugo raziskavo. Varno okolje je tisto okolje, v katerem se neupravicenim osebam preprecujeta dostop in uporaba teh primerkov del, tako da se primerki del hranijo npr. na nosilcu podatkov, ki je zašciten z gesli, oz. fizicno v zakle­njenem prostoru.39 39 ZASP, 57. b clen, in Obrazložitev zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), Lexpera, d. o. o., 2022. 8. clen. Avtorji ali imetniki pravic lahko uporabljajo ustrezne ukrepe za zagotovitev var­nosti in integritete svojih omrežij in zbirk podatkov, vendar takšni ukrepi ne sme­jo biti nesorazmerni ter ne smejo prepreciti ucinkovitega izvajanja besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Ce uporaba kakršnih koli varnostnih zašcit­nih ukrepov preprecuje osebi, da izvaja dejanja, ki so v skladu s tem clenom dovo­ljena, mora imetnik pravic tej osebi zagotoviti dostop do del ali drugih predmetov varstva in uporabo v skladu s tem clenom v roku, ki ni daljši od 72 ur (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in …, 2019). Na osnovi te izjeme je raziskovalnim organizacijam dovoljeno tudi deljenje ter dajanje na voljo javnosti izsledkov besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ce je obseg besedilnega in podatkovnega rudarjenja omejen glede na namen, ki ga je treba doseci, ce je v skladu z dobrimi obicaji, ce ne nasprotuje obicajni uporabi dela in ce ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja.40 40 ZASP, peti odstavek 57.b clena. 3.1.7 Znanstveno raziskovanje 57. c clen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (1995) doloca splošno izjemo za znanstveno raziskovanje. Za namen znanstvenega raziskovanja v okviru po­samezne ali skupne znanstvene raziskave oz. pregleda kakovosti znanstvene raziskave in v obsegu, ki ni namenjen doseganju posredne ali neposredne go­spodarske koristi, lahko raziskovalci delo prosto reproducirajo, distribuirajo in dajo na voljo javnosti. Vsebinska omejitev pravic za znanstveno raziskovanje je omejena na posamezno raziskavo, ki jo izvaja ena raziskovalna organizacija ali vec raziskovalnih ustanov skupaj v okviru ene skupne znanstvene raziskave. To pomeni, da se reprodukcija dela, ki jo raziskovalec naredi v okviru te vsebinske omejitve pravic, lahko uporablja za namen posamezne raziskave, ni pa je dovo­ljeno uporabiti še za druge, dodatne namene. Prav tako brez dovoljenja avtorja ni dovoljeno dela (delno ali v celoti) reproducirati in vkljuciti v novo delo, saj to pomeni predelavo, lahko pa raziskovalec tuje delo citira v svoji raziskavi. Repro­duciranje v okviru te vsebinske omejitve pravic je omejeno na 15 % objavljenega dela ter na distribuiranje in priobcitev javnosti tistim osebam, ki se ukvarjajo s to znanstveno raziskavo, in tretjim osebam za pregled kakovosti znanstve­ne raziskave. V obsegu do 75 % dela se lahko reproducira delo za svoje lastno znanstveno raziskovanje. V primeru posamezne fotografije, ilustracije ali zelo kratkega dela, kot je kratek clanek, se lahko tako delo za namen znanstvenega raziskovanja reproducira v celoti, obvezna pa je navedba vira in avtorstva dela, ce je navedeno na uporabljenem delu.41 41 Obrazložitev zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), Lexpera, d. o. o., 2022. 8. clen. Ta vsebinska omejitev pravic se ne more razlagati tako, da bi se lahko npr. re­producirali kateri koli clanki (tisti, ki niso neposredno povezani z doloceno raz­iskavo posamezne raziskovalne skupine) in distribuirali ali priobcili javnosti, vsakomur, tudi tistemu, ki neposredno ne sodeluje pri posamezni raziskavi, saj bi bilo to v nasprotju z namenom dovoljene uporabe in v nasprotju s pogojem nekomercialne narave uporabe dela. Upoštevati je treba tudi, da je za kakršno koli reproduciranje vedno potreben zakonit dostop do dela, npr. zakonit dostop do baze znanstvenih clankov.42 42 Obrazložitev zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), Lexpera, d. o. o., 2022. 8. clen. Znanstveno raziskovanje se od obicajnega raziskovanja razlikuje v tem, da na metodicen in sistematicen nacin raziskuje dolocen predmet ali temo z namenom, da se najdejo podatki ali druge informacije ali da se pridobi neko znanje. Upra­vicene osebe v okviru te izjeme so primarno profesorji, raziskovalci, študentje na univerzah in podobnih institucijah, lahko pa tudi druge osebe, npr. pravnik ali zdravnik, kadar izvaja znanstveno raziskovanje z namenom pisanja clanka ali poizvedovanja o zadnjem stanju tehnike. Tudi fizicne osebe so lahko upra­viceni uporabniki te vsebinske omejitve pravic, ce izvajajo raziskavo v skladu z znanstvenimi metodami.43 43 Obrazložitev zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), Lexpera, d. o. o., 2022. 8. clen. 3.2 Odprte licence Odprta licenca je t. i. dovoljenje za uporabo avtorskega dela, s katerim lahko avtorji svoja dela ponudijo javnosti tako, da jih zaznamujejo s svobošcinami, v skladu s katerimi želijo, da dela svobodneje krožijo med uporabniki, vendar tako, da na njih vseeno zadržijo vse tiste pravice po avtorskem pravu, za katere menijo, da jih na delih morajo zadržati (Bogataj Jancic, 2005). Obstaja vec vrst odprtih licenc, od katerih so nekatere bolj restriktivne kot druge. Nekatere odprte licence npr. zahtevajo, da se vsa dela, ki izvirajo iz licenciranega dela, distribuirajo pod isto licenco (t. i. share-alike ali vzajemnostna klavzula), medtem ko druge to možnost pustijo odprto. Najbolj poznani licenci za programsko opremo sta GNU General Public License (GPL) in Apache, med drugimi licencami pa so najpogosteje uporabljene licence Creative Commons, ki si jih bomo v nadaljevanju podrobneje pogledali, saj se te licence uporabljajo tudi v odprti znanosti. 3.2.1 Licence Creative Commons Licence Creative Commons (CC) (Creative Commons Slovenia, 2021; Licence v od­prtem dostopu, b.d.) so mednarodno veljavno avtorskopravno orodje, s katerim lahko avtorji svoja dela ponudijo javnosti po vnaprej pripravljenih licencah in jasno dolocijo dovoljene in nedovoljene uporabe svojih del, tako da lahko dela svobodneje krožijo med uporabniki. Uporabljajo se za razlicna dela, vkljucno z umetniškimi deli, fotografijami in znanstvenimi publikacijami. Oznacevanje avtorskih del z licenco Creative Commons ne pomeni, da se avtor odreka avtor­skim pravicam. Pomeni samo, da ponuja svoje delo v uporabo vsem in le pod dolocenimi pogoji. Licence Creative Commons omogocajo celoten spekter odprtosti, od popolno­ma javne domene (CC0) do najstrožje licence CC BY-NC-ND (Priznanje avtorstva – Nekomercialno – Brez predelav), ki je zadnja stopnja pred zadržanjem vseh avtorskih pravic. Slika 1: Licence Creative Commons (Vir: Research Outreach, 2018) Vrste licenc: Javna domena – CC0: No Rights Reserved; Brez pridržanih pravic S to licenco se avtorji odpovejo vsem pravicam ter delo popolnoma prepustijo javni domeni, tako da ga lahko drugi uporabljajo, izboljšujejo in spreminjajo brez omejitev avtorskega prava ali pravil podatkovnih baz. Uporabnikom so do­voljeni reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobcitev in pre­delava avtorskega dela v vse namene, tudi komercialne, pri cemer jim ni treba navesti avtorja izvirnega dela. CC BY: Attribution; Priznanje avtorstva S to licenco avtorji uporabnikom dovoljujejo reproduciranje, distribuiranje, da­janje v najem, javno priobcitev in predelavo avtorskega dela v vse namene, tudi komercialne, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. CC BY-SA: Attribution-ShareAlike; Priznanje avtorstva – Deljenje pod enakimi pogoji S to licenco avtorji uporabnikom dovoljujejo reproduciranje, distribuiranje, da­janje v najem, javno priobcitev in predelavo izvirnega oz. spremenjenega avtor­skega dela v vse namene, tudi komercialne, pod pogojem, da navedejo avtorja dela in da širijo izvirno oz. spremenjeno avtorsko delo pod istimi pogoji. CC BY-ND: Attribution-NoDerivatives; Priznanje avtorstva – Brez predelav S to licenco avtorji uporabnikom dovoljujejo reproduciranje, distribuiranje, da­janje v najem in javno priobcitev izvirnega avtorskega dela v vse namene, tudi komercialne, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela in da dela ne spreminjajo. CC BY-NC: Attribution-NonCommercial; Priznanje avtorstva – Nekomercialno S to licenco avtorji uporabnikom dovoljujejo reproduciranje, distribuiranje, da­janje v najem, javno priobcitev in predelavo izvirnega ali spremenjenega avtor­skega dela, vendar samo v nekomercialne namene ter pod pogojem, da navedejo avtorja dela. CC BY-NC-SA: Attribution-NonCommercial-ShareAlike; Priznanje avtorstva – Nekomercialno – Deljenje pod enakimi pogoji S to licenco avtorji uporabnikom dovoljujejo reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobcitev in predelavo izvirnega oz. spremenjenega avtorskega dela, vendar samo v nekomercialne namene, pod pogojem, da na­vedejo avtorja dela in da širijo izvirno oz. spremenjeno avtorsko delo pod istimi pogoji. CC BY-NC-ND: Attribution-NonCommercial-NoDerivatives; Priznanje avtor­stva – Nekomercialno – Brez predelav S to licenco avtorji uporabnikom dovoljujejo reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in javno priobcitev izvirnega avtorskega dela, vendar samo v nekomercialne namene, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela in da dela ne spreminjajo. 4 Uveljavitev nacel odprte znanosti v Sloveniji V Sloveniji je bilo za uveljavitev nacel odprte znanosti sprejetih že kar nekaj politik, strategij, priporocil, pravnih aktov, kot so: – Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020 (2015); – Akcijski nacrt izvedbe Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020 (2017); – Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30), ki jo je Državni zbor Republike Slovenije (2022); – Akcijski nacrt za odprto znanost (2023), ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela za izvedbo ukrepa 6.2, »Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, ucinkovitosti in odzivnosti raziskav«, prej navedene resolucije; je osnova za oblikovanje znanstvenoraziskovalnih in razvojnih politik, med drugim pred­videva vzpostavitev strokovne podpore za razreševanje avtorskopravnih in eticnih vprašanj raziskovalnega dela v kontekstu odprte znanosti; – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega znacaja (ZDIJZ-G) (2022);44 44 Zakon je v slovenski pravni red implementiral Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (prenovitev). poleg drugih sprememb se je dodal nov clen, 6. c, ki doloca ponovno uporabo raziskovalnih podatkov;45 45 Organizacije zagotavljajo ponovno uporabo raziskovalnih podatkov s posredovanjem v svetovni splet z objavo v odprtih formatih, ki upoštevajo formalne odprte standarde, v strojno berljivi obliki, skupaj z metapodatki, razen kadar bi bilo to v nasprotju z izjemami od dostopa iz 5. a ali 6. clena tega zakona. Obveznost velja tudi za izvajalce javne službe na podrocju raziskovalne dejavnosti in izvajalce javne službe na podrocju izobraževalne dejavnosti, višje od srednješolske stopnje, glede raziskovalnih podatkov, ki so financirani iz javnih sredstev. – Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) (2021); – Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z naceli odprte znanosti (2023). V povezavi z avtorskimi pravicami na podrocju odprte znanosti so prav tako oktobra 2022 sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (1995). Dolocbe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah naj bi prilagodi­li potrebam odprtega dostopa do recenziranih znanstvenih publikacij in razisko­valnih podatkov že v skladu z Akcijskim nacrtom izvedbe Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020 do decembra 2018 (2015, str. 13). Zakon o avtorski in sorod­nih pravi­cah je bil sicer od sprejetja akcijskega nacrta dvakrat noveliran,46 46 ZASP-G in ZASP-I. vendar, razen nekaterih izjem, ne vsebuje dolocb, povezanih z odprto znanostjo. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah je bila v slovenski pravni red implementirana Evropska direktiva 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu z dne 17. aprila 2019. Sloveniji je pretila kazen Evropske komisije zaradi prepozne implementacije direktive, zato je bil zakon sprejet v nujnem postopku. Pomembna novost avtorskopravne ureditve sta izjemi oz. omejitvi avtorske pravice, ki se nanašata na raziskovanje. To sta izjema za besedilno in podatkovno rudarjenje (57. a in 57. b clen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah) ter splošna izjema za znanstveno raziskovanje (57. c clen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah). Žal pa novela nikjer ne ome­nja odprtih licenc, ki so za podrocje raziskovanja in odprte znanosti izrednega pomena. V dolocenih primerih uvaja celo nove neodpovedljive pravice do na­domestila, ki raziskovalcem onemogocajo polno uporabo odprtih licenc in so v nasprotju z naceli odprte znanosti (ZRC SAZU, 2022). 4.1 Strategija ohranjanja pravic Septembra 2018 je skupina nacionalnih organizacij za financiranje raziskav, ob podpori Evropske komisije in Evropskega raziskovalnega sveta, ustanovila Koalicijo S,47 47 https://www.coalition-s.org/. katere cilj je popoln in takojšen odprti dostop do raziskovalnih publikacij. Clanica Koalicije S je tudi Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Koalicija S je, kot spodbudo za do­stop do raziskovalnih del, ki jih financirajo clanice koalicije, ponovno uporabo teh del ter odpravljanje omejitev, ki jih za raziskave postavlja avtorskopravna zakonodaja, oblikovala t. i. strategijo ohranjanja pravic (ang. Rights Retention Strategy). Bistvo strategije je raziskovalcem omogociti, da ohranijo dovolj pravic na raziskovalnih delih, da lahko izpolnijo zahteve financerjev glede odprtega dostopa. V skladu s strategijo ohranjanja pravic lahko avtorji oz. njihovi deloda­jalci, kadar so pravice prenesene nanje, objavijo rezultate iz javno financiranih raziskav v izbranih revijah, vkljucno narocniških, pri cemer založniku dovolijo objavo, sami pa obdržijo materialne avtorske pravice in ob objavi shranijo objav­ljeno razlicico znanstvene publikacije ali recenziran rokopis v repozitorij pod licenco Creative Commons CC BY. Koalicija S je želela z razvojem strategije na­sloviti problematiko, ki je postala še posebej ocitna med pandemijo covida-19, ko je omejen dostop do raziskovalnih del oviral družbeni, tehnološki in znanstveni napredek. Clanice Koalicije S, med katerimi so tudi svetovno znane organizacije, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Fundacija Billa in Melinde Gates, so se zavezale, da bodo strategijo implementirale do zacetka leta 2021, tako da bodo vse znanstvene publikacije, ki jih financirajo clanice, objavljene v odprto dosto­pnih revijah, na odprto dostopnih platformah ali shranjene v odprto dostop­nih repozitorijih brez embarga. Napredek clanic pri implementaciji je razviden iz tabele na spletni strani cOAlition-S (Implementation Roadmap of cOAlition S Organisations, 2021). Slovenija je strategijo ohranjanja pravic implementirala z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z naceli odprte znanosti, ki jo je na podlagi Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti izdala Vlada Republike Slovenije maja 2023. Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti doloca, da odprta znanost obsega predvsem odprti dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednote­nje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter povezovanje in vkljucevanje zainteresirane javnosti v raziskovalni proces. Kadar so raziskave financirane z javnimi viri najmanj v višini 50 %, mora financer zahtevati, izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oz. raziskova­lec pa zagotoviti odprti dostop do rezultatov raziskav.48 48 Kot rezultati raziskav so v 41. clenu ZZrID navedene vse recenzirane znanstvene objave in razi­skovalni podatki ter drugi rezultati raziskav. V ta namen si morajo izvajalci oz. raziskovalci pridržati ustrezen obseg pravic.49 49 40. in 41. clen ZZrID. Odprti dostop do re­zultatov raziskav in upravljanje s pravicami intelektualne lastnine podrobneje ureja Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z naceli odprte znanosti. Financerji znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz javnih virov morajo v okviru pogojev za sofinanciranje zahtevati, da izvajalci znanstvenoraziskovalne de­javnosti zagotovijo odprti dostop do digitalnih razlicic znanstvenih publikacij in drugih rezultatov raziskav, ki so obravnavani v teh publikacijah ter so nujno potrebni za ponovitev raziskav ali za ponovno uporabo rezultatov raziskav v drugih raziskavah.50 50 2. clen Uredbe. Izvajalci uresnicijo svojo obveznost zagotavljanja odprtega dostopa tako, da strojno berljivo digitalno obliko objavljene razlicice znanstvene publikacije (angl. version of record - VoR) ali recenziranega rokopisa, sprejetega v objavo (angl. author accepted manuscript - AAM), shranijo v zaupanja vreden repozitorij za znanstvene publikacije in omogocijo takojšnji odprti dostop. Odpr­ti dostop zagotovijo takoj, ko je to izvedljivo, najpozneje pa ob objavi znanstvene publikacije.51 51 3. clen Uredbe. Raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav morajo biti prav tako shranjeni v zaupanja vrednih repozitorijih za raziskovalne podatke oz. dru­ge rezultate raziskav in odprto dostopni prek repozitorijev cim prej po nastanku, najpozneje pa ob izteku pogodbe o sofinanciranju.52 52 5. clen Uredbe. Avtorji oz. njihovi deloda­jalci, kadar so pravice prenesene nanje,53 53 V skladu s 101. clenom ZASP se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na delu, ki ga delojemalec ustvari pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajal­ca, prenesene na delodajalca za deset let od dokoncanja dela, ce ni s pogodbo drugace doloceno. Po preteku tega roka pripadejo pravice delojemalcu, razen ce delodajalec zahteva njihov ponovni izkljucni prenos proti placilu primernega nadomestila. lahko avtorske pravice na znanstvenih publikacijah prenašajo naprej na tretje osebe le neizkljucno. Publikacije morajo objaviti pod odprto licenco, ki vsakomur omogoca prosto uporabo, spreminja­nje in deljenje, npr. licencama CC BY ali CC BY-SA. Izjema so monografije in primerljivo obsežne znanstvene publikacije, ki so lahko objavljene pod licenco, ki omejuje nadaljnjo komercialno uporabo ali predelavo dela, npr. licencama CC BY-NC ali CC BY-ND. Pravila neizkljucnega prenosa in objave pod odprto licenco, ki vsakomur omogoca prosto uporabo, spreminjanje in deljenje, veljajo prav tako za raziskovalne podatke in druge rezultate raziskav, kadar na njih nastanejo avtorske pravice. Metapodatki morajo biti javno objavljeni. Ce na njih nastanejo avtorske pravice, avtorskim sorodne pravice ali druge pravice avtorja v skladu z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, morajo biti ti metapodatki na voljo pod licenco, s katero se avtorji tem pravicam odpovejo v najvecjem obsegu, ki ga pravni red dopušca, npr. CC0 (posvetilo javni domeni), kadar to ni mogoce, pa pod licenco CC BY.54 54 6. in 7. clen Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z naceli odprte znanosti. Ce poenostavljeno povzamemo, v skladu z uredbo avtorji oz. imetniki pravic pre­našajo avtorske pravice na rezultatih raziskav, ki so sofinancirane z javnimi viri najmanj v višini 50 %, naprej na tretje osebe le neizkljucno. Tako lahko še naprej sami uporabljajo in delijo delo ter zagotovijo odprti dostop. Odprti dostop zago­tovijo tako, da rezultate raziskav cim prej shranijo v zaupanja vredni repozitorij pod licenco, ki uporabnikom omogoca prosto uporabo, deljenje in predelave, tudi v komercialne namene, pod pogojem, da uporabniki navedejo prvotnega avtorja in povezavo do licence ter oznacijo morebitne spremembe. 5 Pravica do sekundarnega publiciranja Opisana Zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti in inovacijski dejavnosti in Uredba predstavljata korak naprej k uresnicevanju ciljev in nacel odprte zna­nosti, vendar pa za raziskovalce lahko predstavljata tudi omejitve. Raziskovalec ne more objaviti svojega prispevka v izbrani narocniški reviji, ce založnik revije zahteva izkljucen prenos materialnih avtorskih pravic. Rešitev in spodbudo k zagotavljanju odprtega dostopa bi v takem primeru predstavljala uzakonjena pravica do sekundarnega publiciranja. Pravico do sekundarnega publiciranja sestavljata dve upravicenji: pravica do ponovne objave dela in pravica do pri­obcitve del javnosti (Krapež, 2021). Na podlagi pravice do sekundarnega publi­ciranja ima avtor, kljub drugacnim zahtevam založnika oz. dolocilom pogodbe, sklenjene z založnikom, pravico shraniti recenziran rokopis v repozitorij in omo­gociti javnosti odprti dostop. Pravico do sekundarnega publiciranja je v nacionalno zakonodajo vkljucilo že osem držav clanic Evropske unije. Zakonodajne ureditve pravice do sekundar­nega publiciranja navedenih evropskih držav se med seboj razlikujejo glede na vsebino in glede na to, v kateri zakon so vkljucene. Nemcija, Nizozemska, Avstrija in Bolgarija so posegle v avtorskopravno zako­nodajo, Španija in Francija v zakonodajo, ki ureja znanstveno dejavnost, Belgi­ja v gospodarskopravno ureditev in Italija v predsedniški dekret. Krapež (2021) navaja, da je pravica do sekundarnega publiciranja avtorskopravna materija, saj je povezana s pravico do priobcitve javnosti, zajema vprašanja avtorskega pogodbenega prava in morebitne nicnosti razpolaganj ter se nanaša na omejit­ve v obliki pridržane pravice. Vse našteto so klasicni avtorskopravni instituti. Umestitev pravice v drugo zakonodajo mora biti premišljena, zlasti, kjer prihaja do morebitnega odstopanja od splošne ureditve v avtorski zakonodaji. V nadaljevanju je natancneje predstavljena vsebinska ureditev pravice do se­kundarnega publiciranja zgoraj navedenih evropskih držav. Z izjemo Bolgarije in Španije, ki zahtevata takojšen odprti dostop, je v drugih državah dolocen embargo 6 ali 12 mesecev od prve objave. Ureditve se razlikujejo v tem, za ka­tera dela pravica velja. Enotne so, da imajo raziskovalci, kot prejemniki javnih sredstev, pravico do sekundarnega publiciranja ne glede na morebitne drugacne dolocbe pogodb, ki jih sklenejo z založniki. Vecina ureditev doloca, da imajo raziskovalci, kot prejemniki javnih sredstev, pravico do sekundarnega publicira­nja, ne glede na morebitne drugacne dolocbe pogodb, ki jih sklenejo z založniki, da so dela lahko ponovno objavljena le v nekomercialne namene in da je ob ponovni objavi treba navesti vir prve objave. 5.1 Nemcija Nemcija je pravico do sekundarnega publiciranja uzakonila leta 2013. Cetrti od­stavek 38. clena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah55 55 Zakon o avtorski in sorodnih pravicah z dne 9. septembra 1965 (Zvezni uradni list I, str. 1273), nazadnje spremenjen dne 23. junija 2021 (Zvezni uradni list I, str. 1858). https://www.gesetze­-im-internet.de/englisch_urhg/englisch_urhg.html. doloca, da lahko da avtor 12 mesecev po prvi objavi recenziran rokopis, sprejet v objavo, na voljo javnosti, razen ce to služi komercialnemu namenu. To lahko stori kljub prenosu materialnih avtorskih pravic na založnika. Ureditev se nanaša na znanstvena dela, ki so rezultat raziskav, vsaj polovicno financiranih z javnimi sredstvi, in so objavljena v znanstvenih periodicnih publikacijah, ki izhajajo najmanj dvakrat letno. Pri ponovni objavi mora avtor navesti vir prve objave. Dogovori, ki bi bili v škodo avtorja, so nicni. 5.2 Nizozemska Julija 2015 je na Nizozemskem zacela veljati sprememba Zakona o avtorskih pra­vicah.56 56 Auteurswet. https://wetten.overheid.nl/BWBR0001886/2022-10-01. Novi clen 25fa doloca, da ima avtor kratkega znanstvenega dela, kate­rega raziskava je bila v celoti ali delno placana iz nizozemskih javnih sredstev, pravico dati to delo na voljo javnosti brezplacno, in sicer v razumnem roku po tem, ko je bilo delo prvic objavljeno. Navesti mora vir prve objave. Dalje clen 25h doloca, da se avtor tej pravici ne more odpovedati. Nizozemske univerze in knjiž­nice so se leta 2019 združile v skupino National Project Group Taverne in v okviru projekta za pospešitev prehoda na odprti dostop predstavile svoje ugotovitve glede nejasnosti zgoraj navedene dolocbe. Tako so npr. dolocile, da je »kratko znanstveno delo« clanek ali poglavje v knjigi z vec avtorji in da »razumen rok« predstavlja obdobje šestih mesecev po prvi objavi. 5.3 Avstrija V Avstriji so pravice avtorjev do sekundarnega publiciranja dolocili v 37. a clenu Zakona o avtorskih pravicah57 57 Urheberrechtsgesetz. https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10001848. leta 2015. Ta doloca, da ima avtor znanstvenega dela, ki ga je ustvaril kot zaposleni v raziskovalni instituciji, ki je vsaj polovicno financirana iz javnih sredstev, in ki je bilo objavljeno v zborniku, ki izhaja peri­odicno najmanj dvakrat letno, pravico omogociti javni dostop do recenziranega rokopisa, sprejetega v objavo. To lahko stori po preteku 12 mesecev od prve ob­jave pod pogojem, da ponovna objava ne služi komercialnim namenom. Navesti mora vir prve objave. To pravico ima tudi, ce je založniku ali uredniku podelil pravico do uporabe dela. Vsak dogovor, ki je v škodo avtorja, je neveljaven. 5.4 Francija Leta 2016 je Francija z Zakonom za digitalno republiko58 58 LOI n° 2016-1321 du 7 octobre 2016 pour une République numérique. https://www.legifrance.gouv.fr/loda/id/LEGIARTI000033205102/2016-10-09/. spremenila clen L533-4 Zakona o raziskovanju.59 59 Code de la recherche. https://www.legifrance.gouv.fr/codes/texte_lc/LEGITEXT000006071190/. Clen doloca, da ima avtor znanstvenega dela, nastalega na podlagi raziskave, financirane vsaj polovicno s strani države, lokalnih oblasti ali javnih ustanov, nacionalnih agencij za financiranje ali s sredstvi Evropske unije, tudi po podelitvi izkljucnih pravic založniku pravico dati brezplacno na voljo javnosti delo v odprtem formatu v digitalni obliki. Pravica do sekundar­nega publiciranja velja za znanstveno delo, ki je objavljeno v periodicni publi­kaciji, ki izide vsaj enkrat na leto. Avtor lahko ponovno objavi koncno razlicico rokopisa, sprejetega v objavo. Za ponovno objavo potrebuje soglasje morebitnih soavtorjev. Delo lahko ponovno objavi, ko ga da založnik sam na voljo javnosti brezplacno v digitalni obliki. Ce založnik tega ne naredi, pa po poteku doloce­nega roka od datuma prve objave. To obdobje je najvec šest mesecev za objavo s podrocja znanosti, tehnike in medicine ter 12 mesecev za humanisticno in druž­boslovno podrocje. Zakon podobno doloca tudi za raziskovalne podatke. Ce raziskovalni podatki niso zašciteni s posebnim zakonom ali predpisom in jih je javno objavil razisko­valec, ustanova ali raziskovalna organizacija, je njihova uporaba brezplacna. Založnik ne more omejiti ponovne uporabe raziskovalnih podatkov, ki so objav­ljeni kot del znanstvenega dela. Ureditve ali dogovori, ki nasprotujejo navedenim dolocbam, so nicni. 5.5 Belgija V Belgiji so pravico do sekundarnega publiciranja vkljucili v clen XI.196 Gospo­darskega zakonika60 60 Code de droit économique. https://www.ejustice.just.fgov.be/eli/loi/2013/02/28/2013A11134/justel#Art.XI.195. leta 2018. Avtor znanstvenega clanka, ki je rezultat raziska­ve, vsaj polovicno financirane z javnimi sredstvi, obdrži pravico dati rokopis na voljo javnosti v odprtem dostopu. Kadar gre za delo s podrocja humanisticnih in družbenih ved, lahko to stori 12 mesecev po prvi objavi v periodicni publikaciji, s podrocja drugih znanosti pa šest mesecev po prvi objavi. Navesti mora vir prve objave. Pravico ima tudi, ce je svoje pravice prenesel na založnika periodicne publikacije ali jih podelil z licenco. Založniška pogodba lahko doloci krajši em­bargo, zakon pa daljšega. Pravici do sekundarnega publiciranja se ni mogoce odpovedati. Dolocbe so ob­vezne in se uporabljajo ne glede na pravo, ki ga izbereta stranki, kadar obsta­ja kakšna povezava z Belgijo (npr. ko ima avtor belgijsko državljanstvo ali ko belgijski financer financira raziskavo). Belgijski zakon dodatno doloca, da je pravica retroaktivna, to pomeni, da velja tudi za dela, ki so bila ustvarjena pred uveljavitvijo te dolocbe in niso bila v javni domeni. 5.6 Italija V Predsedniškem dekretu št. 9161 61 Drugi odstavek 4. clena. https://www.gazzettaufficiale.it/eli/gu/2013/08/09/186/sg/pdf. avgusta 2013 je bilo doloceno, da je treba pu­blikacije, nastale na podlagi raziskav, ki so v 50 % ali vec financirane iz javnih sredstev, ne glede na obliko prve objave in nacin distribucije ali dajanja na voljo javnosti, najpozneje šest mesecev po objavi shraniti v institucionalne ali temat­ske repozitorije, ki omogocajo odprt in brezplacen dostop. Subjekti, odgovorni za dodeljevanje ali upravljanje financiranja, sprejmejo potrebne ukrepe za izva­janje odprtega dostopa do rezultatov javno financiranih raziskav. Opredelitev v predsedniškem dekretu v Italiji ni prinesla želenih rezultatov. Tako se združenje za promocijo odprte znanosti (Associazione italiana per la promo­zione della scienza aperta)62 62 AISA. https://aisa.sp.unipi.it/chi-siamo/. že od leta 2016 zavzema za novelo avtorske zakono­daje in uveljavitev pravice do sekundarnega publiciranja. Predlog spremembe, ki ga je pripravilo združenje, se glasi: »Avtor znanstvenega dela, ki je rezultat raziskave, v celoti ali delno financirane iz javnih sredstev, kot je clanek, mono­grafija ali poglavje knjige, ima pravico to delo brezplacno reproducirati, distri­buirati in dati na voljo javnosti, ko ga da založnik brezplacno na voljo javnosti ali po preteku razumnega casa, v nobenem primeru dlje od enega leta po prvi objavi. Avtor ostane imetnik te pravice tudi, ce je materialne avtorske pravice izkljucno prenesel na založnika. Pri uveljavljanju pravice avtor navede podatke o prvi objavi z navedbo imena založnika. Vsaka pogodbena klavzula, ki bi omejila te pravice avtorja, je nicna.« (AISA, b.d.) 5.7 Španija Španija je bila prva med državami Evropske unije, ki je v zakonodajo vpeljala pravico do sekundarnega publiciranja, in sicer leta 2011. Zakon o znanosti, teh­nologiji in inovacijah 14/2011 je v 37. clenu, »Razširjanje v odprtem dostopu«, dolocal, da morajo raziskovalci v najkrajšem možnem casu, najpozneje 12 me­secev po prvi objavi dela, objaviti v repozitoriju digitalno razlicico besedila, ki je bilo sprejeto v objavo. Dolocba se je nanašala na raziskovalce, katerih razi­skovalna dejavnost se financira pretežno s sredstvi iz državnega proracuna, in na znanstvena dela, ki so bila objavljena v serijskih ali obcasnih raziskovalnih publikacijah. Septembra 2022 je bil v Španiji sprejet Zakon 17/2022 o spremembah Zakona o znanosti, tehnologiji in inovacijah 14/2011.63 63 Ley 17/2022, de 5 de septiembre, por la que se modifica la Ley 14/2011, de 1 de junio, de la Ciencia, la Tecnología y la Innovación. https://www.boe.es/buscar/act.php?id=BOE-A-2022-14581. Spremenil se je 37. clen, ki se po novem glasi »Odprta znanost« in v drugem odstavku doloca, da mora razisko­valno osebje v javnem sektorju ali raziskovalci, katerih raziskovalna dejavnost je financirana vecinoma z javnimi sredstvi in ki se odlocijo za razširjanje svojih raziskovalnih rezultatov v znanstvenih publikacijah, deponirati kopijo koncne razlicice, sprejete v objavo, in podatke, povezane z njo, v institucionalni ali te­matski repozitorij odprtega dostopa, hkrati z datumom objave. S spremembo je bil odpravljen embargo 12 mesecev, natancneje so opisani pri­meri javnega financiranja in dodana je objava podatkov. 5.8 Bolgarija Zadnja od držav Evropske unije, ki je do sedaj uzakonila pravico do sekundar­nega publiciranja, je Bolgarija. Bolgarski Zakon o avtorski in sorodnih pravicah je bil spremenjen decembra 2023.64 64 https://dv.parliament.bg/DVWeb/showMaterialDV.jsp?idMat=201485. 60. clenu so bili dodani odstavki 2–4, ki do­locajo, da avtor znanstvenega dela, ki je nastalo v okviru raziskave, v celoti ali delno financirane z javnimi sredstvi, obdrži pravico do ponovne objave tega dela ali njegovih delov v izobraževalnih ali znanstvenih repozitorijih, v nekomerci­alne namene. To naredi po tem, ko založnik sprejme delo v objavo. Pri ponovni objavi mora navesti založnika. Vsak dogovor, ki onemogoca ali omejuje dolocbe tega clena, je nicen. Zakon dodatno doloca, da založnik ne sme omejiti objave znanstvenega dela samo zato, ker je bilo delo že objavljeno v izobraževalnem ali znanstvenem repozitoriju v nekomercialne namene. Preglednica 1: Primerjava ureditev pravice do sekundarnega publiciranja držav clanic Evropske unije65 65 Predelava izvirnega dela Arisi, M., Dore, G., Caso, R., Campbell, C., Sattler, E. (2021). Secondary publishing right: Exploring opportunities and limitations – workshop 9, December 2021, str. 9, pod licenco CC BY. Nemcija Italija Nizozem­ Avstrija Francija Belgija Španija Bolgarija Zakon o avtor­ski in sorodnih pravicah 38. cl. Predse­dniški dekret št. 91 4. cl. Zakon o avtorskih pravicah Cl. 25fa Zakon o avtorskih pravicah 37.a cl. Zakon o raziskova­nju Cl. L533-4 Gospo­darski zakonik Cl. XI.196 Zakon o znanosti, tehno­logiji in inovacijah 37. cl. Zakon o avtor­ski in sorodnih pravicah 60. cl. Znanstve­no delo Publika­cije Kratko znanstve­no delo Znanstve­no delo zaposlene­ga na raz­iskovalni instituciji Znanstve­no delo Znanstve­ni clanek Razi­skovalni rezultati v znanstve­nih publi­kacijah Znanstve­no delo Raziskava vsaj 50-% financi­rana z javnimi sredstvi Raziskava vsaj 50-% financi­rana z javnimi sredstvi Raziskava v celoti/delno fi­nancirana z javnimi sredstvi Raziskava vsaj 50-% financirana z javnimi sredstvi Raziskava vsaj 50-% financirana z javnimi sredstvi Raziskava vsaj 50-% financi­rana z javnimi sredstvi Javni sektor ali raziskave finan­cirane vecinoma z javnimi sredstvi Raziskava v celoti/delno fi­nancirana z javnimi sredstvi Nemcija Italija Nizozem­ Avstrija Francija Belgija Španija Bolgarija Objave v znanstve­nih peri­odicnih publika­cijah, ki izhajajo najmanj 2× letno Ne glede na obliko in nacin prve objave / Objave v znanstve­nih perio­dicnih pu­blikacijah, ki izhajajo najmanj 2× letno Objave v periodic­nih publi­kacijah, ki izhajajo najmanj 1× letno Periodic­na publi­kacija Objava v znanstve­nih publi­kacijah / Kljub iz­kljucnemu prenosu pravic na založnika / / Kljub iz­kljucnemu prenosu pravic na založnika Kljub iz­kljucnemu prenosu pravic na založnika Kljub licenci ali prenosu pravic / / Dogovori v škodo avtorja so nicni / Avtor se pravici ne more od­povedati Dogovori v škodo avtorja so neveljavni Dogovori v nasprotju z zakonom so nicni Avtor se pravici ne more od­povedati / Dogovori v na­sprotju z zakonom so nicni Pravica dati delo na voljo javnosti / Pravica dati delo na voljo javnosti brezplac­no Pravica omogo­citi javni dostop do dela Pravica dati delo na voljo javnosti brezplac­- no Pravica dati delo na voljo javnosti brezplac­no Pravica dati delo na voljo javnosti Pravica dati delo na voljo javnosti Le AAM / / Le AAM Le AAM Rokopis Le AAM / Embargo 1 leto Embargo max. 6 mesecev V razum­nem roku Embargo 1 leto Ko da založnik na voljo javnosti brezplacno oz. embar­go 6/12 mesecev Embargo 6/12 mesecev; lahko krajši (po­godbeno) ali daljši (zakon­sko) Hkrati z datumom objave Ko založnik sprejme delo v objavo Neko­mercialni namen / / Neko­mercialni namen Neko­mercialni namen / / Neko­mercialni namen Obvezna navedba vira prve objave / Obvezna navedba vira prve objave Obvezna navedba vira prve objave / Obvezna navedba vira prve objave / Obvezna navedba založnika 5.9 Predlog združenja evropskih raziskovalnih knjižnic LIBER Leta 2021 je Združenje evropskih raziskovalnih knjižnic (LIBER),66 66 https://libereurope.eu/. ki vkljucuje vec kot 420 nacionalnih, univerzitetnih in drugih knjižnic, predlagalo vzorcno zakonsko ureditev pravice do sekundarnega publiciranja. Namen je spodbuditi razpravo in nadaljnje uvajanje dolocb, ki bi omogocile takojšnje ponovno obja­vljanje raziskovalnih publikacij, ki so rezultat javno financiranih raziskav. V predlagani zakonski ureditvi (Draft law for the use of publicly funded scholarly publications, 2021) ima avtor znanstvenega dela, njegov delodajalec ali financer raziskave pravico, da znanstveno delo takoj po sprejemu za objavo v kateri koli razlicici shrani v kateri koli odprto dostopen repozitorij. V tem primeru je znan­stveno delo clanek, objavljen v raziskovalni periodicni publikaciji, ali poglavje v monografiji z vec avtorji. Objava v repozitoriju vkljucuje tudi vsebino tretjih oseb, kot so slike in tabele, ki so potrebne za razumevanje znanstvenega dela. Znanstveno delo naj bo odprto dostopno pod pogojem, da je bila raziskava, na katero se nanaša znanstveno delo, v celoti ali delno placana iz javnih sredstev ter da sta navedena avtor dela in vir prve objave, ce je na voljo oblika objavljene razlicice znanstvene publikacije. Ob ponovni objavi morajo biti jasno navedeni pogoji uporabe. V zvezi z znanstvenim delom, katerega avtor je bil vecinsko financiran iz javnih sredstev, ne veljajo nobene pogodbene ali druge omejitve ponovne uporabe znanstvenega dela. Na zacetku ali koncu znanstvenega dela ter v metapodatkih morajo biti jasno navedeni financer raziskave ter oblika in razlicica znanstvenega dela, ki je na voljo. Vsako pogodbeno dolocilo, ki je v nasprotju s tem clenom, je neizvršljivo. V zvezi s predlogom zakonske ureditve, ki ga je pripravilo Združenje evropskih raziskovalnih knjižnic, je Knowledge Rights 21 (KR21),67 67 https://www.knowledgerights21.org/. triletni program, ki se zavzema za reformo avtorskih pravic in odprtega dostopa po vsej Evropi, podal svoje stališce o pravici do sekundarnega publiciranja v izjavi februarja 2023. Ta pravi, da bi morala Evropska komisija, v podporo razvoju pravega Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) in glede na obsežna prizadevanja za spodbujanje cezmejnega raziskovalnega sodelovanja, predlagati pravico do sekundarnega publiciranja bodisi samostojno bodisi v okviru širšega svežnja za spodbujanje raziskav in/ali odprte znanosti. Komisija bi morala priporociti zakon o pravici do sekundarnega publiciranja za države pristopnice in sosednje evropske države, ki bi ga bilo treba spodbujati v okviru sodelovanja z njimi. Na nacionalni ravni bi morale vse evropske države, ne le clanice Evropske unije, uvesti pravico do sekundarnega publiciranja, ki omogoca takojšnjo ponovno objavo javno finan­ciranih clankov in poglavij monografij. 5.10 Slovenija V Sloveniji pravica do sekundarnega publiciranja še ni uzakonjena. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije je marca 2024 pripra­vilo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenorazisko­valni in inovacijski dejavnosti, ki je v casu pisanja tega prispevka v medresor­skem usklajevanju in v Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo. Osnutek zakona med drugim vkljucuje dopolnitev 41. clena (odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov) z novim šestim in sedmim odstavkom, ki bi urejala pravico do sekundarnega publiciranja. Ministrstvo v obrazložitvi predlo­ga pojasnjuje, da se želi Slovenija s predlagano dopolnitvijo pridružiti evropskim državam, ki so pravico že uzakonile.68 68 Predlog predpisa Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi­-predpisov/predlog-predpisa.html?id=16439. S sprejetjem predlaganih dopolnitev bi Slovenija uzakonila pravico do sekun­darnega publiciranja rezultatov raziskav brez embarga. 6 Zakljucek V Sloveniji smo prica aktivnostim, ki se ujemajo s svetovnimi gibanji za odprto znanost, ki izpodbijajo tradicionalne modele objavljanja raziskovalnih rezulta­tov in spodbujajo sodelovalno raziskovalno okolje. Slovenske raziskovalne organizacije aktivno sodelujejo v postopkih sprejema­nja zakonodajnih sprememb, dokumentov in politik na podrocju raziskav ter inovacij. Prav tako sledijo nacelom odprte znanosti pri sprejemanju institucio­nalnih aktov in politik. V okviru nacionalnega Nacrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga izvaja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije, poteka projekt Podpora pri uvajanju nacel odprte znanosti v Sloveni­ji (SPOZNAJ).69 69 https://projekt-spoznaj.si/. Projekt traja od januarja 2023 do junija 2023, sofinancirata pa ga Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije ter Evropska unija – NextGenerationEU. V projekt so vkljuceni konzorcij Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani in 20 javnih raziskovalnih organizacij,70 70 Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, Geološki zavod Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, Institut »Jožef Stefan«, Inštitut za hidravlicne raziskave, Inštitut za narodnostna vprašanja, Inštitut za novejšo zgodovino, Kemijski inštitut, Kmetijski inštitut Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo, Peda­goški inštitut, Rudolfovo – znanstveno in tehnološko središce Novo mesto, Urbanisticni inštitut Republike Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Znanstveno-raziskovalno središce Koper, Znanstveno in ino­vacijsko središce Pomurje. kar predstavlja prek 90 % vseh javnih raziskovalnih organizacij v Sloveniji (GOV.SI, 2023). Cilj clanic konzorcija je prilagoditi delovanje v skladu z naceli odprte znanosti, prispevati k dvigu zavedanja in razumevanja pomena odprte znano­sti ter deljenju raziskav po nacelih FAIR (gre za kratico po angleških besedah Findable, Accessible, Interoperable, Reusable; prevedemo jih kot Najdljivo, Do­stopno, Interoperabilno, Ponovno uporab(lje)no). V okviru projekta med drugim potekajo splošna izobraževanja, izvedena bodo usposabljanja podatkovnih stro­kovnjakov. Vse te aktivnosti so povezane tudi z informiranjem raziskovalcev, podatkovnih strokovnjakov in ne nazadnje širše javnosti o avtorskih pravicah oz. avtorskopravni ureditvi v povezavi z odprto znanostjo. Poleg aktivnosti v slovenskem raziskovalnem prostoru, povezanih z avtorskim pravom, Slovenija sodeluje tudi pri izvajanju ukrepov Evropskega raziskovalne­ga prostora.71 71 Svet Evropske Unije je novembra 2021 sprejel sklepe o upravljanju Evropskega raziskovalnega prostora (ang. European Research Area – ERA) ter Paktu za raziskave in inovacije v Evropi. V sklepih so dolocene prednostne naloge in Program politik ERA za obdobje 2022–2024, ki vsebuje 20 prostovoljnih ukrepov, ki bi jih bilo treba izvajati in s katerimi bi države clanice ter Unija prispevale k prednostnim podrocjem, opredeljenim v Priporocilu Sveta o Paktu za raziskave in inovacije v Evropi. Med drugim je pristopila k izvajanju Ukrepa 2, ki obsega aktivnosti s podrocja »Predlagati zakonodajni in regulativni okvir Evropske unije o avtor­skih pravicah in podatkih, ki bo primeren za podrocje raziskav«. Cilji ukrepa (Evropska komisija, 2021) so: – opredeliti ovire in izzive pri dostopu do in ponovni uporabi rezultatov javno financiranih raziskav in inovacij, publikacij in podatkov za namene znan­stvenega raziskovanja ter z analizo ustreznih dolocb v okviru zakonodaje Evropske unije o avtorskih pravicah in podatkih ter povezanih regulativnih okvirov in ustreznih institucionalnih in nacionalnih pobud opredeliti more­bitne vplive na raziskave; – predlagati zakonodajne in nezakonodajne ukrepe za izboljšanje sedanjih za­konodajnih ter regulativnih okvirov Evropske unije na podrocju avtorskih pravic in podatkov.72 72 Evropska komisija European Research Area Policy Agenda – Overview of actions for period 2022–2024. https://commission.europa.eu/system/files/2021-11/ec_rtd_era-policy-agenda-2021.pdf. Enega izmed kljucnih premikov v slovenskem raziskovalnem prostoru pred­stavlja sprejetje Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z naceli odprte zna­nosti. Žal pa je v slovenski zakonodaji še kar nekaj ovir za odprto znanost, k odpravljanju katerih je treba pristopiti cim prej (npr. neodpovedljive pravice do nadomestila, ki onemogocajo uporabo odprtih licenc v polni meri, neustrezna ureditev avtorskega dela iz delovnega razmerja, preozka izjema za znanstveno raziskovanje, ureditev pravice do sekundarnega publiciranja). Ko bo nacela od­prte znanosti pozitivno sprejelo vec deležnikov, predstavnikov državnih institu­cij, odgovornih za pripravo ustrezne zakonodaje in politik, financerjev, razisko­valnih organizacij in raziskovalcev, lahko pricakujemo bolj dinamicno in odprto izmenjavo znanja, kar bo spodbudilo napredek na vseh znanstvenih podrocjih. Viri in literatura AISA. (b.d.). Proposta di modifica alla legge italiana sul dritto d’autore. https://aisa.sp.unipi.it/attivita/diritto-di-ripubblicazione-in-ambito-scientifico/novella/ Akcijski nacrt izvedbe Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020. (2017). Vlada RS. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ZNANOST/Strategije/Akcijski-nacrt-izvedbe-naci­onalne-strategije-odprtega-dostopa-do-znanstvenih-objav-in-raziskovalnih-podatkov­-v-Sloveniji-2015-2020.pdf Akcijski nacrt za odprto znanost za izvedbo ukrepa »Odprta znanost za izboljšanje kako­vosti, ucinkovitosti in odzivnosti raziskav« v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030. (2023). Vlada RS. https://www.gov.si/ assets/mi­nistrstva/MVZI/Znanost/Dokumenti/AN_VG_5.docx An Act to amend and supplement the Copyright and Related Rights Act. (2023). https://dv.parliament.bg/DVWeb/showMaterialDV.jsp?idMat=201485 Arisi, M., Dore, G., Caso, R., Campbell, C., Sattler, E. (2021). Secondary publishing right: Exploring opportunities and limitations – workshop 9, December 2021: Presentations. https://doi.org/10.5281/zenodo.5771593 Auteurswet. (2015). https://wetten.overheid.nl/BWBR0001886/2022-10-01 Bahor, S. (2002). Knjižnicarji in avtorske pravice. Knjižnica, 46(4), 87–123. Bogataj Jancic, M. (2005). Licence Creative Commons, Pravna praksa, 39-40, 20–21. Code de droit économique. (2013). https://www.ejustice.just.fgov.be/eli/loi/2013/02/28/2013A11134/justel#Art.XI.195 Code de la recherche. (2024). https://www.legifrance.gouv.fr/codes/texte_lc/LEGI­TEXT000006071190/ Creative commons Slovenija. (2021). Kako delujejo CC licence? https://creativecommons.si/kako-deluje Creative Commons. (2019). Share your work. https://creativecommons.org/share-your­-work/ Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklaje­vanju dolocenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi. (2001). Evropski parlament, Svet Evropske unije. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A32001L0029 Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtor­ski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES. (2019). Uradni list Evropske unije, 130/92. https://eur-lex.europa.eu/legal­-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A32019L0790 Draft law for the use of publicly funded scholarly publications. (2021). LIBER. https://libereurope.eu/draft-law-for-the-use-of-publicly-funded-scholarly-publications/ Evropska komisija. (2021). European Research Area Policy Agenda – Overview of actions for the period 2022–2024. https://commission.europa.eu/system/files/2021-11/ec_rtd_era­-policy-agenda-2021.pdf Gazzetta ufficiale della Repubblica Italiana. (2013). https://www.gazzettaufficiale.it/eli/gu/2013/08/09/186/sg/pdf GOV.SI. (6. 6. 2023). Vlada odprla poti za uresnicevanje odprte znanosti. https://www.gov.si/novice/2023-06-06-vlada-odprla-poti-za-uresnicevanje-odprte-znanosti/ Implementation Roadmap of cOAlition S Organisations. (2021). cOAlition S. https://www.coalition-s.org/plan-s-funders-implementation/ Knowledge Rights 21. (2022). A Position statement from Knowledge Rights 21 on seconda­ry publishing rights. https://www.knowledgerights21.org/wp-content/uploads/2022/10/KR21-Secondary-Publishing-Rights-Position-paper-v1.1.pdf Krapež, K. (2021). Pravica do sekundarnega publiciranja znanstvenih del: primerjalno­pravna analiza ureditev v Sloveniji in državah clanicah EU. Pravnik: revija za pravno teorijo in prakso, 76 (138), str. 585–615. Kuzma, D. (2016). Primernost vsebinskih omejitev avtorske pravice v digitalni dobi. Prav­na praksa, 35(36/37), 6–8. Lexpera, d. o. o.(2015). Obrazložitev zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o av­torski in sorodnih pravicah (ZASP-G), 8. clen. Lexpera, d. o. o.(2022). Obrazložitev zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o av­torski in sorodnih pravicah (ZASP-I), 6. clen. Lexpera, d. o. o. (2022). Obrazložitev zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o av­torski in sorodnih pravicah (ZASP-I): 8. clen. Ley 17/2022, de 5 de septiembre, por la que se modifica la Ley 14/2011, de 1 de junio, de la Ciencia, la Tecnología y la Innovación. https://www.boe.es/buscar/act.php?id=BOE­-A-2022-14581 LOI n° 2016-1321 pour une République numérique. (2016). https://www.legifrance.gouv.fr/loda/id/LEGIARTI000033205102/2016-10-09/ Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. (2024). Predlog predpisa Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog­-predpisa.html?id=16439 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Direktorat za znanost in inovaci­je. (2023). Vlada odprla poti za uresnicevanje odprte znanosti. https://www.gov.si/novice/2023-06-06-vlada-odprla-poti-za-uresnicevanje-odprte-znanosti/ Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020 (2015). https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ZNANOST/Strategije/Nacionalna_strategija_odprtega_dostopa.pdf Novak, L. (2019). Reproduciranje za privatno in drugo lastno uporabo: pomembna izjema od izkljucenosti avtorske pravice. Pravna praksa, 38(17/18), 20–22. Licence v odprtem dostopu. (b.d.). Odprta knjižnica. https://www.odprta-knjiznica.si/odprta-znanost/odprti-dostop/licence/ Oman, B. (1996). Avtorska pravica. Podjetje in delo, 4, 448–462. Orphan Works Database. (n.d.). EUIPO. https://euipo.europa.eu/orphanworks/#search/basic/category/Literary%20work Out of Commerce Works Portal. (2024). https://euipo.europa.eu/out-of-commerce/#/ Repas, M., Ovcak Kos, M., in Zirnstein, E. (2023). Pravo intelektualne lastnine (1. natis.). Uradni list Republike Slovenije. Research Outreach. (2018). License to share: How the Creative Commons licensing system encourages the remixing and reuse of published materials. https://researchoutreach.org/articles/thought-leaders/license-to-share-how-the-creative-commons-licensing-system­-encourages-the-remixing-and-reuse-of-published-materials/ Trampuž, M., idr. (1997). Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem. Gospo­darski vestnik. Trampuž, M. (2009). Novosti pri vsebinskih omejitvah avtorske pravice. Podjetje in delo (6–7), 1220–1234. Tsakonas, G., Zoutsou, K., in Perivolari, M. (2023). Secondary publishing rights in Europe: Status, challenges & opportunities. https://doi.org/10.5281/zenodo.8428315 Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z naceli odprte znanosti. (2023). Uradni list RS, št. 59/23. Urheberrechtsgesetz. StF: BGBl. Nr. 111/1936 (StR: 39/Gu. BT: 64/Ge S. 19.) https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10001848 Urheberrechtsgesetz – UrhG. (1965). Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Zvezni uradni list I, str. 1273), nazadnje spremenjen 2021 (Zvezni uradni list I, str. 1858). https://www.gesetze-im-internet.de/englisch_urhg/englisch_urhg.html Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). (1995). Uradni list RS, št. 16/07 – uradno precišceno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP, 59/19, 130/22. Zakon o knjižnicarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK, 92/15. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP). (2016). Uradni list RS, št. 63/16, 203/20 – ZIUPOPDVE, 130/22. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega znacaja (ZDIJZ-G). (2022). Uradni list RS, št. 141/22. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I). (2022). Uradni list RS, št. 130/22. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8300 Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). (2021). Uradni list RS, št. 186/21 in 40/23. ZRC SAZU. (2022). Izjava za medije po novinarski konferenci o spremembah avtorskoprav­ne zakonodaje, potrebnih za raziskovanje in izobraževanje. https://www.zrc-sazu.si/sl/novice/izjava-za-medije-po-novinarski-konferenci-o-spremembah-avtorskopravne-za­ konodaje-potrebnih Ana Fidler Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Trg republike 3, 1000 Ljubljana e-pošta: ana.fidler@ctk.uni-lj.si Mojca Žuželj Ogrizek Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ulica 10, 2000 Maribor e-pošta: mojca.zuzelj@um.si Open Science Roles for Libraries: International Perspectives and Examples Vloge knjižnic v odprti znanosti: mednarodni vidiki in primeri David Bawden, Lyn Robinson Oddano: 25.9.2023 – Sprejeto: 3.4.2024 1.02 Pregledni znanstveni clanek 1.02 Review article UDK 026/027:[001.891:655.411] DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.2-3.4 Izvlecek Namen: Pregled pomena odprte znanosti za knjižnice v kontekstu širšega odprtega gibanja z mednarodnimi vidiki in primeri iz nacionalnih, visokošolskih in splošnih knjižnic. Metodologija/pristop: Predstavljena je kvalitativna sinteza najnovejše literature in spletnih virov. Rezultati: Posebna pozornost je namenjena potrebi po odprtih knjižnicnih infrastruk­turah, podpori obcanski znanosti, komuniciranju odprte znanosti in knjižnicam kot demonstratorkam odprtih tehnologij. Avtorji predlagajo, da so knjižnice v dobrem po­ložaju za podporo in spodbujanje gibanja za odprto znanost, vendar je treba upošteva­ti prakticna vprašanja politik in virov ter filozofske vidike odprtosti. Omejitve raziskave: Pregled literature je selektiven namesto izcrpen, vecina gradiva pa prihaja iz Evrope in Severne Amerike. Izvirnost/uporabnost raziskave: Pregled je namenjen v podporo knjižnicarjem pri reali­sticnih razmislekih o priložnostih, ki jih ponuja gibanje za odprto znanost. Kljucne besede: Odprta znanost, Odprto gibanje, knjižnice, pregled Podatkovni set: Vsebina prispevka ne temelji na raziskovalnih podatkih. Abstract Purpose: To give a review of the significance of Open Science for libraries in the context of the wider Open movement, with international perspectives and examples from na­tional, academic, and public libraries. Methodology/approach: A qualitative synthesis of recent literature and web materials is presented. Results: Particular consideration is given to the need for open library infrastructures, support for Citizen Science, Open Science communication, and libraries as demonstra­tors of open technologies. It is suggested that libraries are well placed to support and promote the Open movement, but that practical issues of policy and resources, as well as philosophical aspects of Open movement, must be considered. Research limitations: The literature review is selective rather than comprehensive, and most material comes from Europe and North America. Originality/practical implications: The review should help librarians find a realistic ap­preciation of the opportunities offered by the Open Science movement. Keywords: Open Science, Open movement, libraries, review Dataset metadata: No research data are associated with this article. 1 Introduction Open Science is a very broad concept, expanding well beyond the natural sci­ences, and is a part of a still wider and more general Open movement. This in­cludes open access, open source, open data, open textbooks, open peer review, open educational resources, and much more. This is a large and exciting topic, and it appears that there should be many opportunities for libraries of all kinds to become involved. But the very breadth of the topic may cause difficulty is establishing what exactly is the best and most helpful contribution that librar­ies can make. What can libraries do in this area? What should they do? In this paper we outline some answers to these questions, by providing international perceptions and examples, after examining the scope of the Open movement, and some of its practical and ethical considerations. First, we summarise the Open movement, and Open Science within it, to show some of its main implications for libraries and librarians; both advantages and opportunities, and some problems and potential ethical issues Four main themes for the practical involvement of libraries of all kinds in Open Science are then considered in more detail, with specific international examples used as illustration. They are: – the maintenance of an Open infrastructure (particularly repositories and open source software), in which libraries are already heavily involved – the role of libraries of various kinds as focuses for, and facilitators of, citizen science projects – the role of libraries as a conduit for open science communication to the public; in particular, countering social media dissemination on issues such as COV­ID-19 and climate change and providing a realistic framework for the frequent exhortation to the general public to “do your own research” – the role of libraries as demonstrators for new open technologies by applying them to their own collections. A set of open access resources are given in support of the points made to allow readers to investigate them further. This is, of course, only a selection from the extensive literature of the topic. For a thorough scoping review of Open Science and citizen science in European libraries to 2023, see Kaarsted et al. (2023); for a systematic review of the engagement of academic libraries in Open Science, see Liu and Liu (2023); and for a scoping review of worldwide health library involve­ment in Open Science, see Giustini et al. (2021). 2 The Open movement, Open Science, and libraries The Open movement is very broad, includes a variety of elements and changes in nature and scope over time with changing technologies, and with changing social and economic factors. It eludes a precise and lasting definition and is best understood as “a continuing trend towards an open exchange of information and innovation” (Chalmers, 2012) and as a movement which “seeks to work towards solutions of many of the world’s most pressing problems in a spirit of transpar­ency, collaboration, re-use and free access” (Open Data Handbook, 2023). The origins of the Open movement may be traced back several decades to the first distributions of open source software in the 1950s (Nduta, 2023), but it came to prominence from the 1980s onward. The COVID-19 pandemic focused renewed attention on the value of Open Science and of open digital resources (Micunivic, Rako, and Feldvari, 2023; Marshall et al., 2024). Best known of the components of the Open movement are open access to for­mally published documents of all kinds, open source software, open educa­tional resources, and open data, the last generally associated with the FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, and Reusable) data principles (“Fair data”, 2024; LIBER, 2020, 2023). But there are many other sides to Open, including open notebooks (in the sense of scientific laboratory notebooks), open peer review for academic articles, open methods for research, open culture (giving access to materials in galleries, archives, and museums), open metrics (being open about the way research is judged through counts of publications and citations, and through altmetric indicators), open design, open government, and more. Even the long-standing debate about open plan workplaces, and whether they help or hinder open and effective communication, is still active in the library sector (Bell, 2023; Farkas, 2023). A LibGuide from Framingham State University in Mas­sachusetts, USA, gives a good overview, with helpful definitions and resources for the various open elements (Framingham State University, 2023); see Acker­mann (2023) for thoughts on the current status of, and concerns about, open source software and Pinfield (2024) for a similar analysis of open access. Figure 1 depicts an idea of the scope of the open movement. Figure 1: Open Science - Open Culture. Katja Mayer. (Licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 international license) Within the wider Open movement, Open Science, itself a broad concept, deals with openness in the research process, usually but not wholly in the context of the physical and biological sciences. It may be understood most simply as “open research and open scholarship in all disciplines … a different way of pursuing scholarship [which] brings to the fore the values of collaboration and sharing” (Ignat and Ayris, 2020). It is suggested that its benefits are that “[o]pen science ensures that science is made as accessible as possible for the benefit of science, the economy and society at large while international cooperation contributes to tackling global challenges effectively” (European Commission, 2024). The actual societal impact of open science has proven difficult to verify; see a scoping re­view (Cole et al., 2024) from PathOS (Open Science Impact Pathways), a Horizon Europe project aiming to collect concrete evidence of Open Science effects, out­comes, and impact (PathOS, 2024). Tzanova (2020), noting that “a single universal definition of Open Science does not exist”, suggests that its main components are open access, open source, open data, open methodology, open educational resources, and open standards. The influential UNESCO understanding of Open Science is an inclusive construct that combines various movements and practices aim­ing to make multilingual scientific knowledge openly available, accessible and reusable for everyone, to increase scientific collaborations and sharing of information for the benefits of science and society, and to open the processes of scientific knowledge creation, evaluation and communication to societal actors beyond the traditional scientific community. It comprises all scientific disciplines and aspects of scholarly practices, including basic and applied sciences, natural and social sciences and the humanities, and it builds on the following key pillars: open scientific knowledge, open science infrastruc­tures, science communication, open engagement of societal actors and open dialogue with other knowledge systems. (UNESCO, 2021) The key components of this model are shown in Figure 2. Figure 2: Key components of the UNESCO definition of Open Science Open Science, although it has acknowledged practical problems to overcome, is often held to be inarguably a good thing. However, in some respects, Open Science may actually work against diversity, equity, and quality in the research process, which are supposed to be intrinsic aspects of the approach. A detailed analysis of this has been given by Sabina Leonelli, a philosopher of science with a particular interest in science communication, who gave a keynote presentation at the 2019 CoLIS conference in Ljubljana (Leonelli, 2022, 2023). Her analysis shows that science is rarely fully open; the location and status of researchers, and the availability of infrastructure, may limit participation. Pinfield (2024) makes similar points about the need for scientific openness to obtain the ben­efits of open access. There remains some prejudice against open access publica­tion of scientific research, often conflated with predatory journals or pay-for-publication arrangements, and against open source software, with proprietary software assumed to be of better quality. To an extent, the privileges of the global north are perpetuated in an open science environment, and more open and col­laborative networks need to be developed to combat this (Arthur et al., 2023). It is notable that the countries of Latin America have developed and maintained a unique system of open access, with scientific publication largely being handled by academic institutions and financed through public funds. A number of non-commercial platforms have emerged, enabling discoverability of Latin American research output through open access journals and green open access repositories (Torres and Hartley, 2019). Furthermore, the removal of so-called frictions in the communication of scientific information, although generally assumed to be beneficial for everyone, may allow low-quality, or even false, data to circulate and may similarly allow unethical or socially harmful research to be reported if gatekeeping barriers to publication and paywalls on published material are removed. There may also be security concerns about sharing scientific research without limitations. A recent European Commission proposal on research secu­rity recommends that science be “as open as possible, as closed as necessary” and that the FAIR principles be applied “with due consideration to applicable restrictions, including security concerns” (European Commission, 2024). Librar­ians, with their understanding of the communication of information and their ethical commitments, should be well placed to help mitigate all these problems. Indeed, Open Science, with its emphasis on frictionless communication of knowl­edge, seems to be a natural fit for the library sector, and indeed many initiatives have been undertaken; for reviews, see Kaarsted et al. (2023), Liu and Liu (2023), and Giustini et al. (2021). Peršic and Straza (2023) set out a role for libraries in the specific context of the implementation of the UNESCO Recommendation on Open Science. Other initiatives, developed independently of the library sector, may be appropriate for adoption and recommendation by libraries. For example, Ask for Evidence, a campaign run since 2011 by Sense about Science, a United Kingdom charity which promotes public interest in reliable scientific information, encour­ages and supports the general public in asking for evidence about news stories and policy recommendations regarding health issues (Sense about Science, 2024). Such campaigns could helpfully be supported by public libraries, while Sense about Science has partnered with the libraries of the UK Parliament to promote scrutiny of scientific information to elected members of parliament. The very broad scope of what a commitment to Open in general may mean in practice for libraries is illustrated by the Open Library Badge (OPB) initiative, originating in Germany and to an extent influenced by the German context (Put­nings, 2023). OPB is an incentive system for libraries to embrace ideas of open­ness, with a badge awarded to libraries which meet at least five of fifteen criteria: – contributing to open source software – making the library’s own material accessible to all – emphasising Open as an aspect of recruitment and staff development – offering professional development and training on openness issues to library staff – enabling text and data mining on the library collection – providing open information on costs of acquisitions – making open access resources visible in library search systems and catalogues – providing advisory services on open science and open access – providing all the library training materials open access – involving users in library functions and activities – openly documenting all library processes – supporting open knowledge communities such as Wikimedia – mandating open access for all publications of library staff – making all photographs of the library openly available – making the library an open place for all, including disadvantaged and vulner­able groups. 3 Open infrastructure for libraries Open science requires an infrastructure, both technical and organisational, to support its aims, and this is an aspect in which libraries of all kinds are already heavily involved. The best-known example of this is the open access repository of published scientific and scholarly materials; increasingly, repositories will also include data compilations, open educational resources, and other non-published items. Such repositories are often maintained by libraries, particularly by uni­versity libraries providing free access to their research reports and data. Tzanova (2020) gives a number of international examples, particularly from the libraries of the City University of New York, and further international examples are to be found on the Re3data website (Re3data, 2023). Commenting on the influence of open data, and open big data, as a part of Open Science on academic libraries, Tzanova asserts that this does not just lead to providing new services based on data but also demands changes to the administrative structure of libraries, with new roles for librarians requiring new skills and qualifications with respect to data management and data literacy, and more active collaboration by libraries in research projects. An indication of the infrastructural changes – integrated with national and institutional strategies – needed for libraries to participate in and support open science initiatives is shown in a poster presentation from the University of Paris Nanterre (Cassafieres, 2023). Wallis (2023) discusses the infrastructure needed for library support of citizen science, covering a variety of issues, including repositories and data management, crowdsourcing and use of social media, and metadata descriptions and persistent identifiers. Libraries are starting to go beyond providing open access for formally published materials to embedding openness in library operations. Ball, Stone and Thomp­son (2021) show, in the context of monographs in university libraries, how sys­tems for acquisitions, promotion of material, and evaluation of services may be changed to allow open access materials to be provided with the range and visibility accorded to “paid for” materials. They argue that “cultural change and leadership is required within libraries to reimagine themselves around open content as the norm, with policies, practices and structures that communicate, enable and promote this shift”. Similarly, Micunivic, Rako, and Feldvari (2023) describe the role of libraries with respect to open educational resources, arguing that libraries are not limited to simple provision of existing OERs but may also initiate creation of OERs, and may partner with OER advocates to promote these resources. Tzanova (2023) gives the example of libraries at the City University of New York converting teaching resources used in high enrolment courses to EORs, with the aim of creating “Zero Textbook Cost” courses; this is a long-term aim, and clearly creation and provision of resources free of charge to their users is not without cost to the institution. Such partnerships may support other forms of open science: for example, the library at the Massachusetts Institute of Technol­ogy has partnered with their science faculty in awarding an annual MIT Prize for open data to “researchers who use or share open data, create infrastructure for open data sharing, or theorize about open data” (Fay, 2023). Open infrastructure goes beyond even this, however. In addition to provision of open access publications and educational resources as well as repositories for information and data, with associated issues of curation and of metadata cura­tion to ensure accessibility as well as openness in principle, such infrastructure is usually taken to include tools for sharing ongoing research results, remote working, remote collaboration, and outreach. These all need to be embedded in a culture supporting openness in all its aspects. Ignat and Ayris (2020) give a series of practical case studies of the culture change needed for open science, based on a series of events throughout Europe to promote such a change, the first of which was held in Ljubljana in 2015. Elements of the case studies include academic libraries, repositories, publishers, and citizen science. Tzanova (2020) points out that academic libraries may play a leading role in fostering a culture of openness across the research communities which they sup­port through extensions of the traditional library role as advisor and instructor. Libraries may draw from, and contribute to, wider infrastructures enhancing a culture of openness, such as European Open Science Cloud (EOSC, 2023), a col­laborative infrastructure for hosting research data tools, services, and datasets and making them available for reuse (Stojanovski and Grabaric Andronovski, 2023). Adoption of open source software for a library’s own operations will also signal a commitment to openness, as with the decision of the National Library of Sweden to move to open source discovery and workflow management systems starting in 2025 (National Library of Sweden, 2024). 4 Citizen Science and libraries Citizen Science, sometimes termed civic science, community science, or crowd-sourced science, is scientific research conducted with participation from the general public, without scientific qualifications or affiliation; there are a vari­ety of precise definitions (“Citizen science”, 2023). Increasingly recognised as a valid research approach, it now has its own journal, Citizen Science: Theory and Practice, published open access by Ubiquity Press, while a Librarian’s Guide to Citizen Science, aimed primarily at American public librarians and giving a variety of examples, denotes it as “a growing trend that libraries won’t want to miss” (Cavalier et al., 2019). Public involvement in research is not a new idea (Highfield, 2015), the first propo­nent apparently being British astronomer Edmund Halley, whose appeal in a sci­entific journal for observations of a solar eclipse in 1715 brought assistance from a large number of people. Charles Darwin obtained information on living species from thousands of correspondents while devising his theory of evolution, and the American Audubon Society enlisted amateur observers in its annual bird count from 1900. It is worth noting that old citizen science records and collec­tions held in libraries and archives may be enhanced in value in a digital open science environment. An example is the digitisation of paper maps recording land usage throughout the British Isles made by thousands of volunteers in the 1930s, enabling comparison with modern satellite mapping to show changes in land use (Suggitt and Auffret, 2023). Citizen science, much enhanced by digital information collection, storage, and communication, is now applied in a wide variety of scientific areas, with a par­ticular focus on the biological sciences and on natural history. Typical examples include transcription of old weather records; biodiversity surveys in a locality; the monitoring of air quality in a locality; recording dates of flowering of plants, migration of birds, and similar phenomena, both by direct observation in a local­ity by analysis of historical records; and analysis of collections of astronomical images. See, for example, the BBC (n. d.). There is a role for libraries of various kinds as focuses for, and facilitators of, citizen science projects; this is one aspect of Open Science in which public li­braries can play a particularly significant role because of their reach into local communities and their accessibility for all citizens. LIBER, the association of European research libraries, has been prominent in its support for library-based citizen science. Its Open Science Roadmap (LIBER, 2018) includes the assessment that “national and research libraries assist if not lead in lifting the potential of Citizen Science. The possibilities for libraries to do this are seemingly endless”; it recommends that libraries be active partners that play an organising and man­aging role in citizen science projects, with clear policies and skills developed in science communication, technology applications, and project management. Based on this roadmap, LIBER is developing a four-part book series Citizen Sci­ence for Research Libraries Guide, a practical toolkit for running a citizen science project based in a library. The first book deals with citizen science skilling for library staff, researchers, and the public (Hansen, 2021), providing step-by-step guidance and examples of projects on topics such as project planning, commu­nication, data management, and scientific literacy. The second, as noted above, deals with library infrastructure and citizen science (Wallis, 2023). Forthcoming, as of April 2024, are sections on open science practices in citizen science and on guidelines for citizen science activities involving libraries. The US National Library of Medicine has supported the creation of a training module on “Libraries as Community Hubs for Citizen Science” to promote best strategies, practices, and resources for libraries to take a leading role in citizen science projects (Scistarter, 2021). Libraries may take a significant role as coordinators of citizen science, both in­side their own institutions and externally. An early example from the United States saw Arizona State University’s Hayden Library joining with Arizona State Library and six public library services to develop citizen science programmes (Peet, 2017). Also in the United States, the National Library of Medicine’s network regards community science as a priority, providing training and funding, their best-known effort being a yearly Edit-a-thon to improve Wikipedia as a health information resource (NNLM, 2023). Martek, Mucnjak, and Mumelaš (2022) re­port a European Union sponsored project on support for citizen science through cooperation between university libraries and public libraries in Southeastern Europe, finding that such cooperation can be very fruitful but is likely to be faced by limitations of time, resources, and knowledge of the topic. Stemming from the same project, Kaarsted et al. (2023) find that European research libraries have a good understanding of both open science and of citizen science and a desire to engage but that significant barriers of resources, funding, and policy exist. In the United Kingdom, the library at University College London acts as a central point for coordinating citizen science activities in the university, with a variety of projects reports in natural science, medicine, and engineering, as well as the social sciences and humanities (UCL, 2023). Mumelaš and Martek (2024), from the National and University Library in Za­greb, give a thorough review of the benefits of an involvement by libraries of all kinds in citizen science projects. These benefits include the recognition of libraries as partners in scientific research, media recognition and attraction of new library users, enrichment of library collections and services, and personal and professional development of library staff. Furthermore, “libraries … position themselves as promoters of inclusivity in knowledge creation, thereby reinforc­ing their role as relevant and progressive institutions in society.” To give a further sense of the types of citizen science work which may be support­ed by libraries of different minds, we can also mention the following examples: – The libraries of the City University of New York are leading on the manage­ment of data sets for an urban microbiome project, AREM (Authentic Research Experience in Microbiology), in which students from a number of colleges col­lect and analyse samples of microbial life from the streets and parks of their local area (CUNY, 2023). – The library of the University of Southern Denmark takes a coordinating role in the “Find a Lake” project, in which school pupils and the general public collected samples from local lakes and ponds for water quality analysis (SDU, 2020). – Maricopa County Library District, a set of fifteen public library branches in Ar­izona, USA, offers citizen science kits to its users, enabling them to take part in data collection for projects such as the assessment of indoor and outdoor air quality, measurement of light pollution, documentation of biodiversity, and counting of beneficial and harmful insects (MCLD, 2023). – In France the library of the University of Bordeaux put on a series of events and exhibitions to promote engagement in the SPIPOLL project, in which the public photograph insects foraging on flowering plants as a way to increase knowledge of pollinators SPIPOLL (n.d.). – In Spain the Barcelona Network of Public Libraries developed a training course and toolkit for citizen science activities and coordinated a citizen social science project on local housing issues (Cigarini et al., 2021). 5 Science communication and libraries One important aspect of Open Science is providing access for non-scientists to reliable and understandable scientific information. There is a role for libraries as a conduit for open science communication to the wider public, in particular by countering the dissemination of false information via social media, which has been seen with issues such as COVID-19 and climate change. The frequent exhortation to the general public to “do your own research” by seeking additional or alternative sources of information might at first sight seem something which libraries might wish to support and encourage. However, this phrase, first made popular by an American conspiracy theorist (Ballanyne and Dunning, 2022), all too often leads those without any scientific education to rely on “alternative facts” originating from anti-expert, biased, and extremist viewpoints. The problems with this are well summarised in a short article by Siegel (2020) and are thorough­ly researched in a study on COVID-19 misinformation by Chinn and Hasell (2023). Library-based open science communication can help to counter this. A concep­tual analysis of the problems of the “do your research” idea suggests that two solutions are a reliance on expert testimony (testimony being used here in the philosophical sense and meaning simply the writings of experts) and on shallow research (Levy, 2022). “Shallow” sounds rather negative, but it simply means the kind of research that we all do on topics on which we are not experts – finding and consulting reliable sources aimed at non-experts. Both of these solutions are things which libraries should be well placed to promote. Of course, it is impor­tant that the sources for this form of research are openly available; to have expert testimony trapped behind a paywall, while fringe theories are openly available, would be very damaging. Google Scholar, for all its problems with inclusions with a wide variety of types of material, is very useful here (see, for example, Altaibi, Johnson, and Rowley, 2021). Much of what libraries can do to assist patrons in their own research will build on “traditional” library guidance and on instruction in information and digital literacies. There are specific points to bear in mind in helping good commu­nication of trustworthy and relevant scientific information, without taking an unhelpfully paternalistic attitude as to how patrons should do their research. Practical advice on how this can be achieved is given by Denver Public Libraries (Ross, 2021), McGill University (Jarry, 2022), and a librarian at Bookriot (Pryde, 2021), while the LIBER guide includes a section on the improvement of scientific literacy through citizen science (Hansen, 2021). 6 Libraries as demonstrators Perhaps the clearest and most influential way in which libraries may promote Open Science is by taking the role of demonstrator, showing how open technolo­gies can be applied to their own collections. This may be done most simply by offering and publicising as many open resources of diverse kinds as is possible, but some libraries may be able to go beyond this by applying, and demonstrating the value of, new open technologies. An example of this is the use of Jupyter Notebooks with library data. This tech­nology has been developed as a popular interactive and collaborative computing environment for Open Science. A Jupyter Notebook is an interactive document that can display and share text, images, code, and data visualisations, working on a local computer or in a cloud environment, and can “help humans to think and tell stories with code and data” (Granger and Pérez, 2021). They are valu­able for open science, as they enable documentation and explanation of data, code, and results and make reuse of data easy through data cleaning, analysis, exploration, and display. For libraries, Jupyter Notebooks are useful for exploring digital collections as data, enabling research that complements close readings of text with distant readings, as well as dealing with collections of numeric and factual data. They can help openness, in that the contents of large library datasets can be relatively easily analysed and explored by anyone, including those without coding skills. Jupyter Notebooks also align with the FAIR data principles of findability, acces­sibility, interoperability, and reuse, and it is important that libraries support these principles as part of a commitment to Open Science (LIBER, 2020). Their use therefore promotes open research values such as reproducibility and also brings library collections to new audiences, facilitating “a shift towards an envi­ronment that integrates code and data as a complement to physical and digitised collection items” (Havens, 2020). Candela, Chambers, and Sherratt (2023) give an overview of the adoption of Ju­pyter Notebooks by libraries and other cultural heritage institutions, including a significant number of national libraries (such as the Library of Congress, the British Library, the National Library of Scotland, the national libraries of Aus­tria, Estonia, and Germany) and Europeana. Although many applications are, understandably, to literary and cultural data, examples including study of the climate indicate that this technology is of clear relevance to open science, par­ticularly with elements of citizen science. A good example of the library application of Jupyter Notebooks comes from the National Library of Scotland in Edinburgh; an overview of the project is given by Ames and Havens (2022), with detailed examples in Havens (2020). The project is based on the premise that, while this library’s extensive datasets are valuable resources for those with computer programming skills, those without the abil­ity to code are left unable to take full advantage of these collections. Detailed information about each collection is provided at the start of each Notebook, summarising the contents and significance of the collection together with the data format, which dictates how the dataset can be explored and the data crea­tion process; this shows the links between the dataset and associated items in the library physical collections. Each Notebook is structured around the same sections: Preparation, Data Cleaning and Standardisation, Summary Statistics, and Exploratory Analysis. In all sections, explanatory text accompanies code, showing what the code does and how its results are presented and, where not self-evident, the results of the code. To represent the range of the library’s col­lections, the datasets chosen for analysis in Jupyter Notebooks are diverse in size, topic, and format. Most relate to cultural heritage, but a dataset relevant to Open Science is a “Medical History of British India”, digitised and manually corrected text of 468 papers from 1850 to1950 covering topics related to public health, disease mapping, vaccination, and veterinary practice. 7 Conclusions Open science in its various aspects presents a great opportunity for libraries of all kinds, as shown by the examples already available. To take full advantage of this opportunity, significant changes in library infrastructure and attitudes will be needed in order to overcome the obstacles of resources, funding, staff development, and local policies. In particular, it is essential that libraries of all types form partnerships with other libraries and other institutions; this is not an area where any library can, or should, go it alone. The open movement, and open science within it, are seductive for libraries, since the philosophy of openness seem very much in line with the values of librarian­ship. There are some negative aspects to openness, and libraries may be well placed to help minimise and overcome these. References Ackerman, R. (2023, August 17). The future of open source is still very much in flux. MIT Technology Review. https://www.technologyreview.com/2023/08/17/1077498/future-open-source Alotaibi, F. A. A., Johnson, F., and Rowley, J. (2021). Google Scholar or university digi­tal libraries: A comparison of student perceptions and intention to use. Journal of Li­brarianship and Information Science, 55(4), 889–1168. https://journals.sagepub.com/doi/full/10.1177/09610006221111197 Ames, S., and Havens, L. (2022). Exploring National Library of Scotland datasets with Jupyter Notebooks. IFLA Journal, 48(1), 50–56. https://journals.sagepub.com/doi/full/10.1177/03400352211065484 Arthur, P. L., Hearn, L. Ryan, J. C., Menon, N., and Khumalo, L. (2023). Making open scholarship more equitable and inclusive. Publications, 11, 41. https://www.mdpi.com/2304-6775/11/3/41 Ball, J., Stone, G., and Thompson, S. (2021). Opening up the library: Transforming our policies, practices and structures. Liber Quarterly, 31(1), 1–16. https://liberquarterly.eu/article/view/10882 Ballantyne, N., and Dunning, D. (2022, January 3). Skeptics say “Do your own research”. It’s not that simple. The New York Times. https://www.nytimes.com/2022/01/03/opinion/dyor-do-your-own-research.html BBC. (n.d.). Do something great – Citizen science. British Broadcasting Corporation. htt­ps://www.bbc.co.uk/programmes/articles/4BZZdHm64S051q2lnZ1Nr7p/citizen-science Bell, S. J. (2023). We’re all about openness except when it comes to our workspaces. Col­lege and Research Libraries News, 84(9). https://crln.acrl.org/index.php/crlnews/article/view/26062 Candela, G., Chambers, S., and Sherratt, T. (2023). An approach to assess the quality of Jupyter projects published by GLAM institutions. Journal of the Association for Informa­tion Science and Technology, 74(13), 1550–1564. https://asistdl.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/asi.24835 Cassafieres, C. S. (2023). Open science infrastructures: Support from the University of Paris Nanterre (UPN) academic and research libraries. https://repository.ifla.org/han­dle/123456789/2814 Cavalier, D., Nickerson, C., Salthouse, R., and Stanton, D. (2019). The librarian’s guide to citizen science: Understanding, planning, and sustaining ongoing engagement in citizen science at your library. Scistarter and Arizona State University. https://s3-us-west-2.ama­zonaws.com/orrery-media/misc/CitSci_Librarians_Guide_03_12.pdf Chalmers, R. (2012, October 29). Explainer: What is the open movement? The Conversa­tion. https://theconversation.com/explainer-what-is-the-open-movement-10308 Chinn, S., and Hasell, A. (2023). Support for “doing your own research” is associated with COVID-19 misperceptions and scientific mistrust. Harvard Kennedy School (HKS) Misinformation Review, 4(3). https://misinforeview.hks.harvard.edu/article/support-for-doing-your-own-research-is-associated-with-covid-19-misperceptions-and-scientific-mistrust/ Cigarini, A., Bonhure, I., Vicens, J, and Perello, J. (2021). Public libraries embrace citizen science: Strengths and challenges. Library and Information Science Research, 43, 101090. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0740818821000207 Citizen Science (2023, November 18). In Wikipedia: Free encyclopedia. https://en.wikipedia.org/wiki/Citizen_science Cole, N. L., Kormann, E., Klebel, T., Apartis, S., and Ross-Hellauer, T. (2024, February 22). The societal impact of Open Science: A scoping review. SocArXiv preprint. https://osf.io/preprints/socarxiv/tqrwg CUNY. (2023). Authentic research experience in microbiology. City University of New York. https://arem.cuny.edu/sites EOSC. (2023). European Open Science Cloud. https://eosc.eu/eosc-about European Commission. (2024). European Commission proposal for a council recommenda­tion on enhancing research security. https/research-and-innovation.ec.europa.eu/sys­tem/files/2024-01/ec_rtd_council-recommendation-research-security FAIR data. (2024, March 10). In Wikipedia. https://en.wikipedia.org/wiki/FAIR_data Farkas, M. G. (2023). Neither open nor equitable: the high cost of open offices. College and Research Libraries News, 84(11). https://doi.org/10.5860/crln.84.11.407 Fay, B. (2023, November 22). Rewarding excellence in open data. MIT EECS. https://www.eecs.mit.edu/rewarding-excellence-in-open-data Framingham State University. (2023). The OPEN movements. LibGuide, Whitmore Library. https://libguides.framingham.edu/open_movement Giustini, D., Read, K. B., Deardorff, A., Federer, L., and Rethlefsen, M. L. (2021). Health sciences librarians’ engagement in open science: A scoping review. Journal of the Medical Library Association, 109(4), 50–560. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34858084 Granger, B. E., and Pérez, F. (2021). Jupyter: Thinking and storytelling with code and data. Computing in Science & Engineering, 23(2), 7–14. 10.1109/MCSE.2021.3059263 Hansen, J. S. (Ed.). (2021). Citizen science skilling for library staff, researchers, and the public. LIBER Citizen Science Working Group. https://cs4rl.github.io/skills/ Havens, L. (2020, December 23). Exploring collections as data with Jupyter Notebooks. National Library of Scotland. https://data.nls.uk/projects/exploring-collections-as-data-with-jupyter-notebooks Highfield, R. (2015, March 6). Three centuries of citizen science. Science Museum. https://blog.sciencemuseum.org.uk/three-centuries-of-citizen-science Ignat, T., and Ayris, P. (2020). Built to last! Embedding open science principles and prac­tices into European universities. Insights: The UKSG journal, 33(9–12), 1–19. https://in­sights.uksg.org/articles/10.1629/uksg.501 Jarry, J. (2022, April 14). Doing your own research a little bit better. McGill Office of Science and Society Blog. https://www.mcgill.ca/oss/article/critical-thinking/doing-your-own-research-little-bit-better Kaarsted, T., Blake, O., Nielsen, K. H., Alving, B., Rasmussen, L. T., Overgaard, A. K., and Hansen, S. M. (2023). How European research libraries can support citizen-enhanced open science. Open Information Science, 7(1), 20220146. doi.org/10.1515/opis-2022-0146 Leonelli, S. (2022). Open science and epistemic diversity: Friends or foes? Philosophy of Science, 89(5), 991–1001. doi:10.1017/psa.2022.45 Leonelli, S. (2023). Philosophy of Open Science. Cambridge University Press. https://www.cambridge.org/core/services/aop-cambridge-core/content/view/0D049ECF635F3B676C03C6868873E406/9781009416399AR.pdf/philosophy_of_open_science.pdf Levy, N. (2022). Do your own research! Synthese, 200(356). https://link.springer.com/article/10.1007/s11229-022-03793-w#citeas LIBER. (2018). LIBER Open Science Roadmap. Ligue des Bibliothčques Européennes de Recherche - Association of European Research Libraries. https://libereurope.eu/wp-content/uploads/2020/09/LIBER_OSR_A5-ONLINE-HR-1.pdf LIBER. (2020). Implementing FAIR data principles: The role of libraries. Ligue des Bib­liothčques Européennes de Recherche - Association of European Research Libraries. https://libereurope.eu/wp-content/uploads/2020/09/LIBER-FAIR-Data.pdf LIBER. (2022). A practical guide to FAIR practices in research libraries. Ligue des Biblio­thčques Européennes de Recherche - Association of European Research Libraries. htt­ps://libereurope.eu/wp-content/uploads/2022/09/A-Practical-Guide-to-FAIR-Practices-in-Research-Libraries-2022.pdf Liu, L., and Liu, W. (2023). The engagement of academic libraries in open science: A systematic review. Journal of Academic Librarianship, 49, 102711. doi.org/10.1016/j.acal­ ib.2023.102711. Marshall, M. B., Pinfield, S., Abbott, P., Cox, A., Alperin, J. P., Barata, G., Chtena, N., Dorsch, I., Fleerackers, A., Oliveira, M., and Peters, I. (2024). The impact of COVID-19 on the debate on open science: An analysis of expert opinion. https://doi.org/10.31235/osf.io/xy874 Martek, A., Mucnjak, D., and Mumelaš, D. (2022). Citizen science in Europe: Challenges in conducting citizen science activities in cooperation of university and public libraries. Publications, 10, 52. https://www.mdpi.com/2304-6775/10/4/52 MCLD. (2023). Citizen Science. Maricopa County Library District. https://mcldaz.org/sub­ject/citizen-science Micunivic, M., Rako, S., and Feldvari, K. (2023). Open Educational Resources (OERs) at European higher education institutions in the field of library and Information sci­ence during COVID-19 pandemic. Publications, 11(3), 38. https://www.mdpi.com/2304-6775/11/3/38 Mumelaš, D., and Martek, A. (2024). Benefits of citizen science for libraries. Publications, 12(1), 8. https://www.mdpi.com/2304-6775/12/1/8 National Library of Sweden. (2024, February 15). The National Library of Sweden makes strategic decision to implement a new Library Service Platform. Library Technology Guides. https://librarytechnology.org/pr/29785/the-national-library-of-sweden-makes-strategic-decision-to-implement-a-new-library-service-platform Nduta, A. (2023). A brief history of open source. freeCodeCamp. https://www.freecode­camp.org/news/brief-history-of-open-source NNLM. (2023). Citizen science and crowdsourcing. Network of the National Library of Medicine. https://www.nnlm.gov/initiatives/ccs Open Data Handbook. (2023). Definition of open movement. https://opendatahandbook.org/glossary/en/terms/open-movement PathOS. (2024). PathOS: Open science impact pathways. https://pathos-project.eu Peet, L. (2017, October 26). Arizona State to partner with public libraries on citizen sci­ence. Library Journal. https://www.libraryjournal.com/story/arizona-state-partner-pub­lic-libraries-citizen-science Peršic, A., and Straza, T. (2023). Open Science for all: Implementing the UNESCO Recom­mendation on Open Science for an equitable and just transition to open science. College and Research Library News, 84(10), 377. https://crln.acrl.org/index.php/crlnews/article/view/26114/34046 Pinfield, S. (2024). Achieving global open access: The need for scientific, epistemic and participatory openness. Routledge. Pryde, J. (2021, November 29). How to actually “do your own research”. Book Riot. https://bookriot.com/how-to-do-your-own-research Putnings, M. (2023). Open Library Badge: An incentive system for more openness in librar­ies. https://zenodo.org/records/7689138 Re3data. (2023). About Re3data. https://www.re3data.org/about Ross [sic]. (2021, November 2). Do your own research? A reference librarian’s recommen­dations. Denver Public Libraries. https://www.denverlibrary.org/blog/research/ross/do-your-own-research-reference-librarians-recommendations Scistarter. (2021). Libraries as community hubs for citizen science. https://scistarter.org/library-training SDU. (2020). Find a lake: Help scientists gather information on water quality. University of Southern Denmark. https://www.sdu.dk/en/findalake Sense about Science. (2024). Ask for evidence. https://senseaboutscience.org/ask-for-evidence Siegel, E. (2020, July 30). You must not “do your own research” when it comes to science. Forbes Science Newsletter. https://www.forbes.com/sites/startswithabang/2020/07/30/you-must-not-do-your-own-research-when-it-comes-to-science/ SPIPOLL. (n.d.). SPIPOLL, take pictures of pollinating insects. Muséum national d’Histoire naturelle. https://www.mnhn.fr/en/spipoll-take-pictures-of-pollinating-insects Stojanovski, J., and Grabaric Andronovski, I. (2023). Toward a new world in scholarly communication: The 9th PUBMET2022 Conference in the context of open science. Publi­cations, 11(3), 39. https://www.mdpi.com/2304-6775/11/3/39 Suggitt, A., and Auffret, A. (2023, November 1). Our new map reveals the effects of 20th century land-use and climate change on Britain’s wild species. The Conversation. https://theconversation.com/our-new-map-reveals-the-effects-of-20th-century-land-use-and-climate-change-on-britains-wild-species-215832 Torres L., and Hartley R. (2019). Repositories for academic products/outputs: Latin Ameri­can and Chilean visions. F1000Res. https://f1000research.com/articles/8-1517 Tzanova, S. (2020). Changes in academic libraries in the era of Open Science. Educa­tion for Information, 36(3), 281–299. https://content.iospress.com/articles/education-for-information/efi190259 UCL. (2023). Citizen science projects at UCL. University College London. https://www.ucl.ac.uk/library/open-science-research-support/open-science/citizen-science/citizen-science-projects-ucl UNESCO. (2021). Recommendation on Open Science. United Nations Educational, Scien­tific and Cultural Organization. https://www.unesco.org/en/legal-affairs/recommenda­tion-open-science Wallis, K. (Ed.). (2023). Library infrastructures and citizen science. LIBER Citizen Science Working Group. https://libereurope.eu/working-group/liber-citizen-science-working-group/citizen-science-guide/ Dr. David Bawden University College London, Gower Street, London, Združeno kraljestvo email: davidbawden.occinf@gmail.com Dr. Lyn Robinson email: lynrobinson@ntlworld.com Vpliv akademskega naziva na odnos raziskovalcev Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani do odprte znanosti in razvoj storitev Centralne ekonomske knjižnice za raziskovalce The influence of the academic title on the attitude of researchers at the University of Ljubljana School of Economics and Business towards open science and the development of the Central Economics Library services for researchers Matic Bradac, Tomaž Ulcakar Oddano: 11. 9. 2023— Sprejeto: 19. 6. 2024 1.01 Izvirni znanstveni clanek 1.01 Original Scientific Article UDK 001.891:655.411]:303.8-057.4 DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.2-3.5 Izvlecek Namen: V clanku obravnavamo, kako na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani poteka vkljucevanje razlicnih praks odprte znanosti na posameznih ravneh, ter kako to vpliva zlasti na odnos raziskovalcev do same odprte znanosti in še bolj na njene posamezne prakse. Osredotocili smo se na vpliv akademskega naziva na odnos do odprte znanosti in vprašanje, kako Centralna ekonomska knjižnica razvija storitve za raziskovalce. Metodologija/pristop: Vpliv akademskega naziva smo analizirali s pomocjo kvantita­tivnih metod. Pripravili smo anketo v aplikaciji 1KA, ki je bila poslana na elektronske naslove vseh raziskovalcev na fakulteti z odzivom 40 %. Podatke smo analizirali s po­mocjo statisticnega programa SPSS. Rezultati: V raziskavi se akademski naziv raziskovalcev ni pokazal kot kljucen pri njiho­vem odnosu do odprte znanosti. Velika vecina raziskovalcev se strinja, da je objav­ljanje v odprtem dostopu koristno za znanost, medtem ko imajo druge prakse odprte znanosti manj podpore. To kaže na razlicno uspešnost Centralne ekonomske knjižnice pri ozavešcanju raziskovalcev o pomenu odprte znanosti. Omejitve raziskave: Za sklepanje na ravni širšega visokošolskega okolja smo prejeli pre­malo odgovorov. Prav tako je raziskava potekala zgolj na eni fakulteti, med znanstve­nimi vedami pa morda obstajajo pomembne razlike glede odnosa do odprte znanosti, cesar ta raziskava ne zajame. Izvirnost/uporabnost raziskave: Gre za eno redkih raziskav v slovenskem visokošolskem prostoru, ki ponuja celovit pregled odnosa raziskovalcev do odprte znanosti. Doloce­ni rezultati se lahko uporabljajo tudi pri sklepanju na slovenski visokošolski prostor. Raziskava ima najvecjo uporabnost v Centralni ekonomski knjižnici kot pomoc pri sno­vanju novih storitev za raziskovalce. Kljucne besede: odprta znanost, raziskovalci, akademski naziv, visokošolske knjižnice Podatkovni set: Vsi raziskovalni podatki, na katerih temeljijo rezultati, so na voljo kot del clanka in niso arhivirani v nobenem drugem viru. Abstract Purpose: In this article, we discuss how the integration of various Open Science prac­tices at the University of Ljubljana, School of Economics and Business, is taking place at different levels and how this affects, in particular, researchers’ attitudes towards Open Science itself and even more so towards the individual Open Science practices. We focus on the impact of the academic title on the attitude towards Open Science and how the Central Economics Library develops services for researchers. Methodology/approach: The impact of the academic title was analysed using quantita­tive methods. We prepared a survey in the application 1ka, which was sent to the e-mail addresses of all researchers in the school with a 40% response rate. The data was ana­lysed using SPSS statistical software. Results: In the survey, the academic title of the researchers did not prove to be a key factor in their attitude towards open science. The vast majority of researchers agree that open access publishing is good for science, while other open science practices receive less support. This shows different levels of library’s success in raising research­ers’ awareness of the importance of open science. Research limitation: We received too few responses to draw conclusions at the level of wider higher education environment. The research also took place at only one school so, as there might be important differences between science field, this is not captured in our research. Originality/practical implications: The research is one of the few surveys in Slovenian higher education that examines the general attitude of researchers towards open sci­ence. Certain results can also be used to draw conclusions for the Slovenian higher education sector. The survey is most useful in the Central Economics Library as an aid in designing new services for researchers. Keywords: Open Science, researchers, academic title, academic libraries Data set Metadata: All research data underlying the results are available as part of the article and no additional source data are required. 1 Uvod Odprta znanost mocno zaznamuje skupni evropski in tudi širši znanstvenorazi­skovalni proces. Na to, kako poteka vkljucevanje razlicnih praks odprte znanosti na posameznih ravneh, vpliva zlasti odnos raziskovalcev do same odprte zna­nosti in še bolj do njenih posameznih praks. V teoreticnem pregledu raziskovanja odnosa raziskovalcev do odprte znanosti iz zadnjega obdobja so izpostavljene raziskave na Hrvaškem o odnosu do praks odprte znanosti; iz Nemcije sta pomembni raziskavi o odnosu raziskovalcev z zacetka karierne poti v družbi Max Planck in med clani Nemškega psihološke­ga društva, kjer je bil analiziran odnos raziskovalcev v kategoriji negativnih in pozitivnih pricakovanj; raziskava, izvedena v Veliki Britaniji med prejemniki financiranja fundacije Wellcome Trust, je analizirala odnos raziskovalcev do razlicnih praks odprte znanosti. Pomembni sta tudi raziskava iz Južne Koreje o odnosu raziskovalcev do odprte znanosti na podrocju medicine in zdravstvenih ved in raziskava, izvedena med izbranimi avtorji na podrocju družboslovja, ki so objavili v eni izmed desetih najbolj citiranih revij, in doktorskimi študenti na dvajsetih najbolje uvršcenih institucijah v Severni Ameriki. V maju in juniju 2022 je potekala med raziskovalci Ekonomske fakultete Uni­verze v Ljubljani (UL EF) spletna anketa o njihovem odnosu do odprte znanosti. Z opravljeno raziskavo odnosa raziskovalcev Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani do odprte znanosti dobimo širši pogled na ozavešcenost raziskovalcev glede obravnavanega podrocja. Z uporabo statisticne analize lahko sklepamo o odnosu raziskovalcev. Z neodvi­sno spremenljivko akademski naziv in odvisnimi spremenljivkami strinjanja s posameznimi praksami odprte znanosti bomo prikazali dojemanje odprte zna­nosti od asistenta do rednega profesorja na fakulteti. V Centralni ekonomski knjižnici (CEK) že od leta 2020 potekajo aktivnosti na podrocju vecjega ozavešcanja raziskovalcev o pomenu odprte znanosti, znotraj katerih je bilo vzpostavljenih vec storitev za raziskovalce. Namen clanka je pri­kazati odnos raziskovalcev Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani do odprte znanosti in s tem pridobiti pomembne podatke, ki so temelj za oblikovanje in razvoj novih storitev v knjižnici. 2 Teoreticna izhodišca in predhodne raziskave Evropska unija odprto znanost definira kot nov pristop k znanstvenemu procesu, ki temelji na skupnih prizadevanjih in izboljšuje dostopnost rezultatov raziskav, ki jo omogocajo novi nacini razširjanja znanja z uporabo digitalnih tehnologij (Priporocilo komisije (EU) …, 2018). V zadnjih letih je nastalo v svetu že nekaj raziskav na temo odprte znanosti in odnosa raziskovalcev. Podlago našemu razis­kovanju predstavlja šest raziskav, od tega so štiri iz Evrope: dve iz Nemcije ter po ena iz Velike Britanije in Hrvaške; po ena je bila opravljena tudi v Južni Koreji in Severni Ameriki. Iz Nemcije sta torej pomembni dve raziskavi. Raziskava odnosa do odprte zna­nosti je bila opravljena med raziskovalci na zacetku karierne poti v družbi Max Planck. Raziskava je še posebej pomembna, saj so raziskovalci na zacetku ka­rierne poti tisti, ki bodo v prihodnosti odlocevalci o institucionalnih spremem­bah, ki so potrebne za implementacijo odprte znanosti. Raziskava je pokazala naklonjenost teh raziskovalcev praksam odprtega dostopa in odprtih podatkov. Raziskovalci na zacetku karierne poti so manj naklonjeni ponovitvam raziskav, najmanjše podpore pa sta bili deležni praksi predregistracije raziskav in recenzij metodologije pred zbiranjem in analizo podatkov (Toribio-Flórez idr., 2021). Med clani Nemškega psihološkega društva je bila opravljena raziskava odnosa do odprtih podatkov. Odnos raziskovalcev je bil razdeljen v kategoriji negativnih in pozitivnih pricakovanj. Ugotovljeno je bilo, da pozitivna pricakovanja prevla­dujejo nad negativnimi, pri tem pa je zanimivo, da imajo raziskovalci na zacetku karierne poti vec tako pozitivnih kot tudi negativnih pricakovanj glede odprtih podatkov kot profesorji (Abele-Brehm idr., 2019). Raziskava med prejemniki financiranja fundacije Wellcome Trust je pokazala, da so pri izbiri revije za objavo znanstvenega clanka za raziskovalce najbolj po­membni naslednji dejavniki: ugled revije, kdo so bralci revije, kakovost postopka recenzije in faktor vpliva. Možnost objave v odprtem dostopu je za raziskovalce manj pomemben dejavnik. Ob tem velja poudariti ugotovitev, da raziskovalci na zacetku karierni poti dajejo vecji pomen odprtemu dostopu kot izkušeni razisko­valci (Van den Eynden idr., 2016). Namen hrvaške raziskave odnosa raziskovalcev do odprtih recenzij, odprtih podatkov in arhiviranja nerecenziranih razlicic clankov je bil analizirati odnos domacih raziskovalcev do praks odprte znanosti in vrednotenje vprašalnika, na podlagi katerega so bile opravljene meritve. Ugotovitve hrvaške raziskave so: da imajo hrvaški raziskovalci pozitiven odnos do odprtega deljenja podatkov, medtem ko je odnos do odprtih recenzij in arhiviranja nerecenziranih razlicic clankov nevtralen, odnos do odprtih recenzij iz majhnih znanstvenih skupnosti je negativen (Baždaric idr., 2021). V Južni Koreji je bila raziskava opravljena med raziskovalci na podrocju me­dicine in zdravstvenega varstva. Raziskava je pokazala, da med raziskovalci prevladuje sentiment, da prednosti pri praksi odprtega dostopa prevladujejo nad slabostmi. Ugotovljeno je bilo tudi, da je med izkušenejšimi raziskovalci mnenje, da odprti dostop poveca vidnost clanku, bolj prisotno kot pri raziskovalcih z manj izkušnjami (Kyoung idr., 2019). Raziskava med izbranimi avtorji na podrocju družboslovja, ki so objavili v eni izmed desetih najbolj citiranih revij, in med izbranimi doktorskimi študenti na dvajsetih najbolje uvršcenih institucijah v Severni Ameriki je pokazala visoko podporo praksi odprtih raziskovalnih podatkov tako med avtorji clankov kot tudi med doktorskimi študenti (Ferguson idr., 2023). 3 Raziskava Vpliv akademskega naziva na odnos raziskovalcev Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani do odprte znanosti Raziskavo smo zasnovali na nacin, da bomo dobili cim bolj relevantne odgovo­re, ki bodo pripomogli k nadaljnjemu razvoju Centralne ekonomske knjižnice. Postavili smo si naslednje cilje: – predstaviti razvoj storitev na podrocju odprte znanosti v Centralni ekonomski knjižnici; – osvetliti poznavanje odprte znanosti na Ekonomski fakulteti Univerze v Lju­bljani; – na podlagi rezultatov nacrtovati nove storitve oziroma aktivnosti Centralne ekonomske knjižnice na podrocju odprte znanosti. Izhodišcno raziskovalno vprašanje je bilo, ali akademski naziv vpliva na odnos raziskovalcev Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani do odprte znanosti. 3.1 Metodologija Vpliv akademskega naziva na odnos raziskovalcev do odprte znanosti smo ana­lizirali s pomocjo kvantitativnih metod. Vsem raziskovalcem na fakulteti je bila po elektronski pošti poslana povezava do spletne ankete, ki smo jo pripravili v spletni aplikaciji 1KA. Anketiranje je potekalo v maju in juniju 2022. Od 171 prejemnikov se jih je odzvalo 69, kar je 40 % vseh aktivnih raziskovalcev na fakulteti. Iz rezultatov smo izlocili enega raziskovalca z nazivom višji predava­telj. Rezultate smo iz spletne aplikacije 1KA izvozili v program Microsoft Excel. V Microsoft Excelu smo pripravili graficno analizo in podatke oblikovali za nadaljnjo analizo v SPSS-u. Za ugotavljanje povezav med neodvisno spremen­ljivko akademski naziv in odvisnimi spremenljivkami strinjanje s posameznimi praksami odprte znanosti smo v programu SPSS uporabili statisticno metodo binarna logisticna regresija, ki se uporablja za napovedovanje dihotomne od­visne spremenljivke na podlagi neodvisne spremenljivke. Dihotomna odvisna spremenljivka je tista, ki ima lahko le dve vrednosti. Da smo lahko opravili ana­lize z izbrano metodo, smo pri odgovorih raziskovalcev združili vrednosti »se ne strinjam« in »neodlocen«. Odvisne spremenljivke so imele tako dve vrednosti, raziskovalce, ki se strinjajo s posamezno prakso odprte znanosti, in preostale raziskovalce. Združitev vrednosti je smiselna, saj smo tako dobili skupino razi­skovalcev, ki prakse odprte znanosti podpira in je lahko tudi njihov zagovornik, ter preostale raziskovalce. Nato smo izracunali Nagelkerkejev R2, ki je približek deležu variance odvisne spremenljivke, ki ga pojasni neodvisna spremenljivka. Rezultate ankete smo primerjali tudi z rezultati podobnih raziskav v tujini ter tako osvetlili razlike med odnosom raziskovalcev do odprte znanosti na Eko­nomske fakultete Univerze v Ljubljani in odnosom raziskovalcev v tujini. Pove­zave med akademskim nazivom in strinjanjem s posameznimi praksami odprte znanosti so v rezultatih najprej predstavljene graficno in opisno, nato pa še sta­tisticno analizirane. 3.2 Omejitve raziskave Anketo smo poslali vsem raziskovalcem na fakulteti, pricakovan odziv, glede na pretekle izkušnje, je bil 30 odstotni, odgovorilo je 40 % vprašanih, kar je za vecje sklepanje še vedno premalo, je pa pomembno, da smo prejeli odgovore vseh skupin; od mlajših do starejših raziskovalcev. Kot omejitev lahko navedemo tudi preverjanje zgolj na primeru Centralne ekonomske knjižnice, še vedno pa lahko dolocena dejstva kažejo na splošna dejstva v akademskem okolju, zlasti v Sloveniji. Kot delno omejitev pri analizi podatkov z binarno logisticno regresijo lahko na­vedemo tudi združevanje odvisnih spremenljivk »se ne strinjam« in »neodlocen« v eno. V primeru izvedbe ankete na nacin, kjer bi se anketiranci odlocali zgolj med možnostma »se strinjam« in »se ne strinjam«, bi del anketirancev izbral možnost »se strinjam«. 3.3 Centralna ekonomska knjižnica Raziskava je potekala v Centralni ekonomski knjižnici, ki je bil kot del fakul­tete ustanovljen leta 1947. Centralna ekonomska knjižnica je osrednja sloven­ska znanstvena in visokošolska knjižnica za podrocje ekonomije in poslovnih ved (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, b. d.). Knjižnica poleg storitev za študente in zunanje uporabnike ponuja tudi storitve za raziskovalce. Tradi­cionalno so bile te storitve usmerjene na podrocje bibliografij, leta 2020 pa je knjižnica pricela aktivnosti na podrocju vecjega ozavešcanja raziskovalcev o pomenu odprte znanosti. Ozavešcanje je potekalo z izobraževanji in individual­nimi svetovanji. Knjižnica je o novostih na podrocju odprte znanosti raziskoval­ce redno obvešcala po internih spletnih novicah in skupinski elektronski pošti. Z uporabo orodja LibGuides je bil ustvarjen spletni vodic za podrocji odprtega dostopa in odprtih podatkov, namenjen raziskovalcem. Centralna ekonomska knjižnica skrbi tudi za vnos publikacij raziskovalcev Ekonomske fakultete Uni­verze v Ljubljani v Repozitorij Univerze v Ljubljani. 4 Rezultati raziskave Kot že pojasnjeno v metodološkem razdelku, vpliv akademskega naziva na od­nos raziskovalcev do razlicnih praks odprte znanosti v nadaljevanju predstavlja­mo tako graficno kot opisno. Uporabili smo statisticno analizo za sklepanje o odnosu raziskovalcev. Z neodvisno spremenljivko akademski naziv in odvisnimi spremenljivkami strinjanja s praksami odprte znanosti je prikazan pogled na odprte znanosti od asistenta do rednega profesorja na fakulteti. S slike 1 lahko razberemo, da je podpora odprtemu objavljanju visoka ne glede na akademski naziv raziskovalca. Ob narašcanju akademskega naziva ni jasne­ga trenda padanja ali narašcanja podpore praksi objavljanja v odprtem dosto­pu. Podpora objavljanju v odprtem dostopu je najvišja med izrednimi profesorji (88 %), najnižja pa med rednimi profesorji (67 %). Med rednimi profesorji najde­mo tudi edine raziskovalce, ki se s trditvijo ne strinjajo (14 %). Strinjanje s trditvijo predregistracija hipotez, zasnove raziskave, metod in analiz pred zacetkom zbiranja podatkov je koristna za znanost (slika 2) je nizko v vseh kategorijah, še posebej pa med izrednimi profesorji (12 %). V tej kategoriji je tudi najvec­ji delež neodlocenih raziskovalcev, najvec nasprotovanja predregistraciji pa je med rednimi profesorji (48 %). Podpora predregistraciji je višja med asi­stenti in docenti, okoli 40 %. Slika 1 (n = 68, v %): Strinjanje raziskovalcev UL EF s trditvijo »objavljanje v odprtem dostopu je koristno za znanost«. Slika 2 (n = 68, v %): Strinjanje raziskovalcev UL EF s trditvijo »predregistracija hipotez, zasnove raziskave, metod in analiz pred zacetkom zbiranja podatkov je koristna za znanost«. S slike 3 je razvidno, da je odstotek raziskovalcev, ki se ne strinjajo s prakso ob­veznega deljenja raziskovalnih podatkov, podoben pri vseh akademskih nazivih in znaša okoli 30 %. S trditvijo vsi raziskovalni podatki, zbrani v okviru raziskav, financiranih z javnim denarjem, bi morali biti javno dostopni se strinja najvecji delež raziskovalcev v kategoriji docentov (69 %). V vseh drugih kategorijah je odstotek strinjanja s prakso manj kot 35 %. Slika 3 (n = 68, v %): Strinjanje raziskovalcev UL EF s trditvijo »vsi raziskovalni podatki, zbrani v okviru raziskav, financiranih z javnim denarjem, bi morali biti javno dostopni«. Na sliki 4 vidimo, da se v vseh kategorijah, razen pri izrednih profesorjih (35 %), vecina raziskovalcev strinja, da bi bil razvoj znanosti hitrejši, ce bi bili razisko­valni podatki javno dostopni. Strinjanje s trditvijo ce bi bili raziskovalni podatki javno dostopni, bi bil razvoj znanosti hitrejši je najvecje med docenti (69 %). To je enak odstotek strinjanja kot pri trditvi vsi raziskovalni podatki, zbrani v okviru raziskav, financiranih z javnim denarjem, bi morali biti javno dostopni. Ob tem je zanimivo, da je v vseh drugih kategorijah strinjanje s trditvijo ce bi bili razisko­valni podatki javno dostopni, bi bil razvoj znanosti hitrejši vecje kot strinjanje s trditvijo vsi raziskovalni podatki, zbrani v okviru raziskav, financiranih z javnim denarjem, bi morali biti javno dostopni. Slika 4 (n = 68, v %): Strinjanje raziskovalcev UL EF s trditvijo »ce bi bili raziskovalni podatki javno dostopni, bi bil razvoj znanosti hitrejši«. Slika 5 (n = 68, v %): Strinjanje raziskovalcev UL EF s trditvijo »vsa programska oprema ali koda, ustvarjena v okviru raziskav, financiranih z javnim denarjem, bi morala biti javno dostopna«. S slike 5 je razvidno, da je podpora praksi odprte znanosti ponovno najvišja med docenti. S trditvijo vsa programska oprema ali koda, ustvarjena v okviru raziskav, financiranih z javnim denarjem, bi morala biti javno dostopna se strinja 54 % docentov. Podpora praksi je najnižja med asistenti (24 %). Nestrinjanje s prakso obveznega deljenja programske opreme ali kode je relativno nizko v vseh kategorijah, med 18 in 31 %. Slika 6 (n = 68, v %): Strinjanje raziskovalcev UL EF s trditvijo »ponovljivost raziskave je nujna, da je raziskovalno delo zaupanja vredno«. S slike 6 lahko razberemo, da je strinjanje s trditvijo ponovljivost raziskave je nuj­na, da je raziskovalno delo zaupanja vredno visoko v kategorijah asistent, izredni profesor in redni profesor (vec kot 70 %). S trditvijo se strinja precej manjši delež docentov, zgolj 54 %. Nestrinjanje s trditvijo je nizko v vseh kategorijah, najvišje pri izrednih profesorjih (18 %). S slike 7 vidimo, da strinjanje s trditvijo vkljucevanje javnosti ali izvajanje obcan­ske znanosti je koristno za znanost pada z višino akademskega naziva. Strinjanje s trditvijo je tako najvišje med asistenti (59 %), najnižje pa med rednimi profesor­ji (33 %). Med izrednimi in rednimi profesorji najdemo tudi edine raziskovalce, ki se s trditvijo ne strinjajo. Slika 7 (n = 68, v %): Strinjanje raziskovalcev UL EF s trditvijo »vkljucevanje javnosti ali izvajanje obcanske znanosti je koristno za znanost«. Slika 8 (n = 68, v %): Strinjanje raziskovalcev UL EF s trditvijo »pri vrednotenju znanstvenoraziskovalnega dela je potreben odmik od faktorja vpliva in drugih metrik revije«. Nestrinjanje s trditvijo pri vrednotenju znanstvenoraziskovalnega dela je potre­ben odmik od faktorja vpliva in drugih metrik revije (slika 8) je nizko v vseh kate­gorijah (pod 15 %). S trditvijo se strinja najvecji delež raziskovalcev v kategorijah rednih profesorjev (67 %) in docentov (62 %). S trditvijo se strinja najmanjši delež raziskovalcev v kategoriji asistentov (41 %). 4.1 Vpliv akademskega naziva na strinjanje raziskovalcev s posameznimi praksami odprte znanosti Z uporabo binarne logisticne regresije smo, kot opisano v metodološkem raz­delku, poskušali ugotoviti, kakšen vpliv ima akademski naziv na strinjanje raziskovalcev s posameznimi praksami odprte znanosti. Rezultate prikazuje preglednica 1. Preglednica 1 (n = 68): Nagelkerkejev R2 – približek deležu variance odvisne spremenljivke (strinjanje s trditvijo), ki ga pojasni neodvisna spremenljivka (akademski naziv) pri binarni logisticni regresiji. Anketno vprašanje (strinjanje s trditvijo) Nagelkerkejev R2 Objavljanje v odprtem dostopu je koristno za znanost. 0,002 Predregistracija hipotez, zasnove raziskave, metod in analiz pred zacetkom zbiranja podatkov je koristna za znanost. 0,051 Vsi raziskovalni podatki, zbrani v okviru raziskav, financiranih z javnim denarjem, bi morali biti javno dostopni. 0,006 Ce bi bili raziskovalni podatki javno dostopni, bi bil razvoj znanosti hitrejši. 0,006 Vsa programska oprema ali koda, ustvarjena v okviru raziskav, financiranih z javnim denarjem, bi morala biti javno dostopna. 0,012 Ponovljivost raziskave je nujna, da je raziskovalno delo zaupanja vredno. 0,031 Vkljucevanje javnosti ali izvajanje obcanske znanosti je koristno za znanost. 0,051 Pri vrednotenju znanstvenoraziskovalnega dela je potreben odmik od faktorja vpliva in drugih metrik revije. 0,032 Izracun Nagelkerkejevega R2 je pokazal, da lahko neodvisna spremenljivka aka­demski naziv pojasni zgolj majhen delež variance odvisnih spremenljivk strinja­nje s posameznimi trditvami – praksami odprte znanosti. Vrednost Nagelkerke­jevega R2 namrec pokaže približek deleža variance odvisne spremenljivke, ki ga pojasni neodvisna spremenljivka: višja kot je vrednost, vecji je ta delež. Pri naših rezultatih pa v nobenem primeru ni višji od 5,10 % (oziroma 0,051). Zaradi velikosti vzorca širših ugotovitev ni mogoce podati, na nivoju Ekonom­ske fakultete Univerze v Ljubljani pa lahko vseeno opazimo, da ima akademski naziv najvecji vpliv na strinjanje s trditvama predregistracija hipotez, zasnove raziskave, metod in analiz pred zacetkom zbiranja podatkov je koristna za znanost in vkljucevanje javnosti ali izvajanje obcanske znanosti je koristno za znanost, saj je pri obeh vrednost Nagelkerkejevega R2 0,051, medtem ko je pri ostalih trditvah bistveno nižja. Akademski naziv torej pojasni približno 5,10 % variance pri obeh navedenih odvisnih spremljavah: – pri trditvi predregistracija hipotez, zasnove raziskave, metod in analiz pred zacetkom zbiranja podatkov je koristna za znanost opazimo, da strinjanje s prakso odprte znanosti pada pri višjih akademskih nazivih (slika 2). – podobno lahko opazimo pri trditvi vkljucevanje javnosti ali izvajanje obcanske znanosti je koristno za znanost. Tudi tu lahko razberemo, da podpora praksi pada pri višjih akademskih nazivih (slika 7). 5 Razprava Izhodišcno raziskovalno vprašanje, obravnavano v naši raziskavi, je, ali aka­demski naziv raziskovalcev Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani vpliva na njihov odnos do odprte znanosti. Rezultate lahko interpretiramo na nacin, da akademski naziv ni kljucni dejavnik pri pozitivnem ali negativnem odnosu raziskovalcev Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani do praks odprte znano­sti. Podobno je bilo ugotovljeno v raziskavi med izbranimi avtorji na podrocju družboslovja, ki so objavili v eni izmed desetih najbolj citiranih revij, in med doktorskimi študenti na dvajsetih najbolje uvršcenih institucijah v Severni Ame­riki. Raziskava ni pokazala vecjih razlik med avtorji in doktorskimi študenti pri njihovem odnosu do odprte znanosti (Ferguson idr., 2023). Na nivoju posameznih praks odprte znanosti je vpliv akademskega naziva med raziskovalci Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani najvecji pri praksi pred­registracije hipotez, zasnove raziskave, metod in analiz pred zacetkom zbiranja podatkov in pri izvajanju obcanske znanosti. Pri obeh praksah opazimo, da podpora praksi pada pri višjih akademskih nazivih. Raziskava med prejemniki financiranja fundacije Wellcome Trust je pokazala, da raziskovalci na zacetku karierne poti dajejo vecji pomen objavljanju v odprtemu dostopu kot izkušeni raziskovalci (Van den Eynden idr., 2016), medtem ko je raziskava na podrocju medicine in zdravstvenega varstva v Južni Koreji pokazala, da je med izkušenej­šimi raziskovalci mnenje, da odprti dostop poveca vidnost clanku, bolj prisotno kot pri raziskovalcih z manj izkušnjami (Kyoung idr., 2019). V raziskavi med raziskovalci Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je strinjanje s trditvijo objavljanje v odprtem dostopu je koristno za znanost visoko v vseh kategorijah, ni pa jasno videti, da bi bila podpora višja ali nižja med raziskovalci na zacetku karierne poti – asistenti in docenti. Podpora je namrec najnižja med rednimi profesorji in asistenti. Raziskava med hrvaškimi raziskovalci je pokazala, da imajo pozitiven odnos do deljenja raziskovalnih podatkov (Baždaric idr., 2021). Podobno je bilo ugotov­ljeno v raziskavi med clani Nemškega psihološkega društva, ki je pokazala, da praksa uživa visoko podporo med raziskovalci. S tem, da bi deljenje raziskoval­nih podatkov moralo postati standardna praksa, se je strinjalo 75 % anketira­nih raziskovalcev (Abele-Brehm idr., 2019). Podporo praksi obveznega deljenja podatkov je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani izreklo 69 % docentov, v vseh drugih kategorijah je podpora manjša od 40 %. Pri primerjavi rezultatov sicer velja izpostaviti, da clani Nemškega psihološkega društva med odgovori niso imeli možnosti ostati neodloceni. Ob tem je zanimivo dejstvo, da se precej vec raziskovalcev na Ekonomski fa­kulteti Univerze v Ljubljani strinja s trditvijo, da bi bil razvoj znanosti hitrejši, ce bi bili raziskovalni podatki javno dostopni, kot pa s trditvijo vsi raziskovalni podatki, zbrani v okviru raziskav, financiranih z javnim denarjem, bi morali biti javno dostopni. Strinjanje je pri docentih pri obeh trditvah 69-%, v vseh drugih kategorijah pa je višje pri trditvi razvoj znanosti bi bil hitrejši, ce bi bili razisko­valni podatki javno dostopni. Del raziskovalcev v kategorijah asistent, izredni profesor in redni profesor je torej mnenja, da bi bil razvoj znanosti hitrejši, ce bi bili raziskovalni podatki javno dostopni, kljub temu pa ne podpirajo obveze po deljenju raziskovalnih podatkov. Pri raziskavi na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani se je pokazalo, da je nestrinjanje s trditvijo ponovljivost raziskave je nujna, da je raziskovalno delo zaupanja vredno nizko v vseh kategorijah. To je v skladu z rezultati opravljene raziskave med raziskovalci na zacetku karierne poti v družbi Max Planck, kjer je bilo ugotovljeno, da je odnos raziskovalcev do ponovitvenih raziskav pozitiven (Toribio-Flórez idr., 2021). Med raziskovalci Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je nizko tudi ne­strinjanje s trditvijo pri vrednotenju znanstvenoraziskovalnega dela je potreben odmik od faktorja vpliva in drugih metrik revije, najvišje je pri rednih profesor­jih (14 %). Podpora je relativno visoka v vseh kategorijah, med 67 % pri rednih profesorjih in 41 % pri asistentih. To kaže, da si dobršen delež raziskovalcev Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani želi spremembe vrednotenja znanstve­noraziskovalnega dela v skladu z naceli Deklaracije o vrednotenju raziskovalne­ga dela (DORA), ki je pozivala k odmiku vrednotenja od bibliografskih kazalcev (DORA, b. d.). Najvecja ovira pri analizi rezultatov je bila velikost vzorca. V posamezno kate­gorijo je bilo umešcenih relativno malo raziskovalcev in zato širših ugotovitev ne moremo podajati, rezultati so reprezentativni predvsem na nivoju Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. V prihodnje bi bilo smiselno podobno raziskavo ponoviti na vecjem vzorcu, na primer na nivoju raziskovalnih zavodov, kot so univerze, fakultete, inštituti, ali celo na nivoju države. 6 Zakljucek V raziskavi se akademski naziv raziskovalcev Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ni pokazal kot kljucen pri njihovem odnosu do odprte znanosti. Poka­zale pa so se pomembne razlike med njihovim odnosom do posameznih praks odprte znanosti. Velika vecina raziskovalcev se namrec strinja, da je objavljanje v odprtem dostopu koristno za znanost, medtem ko se manj kot pol raziskovalcev v vseh kategorijah, z izjemo docentov, strinja s trditvijo vsi raziskovalni podatki, zbrani v okviru raziskav, financiranih z javnim denarjem, bi morali biti javno do­stopni. Rezultati kažejo na razlicno uspešnost Centralne ekonomske knjižnice pri ozavešcanju raziskovalcev Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani o pomenu odprte znanosti. Med raziskovalci Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je zaznati podporo objavljanju v odprtem dostopu, precej drugace je na podrocju odprtih podatkov in programske opreme ter predregistracije raziskav. Raziskava bo Centralna ekonomska knjižnica v veliko pomoc pri nacrtovanju novih storitev na podrocju odprte znanosti. V prihodnje bo treba vecjo pozornost nameniti podrocju odprtih podatkov. Zagotoviti bo treba podporo raziskovalcem pri ravnanju z raziskovalnimi podatki in izobraževanja za doktorske študente o pomenu deljenja raziskovalnih podatkov. Navedeni viri Abele-Brehm, A. E., Gollwitzer, M., Steinberg, U., in Schönbrodt, F. D. (2019). Attitudes toward open science and public data sharing. Social Psychology, 50(4), 252–260. https://doi.org/10.1027/1864-9335/a000384 Baždaric, K., Vrkic, I., Arh, E., Mavrinac, M., Gligora Markovic, M., Bilic-Zulle, L., Sto­janovski, J., in Malicki, M. (2021). Attitudes and practices of open data, preprinting, and peer-review—a cross sectional study on Croatian scientists. PLoS ONE, 16(6), 1–18. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0244529 DORA. (b. d.). San Francisco declaration on research assessment. https://sfdora.org/read/ Ferguson, J., Littman, R., Christensen, G., Levy Paluck, E., Swanson, N., Wang, Z., Migu­el, E., Birke, D., in Pezzuto, J. (2023). Survey of open science practices and attitudes in the social sciences. Nature communications, 14. https://doi.org/10.1038/s41467-023-41111-1 Kyoung, H. J., Rowley, J., in Sbaffi L. (2019). Medical and health sciences academi­cs’ behaviours and attitudes towards open access publishing in scholarly journals: a perspective from South Korea. Information Development, 35(2), 191–202. https://doi.org/10.1177/0266666917736360 Priporocilo komisije (EU) 2018/790 z dne 25. aprila 2018 o dostopu do znanstvenih informa­cij in njihovem arhiviranju. (2018). Uradni list Evropske unije, L134/12. https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/2ea66d3f-649a-11e8-ab9c-01aa75ed71a1 Toribio-Flórez D., Anneser, L., deOliveira-Lopes, F. N., Pallandt, M., Tunn, I., in Windel, H. (2021). Where do early career researchers stand on open science practices? A survey wi­thin the Max Planck Society. Frontiers in Research Metrics and Analytics, 5, 1–20. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/frma.2020.586992/full Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. (b. d.). O knjižnici. http://www.ef.uni-lj.si/cek/o_knjiznici Van den Eynden, V., Knight, G., Vlad, A., Radler, B., Tenopir, C., Leon, D., Manista, F., Whitworth, J., in Corti, L. (2016). Towards open research: practices, experiences, barriers and opportunities. Wellcome Trust. https://dx.doi.org/10.6084/m9.figshare.4055448 Priloga 1: Rezultati ankete Odnos do odprte znanosti na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Legenda vprašanj: Q1: Akademski naziv Q2: Objavljanje v odprtem dostopu je koristno za znanost. Q3: Pred-registracija hipotez, zasnove raziskave, metod in analiz pred zacetkom zbiranja podatkov je koristna za znanost. Q4: Vsi raziskovalni podatki zbrani v okviru raziskav financiranih z javnim denarjem, bi morali biti javno dostopni Q5: V primeru, da bi bili raziskovalni podatki javno dostopni, bi bil razvoj znanosti hi­trejši.  Q6: Vsa programska oprema ali koda ustvarjena v okviru raziskav financiranih z javnim denarjem, bi morala biti javno dostopna Q7: Ponovljivost raziskave je nujna, da je raziskovalno delo zaupanja vredno. Q8: Vkljucevanje javnosti ali izvajanje obcanske znanosti je koristno za znanost. Q9: Pri vrednotenju znanstvenoraziskovalnega dela je potreben odmik od faktorja vpliva in drugih metrik revije.  Legenda odgovorov: Q1: 1 – asistent, 2 - docent, 3 – izredni profesor, 4 – redni profesor Q2–Q9: 1 – se ne strinjam, 2 – neodlocen, 3 – se strinjam Q1 Q2 Q3 Q4 Q5 Q6 Q7 Q8 Q9 2 3 2 3 3 3 2 3 2 1 3 2 1 3 1 3 2 1 3 3 1 1 1 3 3 3 2 1 2 2 1 1 1 2 3 3 2 3 3 3 3 3 3 2 3 4 2 2 3 3 3 3 3 3 2 3 2 3 3 3 2 3 3 1 3 1 2 1 1 3 3 2 1 2 1 2 1 2 3 2 2 2 2 1 3 3 3 2 2 3 3 3 1 2 2 1 3 1 3 3 3 2 3 3 3 3 3 3 1 3 3 3 3 2 3 3 3 3 2 1 1 1 1 3 3 3 3 3 2 2 2 3 3 2 2 4 3 1 3 3 3 3 3 3 2 3 2 1 1 2 2 3 3 4 3 3 3 3 3 3 3 3 1 3 3 3 3 3 3 2 2 3 3 2 2 2 1 3 1 2 4 1 1 1 2 1 3 2 3 4 3 3 2 3 3 3 2 3 4 1 3 2 2 2 3 2 3 3 3 2 2 3 2 3 2 1 1 3 1 3 3 3 3 3 3 2 3 1 3 2 3 3 2 3 4 3 3 3 3 3 3 2 3 4 2 1 1 1 1 1 1 3 4 3 1 2 2 1 3 2 3 4 3 1 2 3 2 3 2 2 2 2 1 1 2 1 2 2 2 1 3 3 2 3 2 3 3 2 4 2 2 1 2 2 3 2 1 3 3 2 2 3 2 3 3 2 1 3 2 1 3 2 2 3 3 2 3 1 1 2 1 3 2 2 1 3 3 2 2 2 3 3 2 1 3 3 1 2 2 3 3 3 3 2 1 1 1 1 1 1 2 2 3 3 1 3 1 3 2 3 1 3 2 3 3 3 3 2 2 1 3 3 2 3 2 1 2 3 4 3 2 2 1 1 2 3 3 Q1 Q2 Q3 Q4 Q5 Q6 Q7 Q8 Q9 3 3 2 3 3 2 3 1 3 1 2 3 2 2 2 3 3 2 4 3 1 2 1 2 3 1 1 3 3 3 3 2 3 3 3 3 3 3 2 2 2 2 3 2 2 4 3 1 1 2 3 2 2 3 3 3 1 1 1 1 1 3 1 4 2 2 2 2 2 3 1 3 2 3 3 3 3 2 3 3 2 2 3 2 3 3 1 2 3 3 3 3 3 2 2 2 3 3 3 1 3 2 2 3 2 3 2 1 1 2 2 1 2 2 1 2 2 4 3 3 3 3 3 3 3 3 4 3 1 1 3 3 3 3 3 4 1 2 3 2 2 3 1 2 4 3 2 3 3 2 3 2 1 2 3 3 3 3 3 3 3 1 4 3 1 2 3 2 2 3 2 1 2 2 3 2 3 2 3 3 3 3 2 2 3 2 1 3 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 2 3 3 3 3 3 3 3 3 4 3 1 1 3 3 3 2 2 3 3 2 3 2 2 3 2 3 Matic Bradac Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Centralna ekonomska knjižnica, Kardeljeva plošcad 17, 1000 Ljubljana e-pošta: matic.bradac@ef.uni-lj.si Tomaž Ulcakar Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Kardeljeva plošcad 17, 1000 Ljubljana e-pošta: tomaz.ulcakar@ef.uni-lj.si Obcanska znanost v splošnih knjižnicah Citizen science in public libraries Andreja Vovk Iskric Oddano: 16. 10. 2023 — Sprejeto: 28. 3. 2024 1.04 Strokovni clanek 1.04 Professional article UDK 027:[001.891:316] DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.2-3.6 Izvlecek Prispevek povzema razmišljanja o obcanski znanosti in vlogi splošnih knjižnic kot kon­taktnih centrov pri obcanskem raziskovanju. Z obcanskim raziskovanjem je znanost prestopila okvire tradicionalnih raziskovalnih ustanov. Splošne knjižnice so pogosto oznacene kot kulturni in informacijski center lokalne skupnosti. S svojo politiko odpr­tosti za vse promovirajo enakopravnost v svojem okolju. Zaradi svoje vloge v lokalnem okolju so logicna izbira, da postanejo center obcanske znanosti v svoji skupnosti. Na podlagi pregledane tuje literature o obcanski znanosti in knjižnicah kot deležnikih pri obcanskem raziskovanju smo prispevku predstavili razlicne nacine vkljucevanja pro­jektov obcanske znanosti v okvir že obstojecih dejavnosti splošnih knjižnic. Pregledali smo, na kakšne nacine je obcanska znanost že prisotna v splošnih knjižnicah ter po­dali možnosti, kako njeno prisotnost še nadgraditi z uvedbo novih storitev, povezanih z obcansko znanostjo. Kljucne besede: odprta znanost, obcanska znanost, splošne knjižnice Podatkovni set: Vsi raziskovalni podatki, na katerih temeljijo rezultati, so na voljo kot del clanka in niso arhivirani v nobenem drugem viru. Abstract This paper summarises reflections on citizen science and the role of public libraries as focal points for citizen science. Citizen science has evolved beyond traditional research institutions. Public libraries are often referred to as the cultural and information centre of the local community. They promote equality in their communities through their pol­icy of openness to all. Their role in the local community makes them a logical choice to become the centre of citizen science in their community.Based on a review of the foreign literature on citizen science and libraries as actors in citizen science, this pa­per presents different ways in which citizen science projects can be integrated into the framework of existing activities of public libraries. We have examined the ways in which citizen science is already present in public libraries and we have identified ways in which its presence can be further enhanced through the introduction of new services related to citizen science. Keywords: open science, citizen science, public libraries Data set Metadata: All research data underlying the results are available as part of the article and no additional source data are required. 1 Uvod Obcanska znanost je cilj odprte znanosti, hkrati pa jo tudi omogoca (Smallman, 2018). Z vkljucevanjem javnosti v raziskovalni proces in spodbujanjem nasta­janja novih znanj pomembno prispeva k odprti znanosti. Odprta komunikacija in odprt dostop do informacij pa v zameno prispevata k boljšemu razumeva­nju znanosti. Sodelovanje pri obcanskem raziskovanju lahko spodbudi aktivno udejstvovanje pri ustvarjanju politik (Hecker idr., 2018). Termin obcanska znanost je kot najustreznejši prevod angleškega izraza citizen science leta 2021 opredelil prof. dr. Zdravko Mlinar (2021). Znanstveno raziskova­nje v sodelovanju s splošno javnostjo je bilo v preteklosti v Sloveniji poznano tudi kot participativna znanost, ljubiteljska znanost, skupnostna znanost, ljudska znanost in državljanska znanost, vendar, kot je ugotovil prof. dr. Mlinar, noben izraz ni dovolj celovito opredelil sodelovanja med znanstveniki in splošno jav­nostjo pri raziskovalnem procesu. Tako kot je bilo težko dolociti slovenski izraz za prevod pojma citizen science, je pravzaprav težko natancno definirati, kaj pravzaprav obcanska znanost je. Evropska unija obcansko znanost definira kot vsako dejavnost, ki vkljucuje jav­nost v znanstveno raziskovanje in tako ucinkovito poveže znanost, oblikovalce politik in družbo kot celoto. Ta nacin raziskovanja obcanskim raziskovalcem omogoca, da sodelujejo v številnih fazah znanstvenega procesa, od oblikova­nja raziskovalnega vprašanja, zbiranja podatkov, razlage in analize podatkov do objave in razširjanja rezultatov. Hkrati obcanska znanost predstavlja tudi znanstvenoraziskovalno metodo, ki se lahko uporablja kot del širše znanstvene dejavnosti (ECSA, 2015). V najširšem pomenu pojem predstavlja sodelovanje splošne javnosti v znanstve­noraziskovalnem procesu, vendar obstaja veliko definicij, ki to sodelovanje bolj ali manj natancno opredeljujejo. Obcanska znanost se namrec kot raziskovalna metoda uporablja v vseh znanstvenih disciplinah, zato bi lahko z enotno ozko usmerjeno definicijo obcansko raziskovanje po nepotrebnem omejili le na ne­katere znanstvene discipline. Definicije obcanske znanosti se lahko, glede na uveljavljenost samega koncepta, razlikujejo med posameznimi državami, lahko pa do razlik prihaja tudi zaradi razlicnih pristopov k znanstvenoraziskovalnemu delu (Haklay, 2021). Ob pomanjkanju natancne in enotne definicije obcanske znanosti si lahko po­magamo z desetimi naceli obcanske znanosti, ki jih je pripravilo Evropsko zdru­ženje za državljansko znanost (angl. European Citizen Science Association) in predstavljajo temelje dobrih praks na podrocju obcanske znanosti (ECSA, 2015). V skladu z naceli projekti obcanske znanosti aktivno vkljucujejo javnost v znan­stvena prizadevanja. Obcanski raziskovalci lahko sodelujejo v vseh stopnjah raziskovalnega procesa. Sodelovanje med raziskovalci in obcanskimi razisko­valci poteka v obojestransko korist. V primeru obcanskih raziskovalcev te koristi lahko vkljucujejo pridobivanje novih znanj, osebno zadovoljstvo, zadovoljstvo ob prispevanju znanstvenih rezultatov ter možnost za sooblikovanje rešitev v lokalnem, nacionalnem ali mednarodnem prostoru z možnostjo vpliva na spre­membo pravil in zakonov. Ce je le mogoce, so rezultati raziskav javno objavljeni in predstavljeni obcanskim raziskovalcem. Haklay (2013) sodelovanje obcanskih raziskovalcev deli na štiri stopnje: 1) Množicno sodelovanje – obcanski raziskovalci zbirajo raziskovalne podatke na terenu (zbirajo vzorce, opazujejo živali, v najosnovnejši obliki omogocajo souporabo opreme informacijsko-komunikacijske tehnologija (IKT). Ta oblika obcanskega raziskovanja je najpogostejša, saj obcanski raziskovalci ne potre­bujejo veliko predznanj s podrocja znanstvenoraziskovalnega dela. 2) Distribuirano znanje – obcanski raziskovalci ne delujejo le kot zbiralci po­datkov, ampak prispevajo tudi svoje znanje z dolocenega podrocja. Kot pri­mer tovrstnega raziskovanja lahko izpostavimo projekt transliteracije roko­pisov Astrid Lindgren, ki sta ga organizirala švedska nacionalna knjižnica in švedski inštitut za otroške knjige. Raziskovalci so za pomoc pri transliteraciji zaprosili javnost, pri cemer so iskali prostovoljce s posebnimi znanji, saj je avtorica pri pisanju uporabljala nekoc pogosto rabljeno obliko stenografije, ki pa v današnjih casih ni vec v rabi (Andersdotter idr., 2022). Drug primer obcanskega raziskovanja, kjer prostovoljci prispevajo svoje zna­nje, je projekt Slovar sopomenk sodobne slovenšcine, ki ga organizira Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. Uporabniki slovarja lah­ko dodajajo sopomenke ali pa ocenjujejo primernost že vnesenih izrazov. 3) Participativna znanost – obcanski znanstveniki sooblikujejo raziskovalno vprašanje in skupaj z raziskovalci oblikujejo raziskovalne metode. Ta pristop je pogost v primerih, ko so obcanski raziskovalci pobudniki raziskave, s ka­tero želijo doseci spremembe v lokalnem okolju. 4) Ekstremna obcanska znanost – obcanski raziskovalci so vkljuceni v vse stop­nje raziskovalnega procesa. Pogosto so v tem primeru kot obcanski razisko­valci udeleženi raziskovalci z drugih znanstvenih podrocij. Posamezne stopnje zahtevajo razlicne nivoje predznanja s podrocja obcanskega raziskovanja, razlicno poznavanje raziskovalne teme in tudi razlicno obliko so­delovanja, ki se pricakuje od obcanskih raziskovalcev. Projekt obcanske znano­sti lahko vsebuje eno ali pa vse stopnje obcanskega raziskovanja. Z vkljucitvijo obcanske znanosti v vec stopenj raziskovalnega procesa raziskovalci omogocijo udeležbo vec obcanskim raziskovalcem, z razlicno stopnjo izobrazbe in tudi raz­licno kolicino prostega casa, ki ga lahko namenijo obcanskemu raziskovanju. Medtem ko ne gre zanemariti družbenih koristi, ki jih obcanska znanost lahko prinaša, pa ne moremo mimo dejstva, da je ena izmed ovir, ki se pojavljajo pri obcanskem raziskovanju, zagotavljanje vkljucenosti vseh slojev družbe (Peltola idr., 2018). Raziskave (Pandya idr., 2018; Theobald idr., 2015; Burgess idr., 2017) kažejo, da so v dosedanjih projektih obcanske znanosti najpogosteje sodelovali dobro izobraženi obcanski raziskovalci, medtem ko je udeležba prebivalcev z nižjo izobrazbo manj številcna. Prav tako so med udeleženci manj zastopani mladi in starejši prebivalci ter pripadniki manjšin. Ce naj obcanska znanost re­snicno prispeva k demokratizaciji znanosti, je treba vkljuciti širšo populacijo (Bonney idr., 2016). Povezanost splošnih knjižnic z lokalno skupnostjo je zato kljucnega pomena za obcansko znanost. Omogoca vkljucevanje vseh demograf­skih skupin v obcansko raziskovanje, ne glede na starost, spol, izobrazbo ali socialnoekonomski položaj. 2 Splošne knjižnice in obcanska znanost Knjižnice so eden izmed kljucnih deležnikov pri razvoju in širjenju obcanske znanosti. Sprva so pomembno vlogo pri razcvetu obcanskega raziskovanja imele specialne in visokošolske knjižnice, k cemur so prispevale predvsem spodbude Evropske komisije. Zaradi svoje povezanosti z raziskovalno skupnostjo pred­stavljajo logicno povezavo med raziskovalci in splošno javnostjo. Specialne in visokošolske knjižnice podpirajo obcansko znanost predvsem z omogocanjem dostopa do raziskovalnih podatkov in raziskav ter upravljanjem podatkovnih repozitorijev. Raziskovalcem pomagajo pri spodbujanju javnosti k sodelova­nju pri znanstvenoraziskovalnem delu in so lahko kontaktna tocka za obcan­sko raziskovanje na univerzah. Lahko ponujajo pomoc pri oblikovanju politik, povezanih z obcansko znanostjo, pri iskanju novih raziskovalnih partnerjev, pri znanstveni komunikaciji in oblikovanju skupnosti obcanskih raziskovalcev. Ob besedi knjižnica vecina ljudi najprej pomisli na knjige, vendar pa knjižnice predstavljajo veliko vec kot to. Splošne knjižnice so prostor pripadnosti, kraj, kjer so vsi clani družbe enakovredni (Barros idr., 2023). Imajo pomembno vlogo pri širjenju in spodbujanju enakopravnosti in enakosti v okolju. S storitvami, ki jih ponujajo, pripomorejo k povezovanju skupnosti in spodbujajo obcutek pripadno­sti, spodbujajo medkulturni dialog ter pomagajo soustvarjati enakopravno druž­beno okolje (Podgornik, 2019). Poznavanje lokalnega okolja in lokalne proble­matike splošnim knjižnicam omogoca, da s pomocjo svojih dejavnosti v okviru obcanske znanosti spodbudijo prebivalce k proaktivnemu reševanju problemov. Obcansko raziskovanje namrec posameznikom omogoca, da aktivno sodeluje­jo pri reševanju lokalnih problemov (Barros idr., 2023). Splošna knjižnica je v tem primeru lahko prostor za razprave, pobudnik projekta ali pa posrednik med razis­kovalci in obcanskimi raziskovalci. Hkrati pa so tudi prostor, kjer lahko razis­kovalci predstavijo rezultate svojih raziskav tako obcanskim raziskovalcem kot tudi predstavnikom oblasti. Raziskave namrec ne bodo imele ustreznega vpliva na izboljšanje razmer v lokalnem okolju, ce na probleme in izsledke razi­skav ne bodo opozorjeni predstavniki oblasti. Splošne knjižnice si prizadevajo za enakopraven dostop do informacij, širijo znanje, s svojimi storitvami spodbujajo vseživljenjsko izobraževanje in podpi­rajo raznolikost v svojem okolju. Standardi in priporocila za splošne knjižnice 2018–2028 poleg razvoja predbralne in bralne pismenosti ter bralne kulture opre­deljujejo tudi naslednje knjižnicne vloge: – pridobivanje znanja, – informacijsko in racunalniško opismenjevanje, – informacijsko središce lokalne skupnosti, – domoznansko dejavnost, – informacijsko središce lokalne skupnosti, – vkljucevanje v družbo, – seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi, – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti. Obcanska znanost sovpada s temi vlogami, splošne knjižnice pa lahko s sodelo­vanjem pri obcanski znanosti svojo vlogo na teh podrocjih nadgradijo z novimi dejavnostmi. Znanstvena pismenost je opredeljena kot sposobnost razumevanja znanstve­nih konceptov, raziskovalnega procesa in metod, kar posamezniku omogoca sodelovanje pri znanstvenih razpravah, sposobnost evalvacije izvora in kako­vosti znanstvenih rezultatov ter iskanje odgovorov na znanstvena vprašanja. Znanstveno pismena oseba je sposobna razlikovati med znanostjo in psevdo­znanostjo (Alving, 2021). Obcanski raziskovalci s sodelovanjem pri znanstvenem raziskovanju pridobivajo spretnosti pri opazovanju, zbiranju, analiziranju in in­terpretaciji znanstvenih podatkov. S spodbujanjem uporabnikov k obcanskemu raziskovanju splošne knjižnice pripomorejo k izboljšanju znanstvene pismenosti prebivalcev (Cohen, 2015), hkrati pa z organizacijo predavanj, okroglih miz, de­lavnic in pogovornih vecerov na temo znanosti povecujejo zanimanje za znan­stveno raziskovanje v lokalnem okolju in spodbujajo uporabnike k obcanskemu raziskovanju (Mumelaš, 2023). Dolgorocno spodbujanje zanimanja javnosti za znanost in znanstveno raziskovanje je kljucno pri ustvarjanju skupnosti obcan­skih raziskovalcev tudi zato, ker je ena izmed ovir pri vkljucevanju obcanskih raziskovalcev kulturni in tradicionalni pogled, ki na znanstveno raziskovanje gleda kot na nekaj povsem locenega od javnosti (TIME4CS, INCENTIVE, 2023). Vecja udeležba javnosti pri znanstvenem raziskovanju spodbuja vkljucevanje manj zastopanih posameznikov in skupnosti v znanstveno dejavnost (Cavalier idr., 2020). Povezovanje splošnih knjižnic z drugimi tipi knjižnic ter raziskovalnimi in kul­turnimi ustanovami je pomembno za njihov razvoj, razvoj knjižnicnih zbirk in boljšo prepoznavnost v lokalnem okolju. Knjižnice lahko izkoristijo že obstojeca sodelovanja in jih nadgradijo s pomocjo obcanske znanosti. Splošne knjižnice lahko s svojo vlogo na podrocju domoznanstva pomembno prispevajo k razvoju obcanske znanosti. Z zbiranjem in omogocanjem dosto­pa do domoznanskega gradiva knjižnice hkrati omogocajo njegovo uporabo za nadaljnje raziskave. V okviru obstojecih domoznanskih dejavnosti lahko organizirajo tudi predstavitve projektov obcanske znanosti, ki ozavešcajo o pomenu kulturne in naravne dedišcine ter zgodovine lokalne skupnosti. Do­moznanska dejavnost prispeva tudi k boljšemu poznavanju lokalnega okolja in skupnosti, kar je kljucno za obcansko znanost. V okviru domoznanskih dejavnosti se splošne knjižnice povezujejo tudi z muzeji in arhivi, pri cemer gre najpogosteje za izmenjavo gradiv, povabilo k sodelovanju na prireditvah, gostovanje razstav, sodelovanje pri obcasnih projektih, medsebojno digitali­zacijo itd. (Zorko, 2022). Knjižnice pa lahko sodelujejo z muzeji tudi v okviru akcij množicnega zbiranja domoznanskega gradiva. Množicno sodelovanje na podrocju kulturne dedišcine predstavlja digitalno podprto interakcijo, ki obljublja poglobljene odnose z javnostjo prek smiselnih nalog, povezanih z zbirkami kulturne dedišcine. Ta pristop ne le obogati digitalizirane in fizicne zbirke, temvec ustvarja vrednost z angažiranjem javnosti v procesu, ki presega samo prispevano vsebino. Projekti lahko vkljucujejo popravljanje digitalnega gradiva, izboljšanje odkrivanja gradiva, iskanje informacij o virih in ustvar­janje novih podatkov ali zbirk, kar prispeva k znanju, ki kroži v organizacijah ali institucijah (Ridge idr., 2021). Omenili smo že pomen sodelovanja med splošnimi in visokošolskimi knjižnica­mi na podrocju obcanskega raziskovanja. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na sodelovanje med splošnimi in šolskimi knjižnicami. Otroci in najstniki sodijo v del populacije, ki ne sodeluje pogosto pri obcanskem raziskovanju, ceprav razi­skave kažejo, da tovrstno delovanje spodbuja samozavest otrok, pozitivno vpliva na njihov socialni razvoj ter krepi njihov stik z naravo in okoljem. Uporaba ob­canskega raziskovanja v izobraževalne namene lahko popestri ucni nacrt v šoli. Prav tako zgodnje znanstveno opismenjevanje pozitivno vpliva na zanimanje otrok za znanost pozneje v življenju (Makuch idr., 2018). Medtem ko splošne knjižnice ponujajo svoje vire, strokovno znanje in infrastruk­turo, lahko šolske knjižnice obogatijo izobraževalne programe ter otrokom po­nudijo priložnosti za prakticno ucenje in raziskovanje. Sodelovanje pri obcanski znanosti je koristno tudi za knjižnice, saj s tem pri­vabljajo nove uporabnike, bogatijo in promovirajo knjižnicno zbirko in storitve ter s sklepanjem novih partnerstev izboljšujejo prepoznavnost in zaznavanje družbene vrednosti knjižnice v lokalnem okolju. Knjižnica s sodelovanjem pri projektih obcanske znanosti tudi popularizira znanost in izboljšuje znanstveno komunikacijo (Martek idr., 2023). Z obcansko znanostjo lahko knjižnice dobijo prepoznavno vlogo kot partnerji v raziskovalnem procesu. Z aktivnim sodelo­vanjem pri pobudah obcanskega raziskovanja se knjižnice izkazujejo kot dra­goceni sodelavci in podporniki, ki spodbujajo sodelovanje na vseh znanstvenih podrocjih. 2.1 Nacini sodelovanja splošnih knjižnic pri projektih obcanske znanosti Splošne knjižnice lahko pri obcanski znanosti sodelujejo na vec nacinov, od omogocanja dostopa do gradiva o obcanski znanosti do izvajanja projektov (Ignat idr., 2019). Knjižnice lahko organizirajo projekt obcanskega raziskovanja ali pa sodelujejo z raziskovalci pri organizaciji raziskovalnega projekta. Pri tem lahko knjižnice: – ponudijo prostor za srecanja in izobraževanja obcanskih raziskovalcev, – v svoj nabor prireditev vkljucijo predstavitvena predavanja pred zacetkom izvedbe projekta in zakljucna predavanja za širjenje raziskovalnih ugotovitev, – aktivno sodelujejo pri izobraževanju obcanskih raziskovalcev, – pomagajo raziskovalcem s svojimi informacijskimi storitvami in omogoca­njem dostopa do tiskanih in digitalnih elektronskih virov, – pomagajo pri promociji projektov obcanske znanosti v lokalnem okolju (Mar­tek idr., 2023). Ignat idr. (2018) poleg zgoraj opisanih nacinov sodelovanja dodajajo še naslednje naloge, ki jih lahko opravlja knjižnica: – Promocija obcanskega raziskovanja in z obcansko znanostjo povezanih pro­jektov, pri katerih naj knjižnica izpostavi predvsem tiste, ki se nanašajo na njeno lokalno skupnost. Osebna vkljucenost in interesi pri reševanju lokalnih problemov so namrec med pomembnimi motivacijskimi elementi, ki posa­meznika motivirajo k sodelovanju pri obcanskem raziskovanju (Cigarini idr., 2021). – Pomoc pri širjenju rezultatov raziskav. Cilj obcanskega raziskovanja je reševa­nje obstojecih problemov, zato sta širjenje in predstavitev rezultatov raziskav odlocevalcem kljucnega pomena za spremembe. Poleg tega da knjižnice pred­stavljajo most med raziskovalci in splošno javnostjo, so lahko tudi pomembna povezava med raziskovalci in odlocevalci. – Sodelovanje pri zbiranju prostovoljcev in pomoc pri motivaciji obcanskih razi­skovalcev v casu trajanja raziskave. Pri raziskavah, kjer je zbiranje podatkov bolj obsežno in poteka v daljšem obdobju, lahko knjižnice skrbijo za ustrezno motivacijo obcanskih raziskovalcev in ohranjajo stik z njimi s pomocjo druž­benih medijev ali izvedbo dejavnosti v knjižnici. – Omogocanje uporabe knjižnicne infrastrukture za obcanske raziskovalce. To je lahko uporaba prostorov ter dostop do racunalniške opreme in informa­cijskih virov. Knjižnica pa lahko v sodelovanju z raziskovalci za obcanske raziskovalce pripravi tudi komplete za raziskovanje, ki vsebujejo vsa orodja, ki jih obcanski raziskovalec potrebuje za zbiranje podatkov. Gmiterek (2022) kot knjižnicno infrastrukturo omenja tudi družbene medije, ki jih knjižnica uporablja. Družbeni mediji so sredstvo za komunikacijo z uporabniki knjižni­ce. Knjižnica lahko z njihovo pomocjo promovira knjižnicno zbirko. S spod­bujanjem zanimanja za doloceno znanstveno tematiko lahko privabi bodoce obcanske raziskovalce. Družbene medije lahko knjižnica uporablja tudi za promocijo aktivnosti, ki potekajo v casu trajanja obcanskega raziskovanja, za vzdrževanje komunikacije z obcanskimi raziskovalci, pa tudi za objavljanje raziskovalnih podatkov. Poleg vseh opisanih nacinov sodelovanja pa ne smemo pozabiti, da knjižnice lahko delujejo tudi kot organizatorji obcanskega raziskovanja (Cigarini idr., 2021). Tako lahko knjižnice sodelujejo pri oblikovanju raziskovalnega vprašanja, pri pripravi metodologije, povezujejo obcanske raziskovalce in raziskovalce ali pa vodijo celoten projekt. Pri odlocanju za sodelovanje na podrocju obcanskega raziskovanja knjižnicarji kot ovire pogosto navajajo pomanjkanje znanja, financnih sredstev in zaposle­nih ter slabo poznavanje raziskovalnih procesov (Cigarini idr., 2022; Martek idr, 2022). Prvi pomemben korak za uspešno implementacijo obcanske znanosti v dejavno­sti splošnih knjižnic je zato seznanitev s pojmom obcanska znanost, s tem, kaj zajema, in z nacini sodelovanja, ki so na voljo knjižnicam. Med pomembnejšimi kompetencami sta tudi prepoznavanje deležnikov, ki jih je treba vkljuciti v projekt obcanske znanosti, ter komunikacijske spretnosti, ki so potrebne za uspešno komunikacijo z njimi. Ignat idr. (2018) poudarjajo predvsem nova znanja s podrocja vodenja projektov in skupin, ki bi lahko koristila knjižni­carjem, ki bi želeli prevzeti vodenje projekta obcanske znanosti. LIBER (zdru­ženje evropskih znanstvenih knjižnic) je pripravil prirocnika za visokošolske knjižnicarje in raziskovalce Citizen Science Skilling for Library Staff, Researchers, and the Public, ki vsebuje informacije o nacrtovanju projektov, komunikaciji z vsemi deležniki in priporocila o ravnanju z raziskovalnimi podatki, ter Library Infrastructures & Citizen Science, ki se osredotoca na uporabo obstojecih orodij in infrastruktur. Zaradi pomanjkanja izobraževanj na temo obcanskega raziskovanja se lahko knjiž­nicarji za pridobivanje znanj s podrocja obcanske znanosti zanašajo na ne­katere spletne portale. Na spletni strani eu-citizen.science lahko najdemo obširen nabor spletnih prirocnikov za vse skupine udeležencev pri obcanskem razisko­vanju. Na ameriškem portalu Scistarter najdemo spletni tecaj obcanske znanosti, ki je namenjen knjižnicarjem. Prav tako so ustvarjalci portala pripravili nabor vsebin, ki so lahko v pomoc knjižnicarjem in vkljucujejo na primer napotke, kako organizirati dogodke o obcanski znanosti, kako promovirati projekte, kako lahko spodbudijo lokalno prebivalstvo k sodelovanju, kako ohranjati motivacijo obcan­skih raziskovalcev cez celoten raziskovalni proces, pa tudi to, kako dajati navodi­la in kako pripraviti raziskovalne komplete za obcanske raziskovalce. Poleg znanj o obcanski znanosti je za uspešno delovanje knjižnic na podrocju obcanskega raziskovanja pomembno tudi povezovanje knjižnic z znanstveno skupnostjo in raziskovalci. K temu lahko pripomore tudi sodelovanje knjižnice v Mreži obcanske znanosti Slovenije. Mreža obcanske znanosti je bila ustanovlje­na junija 2023. Povezuje organizacije in posameznike, ki želijo pri obcanskem raziskovanju sodelovati kot nosilci projektov, organizatorji dogodkov in usposa­bljanj ali ponujati kakršnokoli infrastrukturo obcanskim raziskovalcem (citizen­science.si). Namen Mreže obcanske znanosti je prepoznati in povezati vse delež­nike pri obcanski znanosti. Vkljucevanje splošnih knjižnic v Mrežo obcanske znanosti lahko pripomore k navezovanju stikov med raziskovalci in knjižnicami ter omogoci vecjo prepoznavnost vloge knjižnic v obcanskem raziskovanju. V okviru Mreže obcanske znanosti deluje tudi slovenski portal obcanske znano­sti citizenscience.si, ki ga je leta 2023 vzpostavila Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK). Vsebuje podatke o aktivnih in že zakljucenih projek­tih obcanskega raziskovanja v Sloveniji in je dobra izhodišcna tocka pri odloca­nju za sodelovanje pri obcanski znanosti. Vsebuje tudi povezave do informacij­skih virov, ki omogocajo dostop do odprto dostopnih znanstvenih clankov, knjig in drugih publikacij ter sorodnih storitev, kot so repozitoriji in citatni indeksi. Na portalu najdemo tudi nabor infrastruktur, ki jih raziskovalcem in obcanskim raziskovalcem ponujajo razlicne javne ustanove. Ob koncu leta 2023 je bil med vsebine portala dodan tudi Prirocnik za nacrtovanje projektov obcanske znanosti, ki ga je pripravila CTK. 2.2 Obcanska znanost v praksi Medtem ko je pojem obcanska znanost nov, korenine obcanskega raziskovanja segajo dalec v preteklost. Kot prvi primer sodobne obcanske znanosti se omenja preucevanje vzorcev migracij ptic, in sicer je to projekt, ki ga je konec 19. stoletja zacel ameriški ornitolog Wells W. Cooke. Splošne knjižnice že izvajajo dejavnosti, ki jih lahko opredelimo kot del obcan­ske znanosti. To so: a) Domoznanska dejavnost Zbiranje, hranjenje in obdelava domoznanskega gradiva je ena izmed nalog splošnih knjižnic, ki sega v cas prvih študijskih knjižnic po drugi svetovni vojni. Med domoznanskimi dejavnostmi, ki jih lahko izpostavimo v okviru obcanske znanosti, lahko omenimo: • izdajanje publikacij z domoznanskim gradivom (Ljubljana med mestom in nostalgijo), • digitalizacijo domoznanskega gradiva in dodajanje digitaliziranih vsebin na spletne domoznanske portale (Kamra), • objavo raziskovalnih nalog s podrocja domoznanstva, • projekt Dnevi zbiranja spominov. b) Knjižnica semen Knjižnice semen pomagajo ohranjati tradicionalne in avtohtone vrste rastlin ter s tem biotsko pestrost kulturnih rastlin. S knjižnico semen splošne knjiž­nice spodbujajo ohranjanje naravne in kulturne dedišcine med lokalnim prebivalstvom, opozarjajo na pomen samooskrbe ter hkrati izboljšujejo med­sebojno sodelovanje v lokalni skupnosti (Vidmar idr., 2023). Knjižnice semen so lahko tudi odlicna izhodišcna tocka za nadaljnje projekte obcanskega raz­iskovanja. Projekt, ki ga je zasnovala Goriška knjižnica Franceta Bevka, je do danes v nabor svojih vsebin za uporabnike vkljucil že vsebine iz 16 splošnih knjižnic po Sloveniji. c) Znanstveno opismenjevanje Ena izmed nalog splošnih knjižnic, ki je tesno povezana z obcansko znano­stjo, je tudi izobraževanje uporabnikov. Spodbujanje znanstvene pismenosti se je za pomembno nalogo izkazalo predvsem v casu, ko zaupanje prebival­stva v znanost in znanstvene raziskave upada. S predavanji o aktualnih vsebi­nah, kjer strokovnjaki na poljudnoznanstven nacin predstavljajo znanstvene teme, knjižnice izpopolnjujejo svojo izobraževalno vlogo, krepijo zaupanje v raziskovalno delo in obiskovalcem pomagajo prepoznavati lažne informacije. Z organizacijo predavanj, ki se na primer z domoznanskimi ali naravovarstve­nimi vsebinami nanašajo na lokalno okolje, spodbujajo zanimanje za znan­stveno raziskovanje v lokalni skupnosti. Hkrati navezujejo stike z raziskovalci in jim omogocajo predstavitev raziskovalnih projektov v knjižnici. d) Sodelovanje pri obcanskem raziskovanju Splošne knjižnice tudi aktivno sodelujejo pri projektih obcanske znanosti. Knjižnica Makse Samsa je leta 2023 v sodelovanju z Zavodom Revivo, ekolo­škim društvom Eko Bistrc in Parkom Škocjanske jame pripravila okroglo mizo o ovirah na reki Reki. Okrogla miza je potekala pred pricetkom projekta popi­sovanja ovir na reki Reki, ki so ga prejšnje leto v okviru evropskega programa Open Rivers Programme izvedli v Zavodu Revivo. Popis je potekal s pomocjo prostovoljcev. Poleg okrogle mize ob predstavitvi projekta je v knjižnici po­tekala tudi zakljucna predstavitev rezultatov ob koncu akcije. Knjižnica je v casu trajanja akcije na dejavnosti in dogodke opozarjala na svojih družbenih medijih in spletni strani knjižnice, promocijo projekta pa so izvajali tudi s plakati in letaki v knjižnici. Kot primer promocije projektov obcanske znanosti v okviru dejavnosti knjiž­nice lahko izpostavimo tudi Goriško knjižnico Franceta Bevka, kjer so v lan­skem letu pripravili pogovorni vecer z naslovom Pisma, aleksandrinke in (obcanska) znanost. Na dogodku so predstavili elektronsko zbirko Pisma. Gre za projekt Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici, pri katerem lahko obcanski raziskovalci sodelujejo z zbiranjem, deljenjem in prepisovanjem pisem. e) Izobraževanje zaposlenih in promocija obcanske znanosti med knjižnicami Za uspešno uveljavitev obcanske znanosti v splošnih knjižnicah je zelo pomembno tudi izobraževanje knjižnicarjev na tem podrocju. Pri tem so pomemb­ni tako osnovno poznavanje obcanske znanosti kot raziskovalne metode, pa tudi pridobivanje drugih kompetenc, ki jih bodo knjižnicarji pri nacrtovanju in izvajanju aktivnosti potrebovali (Ignat, 2018). Kot primer dobre prakse na podrocju osvešcanja knjižnicarjev lahko izpostavimo posvetovanje Knjižnica, srce mesta 2023: obcanska znanost, ki ga je pripravila Mestna knjiž­nica Ljubljana, ter izobraževanja in predavanja o obcanski znanosti, ki sta jih pripravila Nuk in CTK. 3 Zakljucek Z uveljavitvijo obcanske znanosti kot raziskovalne metode se je pokazalo, da je za uspešno izvedbo raziskovalnih projektov potrebna vzpostavitev kontaktnih centrov znotraj lokalnih skupnosti. Ti centri naj bi zagotavljali uspešno komu­nikacijo med raziskovalci in obcanskimi raziskovalci, hkrati pa naj bi delovali tudi kot informacijska središca, ki bi vsem deležnikom zagotavljala dostop do informacij in raziskovalnih podatkov. Splošne knjižnice so, kot kulturna in informacijska središca, ki so odprta za vse in imajo že sedaj povezovalno vlogo v svojem okolju, smiselna izbira, da prevzamejo tudi vlogo kontaktnih tock pri obcanskem raziskovanju. S svojimi dejavnostmi že pomembno prispevajo k informacijskemu in znanstvenemu opi­smenjevanju, hkrati pa omogocajo dostop do informacij vsem skupinam prebi­valstva. Z zbiranjem in urejanjem domoznanskega gradiva pomembno prispe­vajo k ohranjanju kulturne dedišcine, hkrati pa jim ta dejavnost omogoca boljše poznavanje lokalnega okolja. S povezovanjem z drugimi kulturnimi in izobraže­valnimi ustanovami gradijo mrežo lokalnih organizacij, ki je kljucnega pomena tudi pri vzpostavitvi skupnosti obcanskih raziskovalcev. Prav zato so splošne knjižnice prepoznane kot pomemben deležnik pri obcanskem raziskovanju. Ce se želijo splošne knjižnice uveljaviti kot kontaktni in informacijski centri za obcansko raziskovanje, potem morajo svojo pozornost vsekakor nameniti tudi izobraževanju knjižnicarjev na tem podrocju. Na temo obcanske znanosti v knjiž­nicah je bilo v letu 2023 izvedenih vec dogodkov, ki so knjižnicarje osve­šcali o obcanski znanosti in jih spodbujali k sodelovanju. Obcanska znanost je bila tema posvetovanja Knjižnica: srce mesta 2023, ki ga je organizirala Mestna knjižnica Ljubljana. CTK in Mreža obcanske znanosti sta organizirala 1. nacio­nalni dan obcanske znanosti, ki so ga poimenovali »Odkrivaj, sodeluj, raziskuj: dan Obcanske znanosti«. Nacionalna in univerzitetna knjižnica je v aprilu 2023 pripravila izobraževanje »Odprta znanost – obcanska znanost v knjižnicah«. Knjižnicarji lahko veliko informacij pridobijo tudi na tujih spletnih portalih. V clanku smo omenili dva tuja portala, Eu-citizen.science in pa Scistarter, ki ponujata nabor spletnih izobraževanj za knjižnicarje o tem, kako pristopiti k obcanskemu raziskovanju, kako sodelovati z obcanskimi raziskovalci in jih motivirati, ter o drugih dejavnostih knjižnic na tem podrocju. Na slovenskem portalu citizenscience.si najdemo tudi nabor drugih tujih portalov, ki ponujajo podobna izobraževanja. Omenili smo že pomen povezovanja knjižnic s kulturnimi, izobraževalnimi in drugimi ustanovami. Pomembno pa je tudi njihovo povezovanje z raziskovalci. V prispevku smo omenili dva nacina povezovanja splošnih knjižnic z razisko­valci. Enega predstavlja povezovanje splošnih in visokošolskih knjižnic, ki so že tradicionalno vpete v raziskovalno sfero. Drugi pa je sodelovanje splošnih knjižnic v Mreži obcanske znanosti Slovenije. To lahko predstavlja obojestransko korist, saj splošne knjižnice pridobijo potrebne informacije o projektih in stike z raziskovalci, po drugi strani pa raziskovalci in obcanski raziskovalci dobijo vpogled v infrastrukturo, ki jo omogocajo knjižnice. Splošne knjižnice lahko ponujajo podporo obcanskemu raziskovanju na veli­ko nacinov, ki se v veliki vecini naslanjajo na že obstojece dejavnosti knjižnic, kot so promocija projektov, priprava dogodkov in izobraževanj z znanstvenih podrocij, informacijsko in znanstveno opismenjevanje ter priprava dogodkov ob zacetku in zakljucku projekta. Veliko tovrstnih primerov lahko zasledimo tudi v slovenskih splošnih knjižnicah, medtem ko se knjižnice še ne vkljucujejo pogosto v obcansko znanost kot pobudnice projektov obcanskega raziskovanja. Natancnejših podatkov o vkljucevanju splošnih knjižnic v obcansko razisko­vanje ni, saj na to temo še ni bila izvedena podrobnejša raziskava. Bi pa bila takšna raziskava potrebna za diskusije o nadaljnjem razvoju dejavnosti knjižnic na podrocju obcanske znanosti. Prav tako bi bili natancnejši podatki pomembni za potrditev in pa tudi izboljšanje vloge splošnih knjižnic na tem podrocju. Navedeni viri Alving, B. E. (2021). Increasing scientific literacy with citizen science. V Citizen science skilling for library staff, researchers, and the public, 1, 28–29. LIBER Citizen Science Wor­king Group. Andersdotter, K., Nauwerck, M. (2022). Secretaries at Work: Accessing Astrid Lindgren’s stenographed manuscripts through expert crowdsourcing. V K. Berglund, M. La Mela in I. Zwart (ured.), Proceedings of the 6th Digital Humanities in the Nordic and Baltic Countries Conference (DHNB 2022), 9–22. CEUR-WS.org. https://ceur-ws.org/Vol-3232/paper01.pdf Barros, F. (2023). Rough guide to citizen engagement in public libraries, Publication office of European Union. Bonney, R., Phillips, T. B., Ballard, H. L., in Enck, J. W. (2016). Can citizen science enhan­ce public understanding of science? Public Understanding of Science, 25(1), 2–16. https://doi.org/10.1177/0963662515607406 Brencic, P., Fras Popovic, S., Podbrežnik Vukmir, B., Vilar, P., Vodeb, G., in Zdravje, A. (2018). Strokovna priporocila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018 do 2028). Nacionalni svet za knjižnicno dejavnost. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Zakonodaja-ki-ni-na-PISRS/Kulturna-dediscina/2ffbd52377/Strokovna-priporocila-in­ -standardi-za-splosne-knjiznice.pdf Burgess, H. K., Debey, L. B., Froehlich, H. E., Schmidt, N., Theobald, E. J., Ettinger, A. K., idr. (2017). The science of citizen science: Exploring barriers to use as a primary research tool. Biological Conservation, 208, 113–120. https://doi.org/10.1016/j.biocon.2016.05.014 Cavalier, D., Nickerson, C., Salthouse, R., Stanton, D., (ured.). (2020). The Library & Com­munity Guide to Citizen Science. SciStarter. https://media.scistarter.org/curated/The+Library+and+Community+Guide+to+Citizen+Science.pdf Cigarini, A., Bonhoure, I., Vicens, J., Perelló, J. (2021) Public libraries embrace citizen science: Strengths and challenges. Library & Information Science Research, 43(2). https://doi.org/10.1016/j.lisr.2021.101090 Cigarini, A., Bonhoure, I., Vicens, J., Perelló, J.(2022). Citizen science at public libraries: Data on librarians and users perceptions of participating in a citizen science project in Catalunya, Spain. Data in Brief. 40. https://doi.org/10.1016/j.dib.2021.107713 Cohen, C., Cheney, L., Duong, K., Lea, B., in Pettway Unno, Z. (2015). Identifying Oppor­tunities in Citizen Science for Academic Libraries. Issues in Science and Technology Li­brarianship, 79. https://doi.org/10.5062/F4BR8Q66 ECSA (European Citizen Science Association). (2015). Ten Principles of Citizen Science. http://doi.org/10.17605/OSF.IO/XPR2N Gmiterek, G. (2022). Social media in libraries and their use in supporting research. Libra­ry infrastructures & citizen science. LIBER Citizen Science Working Group. Haklay, M. (2013). Citizen science and volunteered geographic information: Overview and typology of participation. Springer, 105–122. https://doi.org/10.1007/978-94-007-4587-2_7 Haklay, M. (2018). Participatory citizen science. V S. Hecker, M. Haklay, A. Bowser, Z. Makuch, J. Vogel in A. Bonn (ured.), Citizen Science: Innovation in Open Science, Society and Policy, 52–62. UCL Press. http://www.jstor.org/stable/j.ctv550cf2.37 Haklay, M., Dörler, D., Heigl, F., Manzoni, M., Hecker, S., Vohland, K. (2021). What is citi­zen science? The challenges of definition. The science of citizen science, 13–34. Springer. Hecker, S., Luckas, M., Brandt, M., Kikillus, H., Marenbach, I., Schiele, B., Sieber, A., van Vliet, A. J. H., Walz, U., & Wende, W. (2018). Stories can change the world – citizen science communication in practice. V S. Hecker, M. Haklay, A. Bowser, Z. Makuch, J. Vogel in A. Bonn (uredniki), Citizen Science: Innovation in Open Science, Society and Policy, 445–462. UCL Press. http://www.jstor.org/stable/j.ctv550cf2.37 Ignat, T., Ayris, P., Labastida i Juan, I., Reilly, S., Dorch, B., Kaarsted, T., Overgaard, A. K. (2018). Merry work: libraries and citizen science. Insights: The UKSG Journal, 31(10), 35. https://doi.org/10.1629/uksg.431 Ignat, T., Cavalier, D., in Nickerson, C. (2019). Citizen science and libraries: Waltzing towards a collaboration. VOEB-Mitteilungen, 72(2), 328–336. https://doi.org/10.31263/voebm.v72i2.3047 Makuch, K., Azcel, M. R. (2018). Children and citizen science. V S. Hecker, M. Haklay, A. Bowser, Z. Makuch, J. Vogel in A. Bonn (ured.), Citizen Science: Innovation in Open Sci­ence, Society and Policy, 391–409. UCL Press. http://www.jstor.org/stable/j.ctv550cf2.37 Martek, A., Mucnjak, D., Mumelaš, D. (2022). Citizen Science in Europe—Challenges in Conducting Citizen Science Activities in Cooperation of University and Public Libraries. Publications, 10(4), 52. https://doi.org/10.3390/publications10040052 Martek, A., Mumelaš, D. (24. 5. 2023). What, why and how? Citizen science in libraries with special emphasis on colaboration between academic and public libraries. Knjižni­ca, srce mesta. https://www.mklj.si/wpcontent/uploads/2023/06/03_Martek_Mume­las_KSM_2023.pdf Mlinar, Z. (2021). Kaj nam prinašata koncept in gibanje obcanska znanost/Citizen Sci­ ence? Uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Casopis za kritiko znanosti, 49(282), 23–63. Mumelaš, D. (2023). Gradanska znanost i knjižnice kao njezini provoditelji. Vjesnik biblio­tekara Hrvatske, 66(1), 105–138. Mumelaš, D., Martek, A. (2023). Benefits of Citizen Science for Libraries. Preprints, 2023120503. https://doi.org/10.20944/preprints202312.0503.v1 Pandya, R., Dibner, K. A., in National Academies of Sciences Engineering and Medicine (U.S.) Committee on Designing Citizen Science to Support Science Learning. (2018). Lear­ning through citizen science: Enhancing opportunities by design. The National Academies Press. Peltola, T., Arpin, I. (2018). Science for everybody? Bridging the socio-economic gap in urban biodiversity monitoring. V S. Hecker, M. Haklay, A. Bowser, Z. Makuch, J. Vogel, & A. Bonn (ured.), Citizen Science: Innovation in Open Science, Society and Policy, 369–380. UCL Press. http://www.jstor.org/stable/j.ctv550cf2.37 Podgornik, V. (2019). Pomen knjižnice kot javnega prostora – knjižnica kot »tretji pro­stor«: primer Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Knjižnica, 63(1–2), 345–365. Ridge, M., Blickhan, S., Ferriter, M., Mast, A., Brumfield, B., Wilkins, B., Cybulska, D. idr. (2021). The Collective Wisdom Handbook: Perspectives on Crowdsourcing in Cultural Heritage. https://doi.org/10.21428/a5d7554f.1b80974b Smallman, M. (2018). Citizen science and responsible research and innovation. V S. Hecker, M. Haklay, A. Bowser, Z. Makuch, J. Vogel, & A. Bonn (ured.), Citizen Science: Innovation in Open Science, Society and Policy, 241–253.UCL Press. http://www.jstor.org/stable/j.ctv550cf2.37 Theobald, E. J., Ettinger, A. K., Burgess, H. K., Debey, L. B., Schmidt, N. R., Froehlich, H. E., idr. (2015). Global change and local solutions: Tapping the unrealized potential of citizen science for biodiversity research. Biological Conservation, 181(C), 236–244. https://doi.org/10.1016/j.biocon.2014.10.021 TIME4CS, INCENTIVE (2023, 2. oktober). Citizen Science Hubs explained: needs, resour­ces, best practices [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=6p5zvZdoikU Vidmar, S., Kosic, A. (2023). Seed Library in Slovenian Public Libraries [Predstavitev PPT]. https://letsgogreen.nsk.hr/seed-library-in-slovenian-public-libraries/ Zorko, T. (2022). Potenciali sodelovanja knjižnic, muzejev in arhivov kot dedišcinskih ustanov: raziskava med direktorji in direktoricami osrednjih obmocnih knjižnic, držav­nih muzejev in pokrajinskih arhivov. Knjižnica, 66(1/2), 43–74. https://journals.uni-lj.si/knjiznica/article/view/13719/12028 Andreja Vovk Iskric Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova ulica 2, 1000 Ljubljana e-pošta: andreja.vovk-iskric@mklj.si Mreža obcanske znanosti v Sloveniji Slovenian Citizen Science Network Mitja Vovk Iskric Oddano: 16.10.2023 – Sprejeto: 28.3.2024 1.04 Strokovni clanek 1.04 Professional article UDK 027:[001.891:316] DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.2-3.7 Izvlecek Obcanska znanost je koncept znanstvenoraziskovalnega dela, ki spodbuja odprt dialog med znanstveno in širšo skupnostjo, s cimer usmerja tudi družbeni razvoj. V Sloveni­ji je v zadnjem letu doživela pomemben razvoj, zlasti z vzpostavitvijo specializirane­ga spletnega portala citizenscience.si in nastankom Mreže obcanske znanosti. Tudi Evropska unija je prispevala k napredku in vidnosti obcanske znanosti, zlasti s financi­ranjem projektov. Poleg drugih organizacij, kot so muzeji in društva, ter posameznikov tudi univerze in raziskovalni inštituti prispevajo k razvoju obcanske znanosti. Širijo in krepijo raziskovalne dejavnosti z vkljucevanjem javnosti in hkrati tudi izboljšujejo svoj družbeni položaj ter povecujejo zaupanje v znanost. Hkrati zagotavljajo infrastrukturo, znanje, vešcine, eticne in pravne okvire ter financiranje. V Sloveniji je vkljucevanje javnosti v znanost dolgoletna tradicija, ki je potekala pod razlicnimi imeni, dokler se ni utrdil izraz »obcanska znanost« kot najprimernejši prevod. Centralna tehniška knjižni­ca Univerze v Ljubljani (CTK) že od leta 2017 sodeluje pri promociji in razvoju obcanske znanosti v Sloveniji, z organizacijo strokovnih srecanj in pozneje tudi neposredno s podporo projektu obcanske znanosti. Sodeluje z drugimi organizacijami pri pripravi dogodkov za spodbujanje sodelovanja med raziskovalci in knjižnicami ter širšo skup­nostjo in aktivno deluje v mednarodnih organizacijah. V clanku so podrobno predstav­ljeni vsebina portala citizenscience.si, ki ga je razvila Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, ter ustanovitev in delovanje Mreže obcanske znanosti v Sloveniji. Kljucne besede: odprta znanost, obcanska znanost, Slovenija, spletni portali, sodelo­vanje Podatkovni set: Vsebina prispevka ne temelji na raziskovalnih podatkih. Abstract Citizen science is a concept of scientific research that promotes an open dialogue be­tween the scientific community and the broader public and thus also guides social development. In Slovenia, this concept has developed considerably over the past year, in particular through the establishment of the specialised portal citizenscience.si and the Citizen Science Network. The European Union has also contributed to the promo­tion and visibility of citizen science mainly by funding. Along with other organiza­tions as museums and societies, and individuals, universities and research institutes also make an important contribution to citizen science, not only by expanding and strengthening research activities through public engagement, but also by improving their social reputation and strengthening trust in science. In Slovenia, public partici­pation in science has a long tradition, which went under various names until the term “obcanska znanost” was established as the most appropriate translation. Since 2017, the Central Technical Library of the University of Ljubljana (CTK) has been involved in the promotion and development of citizen science in Slovenia, first by organising the expert meetings and later by directly supporting a citizen science project. They work with other organisations to organise events to promote collaboration between researchers and libraries and the general public, and is active in international organi­sations. The content of the citizenscience.si portal and an analysis of the published projects are presented in detail. Keywords: open science, citizen science, Slovenia, citizen science platforms, coopera­tion Data set metadata: No research data are associated with this article. 1 Uvod Obcansko znanost lahko opredelimo kot neprofesionalno sodelovanje prosto­voljcev v znanstvenem procesu (Haklay idr., 2021), obicajno pri zbiranju podat­kov, pa tudi v drugih fazah znanstvenega procesa, kot so zagotavljanje kakovo­sti, analiza in razlaga podatkov, opredelitev problema ali razširjanje rezultatov. Najveckrat je to v povezavi z varovanjem okolja, ker omogoca, da se z vkljuceva­njem lokalnih skupnosti povecujejo ozavešcenost, znanje in sodelovanje (Fraisl idr., 2022). Obcanska znanost je koncept znanstvenoraziskovalnega dela. Spodbuja odprt dialog med znanstveno in širšo skupnostjo ter s tem usmerja družbeni razvoj. Z naceli obcanske znanosti pri znanstvenih projektih se spodbuja znanstvena odlicnost. Na drugi strani pa pomaga pri dvigovanju znanstvene pismenosti ce­lotne družbe (Den Broeder idr., 2016). V LIBER Roadmap to Open Science (Ayris idr., 2018) je obcanska znanost definirana kot povezovalna in bistvena za izva­janje znanosti. Obcanska znanost oziroma sodelovanje širše javnosti v znanstvenoraziskoval­nem procesu je pomemben spodbujevalec povezovanja znanosti in družbe, zato je bistvenega pomena izvajanje odprte znanosti, ki lahko prispeva k inovacijam, prilagojenim potrebam družbe, vodi k vzajemnemu ucenju ter spodbuja znan­stveno kulturo in pismenost v celotni družbi. Obcanska znanost je torej del koncepta družbe znanja, za katero je znacilno, da si prizadeva znanost in raziskovalno politiko odpreti družbi. Znanost ne sme biti ravnodušna do potreb družbe, obcani sami pa lahko izvajajo dobro znanost (Irwin, 1995). 2 Obcanska znanost v Evropskem raziskovalnem prostoru (European Research Area - ERA) Leta 2001 je Evropska komisija objavila akcijski nacrt Science and Society (Eu­ropean Commission, 2002), ki se je osredotocil na spodbujanje znanstvene in izobraževalne kulture v Evropi, približevanje znanstvene politike državljanom in postavljanje odgovorne znanosti v središce oblikovanja politik. Pozneje, leta 2008, se je v okviru sedmega okvirnega programa Evropske unije (FP7) zacel program Science in Society (SiS),1 1 https://cordis.europa.eu/programme/id/FP7-SIS ki je imel za cilj premostiti vrzel med strokov­njaki na podrocju znanosti in tistimi, ki nimajo formalne znanstvene izobrazbe, ter spodbujati zanimanje za znanstveno kulturo v širši javnosti. Nekatere pobu­de so zato namenjene spodbujanju radovednosti mladih za znanost in krepitvi naravoslovnega izobraževanja na vseh ravneh. Projekt Socientize (2012–2014), ki ga podpira Evropska komisija in koordinira Univerza v Zaragozi, skupaj z drugimi institucijami iz Španije, Portugalske, Av­strije in Brazilije, je pomembno prispeval k promociji in vrednotenju raziskav obcanske znanosti. Cilj projekta je bil uskladiti razlicne deležnike v obcanski znanosti, da bi vzpostavili temelje za novo paradigmo odprte znanosti, kar je pomembno vplivalo na razvoj obcanske znanosti v Evropi. Projekt je izdal zele­no in belo knjigo o obcanski znanosti v Evropi z uporabo odprtega, iterativnega in vkljucujocega pristopa. Zelena knjiga (European Commission, 2014) je pred­stavila analizo projektov obcanske znanosti, osvetlila programe in pobude ter poudarila pomen vkljucevanja raziskovalcev zunaj akademske sfere. Bela knjiga (European Commission, 2015) pa je predlagala dejavnosti in ukrepe za naslav­ljanje izzivov na sticišcu znanosti, družbe in politike, pri cemer je predlagala strategije za oblikovalce politik, financerje in izvajalce obcanske znanosti (Rich­ter idr., 2018). Evropska unija je prevzela kljucno vlogo pri spodbujanju obcanske znanosti s ciljnim financiranjem raziskav in razvoja projektov, kar je prispevalo h krepitvi in širitvi obcanske znanosti po državah Evropske unije in širše. Tako je omogo­cila vzpostavitev in krepitev dejavnosti, ki so povezale obcanske raziskovalce ter spodbudile medsebojno sodelovanje in izmenjavo dobrih praks. Evropska zveza za obcansko znanost (European Citizen Science Association - ECSA) deluje kot krovna organizacija, ki združuje deležnike v obcanski znanosti in podpira skupnost z zagotavljanjem platforme za diseminacijo dobrih praks, izvajanjem promocijskih dejavnosti in vzpostavljanjem povezav z drugimi med­narodnimi mrežami. Evropska zveza za obcansko znanost je bila leta 2012 uradno registrirana kot združenje v skladu z nemško zakonodajo, s sedmimi clani in s sedežem v Nara­voslovnem muzeju (Museum für Naturkunde) v Berlinu, ki je še vedno njen gosti­telj. Združenje je hitro raslo ter vkljucevalo posameznike in institucije; leta 2019 je imelo 84 clanov in deset zaposlenih, poleg tega pa še uradnike in študente s krajšim delovnim casom. Tak pravni status Evropski zvezi za obcansko znanost omogoca kandidiranje za sredstva na evropski ravni in ji zagotavlja legitimen glas v zagovarjanju obcanske znanosti v politicnih krogih. Zveza daje velik pomen izboljševanju kakovosti projektov obcanske znanosti in je v ta namen pripravila deset nacel, ki opisujejo, kdaj lahko projekt velja za projekt obcanske znanosti (European Citizen Science Association, 2015). V letu 2022 je pripravila bolj natancne kriterije za ocenjevanje tega, ali so projekti obcanske znanosti lahko del spletnih platform obcanske znanosti (Haklay, 2020). Leta 2016 se je zacel izvajati program »Science with and for Society« (SwafS). To je program Obzorja 2020, katerega namen je zgraditi ucinkovito sodelovanje med znanostjo in družbo, zaposliti nove talente za znanost ter združiti znanstveno odlicnost z družbeno zavestjo in odgovornostjo. Odgovorne raziskave in ino­vacije (RRI) so temelj programa SwafS, ki vsem družbenim akterjem omogoca sodelovanje med celotnim raziskovalnim in inovacijskim procesom, da bolje uskladijo tako proces kot njegove rezultate z vrednotami, potrebami in prica­kovanji družbe. Projekt Doing It Together Science (DITOs; 2016–2019) predstavlja eno izmed kljuc­nih iniciativ za strukturiranje obcanske znanosti na vseevropski ravni. Namen projekta je bil organizacija javnih dogodkov, ki so se osredotocali na obcansko znanost znotraj znanstvenih podrocij biologije ter okolja in trajnostnega razvo­ja. Evropska zveza za obcansko znanost je v tem projektu odgovarjala za poli­ticno udejstvovanje, vkljucujoc interakcijo z odlocevalci na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Delo zveze je bilo usmerjeno v krepitev obcanske znanosti v razlicnih dimenzijah. Projekt je zvezi omogocil financiranje osebja in dogodkov, kar je prispevalo k izboljšanju struktur in postopkov za upravljanje skupnosti. Ta pristop je temeljil na sodelovanju z obcanskimi raziskovalci in znanostjo po nacelu »naredi sam«. Evropska zveza za obcansko znanost je prek projekta Doing It Together Science še dodatno krepila nastajajoce nacionalne pobude. Dogodki in okrogle mize so bili organizirani z namenom priprave smernic za podporo obcanske znanosti na razlicnih upravljavskih ravneh. Zveza je v okviru projekta zagovarjala vkljuce­vanje konceptov odgovornega raziskovanja in inovacij (RRI) ter odprte znanosti. Delovna skupina zveze je zbirala dobre prakse in priporocila za izboljšanje so­delovanja in raziskovanja na tem podrocju. Sodelovanje in raziskovanje v okviru Doing It Together Science sta bila zasno­vana z namenom povecanja pluralizma v obcanski znanosti ter zagotavljanja raznolikosti govorcev in perspektiv. Ta pristop je bil kljucen za vkljucevanje ob­canske znanosti v širše prestrukturiranje raziskovalnih politik Evropske unije. Projekt ostaja referencna tocka za prihodnje ocenjevanje obcanske znanosti kot relevantnega pristopa k raziskovanju in komuniciranju znanosti (Vohland idr., 2021). 3 Obcanska znanost na univerzah Poleg drugih organizacij, kot so muzeji in društva, ter posameznikov tudi uni­verze in raziskovalni inštituti pomembno prispevajo k uveljavitvi obcanske zna­nosti. Kot pravita Wyler in Haklay (2018), univerze igrajo kljucno vlogo v okviru dejavnosti obcanske znanosti, saj vkljucevanje splošne javnosti na to podrocje prispeva k razširitvi in krepitvi njihove raziskovalne dejavnosti, kar krepi njihov družbeni položaj in povecuje zaupanje v raziskovalni sektor. Z zagotavljanjem infrastrukture, strokovnega znanja, vešcin ter eticnih in pravnih okvirov, izo­braževalnih kapacitet za sedanje in bodoce obcanske znanstvenike ter potreb­nega financiranja univerze bistveno prispevajo k razvoju in podpori obcanske znanosti. Kljub temu se univerze pri vkljucevanju v obcansko znanost soocajo z razlicnimi izzivi, ki jih je mogoce premagati s skrbnim nacrtovanjem projektov ter s podporo financerjev in oblikovalcev politik. Obcanska znanost je prepoznana kot eden izmed kljucnih stebrov odprte zna­nosti, kot to opredeljuje platforma za politiko odprte znanosti (OSPP) Evropske komisije, ki pripravlja priporocila za financerje, raziskovalce in podporne orga­nizacije. Vkljucevanje obcanske znanosti v definicijo odprte znanosti poudar­ja njeno vlogo v vkljucevanju javnosti v znanstveno in tehnološko sfero, kar je kljucno za napredek znanosti ter odpira nove možnosti za raziskovalce in organi­zacije. Obcanska znanost igra pomembno vlogo pri razvoju znanstveno pismene družbe, omogoca dostop do znanosti ljudem brez formalne znanstvene izobraz­be in spodbuja predlaganje relevantnih raziskovalnih tem. Projekti, ki vklju­cujejo javnost že v zgodnjih fazah in obvešcajo o znanstvenem napredku, ne samo krepijo znanstvena prizadevanja z zbiranjem podatkov in ozavešcanjem, ampak tudi zadovoljujejo družbene potrebe s kreiranjem znanstvenih dokazov za podporo javnim odlocitvam. Obcanska znanost tako prispeva k izobraževa­nju in povecanju znanstvene pismenosti ter razvija mrežo med strokovnjaki in amaterji, kar lahko pospeši znanstvena odkritja (Ignat in Ayris, 2020). 4 Zacetki organiziranja obcanske znanosti v Sloveniji Vkljucevanje širše javnosti v znanstvena raziskovanja je v Sloveniji prisotno že dolgo casa. Dr. Marija Makarovic je bila ena prvih raziskovalk, ki je uporabljala nacela obcanske znanosti, in sicer v okviru Slovenskega etnografskega muzeja – zbirala in dokumentirala je predmetno, pisno, slikovno in ustno gradivo ter ga strokovno obdelovala skozi muzejske razstave (Makarovic in Modrej, 2013). Pomemben raziskovalec podrocja obcanske znanosti je dr. Zdravko Mlinar. Pri knjigi Izzivi obcanskega raziskovanja: Izkušnje in pricakovanja iz Žirov in od dru­god (Mlinar, 2022) so bili v raziskovalno delo vkljuceni Žirovci in Nežirovci,2 2 Kot je zapisal dr. Mlinar. profesionalci in laiki, temu pa so se posvetili prostovoljno. Gre za kolektivno delo in vsebuje neprofesionalno raziskovanje obcanov razlicnih starosti (od otrok do upokojencev), razlicnih stopenj in vrst izobrazbe (od osnovne šole do akademije znanosti), interesov in poklicev. Pomembno je bilo, da se vkljuci kar najvecje število ljudi, ki so znanstvenikom v pomoc. Termin citizen science se je v slovenšcino prevajal zelo razlicno, od participa­tivne, ljubiteljske do skupnostne znanosti. Pogosto se uporablja brez prevoda ali pa se uporabi izraz v obeh jezikih. Evropska zveza za obcansko znanost je aprila 2015 objavila deset nacel »participativne« znanosti (European Citizen Science Association, 2015), kot jih je prevedel Zavod Kersnikova. Terminološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je leta 2017 v svo­ji Terminološki svetovalnici citizen science prevedla kot »ljubiteljska znanost« (Ljubiteljska znanost, 2017). Pri tem so citirali porocilo projekta (Štebe, 2012), kjer je bil uporabljen izraz »ljudska oz. državljanska znanost«. Primož Presetnik (2019) je uporabil izraz »ljudska znanost«. Mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK), pa je uporabljal izraz »skupnostna znanost« (Pušnik, 2021). V svojem clanku »Kaj nam prinašata koncept in gibanje obcanska znanost/Citi­zen Science? Uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja« je dr. Mlinar (2021, str. 35) izpeljal sledeci zakljucek: Po pregledu vseh kandidatov smo sklenili, da je vsebinsko najustreznejši izraz v slovenšcini obcanska znanost (in pripadajoce ji obcansko raziskova­nje), ki hkrati vkljucuje mnoštvo elementov drugih terminov in še posebej upošteva tako individualno kot kolektivno raven obravnavanja raziskovalne dejavnosti. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika književna raba besede obcan pomeni pripadnika cloveške skupnosti in tako dalec presega zameji­tev na upravno-politicno razumevanje obcine. Prav takšno širše oznacevanje tudi v Sloveniji odpira pota uveljavljanja novih prizadevanj in gibanja. 5 Aktivnosti Centralne tehniške knjižnice v povezavi z obcansko znanostjo Centralna tehniška knjižnica je leta 2017 v skupni organizaciji z Narodno in uni­verzitetno knjižnico, Univerzitetno knjižnico v Mariboru, Univerzo na Primor­skem, Scientific Knowledge Services, založno University College London (UCL Press) in Zvezo evropskih raziskovalnih knjižnic (Ligue des Bibliothčques Eu­ropéennes de Recherche – LIBER) izvedla strokovno srecanje »Focus on Open Science«, ki je vkljucevalo tematiko Odprta znanost za vsakogar (t. i. Citizen Science).3 3 https://knowledge.services/events/2017-ljubljana/ Prvo aktivno sodelovanje Centralne tehniške knjižnice v projektu ob­canske znanosti je izhajalo iz priprave seznama organizacij, s katerimi bi lahko sodelovala pri projektih obcanske znanosti, ki so ga v knjižnici zaceli pripravljati v letu 2020. Namen tega pristopa je bil vzpodbuditi povezovanje in vkljuceva­nje razlicnih skupin uporabnikov Centralne tehniške knjižnice, kot so študenti, dijaki in upokojenci, v znanstveno in raziskovalno delo, tudi z uporabo ustvar­jalnega prostora, t. i. Ustvarjalnice. V procesu vzpostavljanja partnerstev je Centralna tehniška knjižnica prišla v stik z odgovornimi za projekt »covid.si«.4 4 covid.si Knjižnica je po srecanju s sodelujocimi, kjer so razpravljali o tem, kaj najbolj nujno potrebujejo in kaj jim lahko knjižnica omogoci, ponudila pomoc pri vzpostavitvi spletne strani in promociji projekta. Tako je v marcu 2020 postavila prvo spletno stran projekta.5 5 https://koronavirus.ctk.uni-lj.si/skupnostna-znanost/ Spletno mesto so prevedli v anglešcino. Projekt je bil kmalu objavljen tudi na Radioteleviziji Slo­venija, kjer je dosegel velik odziv. Centralna tehniška knjižnica je prispevala racunalniške kapacitete za distribuirano racunanje ter svoje tridimenzionalne tiskalnike za izdelavo »wuhobrana« (traku za lažje nošenje zašcitnih mask). Sodelovanje se je nadaljevalo, ko je Centralna tehniška knjižnica prejela pova­bilo za predstavitev svojih dejavnosti na spletnem seminarju Združenja za ob­cansko znanost (Citizen Science Association (CSA)) z naslovom »Citizen Science and Serious Games Tackle Covid-19«. Predstavitev je v aprilu 2020 izvedel vodja projekta dr. Crtomir Podlipnik (2020) Projekt se nadaljuje kot SiDock@home,6 6 https://www.sidock.si/sidock/ mednarodni projekt prostovoljnega racunalništva, katerega cilj je odkrivanje zdravil. V letu 2020 so v Centralni tehniški knjižnici zaceli aktivno promocijo obcanske znanosti z organizacijo vrste dogodkov. V maju 2020 je knjižnica organizirala spletno srecanje z uporabniki za promocijo obcanske znanosti, ki jo je takrat imenovala še »skupnostna znanost«. Novembra 2020 je knjižnica v okviru serije »Focus on Open Science« organizirala strokovno srecanje »Skupnostna znanost: most med raziskovalci in širšo skupnostjo«.7 7 http://odprta-knjiznica.si/pogled-na-odprto-znanost/ Na to temo so pripravili tudi pod­kast (Podcast A-Ž, b. d.) Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (2023), ki jo je Državni zbor sprejel v marcu 2022, v sklopu Odprte znanosti vkljucuje Ukrep 6.2.5: Spodbujanje razvoja obcanske znanosti in vkljucevanje javnosti v znanstvenoraziskovalno dejavnost. Na podlagi te resolucije je Vlada Republike Slovenije zacela pripravljati Akcijski nacrt za odprto znanost (Akcij­ski …, 2023), v katerem je bolj podrobno razdelila nacrtovanje razvoja obcanske znanosti v Sloveniji. Akcijski nacrt, ki je bil sprejet konec maja 2023, je pripravlja­la delovna skupina Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za podrocje odprte znanosti. Ministrstvo je pri pripravi nacrta sodelovalo s Centralno teh­niško knjižnico, ki je že v preteklosti raziskovala podrocje obcanskega razisko­vanja in ga promovirala v obliki predstavitev v sklopu Odprte akademije, serije izobraževalnih video vsebin. Akcijski nacrt predvideva naslednje aktivnosti, povezane z obcansko znanostjo: – vzpostavitev in delovanje nacionalnega observatorija obcanske znanosti; – povezovanje nacionalnega observatorija z drugimi sorodnimi evropskimi in mednarodnimi observatoriji obcanske znanosti (citizen observatory – CO); – vkljucevanje nacionalnega observatorija v evropske projekte in sodelovanje v njih ali zagotavljanje podpore za sodelovanje drugih akterjev obcanske zna­nosti v evropskih projektih (npr. Obzorje Evropa); – vzpostavitev in delovanje mreže obcanske znanosti v Sloveniji – citizensci­ence.si; – popis obstojecih projektov, iniciativ, praks in raziskovalne infrastrukture (RI) na podrocju obcanske znanosti v Republiki Sloveniji; – promocija obcanske znanosti v znanstvenoraziskovalni skupnosti (med jav­nimi raziskovalnimi organizacijami (JRO), zlasti med doktorskimi kandidati in v širši družbi); – oblikovanje, objava in diseminacija smernic oz. uporabniškega prirocnika obcanske znanosti ter izvedba usposabljanj za izvajalce na terenu; – zasnova in organizacija letnega dogodka obcanske znanosti, ki povezuje na­cionalne akterje, omogoca prenos dobrih praks iz drugih držav ter krepi so­delovanje nacionalne mreže z drugimi akterji v Evropi in svetu. Nosilec teh aktivnosti je postala Centralna tehniška knjižnica in za njihovo iz­vedbo prejela financna sredstva. Vecina naštetih aktivnosti že poteka, nekaj jih je že koncanih. Šesto mednarodno enodnevno strokovno posvetovanje »Knjižnica, srce me­sta: obcanska znanost«8 8 https://www.mklj.si/novice/posvetovanje-knjiznica-srce-mesta-2023-obcanska-znanost/ je leta 2023 organizirala Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s Centralno tehniško knjižnico. Omeniti moramo, da so predstav­niki knjižnice sodelovali s svojimi prispevki na posvetu »Izzivi obcanskega raziskovanja«,9 9 https://www.sazu.si/events/6411d10fbbc1956960a75580 ki ga je organiziral Svet za razvoj pri SAZU, ter na strokovnem posvetu »Položaj obcanske znanosti in umestitev v okvir financiranja znanstve­noraziskovalne dejavnosti«,10 10 https://www.aris-rs.si/sl/obvestila/23/strokovni-posvet-obcanska-znanost.asp ki ga je organizirala Javna agencija za znanstve­noraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). 5.1 Centralna tehniška knjižnica kot clanica mednarodnih organizacij, povezanih z obcansko znanostjo Centralna tehniška knjižnica je že vrsto let clanica Zveze evropskih raziskoval­nih knjižnic (Ligue des Bibliothčques Européennes de Recherche – LIBER). Po konferenci v Dublinu leta 2019 se je oblikovala delovna skupina LIBER za obcan­sko znanost,11 11 https://libereurope.eu/working-group/liber-citizen-science-working-group/ v kateri je že od zacetka sodeloval predstavnik Centralne tehniške knjižnice. Zveza evropskih raziskovalnih knjižnic je z ustanovitvijo delovne skupine pre­vzela vodilno vlogo pri oblikovanju podpornih storitev za obcansko znanost na ravni visokošolskih knjižnic. Delovna skupina je zacela pripravljati prirocnik za vodenje obcanske znanosti v knjižnicah. Prvi del prirocnika (LIBER Citizen Science Working Group, 2021) vsebuje informacije o nacrtovanju projektov in ko­munikaciji z vsemi deležniki ter priporocila o ravnanju z raziskovalnimi podatki. Drugi del (LIBER Citizen Science Working Group, 2023) pa opisuje nove nacine uporabe obstojecih orodij in infrastruktur, predvsem institucionalnih repozito­rijev, bodisi za publikacije ali za podatke. Prikazuje, kako se lahko upravljanje raziskovalnih podatkov in dobra praksa ustvarjanja metapodatkov povežeta s projekti obcanske znanosti. Centralna tehniška knjižnica se je v letu 2020 pridružila tudi Evropski zvezi za obcansko znanost. Zaposleni v knjižnici so se zaradi pandemije covida-19 kon­ference zveze leta 2020 v Trstu udeležili na daljavo. Predstavnik knjižnice pa je od takrat clan delovne skupine za mreže, kjer se raziskuje vzpostavljanje naci­onalnih mrež po Evropi. 6 Portal citizenscience.si Platforme za obcansko znanost imajo potencial, da delujejo kot katalizatorji za razvoj obcanske znanosti v posameznih državah. Z združevanjem raznolikih in razpršenih iniciativ lahko te platforme ustvarijo sinergije in spodbudijo širšo skupnost k zagonu lastnih projektov obcanske znanosti. Razvoj in implementa­cija platform za obcansko znanost sta kljucna za spodbujanje sodelovanja med razlicnimi deležniki in za širjenje obcanske znanosti kot pristopa k raziskovanju. Njihova vloga pri povezovanju obstojecih iniciativ in pri navdihovanju novih projektov lahko znatno prispeva k rasti in raznolikosti praks obcanske znanosti. Nadaljnji razvoj teh platform je kljucen za utrditev njihove vloge v podpori in širjenju obcanske znanosti (Liu, 2021). V evropskem kontekstu se v zadnjih letih uveljavlja trend ustanavljanja nacio­nalnih platform za obcansko znanost. Te platforme, ki jih pogosto vzpostavlja­jo ali gostijo nacionalne mreže za obcansko znanost, imajo cilj spodbujati in razširjati prakse znotraj posameznih držav. Predstavljajo konglomerat razlicnih projektov in aktivnosti, pri cemer se osredotocajo na komunikacijo s široko sku­pino zainteresiranih strani, vkljucno z vsemi prebivalci, splošno javnostjo, vodji projektov obcanske znanosti, institucijami, mediji in politicnimi odlocevalci. Te platforme delujejo kot sredstvo za predstavitev projektov ter ponujajo splošne in­formacije, orodja in smernice, ki so kljucni za uspešno izvajanje in razumevanje obcanske znanosti (Vohland idr., 2021). Z narašcajocim zanimanjem za obcansko znanost se je povecevala potreba po ustrezni infrastrukturi, ki bi omogocala podporo njenim dejavnostim. V ta na­men je bilo razvitih vec digitalnih infrastruktur, ki olajšujejo interakcijo med obcani in znanstveniki. Objavljeni so bili številni viri, smernice in prirocniki, ki obravnavajo upravljanje podatkov in metapodatkov, vzpostavljanje standardov, zagotavljanje kakovosti podatkov ter eticno ravnanje s podatki. Ta razvoj kaže na vse vecje zahteve, ki jih postavlja infrastruktura obcanske znanosti, pri cemer igrajo kljucno vlogo platforme za obcansko znanost (Liu, 2021). Slika 1: Zaslonska slika portala (Vir: https://citizenscience.si, 2023) Centralna tehniška knjižnica je konec leta 2022 zacela s pripravami na vzposta­vitev nacionalnega portala obcanske znanosti. V ta namen je zaposlila novega sodelavca, ki se ukvarja s podrocjem obcanske znanosti, po potrebi pa mu po­maga še ekipa drugih sodelavcev. Oblikovanje in vzpostavitev portala je izvedla brez zunanjih sodelavcev. Vsebine portala je dolocila na podlagi primerov dobrih praks iz tujine, predvsem avstrijske platforme Österreich forscht.12 12 https://www.citizen-science.at/ Ker je bil terminološki problem sloven­skega prevoda izraza Citizen science razrešen šele pred kratkim (Mlinar, 2021), se je knjižnica odlocila, da bo za spletni naslov portala uporabljala angleški izraz, ki je v mednarodnem okolju bolj prisoten kot lokalni prevodi (poleg prej omenjenega avstrijskega tudi nemški13 13 https://www.citizen-science-germany.de , švicarski14 14 https://www.citizenscience.uzh.ch in ceški15 15 https://www.citizenscience.cz portal uporabljajo angleški izraz). Knjižnica je nacrtovala portal kot spletno orodje za spodbujanje obcanskih raziskav, za promocijo razlicnih praks, za prikaz dostopne infrastrukture, za obvešcanje javnosti ter kot knjižnico pomembnih dokumentov in orodij. Pri obli­kovanju portala so se osredotocili na ciljne skupine. Primarna ciljna skupina je splošna javnost (od otrok do starejših obcanov), pomemben segment pa so tudi raziskovalci ter vsi, ki aktivno izvajajo projekte obcanske znanosti. 6.1 Pregled vsebine Na portalu citizenscience.si je dostopnih veliko osnovnih informacij o obcanski znanosti, kar vkljucuje kratko predstavitev zgodovine, razlago termina obcanska znanost, deset nacel obcanske znanosti Evropske zveze za obcansko znanost, politike v evropskem raziskovalnem prostoru in svetu, povezave na sorodne por­tale, razpise ter kratke informacije o tem, kako zaceti projekt obcanske znanosti. Pomemben vidik portala je promocija obcanske znanosti v obliki aktualnih no­vic na zacetni strani. Objavljene novice so namenjene splošni javnosti. Poseb­na pozornost se namenja poljudnoznanstvenim predavanjem raziskovalcev, ki predstavljajo svoja podrocja. S tem se skuša doseci izboljšanje znanstvenega opismenjevanja širše družbe. Za lažjo in hitrejšo komunikacijo s splošno jav­nostjo je Centralna tehniška knjižnica odprla racune na družabnih medijih, kot so Facebook,16 16 https://www.facebook.com/obcanskaznanost X/Twitter,17 17 https://twitter.com/obcanskaznanost LinkedIn18 18 https://www.linkedin.com/company/obcanskaznanost/ ter Mastodon19 19 https://mastodon.social/@obcanskaznanost . V decembru 2023 je bilo že vec kot 400 sledilcev po vseh omrežjih. Na družabnih omrežjih se objavljajo novice in dogodki ter ponovno objavljajo zanimive objave na temo obcanske znanosti. Vse novice se zberejo in pošljejo na e-poštni seznam, ki je bil ustvar­jen za potrebe komunikacije v Mreži obcanske znanosti. Objavljen je koledar, ki vkljucuje predstavitve razlicnih projektov in druge dogodke, povezane z ob­canskim raziskovanjem, na primer poljudnoznanstvena predavanja, namenjena širši javnosti. Del ozavešcanja javnosti pa so usposabljanja, ki jih je izvajala Cen­tralna tehniška knjižnica. Potekala so na daljavo in na lokacijah raziskovalnih organizacij, ki jih je zanimala izvedba izobraževanja za svoje zaposlene. Osrednja vsebina portala je katalog slovenskih projektov obcanske znanosti. Tu­kaj je knjižnica sprejela najširšo definicijo obcanske znanosti, saj je hotela zajeti kar najvec projektov, ki se izvajajo v Sloveniji. Zaradi poslanstva knjižnice, ki podpira izobraževalno in raziskovalno delo na Univerzi v Ljubljani in raziskoval­nih zavodih, v drugih slovenskih visokošolskih ustanovah ter samostojnih razi­skovalnih organizacijah, so bili prvi objavljeni projekti vecinoma iz teh ustanov. Prvi dodani projekt je bil »Skupnostna znanost in boj proti korona virusu«, kjer je knjižnica sodelovala že od leta 2020. Potem so se dodali projekti, ki so potekali že vec let in so bili najbolj znani v javnosti. Kmalu po objavi portala pa so druge organizacije, ki v Sloveniji delujejo na tem podrocju, zacele pošiljati predloge za vkljucitev njihovih projektov. Objavljena so navodila o tem, kako dodati projekt z naštetimi potrebnimi informacijami. Knjižnica partnerjem svetuje pri objavi projektov na evropskem portalu Evrop­ske unije-Citizen.Science20 20 https://eu-citizen.science , ki je postal osrednja tocka evropskih projektov. Pomemben del portala je razvoj kataloga odprtih raziskovalnih infrastruktur, ki zajema razlicne naprave, inštrumente, storitve in prostore, ki jih ponujajo or­ganizacije za izvajanje projektov obcanske znanosti. To so na primer razlicni merilni inštrumenti, ki si jih je možno izposoditi, laboratorij in delavnice, kjer je mogoce izvajati delo na projektu, prostori za sestanke in predstavitve, dostop do literature, programske opreme in razlicna svetovanja.21 21 https://citizenscience.si/mreza/katalog-infrastruktur/ Spodbujanje organizacij, da ponudijo svojo infrastrukturo, je potekalo na predlog Centralne tehniške knjižnice, ki je kot zgled predstavila svoje storitve, ki jih ponuja projektom ob­canske znanosti. To so: – brezplacna clanarina, – informacijski viri in svetovanje, – bibliografska podpora, – storitve Digitalnega repozitorija raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS) ter storitev v okviru tega repozitorija za pomoc raziskovalcem v zvezi z ravna­njem z raziskovalnimi podatki DiRROS Data, – ustvarjalni prostor, – knjižnica stvari, – prostor za sestanke. Tudi druge organizacije v Mreži obcanske znanosti so se po zgledu Centralne tehniške knjižnice odlocile ponujati svojo infrastrukturo za projekte obcanske znanosti. Zadnji razdelek na portalu je digitalna knjižnica, ki vsebuje razlicne spletne vire, ki lahko pomagajo pri ustvarjanju in izvajanju projektov obcanske znanosti: informacijski viri, publikacije, videoposnetki, orodja in pripomocki ter odprti izobraževalni viri. Vsaki povezavi sta dodana zaslonska slika cilja in kratek opis. 7 Mreža obcanske znanosti v Sloveniji V obdobju tranzicije od nastajanja do uveljavljanja dolocene prakse se pogosto pojavi potreba po ustanovitvi clanskih združenj, ki so namenjena kodifikaciji, obravnavanju skupnih izzivov in spodbujanju mreženja med izvajalci (Storks­dieck idr., 2016). Mreže obcanske znanosti prevzemajo vodilno vlogo pri ozave­šcanju in izobraževanju razlicnih deležnikov (akademskih raziskovalcev, obliko­valcev politik in širše javnosti) o pomenu in potencialu obcanske znanosti. S tem ustvarjajo identiteto in ugled podrocja ter dolocajo agendo za globalne razprave o njegovi vrednosti in prispevku k reševanju širših družbenih problematik. Poleg tega lahko mreže predstavljajo institucionalno hrbtenico za obcansko znanost kot akademsko disciplino, usmerjajo razvoj raziskovalnih programov in zagotav­ljajo podporo za mednarodne raziskave. Pri tem priznavajo lokalno specificne elemente, kot so kulturne razlike, razpoložljivost financiranja in strukture od­locanja, ki oblikujejo prakso na terenu. Mnogo evropskih držav ima nacionalne mreže obcanske znanosti, ki vzdržujejo spletne platforme. Takšne mreže lahko vzpodbujajo nove povezave za projekte obcanske znanosti, ker vkljucujejo projekte zelo razlicnih organizacij in tako tudi promovirajo raznolikost obcanske znanosti (Vohland idr., 2021). V okviru razvoja mrež obcanske znanosti, ki so usmerjene v angažiranje širokega spektra ciljnih skupin, se te mreže pogosto uveljavljajo kot nacionalna informacijska središca. Te platforme zagotavljajo obsežne in diferencirane informacije o obcanski znanosti, ki so prilagojene raznolikim interesom in predznanjem uporabnikov. Mreže ob­canske znanosti so zasnovane tako, da integrirajo razlicne znanstvene discipline, s cimer se usmerjajo k raznolikim ciljem. Prvi cilj je povecanje prepoznavnosti obcanske znanosti, kjer igrajo kljucno vlogo pri dvigovanju zavedanja o obcanski znanosti tako v znanstveni skupnosti kot v širši družbi. S transdisciplinarnim delom, ki presega znanost in družbo, mreže spodbujajo družbene spremembe in zagovarjanje znanstvenih odkritij ter tako ustvarjajo pomemben vpliv v družbi. S podporo mrež obcanske znanosti se odpirajo novi kanali za sodelovanje med razlicnimi deležniki in se tako vzpostavljajo nove priložnosti za sodelovanje. Mre­že kot platforme za izmenjavo znanja in vzajemno ucenje omogocajo distribucijo znanja ter spodbujajo izmenjavo dobrih praks med izvajalci in udeleženci. Tako mreže obcanske znanosti predstavljajo multidimenzionalne entitete, ki presegajo klasicne akademske strukture in ponujajo inovativne pristope k razi­skovanju in reševanju kompleksnih družbenih izzivov (Vohland idr., 2021). 7.1 Ustanovitev in delovanje Oblikovanje Mreže obcanske znanosti je bilo ena od glavnih aktivnosti Central­ne tehniške knjižnice, opisanih v Akcijskem nacrtu za odprto znanost (2023), in tako eden izmed temeljnih ciljev delovanja na tem podrocju. Knjižnica je v prvem koraku evidentirala vse deležnike obcanske znanosti. Iskanje potencialnih par­tnerjev je potekalo v štirih glavnih skupinah: civilna družba, javni sektor, izo­braževanje in zasebni sektor. Knjižnica se je tako najprej usmerila v sodelovanje s splošnimi knjižnicami, ki so zaradi dobro razvite mreže blizu lokalnemu prebi­valstvu in tako lahko postanejo most med prebivalci in raziskovalnimi projekti raziskovalnih organizacij. Na drugi strani se je knjižnica usmerila k svojim part­nerjem, najprej Univerzi v Ljubljani ter drugim visokošolskim in raziskovalnim ustanovam. Za lažje pridobivanje partnerjev je bilo pomembno poudarjati, da gre za prostovoljno sodelovanje brez financnih posledic in formalne organiza­cije. Bistveno je, da se vse morebitne odlocitve Mreže dosežejo s soglasjem vseh partnerjev, zato se je ob vsakem dodajanju novega projekta na portal citizen­science.si kontaktiralo organizacije, ki so bile odgovorne za projekt, ter se jih povabilo k sodelovanju kot partnerke v Mreži. Na zacetku je bilo sodelovanje omejeno na lažjo in hitrejšo izmenjavo novic. Za poenostavitev komuniciranja med clani Mreže je knjižnica ustvarila e-poštni seznam, za krepitev sodelovanja pa organizirala srecanje clanov mreže obcan­ske znanosti. Prvo srecanje je potekalo v prostorih knjižnice in na daljavo (po ZOOM-u) 20. julija 2023. Srecanja so se udeležili predstavniki 13 organizacij. Na predlog Mestne knjižnice Ljubljana se je soglasno dolocilo koordinatorko Mre­že. Ta Mrežo zastopa, predstavlja operativno in tesnejšo povezavo med Mrežo in Centralno tehniško knjižnico ter organizira nadaljnje delovanje Mreže. Pri tem ji Centralna tehniška knjižnica daje vso tehnicno podporo. Prvo srecanje je sovpadalo z razpisom za ambasadorko obcanske znanosti, ki je bil objavljen v okviru projekta European Citizen Science (ECS).22 22 https://eu-citizen.science/call_ambassadors/ Projekt vodi Evropska zveza za obcansko znanost v konzorciju z univerzami in drugimi ustanovami. Razpis je namenjen ustvarjanju mreže 28 ambasadorjev obcanske znanosti v Evropi. Ti bodo podpirali izgradnjo skupnosti in aktivnosti za vkljucevanje novih clanov na nacionalni in lokalni ravni ter promovirali platformo European Citizen Sci­ence.23 23 http://eu-citizen.science Na predlog Centralne tehniške knjižnice so clani Mreže soglasno podprli kandidatko, ki se je predstavila na srecanju. Mreža nima formalnih zavez, statuta in pravil delovanja, njen namen je sodelo­vanje ter širjenje informacij o projektih in delovanju. Vclanijo se lahko organiza­cije in posamezniki. Ohlapni nacin delovanja pušca veliko prostora za razlicne ideje. Delovanje Mreže temelji na delovnih skupinah.24 24 https://citizenscience.si/mreza/delovne-skupine/ Mreža je ustanovila delovno skupino za pripravo nacionalnih dogodkov. Mreža obcanske znanosti je tako s tehnicno podporo Centralne tehniške knjižnice or­ganizirala prvi nacionalni dogodek, »Odkrivaj, sodeluj, raziskuj: dan Obcanske znanosti«,25 25 https://citizenscience.si/mreza/nacionalni-dogodek/ ki se je zgodil 15. novembra 2023 kot del konference »Dan2 odprte znanost 2023«, ki je potekala v okviru Arnesove konference »Mreža znanja«. Na dogodku so sodelovali ugledni gosti iz tujine, predstavilo pa se je šest primerov dobre prakse. Za dogodek se je pripravila zloženka z osnovnimi informacijami s portala Mreže. Dogodek je bil zelo dobro obiskan, veliko je bilo ogledov na sple­tu, zelo zanimive pa so bile poglobljene razprave po koncu vsake predstavitve.26 26 https://video.arnes.si/watch/playlist/t2wpzcw25cxs/video/g69y3l36r454 Ustanovila je tudi delovno skupino za pripravo prirocnika o obcanski znanosti, ki se osredotoca na pregled in optimizacijo vsebine prirocnika, ki bo objavljen s sodelovanjem celotne Mreže. Prirocnik je namenjen vsem zainteresiranim za obcansko znanost, še posebej tistim brez preteklih izkušenj. V njem so pred­stavljeni koraki za nacrtovanje in izvedbo projektov. Oblikovale so se še druge delovne skupine: za sodelovanje knjižnic, oblikovanje strategije razvoja in pro­mocijo. Februarja 2023 je imela mreža 29 clanov. 7.2 Cilji v letu 2024 Eden od kljucnih korakov Mreže obcanske znanosti v Sloveniji je vzpostavitev in izvedba celovitega programa usposabljanja, namenjenega vsem, ki želijo so­delovati v obcanskem raziskovanju, s cimer želi okrepiti njihove raziskovalne vešcine in znanje. Predviden je tisk prirocnika za obcansko raziskovanje, ki je prakticno orodje in vodnik za udeležence v teh projektih. Nacrtovane so intenzivne promocijske dejavnosti. Te vkljucujejo razstave, ki bodo predstavljale projekte obcanskega raziskovanja, objavo posebne »pregle­dne revije« (angl. overlay journal), ki bo informirala in ozavešcala o pomenu in dosežkih obcanskega raziskovanja, izdajo novicnika, ki bo redno porocal o novostih in napredku, ter izdelavo raznovrstnega promocijskega materiala, ki bo namenjen širjenju zavedanja o obcanskem raziskovanju. Prav tako je predvidena sistematicna naslovitev kljucnih ciljnih skupin, ki so pomembne za uspeh in razširjenost obcanskega raziskovanja. Univerze bodo vkljucene prek Rektorske konference Republike Slovenije (RKRS), raziskoval­ni inštituti prek Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOSRIS), lokalne skupnosti pa prek Skupnosti obcin Slovenije. K sodelovanju bodo pozvali še druge organizacije, ki delujejo na podrocju obcanske znanosti, kot je Zveza za tehnicno kulturo Slovenije (ZOTKS). 8 Zakljucek Z ustanovitvijo Mreže obcanske znanosti v Sloveniji leta 2022 se je izkazalo, da je to podrocje, ki ima v Sloveniji bogato zgodovino in veliko aktivnosti. Za raz­cvet podrocja je bila potrebna le osrednja tocka, kjer se lahko združujejo ideje in prakse ter nacrtuje prihodnost. Portal citizenscience.si je najprej kot mesto za osnovne informacije in potem kot domaca spletna stran Mreže postal stici­šce vseh, ki si želijo napredka obcanske znanosti v Sloveniji. Mreža se je zacela širiti zelo hitro, partnerji so se z veseljem odzvali na povabila k sodelovanju. Mreža obcanske znanosti v Sloveniji je že v prvem letu delovanja dosegla ve­lik uspeh. Pridružilo se je veliko uglednih organizacij z razlicnih podrocij zna­nosti ter razlicnih velikosti in vrst. Tudi posamezniki so dobrodošli. Centralna tehniška knjižnica z edinstvenim položajem med raziskovalci na eni strani ter splošno javnostjo na drugi dovolj dobro pozna podrocje, da je lahko uspešno gradila mostove med razlicnimi deležniki. Kljub temu pa se moramo zavedati, da Mreža še ni popolna. Eden od pomembnih partnerjev so zasebna podjetja. V tujini veliko zasebnih podjetij omogoca tehnicno podporo in so specializirana za sodelovanje v obcanskih raziskavah. Še en pomemben partner pa je lokalna skupnost. Predvsem obcine imajo lahko korist od sodelovanja pri projektih ali celo organiziranja projektov obcanske znanosti, kjer obcani sodelujejo v vseh fazah, od nacrtovanja, izvajanja meritev do odlocanja. Dober primer tega je iz­biranje trase nove ceste v kraju. Podatke o tem, ali se cesta sploh potrebuje, kje so obmocja, ki jih je treba zašcititi, in kakšno onesnaženje prinaša ali zmanjšuje, lahko hitro in enostavno zberemo v okviru projekta obcanske znanosti. Primer se da razširiti na vso državo, kjer so lahko nosilci ministrstva ali organi v njihovi sestavi. Po drugi strani pa imajo profesionalni raziskovalci veliko možnosti, da s sodelovanjem lokalnih oblasti opravljajo boljše raziskave. Pri vsem gre seve­da za izboljšanje življenja vseh ljudi. Pri povezovanju z obcinami bodo igrale pomembno vlogo ravno splošne knjižnice s svojo razvejano mrežo enot, zato je bistveno še globlje sodelovanje med razlicnimi vrstami knjižnic, visokošolskimi in univerzitetnimi ter splošnimi in specialnimi. Tukaj pridejo v poštev knjižnice muzejev in knjižnice na ministrstvih. Obstaja še veliko prostora za širjenje projektov tudi v regionalna in mednarodna okolja. Centralna tehniška knjižnica s svojo vpletenostjo v mednarodne organi­zacije ponuja možnost za nadgradnjo obstojecih projektov na mednarodni nivo ter lažje prevzemanje dobrih praks iz tujine, kjer imajo že izkušnje z velikimi mednarodnimi projekti. Potrebna je pozornost na ovire pri razvoju obcanske znanosti. Namensko finan­ciranje tega podrocja sicer vsaj v evropskem raziskovalnem prostoru sploh ni vec aktualno, saj je obcanska znanost postala obicajen del mehanizmov financira­nja; vendar pa je raziskovanje, tisto, ki se zacne na pobudo obcanov in društev z minimalnimi sredstvi, vseeno koristno financirati ali pa vsaj omogociti sode­lovanje pri drugace financiranih raziskavah raziskovalnih institucij. S tem se omogocijo tudi nepricakovane raziskave. Pomemben vidik je dvigovanje znanstvene pismenosti v javnosti. S sodelova­njem javnosti v znanstvenih raziskavah in zavedanjem javnosti o možnostih so­delovanja pri raziskavah lahko obcanska znanost v današnjem casu rasti lažnih in zavajajocih informacij pripomore k boljši družbi. Navedeni viri Akcijski nacrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, ucinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenorazisko­valni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30). (2023). Vlada Republike Slovenije. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVZI/Znanost/Dokumenti/AN_VG_5.docx Ayris, P., Bernal, I., Cavalli, V., Dorch, B., Frey, J., Hallik, M., Hormia-Poutanen, K., La­bastida, I., MacColl, J., Ponsati Obiols, A., Sacchi, S., Scholze, F., Schmidt, B., Smit, A., Sofronijevic, A., Stojanovski, J., Svoboda, M., Tsakonas, G., van Otegem, M., … Horst­mann, W. (2018). LIBER Open Science Roadmap. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zeno­ do.1303002 Centralna tehniška knjižnica (b. d.) Podcast A – Ž. https://www.ctk.uni-lj.si/podcast-a­-do-z/ Citizen science skilling for library staff researchers and the public. (2021). LIBER Citizen Science Working Group. https://doi.org/10.25815/hf0m-2a57 Den Broeder, L., Devilee, J., Van Oers, H., Schuit, A. J., in Wagemakers, A. (2018). Citizen Science for public health. Health Promotion International, 33(3), 505–514. https://doi.org/10.1093/heapro/daw086 European Citizen Science Association. (2015). ECSA Ten Principles of Citizen Science. Ze­nodo. https://doi.org/10.17605/OSF.IO/XPR2N European Commission. Directorate General for Research. (2002). Science and society: Action plan. Office for Official Publications of the European Communities. European Comission. (2002). Science and Society: Action Plan. Office for Official Publica­tions of the European Communities. https://books.google.si/books?id=QFEwAAAAYAAJ European Commission. (2014). Green Paper on Citizen Science: Citizen Science for Europe Towards a better society of empowered citizens and enhanced research. https://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=4122 European Commission. (2015). White paper on citizen science for Europe. https://ec.europa.eu/futurium/en/system/files/ged/socientize_white_paper_on_citizen_scien­ ce.pdf Fraisl, D., Hager, G., Bedessem, B., Gold, M., Hsing, P.-Y., Danielsen, F., Hitchcock, C. B., Hulbert, J. M., Piera, J., Spiers, H., Thiel, M., in Haklay, M. (2022). Citizen science in envi­ronmental and ecological sciences. Nature Reviews Methods Primers, 2(1), 1–20. https://doi.org/10.1038/s43586-022-00144-4 Haklay, M., Dörler, D., Heigl, F., Manzoni, M., Hecker, S., in Vohland, K. (2021). What Is Citizen Science? The Challenges of Definition. V K. Vohland, A. Land-Zandstra, L. Cecca­roni, R. Lemmens, J. Perelló, M. Ponti, R. Samson in K. Wagenknecht (ur.), The science of citizen science (str. 13–33). Springer Nature. https://doi.org/10.1007/978-3-030-58278-4_2 Haklay, M., Motion, A., Balázs, B., Kieslinger, B., Greshake Tzovaras, B., Nold, C., Dör­ler, D., Fraisl, D., Riemenschneider, D., Heigl, F., Brounéus, F., Hager, G., Heuer, K., Wagenknecht, K., Vohland, K., Shanley, L., Deveaux, L., Ceccaroni, L., Weißpflug, M., … Wehn, U. (2020). ECSA’s Characteristics of Citizen Science. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.3758668 Ignat, T., in Ayris, P. (2020). Built to last! Embedding open science principles and prac­tice into European universities. Insights: The UKSG Journal, 33(1), 9, 1–19. https://doi.org/10.1629/uksg.501 Irwin, A. (1995). Citizen science: A study of people, expertise, and sustainable deve­lopment. Routledge. LIBER Citizen Science Working Group (2021). Citizen Science Skilling for Library Staff, Researchers, and the Public. https://cs4rl.github.io/skills/#/ LIBER Citizen Science Working Group (2023). Library Infrastructures & Citizen Science. https://cs4rl.github.io/infrastructure/ Library Infrastructures & Citizen Science. (2023). LIBER Citizen Science Working Group. https://doi.org/10.25815/tz0x-m353 Liu, H.-Y., Dörler, D., Heigl, F., in Grossberndt, S. (2021). Citizen Science Platforms. V K. Vohland, A. Land-Zandstra, L. Ceccaroni, R. Lemmens, J. Perelló, M. Ponti, R. Samson in K. Wagenknecht (ur.). The science of citizen science (str. 439–459). Springer Nature. https://doi.org/10.1007/978-3-030-58278-4_22 Ljubiteljska znanost. (2017). https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/ljubi­ teljska-znanost Makarovic, M., in Modrej, I. (2013). Crna in Crnjani: Narodopisna podoba koroškega delav­skega naselja do druge svetovne vojne. Obcina Crna na Koroškem. Mlinar, Z. (2021). Kaj nam prinašata koncept in gibanje obcanska znanost/citizen science?: Uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Casopis za kritiko znanosti, 44 [49] (282), 23–63. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13828&lang=slv Mlinar, Z. (ur.). (2022). Izzivi obcanskega raziskovanja: Izkušnje in pricakovanja iz Žirov in od drugod (Let. 28). Muzejsko društvo. https://ipegaz.si/epub/izzivi1/, https://ipegaz.si/epub/izzivi2/ Podlipnik, C. (2020). Citizen science project tto fight against SARS-COV-2 by distributed computing. https://youtu.be/OX36TJQfaIA?t=2450 Presetnik, P. (2019). V imenu ljudstva – ljudska znanost. Trdoživ 8(1), 10. Pušnik, M. (2021). Skupnostna znanost (Citizen Science) kot steber odprte in sodelovalne znanosti. Casopis za kritiko znanosti, 44 [49](282), 87–100. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13832&lang=slv Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (2023). Uradni list RS, št. 49/22. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO133 Richter, A., Dörler, D., Hecker, S., Heigl, F., Pettibone, L., Sanz, F. S., Vohland, K., in Bonn, A. (2018). Capacity building in citizen science. V S. Hecker, A. Bonn, M. Haklay, A. Bowser, Z. Makuch in J. Vogel (ur.), Citizen Science: Innovation in Open Science, Society and Policy (str. 269–283). UCL Press. https://doi.org/10.14324/111.9781787352339 Robinson, J. A. (2022). User experience evaluation of novel air quality sensing techno­logies for citizen engagement in environmental health studies: Doctoral dissertation = Ocena uporabniške izkušnje prostovoljcev v okoljsko-zdravstvenih študijah pri uporabi senzorskih tehnologij za spremljanje kakovosti zraka. [J. A. Robinson]. https://portal.ijs.si/nextcloud/s/HgxD9HDKW3pYkKw#pdfviewer Storksdieck, M., Shirk, J. L., Cappadonna, J. L., Domroese, M., Göbel, C., Haklay, M., … Vohland, K. (2016). Associations for Citizen Science: Regional Knowledge, Global Colla­boration. Citizen Science: Theory and Practice, 1(2), 10. https://doi.org/10.5334/cstp.55 Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z naceli odprte znanosti. (2023). Uradni list RS, št 59/23. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8793 Vodopivec, D. (2019). Uporaba pametnega telefona v analizni kemiji [Diplomsko delo, Fa­kulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo]. [D. Vodopivec.] https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=eng&id=113451 Vohland, K., Göbel, C., Balázs, B., Butkeviciene, E., Daskolia, M., Duží, B., Hecker, S., Manzoni, M., in Schade, S. (2021). Citizen Science in Europe. V K. Vohland, A. Land-Zan­dstra, L. Ceccaroni, R. Lemmens, J. Perelló, M. Ponti, R. Samson in K. Wagenknecht (ur.), The Science of Citizen Science (str. 35–53). Springer Nature. https://doi.org/10.1007/978-3-030-58278-4_3 Wyler, D., in Haklay, M. (2018). Integrating citizen science into university. V M. Ha­klay, S. Hecker, A. Bowser, Z. Makuch, J. Vogel, in A. Bonn (ur.), Citizen Science: In­novation in Open Science, Society and Policy (str. 168–182). UCL Press. https://doi.org/10.14324/111.9781787352339 Mitja Vovk Iskric Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Trg republike 3, 1000 Ljubljana e-pošta: mitja.vovk-iskric@ctk.uni-lj.si Kako se izogniti potvorjeni znanosti? How to avoid fake science? Bernarda Korez, Jerneja Grašic Oddano: 27. 9. 2023 — Sprejeto: 14. 6. 2024 1.04 Strokovni clanek 1.04 Professional article UDK 001.891:177.3 DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.2-3.8 Izvlecek Namen: Potvarjanje raziskovalnih podatkov in idej ni nov pojav v znanstvenem komu­niciranju, niti ni posebej vezan na odprto znanost, temvec na problematiko spletnih virov sploh. Dostop do znanstvenih publikacij je za uporabnika postal še hitrejši in cenejši. Na žalost postajajo zavajajoci založniki, vcasih pa tudi raziskovalci sami, vse bolj iznajdljivi. Sodelovanje s tovrstnimi entitetami ne vpliva le na (ne)vrednotenje publikacij, temvec ustvarja veliko širši družbeni problem. Vprašljive pa niso le ob­jave, sporna je tudi uporaba oz. zloraba takšnih zaupanja nevrednih virov. Tovrstne prakse negativno vplivajo na razvoj celotne družbe. Nestrokovnjaki se prikazujejo kot strokovnjaki in se pri utemeljevanju svojih opredelitev do aktualnih družbenih vpra­šanj sklicujejo na nepreverjene, zavajajoce znanstvene objave. V komunikaciji, tudi akademskem pisanju, smo prica vse vecjemu pomanjkanju znanja in nezmožnosti kriticnega mišljenja ter vse bolj agresivnemu utemeljevanju osebnega vidika kot edi­nega sprejemljivega. Ena od posledic je tudi vse vecje splošno nezaupanje v znanost, v skrajnih primerih celo smrti zaradi nepravilnih odlocitev posameznikov na podlagi nepreverjenih trditev in virov, ki so videti kot znanstveni. Metodologija: Identificirali smo orodja, platforme in postopke, ki nam pomagajo te prak­se prepoznati in jih vrednotiti ter ki so v pomoc raziskovalcem in avtorjem pri izboru virov in publikacij, v katerih bodo objavili svoja dognanja. Rezultati: Na Univerzi v Mariboru s to problematiko seznanjamo študente in zaposlene na predavanjih, pripravili pa smo tudi nekaj raziskovalnih vodicev, v katerih uporabni­ka skušamo ozavestiti, ga spodbuditi h kriticnemu mišljenju, istocasno pa ga seznaniti z nacini in orodji, ki so mu v pomoc pri odkrivanju zavajajocih praks. Kljucne besede: potvorjena znanost, predatorski založniki, zaupanja nevredni založni­ki, družbena odgovornost, medijska pismenost, informacijska pismenost Abstract Purpose: The falsification of research data and ideas is not a new phenomenon in scientific communication, nor is it specifically related to open science, rather to the issue of web resources in general. Access to scientific publications has become even faster, cheaper and more accessible for the user. Unfortunately, misleading publish­ers, and sometimes the researchers themselves, are becoming increasingly inventive. Cooperation with such entities affects (non)evaluation of publications and creates a broader social problem. Not only are publications questionable but the use or mis­use of such untrusted sources is also objectionable. Such practices adversely affect the development of society as a whole. Non-experts portray themselves as experts and refer to unverified, misleading scientific publications to justify their attitudes towards current social issues. In communication, including academic writing, we are witness­ing a growing lack of knowledge and inability to think critically and an increasingly aggressive justification of the personal aspect as the only acceptable approach. One consequence is also the growing general mistrust in science and, in extreme cases, even deaths due to incorrect decisions by individuals, based on unverified claims and sources that appear to be scientific. Methodology: We have identified tools, platforms, and procedures that help identify and evaluate these practices, and are helpful to researchers and authors in selecting sources and publications in which to publish their findings. Results: The University of Maribor informs students and employees about this issue at lectures, and we have also prepared some research guides in which we try to raise awareness of the user, encourage them to think critically, and at the same time intro­duce them to the ways and tools that help them detect misleading practices. Keywords: fake science, predatory publishers, misleading publishers, social responsi­bility, media literacy, information literacy 1 Uvod Razvoj znanosti sam po sebi deluje kot proces raziskovanja, eksperimentira­nja, postavljanja domnev, potrditve ali zavracanja hipotez. V tem procesu se raziskovalec seveda moti in z novimi spoznanji popravlja dognanja. Zmote v znanstvenoraziskovalnem procesu torej niso nic novega. Hipoteze nastajajo pod vplivom miselnosti in znanja tistega casa, rezultati pa se skozi cas in ob novih spoznanjih lahko izkažejo za zmotne in napacne, a lahko, ob ustrezni/pravilni interpretaciji novih spoznanj, pripeljejo do novih rezultatov. Tako so v srednjem veku kužne bolezni zdravili glede na postavitve planetov in zvezd, s pušcanjem krvi, sodobna laboratorijska oprema pa omogoca identifikacijo povzrociteljev ter razvoj primernih zdravil. V teh primerih seveda ne govorimo o potvorjeni znanosti ali o zavajanju bralca. Vse vecje pojavnosti lažnih trditev opažamo ne samo na družbenih omrežjih in v dnevnih casopisih, pac pa tudi v sodobnem akademskem založništvu. Naj na tem mestu izpostavimo misel antropologa Dana Podjeda (Cokl, 2023, str. 5), ki opisuje problematiko množicnega družbenega komuniciranja: »Ceprav pa smo starejši še bolj podatkovno nepismeni kot naši otroci. Ne vemo, komu vse pošiljamo podatke, kdo nas lahko vidi, in obcutek imamo, da na družbenem omrežju komu­niciramo samo z ozko skupino ljudi, ker smo sprogramirani tako, da naslavljamo svoje bližnje. Naša kognitivna meja je tako imenovano Dunbarjevo število, ki je 150. Toliko ljudi lahko smatramo za svojo skupnost. Na Facebooku pa lahko ima­mo 2000, 3000, celo 5000 prijateljev! Doživljamo pravo inflacijo prijateljev – in devalvacijo tega pojma, ki je vse bolj razvrednoten. […] Pogosto se zgledujem po mlajših, ker so digitalni staroselci. Ker jim telefone položimo že skoraj v zibelko, dobro poznajo prednosti in pasti novih tehnologij. Bistveno bolj kot odrasli vedo, katerih podatkov se ne sme deliti, kdaj se pokazati in kdaj ne […] Po novejših podat­kih telefon odpremo, pogledamo, kaj je novega, približno stokrat na dan. Dvakrat vec kot pred petimi leti! Ni cudno, saj so telefoni narejeni na podoben nacin kot igralni avtomati. Zato ves cas gledamo, kaj je novega na omrežjih, v novicah, do­bivamo obvestila o številu novih sporocil, ves cas mislimo, da se bo nekaj zgodilo, ves cas nekaj cakamo.« Tudi v akademski komunikaciji je produkcija objav postala tako množicna, da je nepregledna in neobvladljiva. To so seveda izkoristili nekateri posamezniki – avtorji in gostujoci uredniki, povezani z znanstvenimi revijami uglednih založb, zaupanja nevredni založniški modeli, ter družbena omrežja. V reviji Nature (Van Noorden, 2023) navajajo, da je bilo leta 2023 prepoznanih in umaknjenih vec kot 10.000 znanstvenih clankov z neeticno vsebino. Avtor trdi, da se število umikov znanstvenih clankov veca hitreje kot število objav. Po njegovih podatkih je bilo v letu 2013 umaknjenih manj kot 2.000 clankov, v letu 2023 pa že cez 10.000. Pri tem izpostavlja založbo Hindawi, kjer so na pobudo urednikov izvedli razis­kavo in odkrili 8.000 clankov z vprašljivim recenzentskim postopkom, najvec iz tematskih številk z vprašljivimi uredniškimi praksami in manipulacijami v recenzentskem postopku. Posledicno je Wiley prekinil sodelovanje z založbo Hindawi, ob tem pa navedel, da ima zaradi tega v letu 2023 med 35 in 40 milijo­ni dolarjev poslovne izgube. (Van Noorden (2023) navaja tudi starejši odmeven primer umika vec kot 8.000 prispevkov iz zbornikov založbe IEEE, objavljenih v obdobju od 2009 do 2011. Ceprav so pri IEEE po tem poostrili standarde za ob­javo prispevkov s konferenc, so v podatkovni zbirki Retraction Watch ob analizi objav po tem obdobju odkrili vec kot 60 objav, ki vsebujejo nepravilno ali lažno navajanje virov, plagiatorstvo, kar 39 pa so jih tudi umaknili iz objave. Prav tako avtor poroca o analizi umaknjenih znanstvenih objav glede na državo, iz katere prihaja vsaj eden izmed avtorjev, kjer so ugotovili, da je najvecji odstotek objav­ljenih in nato umaknjenih znanstvenih prispevkov, in sicer kar 30,6 %, iz Savdske Arabije, sledijo Pakistan (28,1 %), Rusija (24,9 %), Kitajska (23,5 %), Egipt (18,8 %), Malezija (17,2 %), Iran (16,7 %) in Indija (15,2 %). Avtor trdi, da so odkrite sporne objave le vrh ledene gore. David Bimler, poznan pod psevdoni­mom Smut Clyde, navaja: »Objave, ustvarjene v tovarnah objav, so problematicne že same po sebi, cetudi jih nihce ne bere, saj jih citirajo v kakovostnih znanstvenih objavah in ucnih gradivih« (Van Noorden, 2023, str. 481). Njihov negativni vpliv je vse vecji. Posledicno smo prica škodljivemu razvoju tako imenovane potvorjene znanosti ali psevdoznanosti, ki ne vsebuje kriticnega pogleda in le težko sprej­me izpodbijanje dokazov s strani drugih strokovnjakov (Psevdoznanost, 2023). Znanstveniki se sklicujejo na lažne, celo izmišljene raziskave in tako prikazu­jejo lažne trditve in rezultate. Velik razmah preobilja informacij, v katerih so se pogosto skrivale tudi tovrstne objave in trditve, je bilo zaznati v casu epidemije covida-19, za kar so pri Svetovni zdravstveni organizaciji v enem izmed porocil uporabili poimenovanje infodemija (angl. infodemic1 1 Izraz je prvic uporabil politicni analitik David J. Rothkopf (Simon in Camargo, 2021). ) (World Health Organizati­on, 2020). Tako je npr. zdravnik Thomas Cowan na portalu YouTube objavil video posnetek, v katerem trdi, da je virus SARS-CoV-2posledica sevanja omrežja 5G. Posnetek je v tednu dni postal svetovna uspešnica družbenih omrežij. Pojavila so se gibanja, ki so z javnimi protesti nasprotovala širjenju omrežja 5G. Cetudi je YouTube videoposnetek umaknil in so znanstveniki zavrgli to teorijo ter se je izkazalo, da avtor ne more vec opravljati zdravniške dejavnosti, ker je leta 2020 predal zdravniško licenco za opravljanje dela in ga je zdravniška zbornica že pred tem, leta 2017, obsodila na petletno pogojno kazen zaradi neeticne rabe zdravil na pacientih, ga nekriticni in informacijsko pomanjkljivo pismeni upo­rabniki na družbenih omrežjih še vedno citirajo in se sklicujejo nanj (Bruns idr., 2020; Feder Ostrov, 2021). Podoben primer je tudi trditev, da pitje alkohola ali belila unici virus SARS-CoV-2. O tem je spregovoril celo takratni predsednik ZDA Donald Trump (Coronavirus: Outcry after Trump suggests injecting disinfectant as treatment, 2020). Belgijski center za zastrupitve je po takšnih objavah zaznal velik porast zastrupitev z belilom, obravnavanih je bilo namrec kar 15 % vec pacientov z znaki zastrupitev z belilom (Evropska komisija, n. d.). Zaradi množicnosti objav znanstvenikom ne uspe identificirati, preveriti in po­trditi ali zavrniti tez in rezultatov vseh lažnih raziskav oz. raziskav nasploh, zato je lažne raziskovalne podatke in zakljucke tudi v javnosti vse težje prepoznati in zaznati. Vse vec tovrstnih objav pa žal najdemo tudi v vplivnih znanstvenih revijah s faktorjem vpliva Journal Citation Report (JCR) in Source Normalised Impact per Paper (SNIP), saj je produkcija objav tako velika, da tudi recenzenti in uredniki ne zmorejo vec kakovostno opravljati svojega dela. Z vse pogostej­šim pojavom neresnicnih trditev in zavajanja se v družbi izgublja zaupanje v verodostojnost znanosti. Po drugi strani pa se znanost zlorablja za lastne cilje, ki so prav tako lahko škodljivi. Pojavljajo se nova gibanja oz. filozofije in ide­je, ki so lahko izjemno škodljive za pozitiven razvoj družbe in posameznika. Trditev, da je Zemlja plošcata, ceprav znanstveno dokazano napacna, je lah­ko primer svetovnega nazora, ki zavraca uveljavljena dejstva in znanstvene dokaze v korist izmišljene resnicnosti, kar lahko privede do širjenja napacnih prepricanj in izgube zaupanja v znanost. Cilj komuniciranja ni vec napredek ali razvoj družbe, temvec pripadnost neki skupnosti, spodkopavanje legitimnosti razlicnih institucij (Davis in Beck, 2023) in uveljavitev lastnega mnenja, lastne veljave, lastnega položaja, ne glede na ceno, ki jo pri tem placa posameznik ali družba v celoti. Nekateri pripisujejo nepoštene založniške prakse izkljucno novi paradigmi znan­stvenoraziskovalne komunikacije, to je odprti znanosti, kar pa seveda ne drži. Odprto dostopne znanstvene revije (kjer avtor za objavo placa stroške obdelave clanka – angl. article processing charge (APC)) morajo namrec slediti enakim strogim recenzentskim postopkom urejanja kot vse druge preverjene znanstve­ne narocniške revije. Zaupanja nevredni založniki za svoj dobicek izkorišcajo poslovni model odprtega dostopa, in lahko trdimo, da gre za nepoštene prakse elektronskega založništva in spletnega komuniciranja nasploh. Ceprav v nekaterih okoljih prevladuje mnenje, da gre pri zaupanja nevrednih praksah za prakso odprtega dostopa, pa sami vidimo prav v odprti znanosti priložnost in vec možnosti za odkrivanje nepoštenih praks. Z razvojem odprte znanosti so se namrec razvila tudi orodja, baze, repozitoriji, ki omogocajo boljšo preglednost in dostopnost, s katerimi se lažje borimo proti nepoštenim založni­kom. Tukaj naj omenimo npr. Directory of open access journals (DOAJ), Directory of open access books (DOAB), Sherpa Romeo. V Univerzitetni knjižnici Maribor in na Univerzi v Mariboru skušamo našim štu­dentom, raziskovalcem in drugim uporabnikom približati to problematiko in jim predstaviti orodja, s katerimi se lažje soocajo z njo, ce med študijem, razi­skovanjem ali predavanji naletijo na nezaupanja vreden primer. Tako je skupina dr. Milana Ojsterška s Fakultete za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko Univerze v Mariboru razvila Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru – DKUM, ki je institucionalni repozitorij Univerze v Mariboru in redno nadgrajuje njene funk­cionalnosti, pri cemer sodeluje tudi Univerzitetna knjižnica Maribor. V zadnjih letih so bile implementirane funkcionalnosti, ki omogocajo oddajo projektnih in raziskovalnih podatkov ter podatkov, ki so vezani na odprto znanost, kot sta licenca in višina placila objave v odprtem dostopu. Prav tako je mogoce te po­datke v DKUM prenašati iz sistema dCobiss, kar tehnicno omogoca sistematicno spremljanje podatkov odprto dostopnih publikacij. Ce bo vpisovanje podatkov o odprto dostopnih publikacijah (strošek objave, financer, podatki o projektu, placnik) postalo obvezno, bomo s temi funkcijami institucionalnega repozitorija Univerze v Mariboru DKUM zagotovili natancen pregled na podrocju objavljanja in financiranja v odprti znanosti. 2 Pojavne oblike zaupanja nevrednih objav V današnjem akademskem okolju na razlicnih ravneh znanstvene komunikacije opažamo razne oblike zaupanja nevrednih praks, ki jih lahko delno poenotimo z že identificiranimi tipi zaupanja nevrednih založniških praks. Te niso omejene na dolocene države oz. institucije, temvec jih najdemo povsod po svetu. Na tovr­stne objave namrec naletimo v posameznih revijah, monografijah, zbornikih s konferenc in seveda na družbenih omrežjih. Pri tem uporabljajo lažna citiranja, ki bi jih lahko primerjali z lažnimi metrikami za ocenjevanje vpliva posameznih naslovov serijskih publikacij. Lahko trdimo, da gre v vecini primerov za namer­no zavajanje bralca. Glede na njihov namen in družbeni vpliv smo jih sami razvrstili na grabežljive, prirejene oz. ugrabljene in kupljene ter izmišljene objave. V skupino grabežljivih objav smo umestili tiste, ki so objavljene s primarnim ci­ljem doseganja trženjskih rezultatov, ki so prirejeni narocniku ali potrebam trga. Financirane so s sredstvi ponudnikov, ki na osnovi teh objav tržijo svoje storitve ali izdelke. V zadnjem casu so te med drugim vkljucevale objave o domnevnih zdravilih za zdravljenje virusa SARS-CoV-2, o alternativnih nacinih zdravljenja rakavih obolenj ipd. Takšne objave imajo navidezno znanstveno podlago in mor­da je to tudi eden od razlogov, da na družbenih omrežjih naletijo na velik odmev. Posledice takšnih objav so nekateri placali celo s svojim življenjem (Karimi in Gambrell, 2020; Ramakrishnan, 2024). V skupino plagiatorskih oz. ugrabljenih in kupljenih objav smo umestili obja­ve, ki se sklicujejo na potrjene znanstvene dosežke, ki pa jih le malce priredijo in objavijo kot svoje avtorske ter ne priznavajo izvirnega avtorstva. Zaradi pre­verjanja podobnosti vsebin že preverjene podatke malenkost priredijo, seveda ne izvedejo ponovne analize in kontrole, ter objavijo fiktivne rezultate, ki po vsej verjetnosti niso tocni. Avtorji se za nakup avtorstva prispevkov dogovarjajo prek aplikacij in družbenih omrežij (Latina Noticias, 2023), pri cemer obstajata dve poti: nakup avtorstva in objave clanka (Latina Noticias, 2023) ter nakup objave prispevka v znanstveni reviji, ki je indeksirana v priznanih in uglednih zbirkah, kot sta Scopus in Web of Science (Research Paper and Methodology, 2016; Scopus Q2 Indexed Journal, 2022). Obicajno tovrstne objave nastanejo iz potrebe znan­stvenika, da izpolni pogoje vrednotenja njegovega znanstvenoraziskovalnega dela za potrebe pridobivanja sredstev, nazivov, odmevnosti. Ce je nekoc veljalo, da raziskovalec za posamezno raziskavo objavi en prispevek, pa vse pogosteje raziskovalci objavo za posamezno raziskavo razbijejo na vec delov, v katerih se posvetijo razlagi posamezne metodologije ali posameznega sklopa raziskoval­nih podatkov in tako kopicijo število objav. Posledicno lahko pride do posplo­ševanja znanstvenih dognanj, saj celotna raziskava ni predstavljena metodicno in celovito. Dalec najmnožicnejše pa so namišljene objave, ki se sklicujejo na vire, ki prav tako ne obstajajo, ali pa virov sploh ne navajajo. Prav te imajo na družbenih omrežjih najvecji odmev ter velik vpliv na množicno sprejemanje neresnic brez kriticnega razmisleka in vrednotenja trditev (European Commission, 2020). V tej skupini lahko najdemo tudi objave z nenamernim zavajanjem, ki so posledica neznanja avtorja, ki pa je kljub temu nekriticno preprican o svojih rezultatih. V to skupino objav lahko štejemo tudi objave raziskovalcev, ki so s svojimi nami­šljenimi prispevki želeli razkriti nizke standarde nekaterih založnikov. Najdemo npr. objavo o nacinu motivacije dijakov k sodelovanju pri pouku, kjer bi dijake naucili izdelati drogo metamfetamin ter tudi, kako jo tržiti (Allf idr., 2020), ali pa prispevek, da je virus SARS-CoV-2 smrtonosnejši od skirojev in da je morda rešitev uporaba hidroksiklorokina (Oodendijk idr., 2020). 2.1 Družbena odgovornost in vpliv Radi bi opozorili na splošno družbeno odgovornost in posledice tovrstnih objav. Opažamo namrec porast ne samo zaupanja nevrednih založnikov, pac pa tudi zaupanja nevrednih avtorjev in raziskovalcev. Problematicno ni samo objav­ljanje v takšnih publikacijah, temvec tudi navajanje takšnih prispevkov. Tako Abalkina s sodelavci (2022) ugotavlja, da sta bila v letu 2021 v uveljavljenih re­vijah v povprecju dnevno objavljena dva clanka, ki sta vsebovala reference iz ugrabljenih zaupanja nevrednih znanstvenih revij. Na svojem vzorcu so odkrili 67 založb, ki so te clanke sprejele, med njimi tudi najvecje ugledne založbe, kot so Elsevier, Springer Nature, Hindawi, Wiley, Francis & Taylor. Avtorji sami pri­znavajo, da bi lahko bila problematika še širša, saj so v raziskavi zajeli manjši vzorec publikacij (Abalkina idr., 2022). Predvidevamo, da je po eni strani za to kriv pritisk financerjev na raziskovalce po cim vecjem številu objav, po drugi strani pa je cloveška narava pac takšna, da smo naklonjeni hitrim, preprostim rešitvam težav po liniji najmanjšega na­pora. Glede na hiter razvoj umetne inteligence lahko pricakujemo, da bo tega v prihodnosti še vec. Sicer se akademska skupnost te pasti zaveda in v pripravi je kar nekaj priporocil glede rabe umetne inteligence pri pisanju znanstvenih objav. Naj na tem mestu omenimo iniciativo CANGARU, ki je nastala na podlagi sodelovanja raziskovalcev in založnikov, vkljucno z založniki Elsevier, Springer Nature, in Wiley, revijami eLife, Cell in The BMJ ter organizacijo COPE. Posamez­ni založniki, npr. Science in Nature, so že objavili politiko rabe umetne inteli­gence, ki zahteva navajanje uporabe umetne inteligence (nacin, obseg) (Else, 2024). Prav tako je Retraction Watch že objavil Papers and peer reviews with evi­dence of ChatGPT writing, seznam objav, ki so nastale s pomocjo rabe umetne inteligence. Ker zaupanja nevredne založniške prakse omogocajo hitro objavo, brez pretiranega recenzentskega postopka, seveda to nekateri avtorji izkoristijo ter objavljajo nepreverjene raziskave in trditve. Spet drugi položaj izkoristijo za objavo nepreverjenih, morda celo sovražnih ali drugace za družbo škodljivih rezultatov in trditev. Evropska unija se zaveda teh nevarnosti ter je že objavila vec razpisov in pozivov na temo informacijske pismenosti, v sklopu digitalne strategije pa pripravlja tudi predpise glede pogojev rabe umetne inteligence (Eu­ropean Parliamentary Research Service, 2023). Žal pa se še vedno premalo zavedamo, da imajo tovrstne objave širši družbeni vpliv. Ni vprašljiva samo objava, temvec je z eticnega vidika sporna tudi uporaba teh objav in virov. Takšna lažna znanost lahko v družbi predstavlja nekakšno znanstveno oporo nepreverjenim in/ali lažnim tezam, kar ima lahko hude po­sledice za posameznika in družbo (Eckert in Hornung, 2018; Onneken, 2018). Vse pogosteje smo prica nepremišljenim odlocitvam posameznikov in skupin. Na družbenih omrežjih se pojavljajo skrajne skupine, ki citirajo oziroma se sklicu­jejo na lažne ali neresnicne znanstvene trditve in objave. Žal igrajo tukaj veliko vlogo tudi javni mediji, kot so televizija, casopisi, ki povzemajo lažne rezultate in jih prikazujejo kot verodostojne. Ali pa podatke, v želji po vecji gledanosti, prikazujejo popaceno (European Commission, 2020). Govorimo o velikem zava­janju množic, ki ima lahko tudi tragicne posledice. Tako smo prica javnim izgre­dom in lincanju tistih, ki se z nami ne strinjajo, vsiljevanju lastnega mišljenja, neupravicenim diskriminacijam dolocenih skupin, pa tudi napacnim osebnim odlocitvam na osnovi teh informacij, ki lahko privedejo do hudih bolezenskih posledic ali celo smrti (Karimi in Gambrell, 2020; Ramakrishnan, 2024). Yuhas (2023) navaja, da so v raziskavi leta 2019 ugotovili, da je kar devet od desetih anketirancev že nasedlo zavajajocim objavam. Ugotavlja, da s ciljno izbranimi zavajajocimi informacijami lahko vodimo množice. V resnici se z ma­nipulativnimi tehnikami zavajanja napacne informacije zapišejo v kolektivni spomin in se, podobno kot virus, širijo med ljudmi. Ko zavajajoco novico prepo­znamo kot verodostojno, jo namrec nato širimo med prijatelji, ti pa naprej med svojimi prijatelji. V kratkem casu tako laž postane relativna resnica, po kateri se ravna vecina. Gre za neke vrste pranje možganov, kjer se seveda izgublja moc lastne kriticne presoje, saj si s tem lahko izlocen iz družbe in postaneš del dis­kriminirane skupine. Ugotovili so tudi, da je vsaj polovica ljudi prepricanih, da so imuni na lažne informacije. V raziskavi pa se je pokazalo, da so samo 4 % an­ketirancev te prepoznali. Bolj podvrženi sprejemanju lažnih informacij so tisti, ki vec uporabljajo družbena omrežja. Ravno tukaj se namrec najpogosteje širijo in sprejemajo kor resnicne prav lažne informacije. Na sreco pa se ponuja tudi rešitev. Ce so ljudje seznanjeni z manipulativnimi tehnikami zavajanja, lahko ustvarijo odpornost proti napacnim informacijam. 3 Ozavešcanje o zavajajocih praksah v Univerzitetni knjižnici Maribor Najmanj, kar lahko visokošolski knjižnicarji naredimo na tem podrocju, je oza­vešcanje o zavajajocih praksah in posledicah tako za avtorje kot za uporabnike teh praks. V Univerzitetni knjižnici Maribor smo pripravili raziskovalni vodic Nepoštene založniške prakse (Korez, 2024), izvajamo izobraževanja na to temo za vse uporabnike, ne samo za študente in zaposlene, ter z objavami in predavanji na konferencah opozarjamo širšo javnost o tej problematiki. Naš cilj je promoci­ja eticnih standardov, cim širšo javnost ozavestiti o teh praksah ter spodbuditi kriticno mišljenje. Vsa orodja in portale, ki jih navajamo, predstavimo na izobra­ževanjih za študente in raziskovalce. Pri tem seznanimo udeležence z nacinom iskanja po posamezni zbirki in nacinom uporabe posameznega orodja. Prav tako so predstavljeni v Raziskovalnih vodicih UKM. 3.1 Raziskovalni vodici Univerzitetne knjižnice Maribor V raziskovalnem vodicu Nepoštene založniške prakse (Korez, 2024) predstavlja­mo pogoste lastnosti zaupanja nevrednih založnikov, ki se pojavljajo pri objavi zavajajocih trditev. Tukaj si lahko uporabniki ogledajo tudi nekaj konkretnih pri­merov slabega vpliva potvorjenih objav na znanost in družbo. S tem smo želeli približati bralcu pojavne oblike ter ga vzpodbuditi h kriticnemu razmišljanju ob izbiri in rabi najdenih virov. Prav tako so objavljene povezave do nekaterih oro­dij in platform, ki so lahko v pomoc pri iskanju relevantnih virov in publikacij. V raziskovalnem vodicu Dostop do elektronskih virov UKM (Klemencic, 2023) predstavljamo univerzitetni iskalnik UM:NIK ter nacine dostopa in povezavo do elektronskih zbirk, ki so na voljo na Univerzi v Mariboru. V raziskovalnem vodicu Odprimo:UM (Legat idr., 2024), ki je sicer vodic odprte znanosti in najbolj obširen od vseh vodicev UKM, pa med drugim predstavljamo vnos odprto dostopnih gradiv v institucionalni repozitorij DKUM, ugodnosti za raziskovalce UM pri objavi prispevkov v odprto dostopnih znanstvenih revijah in licence Creative Commons. 3.2 Portali preverjenih vsebin Nacionalni portal odprte znanosti je uporabno orodje za iskanje preverjenih virov in publikacij, saj omogoca dostop do vsebine repozitorijev slovenskih uni­verz, raziskovalnih organizacij, samostojnih visokošolskih in višješolskih izo­braževalnih organizacij ter nekaterih drugih baz. Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru (DKUM) je institucionalni repozitorij Univerze v Mariboru, ki vkljucuje zakljucna dela vseh svojih fakultet, pa tudi druge znanstvene objave zaposlenih, kot so raziskovalni podatki. Je uporabno orodje za iskanje zakljucnih del in publikacij. Directory of open access journals (DOAJ) je edinstven in obsežen indeks razno­likih odprto dostopnih revij z vsega sveta. Pred uvrstitvijo na seznam mora revija izpolnjevati vrsto meril, s katerimi dokazuje, da je njena vsebina kakovostna in prosto dostopna na spletu za vse. Je uporabno orodje za iskanje preverjenih odprto dostopnih revij. Directory of open access books (DOAB) je koristno orodje za iskanje preverjenih monografij in založnikov, saj vsebuje odprto dostopne recenzirane monografije akademskih založnikov. Committee on Publication Ethics (COPE) je organizacija, ki izobražuje založni­ke, urednike, univerze in raziskovalne institucije ter jim svetuje tudi na podrocju založniške etike. Ce je založnik, pri katerem je prispevek objavljen, clan te orga­nizacije, gre naceloma za zaupanja vredno objavo. Open Access Scholarly Publishing Association (OASPA) je združenje znan­stvenih založnikov, ki delujejo na podrocju odprtega dostopa, pa tudi aka­demske odprte infrastrukture in storitev. Sprejemajo eticna merila in tesno sodelujejo z indeksom Directory of open access journals (DOAJ) in organizacijo Committee on Publication Ethics (COPE). Ce je založnik, pri katerem je pri­spevek objavljen, clan organizacije OASPA, gre naceloma za zaupanja vredno objavo. Sherpa Romeo je agregator preverjenih odprto dostopnih znanstvenih revij in založnikov. Tukaj najdemo založniške politike za posamezno odprto dostopno revijo (pogoji objavljanja, pogoji arhiviranja, avtorske pravice …). Uporabnikom priporocamo, da podatke poleg tega potrdijo oz. preverijo neposredno na spletni strani založnika, saj je mogoce, da zbirka podatkov v dolocenih primerih vsebuje zastarele informacije. 3.3 Orodja, baze in iskalniki UM:NIK je integriran v okolje COBISS+ ter omogoca hkratno iskanje po elek­tronskih in tiskanih informacijskih virih. Obsega bibliografske podatke vec milijonov razlicnih elektronskih virov svetovnih založnikov in tiskanih virov, dostopnih v knjižnicah Univerze v Mariboru. Iskalnik vsebuje odprto dostop­ne vire, torej dostopne vsem in od povsod, in narocniške vire UM, do katerih lahko zunaj prostorov ali omrežja UM dostopajo le zaposleni in študenti UM. Z UM:NIK-om želimo študentom in zaposlenim Univerze v Mariboru po najkrajši in najhitrejši poti, kjer to omogocajo licencna dolocila, zagotoviti celotno bese­dilo elektronskega vira ali informacijo o zalogi vira v knjižnicah. Journal Citation Reports (JCR) je zbirka, ki je prek sistema COBISS+ dostopna vsem uporabnikom na obmocju Slovenije. V njej lahko preverimo, ali ima revija, v kateri je objava, faktor vpliva oz. Impact factor. Uporablja se za dolocanje po­membnosti revije, ni pa to seveda edino merilo zanesljivosti, saj vse revije nimajo tega faktorja oz. se ta spreminja. Source Normalized Impact per Paper (SNIP) je zbirka, ki je enako kot zbirka JCR prek sistema COBISS+ dostopna vsem uporabnikom na obmocju Slovenije. V njej je mogoce preveriti, ali ima revija, v kateri je objava, faktor SNIP, ki je prav tako le eden od kriterijev zanesljivosti publikacije. Web of Science (WOS) je zbirka, ki študentom in zaposlenim v institucijah, ki so vkljucene v Konzorcij uporabnikov WOS, omogoca dostop do multidisciplinar­nih bibliografskih zbirk podatkov z indeksi citiranosti: Science Citation Index Expanded, Social Sciences Citation Index in Arts & Humanities Citation Index. Vkljucuje podatke iz pribl. 22.000 najbolj prestižnih in vplivnih znanstvenih revij na svetu za obdobje od leta 1970 dalje. Celotna platforma vsebuje zapise gradiv od leta 1800 naprej, ki so razvršceni v zbirkah BIOSIS Citation Index, ProQuest Dissertations and Theses Citation Index, Data Citation Index, Preprint Citation Index in drugih. SCOPUS omogoca iskanje po multidisciplinarni bibliografski bazi podatkov z indeksi citiranosti ter je dostopen na obmocju Slovenije študentom in zaposle­nim v institucijah, ki so vkljucene v slovenski konzorcij uporabnikov. Vkljucuje podatke vec kot 21.000 najbolj prestižnih in vplivnih znanstvenih revij na svetu, vec kot 40.000 knjig, 6,5 milijona konferencnih zapisov in 24 milijonov patentov. Global Serials Directory Ulrichsweb je mednarodna zbirka preverjenih revij in založnikov s podatki o indeksiranosti revije in kontaktnimi podatki. Za dostop do zbirke je treba placati narocnino. Mednarodne bibliografske baze podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-A); vkljucujejo tudi seznam slovenskih baz podatkov, ki se upoštevajo pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Sloveniji. Seznam je prosto dostopen. Seznam revij, ki niso vkljucene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-B), ki se upoštevajo pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Sloveniji. Seznam je prosto dostopen. Seznam mednarodnih založb, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstve­nih publikacij (BIBLIO-C), ki se upoštevajo pri vrednotenju raziskovalne uspe­šnosti v Sloveniji. Seznam je prosto dostopen. Seznam repozitorijev raziskovalnih podatkov, ki se upoštevajo pri katego­rizaciji zakljucenih znanstvenih zbirk raziskovalnih podatkov (BIBLIO-D). Seznam je prosto dostopen. Retraction Watch Hijacked Journals Checker je javno dostopen seznam vec kot 200 znanstvenih revij, ki so jim nepošteni založniki ukradli identiteto. Ce sami naletimo na revijo, ki so ji ukradli identiteto, lahko prek spletnega obrazca predlagamo, da se vkljuci v seznam. Seznam najpomembnejših mednarodnih podatkovnih zbirk, ki se upoštevajo za pridobitev naziva na Univerzi v Mariboru. Seznam je prosto dostopen, vendar si ga je treba naložiti na racunalnik. 3.4 Orodja založnikov in drugih organizacij Tudi založniki so razvili nekaj brezplacnih orodij, ki so lahko raziskovalcem v pomoc pri iskanju primerne znanstvene revije za objavo svojega clanka. Lahko jih uporabimo tudi za iskanje zaupanja vrednih revij. Ta orodja na osnovi vhod­nih podatkov, ki jih vstavi raziskovalec, predlagajo naslove relevantnih revij iz svoje zbirke. Založba Wiley je razvila orodje Journal Finder Beta, ki omogoca iskanje pri­merne znanstvene revije po naslovu revije ali pa glede na vstavljen naslov in povzetek prispevka, ki ga avtor želi objaviti. Založba Taylor & Francis je razvila orodje z imenom Journal Suggester, ki prav tako omogoca iskanje primerne revije iz svoje zbirke glede na vstavljen povzetek avtorjevega clanka. Založnik Elsevier ponuja Journal Finder, ki omogoca iskanje primerne znan­stvene revije glede na vstavljen povzetek avtorja ali glede na njegove kljucne besede. Založba Sage omogoca iskanje primerne revije s svojim orodjem Journal Re­commender, kjer lahko avtor že pred iskanjem izbira med vsemi znanstvenimi revijami založnika, njegovimi odprto dostopnimi revijami in med njegovimi na­rocniškimi revijami. Založba IEEE ponuja orodje z imenom IEEE Publication Recommender, ki upo­rabnikom ne omogoca samo iskanja primerne znanstvene revije, temvec tudi primerne znanstvene konference. Prav tako nekateri ponudniki orodij za organizacijo referenc in citatov ponujajo podobne funkcionalnosti. Clarivate v okviru svojega placljivega citatnega orodja EndNote ponuja funkcionalnost »Manuscript Matcher«, ki glede na vstavljeni naslov, povzetek in reference avtorju ponudi seznam primernih znanstvenih revij za objavo prispevka. Pri tem so odprto dostopne revije posebej oznacene. Seznam se generira na podlagi podatkov zbirke Web of Science. Slika 1: Funkcionalnost »Manuscript Matcher« citatnega orodja EndNote – vnos naslova in povzetka v obrazec (Vir: Clarivate, 2024) Slika 2: Funkcionalnost »Manuscript Matcher« citatnega orodja EndNote – vrnjen seznam primernih revij za objavo clanka glede na naslov, povzetek in uporabljene reference (Vir: Clarivate, 2024) 3.5 Preverjanje podobnosti vsebin Na Univerzi v Mariboru za preverjanje podobnosti besedil in preprecevanje pla­giatorstva uporabljamo Detektor podobnih vsebin, ki je bil razvit pod vodstvom dr. Milana Ojsterška v Laboratoriju za heterogene racunalniške sisteme na Fakul­teti za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Zbirka detektorja med drugim vkljucuje slovenska besedila dokumentov repozitorijev, ki so vkljuceni v Nacionalni portal slovenske znanosti. Preverjanje podobnosti je neposredno vkljuceno v proces oddaje zakljucnih del študentov, prek vticnika v univerzitetnem okolju Moodle pa se preverjajo tudi pisni izdelki študentov. Raz­iskovalcem je zraven tega na voljo tudi orodje za preverjanje podobnosti iThen­ticate, ki je med bolj razširjenimi placljivimi orodji za preverjanje podobnosti vsebin med raziskovalci, založniki in akademiki po svetu. 4 Zakljucek Poslanstvo univerz je prenos preverjenega znanja, na katerem temeljita rast in razvoj družbe. To lahko med drugim dosežemo tudi z ozavešcanjem o pomanj­kljivostih in pasteh sodobnega znanstvenega komuniciranja, medijev, družbe­nih omrežij in drugih javnih forumov. Poslanstvo visokošolske knjižnice je med drugim podpora znanstvenemu delu ter zagotavljanje dostopa do informacij in publikacij. Ena izmed pomembnejših nalog pri tem je, da študentom, razisko­valcem in drugim uporabnikom zagotovimo dostop do preverjenih virov. Pri tem jim predstavimo in jih naucimo uporabljati orodja in vire, ki so v pomoc pri prepoznavanju zavajajocih virov, med drugim pa jih seznanimo tudi s pomenom pravilnega citiranja virov. V Univerzitetni knjižnici Maribor skušamo to doseci z izvajanji izobraževanj za študente in raziskovalce, ki jih ponujamo samostojno, pa tudi v sklopu doktorskih šol in univerzitetnega programa usposabljanj za zaposlene Izpopolni UM. Objavili smo vec raziskovalnih vodicev, ki jih sproti dopolnjujemo in so prav tako predstavljeni v zgornjem besedilu. Aktivno so­delujemo v strokovnih programskih skupinah na univerzi in na konferencah ter objavljamo clanke, v katerih opozarjamo na pasti in zavajajoce prakse pri objavljanju. Sodelujemo s strokovnimi službami Univerze v Mariboru pri obli­kovanju navodil, pravilnikov in drugih dokumentov. Seveda tudi individualno svetujemo študentom in raziskovalcem, kadar naletijo na tovrstne težave. Na ta nacin želimo poudariti pomen kriticnega mišljenja pri izboru virov med študi­jem, raziskovanjem in objavljanjem. Seznam predstavljenih orodij, portalov in baz Committee on Publication Ethics (COPE): https://publicationethics.org/. Detektor podobnih vsebin (DPV): https://dpv.openscience.si/. Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru (DKUM): https://dk.um.si/. Directory of open access books (DOAB): https://www.doabooks.org/. Directory of open access journals (DOAJ): https://doaj.org/. EndNote: https://endnote.com/. Global Serials Directory Ulrichsweb: https://ulrichsweb.serialssolutions.com/. IEEE Publication Recommender: https://publication-recommender.ieee.org/home. iThenticate: https://www.ithenticate.com/. Journal Citation Reports (JCR): http://jcr.clarivate.com/. Journal Finder: https://journalfinder.elsevier.com/. Journal Finder Beta: https://journalfinder.wiley.com/. Journal Recommender: https://journal-recommender.sagepub.com/. Journal Suggester: https://authorservices.taylorandfrancis.com/publishing-your-rese­ arch/choosing-a-journal/journal-suggester/. Mednarodne bibliografske baze podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij, BIBLIO-A: http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Kateg-medn-bibl-baze.html. Mednarodne založbe, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij, BIBLIO­-C: http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Kateg-medn-zalozbe.html. Nacionalni portal odprte znanosti: https://openscience.si/. Open Access Scholarly Publishing Association (OASPA): https://oaspa.org/. Papers and peer reviews with evidence of ChatGPT writing: https://retractionwatch.com/papers-and-peer-reviews-with-evidence-of-chatgpt-writing/. Repozitoriji raziskovalnih podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji zakljucenih znan­stvenih zbirk raziskovalnih podatkov, BIBLIO-D: https://www.arrs.si/sl/infra/baze/. Retraction Watch Hijacked Journals Checker: https://docs.google.com/spreadsheets/d/1ak985WGOgGbJRJbZFanoktAN_UFeExpE/edit#gid=5255084. Revije, ki niso vkljucene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij, BIBLIO-B: http://home.izum.si/COBISS/bibli­ ografije/Kateg-revije.html. SCOPUS: https://www.scopus.com/. Seznam najpomembnejših mednarodnih podatkovnih zbirk: https://www.um.si/o-uni­ verzi/dokumentno-sredisce/habilitacije/. Sherpa Romeo: https://www.sherpa.ac.uk/romeo/. Source Normalized Impact per Paper (SNIP): https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/snip UM:NIK: https://plus.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/search/ Web of Science (WOS): https://www.webofscience.com/. Navedeni viri Abalkina, A., Cabanac, G., Labbé, C., in Magazinov, A. (2022). Improper legitimization of hijacked journals through citations. International Congress on Peer Review and Scientific Publication, Chicago. https://peerreviewcongress.org/abstract/improper-legitimization­ -of-hijacked-journals-through-citations/ Allf, B. C., Pinkman, J. B., in White, W. H. (2020). Experiential Learning in Secondary Education Chemistry Courses: A Significant Life Experiences Framework. US-China edu­cation review, 10. https://predatory-publishing.com/wp-content/uploads/2023/02/144­-Breaking-Bad.pdf Bruns, A., Harrington, S., in Hurcombe, E. (2020). ‘Corona? 5G? or both?’: the dynamics of COVID-19/5G conspiracy theories on Facebook. Media International Australia, 177(1), 12–29. https://doi.org/10.1177/1329878x20946113 Clarivate. (2024). EndNote 21 [Programska oprema]. https://www.endnote.com Coronavirus: Outcry after Trump suggests injecting disinfectant as treatment. (2020). BBC. https://www.bbc.com/news/world-us-canada-52407177 Cokl, V. (2023, 3. april). Dan Podjed: Vcasih razmišljam, kaj ce bi pol poslancev nadomesti­la umetna inteligenca [Intervju]. https://vecer.com/slovenija/intervju-dan-podjed-vcasih­ -razmisljam-kaj-ce-bi-pol-poslancev-nadomestila-umetna-inteligenca-10330273 Davis, D. J., in Beck, T. E. (2023). How social media disrupts institutions: Exploring the intersection of online disinformation, digital materiality and field-level change. Infor­mation and Organization, 33(4), 100488. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.infoan­ dorg.2023.100488 Eckert, S., in Hornung, P. (2018). Fake Science – Die Lügenmacher (engl. UT). https://www.ardmediathek.de/video/Y3JpZDovL2Rhc2Vyc3RlLmRlL3JlcG9ydGFnZSBfIGR­ va3VtZW50YXRpb24gaW0gZXJzdGVuL2U1ODIzNWJkLWU2MzQtNDExNC05ZjgwLTNlM­ DQ0YTJmZWExMw Else, H. (2024). Should researchers use AI to write papers? Group aims for community­-driven standards. Science, 384(6693), 261. https://doi.org/10.1126/science.z9gp5zo European Commission. (2020). Joint Communication to the European Parliament, the Euro­pean Council, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions Tackling COVID-19 disinformation – Getting the facts right. European Com­mission. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52020JC0008 European Parliamentary Research Service. (2023). Proposal for a regulation of the Euro­pean Parliament and of the Council laying down harmonised rules on artificial intelligen­ce (artificial intelligence act) and amending certain Union legislative acts. https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2021/698792/EPRS_BRI(2021)698792_EN.pdf Evropska komisija. (n. d.). Dezinformacije o koronavirusu. Evropska komisija. https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/coronavirus-response/fighting-disinforma­ tion/tackling-coronavirus-disinformation_sl Feder Ostrov, B. (2021). Conspiracy theory doctor surrenders medical license. CalMatters. https://calmatters.org/health/2021/02/conspiracy-theory-doctor-surrenders-medical-li­ cense/ Karimi, N., in Gambrell, J. (2020). Toxic coronavirus virus ‘cure’ kills hundreds in Iran. 7NEWS. https://7news.com.au/lifestyle/health-wellbeing/false-virus-cure-kills-hun­ dreds-in-iran-c-768920 Klemencic, B. (2023). Dostop do elektronskih virov UKM. Univerzitetna knjižnica Maribor. https://libguides.ukm.um.si/viri Korez, B. (2024). Nepoštene založniške prakse. Univerzitetna knjižnica Maribor. https://libguides.ukm.um.si/nepostene_zalozniske_prakse Latina Noticias. (2023). La granja de los científicos bamba: docentes pagan por coautorías de estudios en el extranjero. https://youtu.be/zyQVw1IHTEM?feature=shared Legat, D., Grašic, J., Klemencic, B., in Korez, B. (2024). ODPRIMO:UM. Univerzitetna knjiž­nica Maribor. https://libguides.ukm.um.si/odprimoUM Onneken, P. (2018). Betrug statt Wissenschaft – Wenn Forscher schummeln. https://youtu.be/a3cGhVBjQjw Oodendijk, W., Rochoy, M., Ruggeri, V., Cova, F., Lembrouille, D., Trottinetta, S., Han­tome, O. F., Macron, N., in Javanica, M. (2020). SARS-CoV-2 was Unexpectedly Deadlier than Push-scooters: Could Hydroxychloroquine be the Unique Solution? Asian Journal of medicine and Health, 9(18), 14–21. Psevdoznanost. (2023). Wikipedija. https://sl.wikipedia.org/wiki/Psevdoznanost Ramakrishnan, S. (2024). Hydroxychloroquine: COVID ‘cure’ linked to 17,000 deaths. Deu­tsche Welle. https://www.dw.com/en/hydroxychloroquine-covid-cure-linked-to-17000­ -deaths/a-67937178 Research Paper and Methodology. (2016). Facebook. https://www.facebook.com/groups/research.paper.methodology Scopus Q2 Indexed Journal. (2022). Facebook. https://www.facebook.com/gro­ ups/431102617996068/ Simon, F. M., in Camargo, C. Q. (2021). Autopsy of a metaphor: The origins, use and blind spots of the ‘infodemic’. New Media & Society, 25(8), 2219–2240. https://doi.org/10.1177/14614448211031908 Van Noorden, R. (2023). More than 10,000 research papers were retracted in 2023 – a new record. Nature (London), 624(7992). https://doi.org/10.1038/d41586-023-03974-8 World Health Organization. (2020). Novel Coronavirus (2019-nCoV), Situation Report – 13 https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200202-si­ trep-13-ncov-v3.pdf Yuhas, D. (2023, 13. marec). There’s a Psychological “Vaccine” against Misinformation. Scientific American. https://www.scientificamerican.com/article/theres-a-psychologi­ cal-vaccine-against-misinformation/ Bernarda Korez Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ul. 10, 2000 Maribor e-pošta: bernarda.korez@um.si Jerneja Grašic Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ul. 10, 2000 Maribor e-pošta: jerneja.grasic@um.si CORE-GPT: združitev odprto dostopnih clankov in umetne inteligence za zaupanja vredne odgovore CORE-GPT: Combining Open Access Articles and Artificial Intelligence for Reliable Answers Ksenija Rivo Oddano: 24. 8. 2023 — Sprejeto: 6. 3. 2024 1.04 Strokovni clanek 1.04 Professional article UDK 001.891:004.89 DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.2-3.9 Izvlecek Namen: V clanku predstavljamo inovativno storitev odprtodostopne zbirke COnnecting REpositories (CORE), CORE-GPT, ki združuje model generativnih predhodno usposob­ljenih transformatorjev (angl. Generative Pre-trained Transformers - GPT) z obsežnim naborom odprto dostopnih znanstvenih dokumentov iz zbirke CORE. CORE-GPT nava­ja znanstvene dokumente, ki so podlaga za odgovore, ter povezave do clankov v forma­tu PDF in tako zagotavlja zanesljivost in verodostojnost odgovorov. Metodologija/pristop: Clanek podaja vpogled v delovanje modelov generativnih pred­hodno usposobljenih transformatorjev, ki so imeli pomembno vlogo pri vzpostavitvi storitve CORE-GPT. Predstavili smo tudi izsledke nedavne raziskave o zanesljivosti delovanja CORE-GPT in podali razmislek o vlogi (visokošolskih) knjižnic pri uporabi odprto dostopnih storitev. Rezultati: CORE-GPT predstavlja pomemben korak naprej k izboljšanju iskalne izku­šnje in zanesljivosti odgovorov. Z združevanjem orodja generativnih predhodno uspo­sobljenih transformatorjev in bogate zbirke CORE zagotavlja izcrpne in na dokazih temeljece odgovore na vprašanja. Izvirnost/uporabnost raziskave: Clanek podaja eno prvih predstavitev storitve CORE-GPT v Sloveniji. Kljucne besede: odprti dostop, umetna inteligenca, generativni predhodno usposoblje­ni transformatorji, GPT, veliki jezikovni modeli, LLM, podatkovne zbirke Podatkovni set: Vsebina prispevka ne temelji na raziskovalnih podatkih. Abstract Purpose: In this paper, we present CORE-GPT, an innovative service of the COnnecting REpositories (CORE) Open Access Collection that combines the Generative Pre-trained Transformers (GPT) model with the extensive collection of open access scientific docu­ments from the CORE Open Access Collection. CORE-GPT provides citations of the sci­entific papers underlying the answers, links to PDF formats of the papers and thus improves the reliability and credibility of the answers. Methodology/approach: This paper gives an insight into the performance of the GPT models that played an important role in the creation of the CORE-GPT service. We also present some results from a recent study on the reliability of the CORE-GPT service and reflect on the role of libraries in the use of open access services. Results: CORE-GPT represents an important step forward in improving the search experience and the reliability of answers. By combining the GPT with the rich CORE database, it enables the provision of comprehensive and evidence-based answers to questions. Originality/practical implications: This article is one of the first presentations of the CORE-GPT service in Slovenia. Keywords: open access, artificial intelligence, Generative Pre-trained Transformers, GPT, large language models, LLM, databases Data set Metadata: No research data are associated with this article. 1 Uvod COnnecting REpositories (CORE) je neprofitna storitev, ki omogoca dostop do obsežne zbirke odprto dostopnih znanstvenih publikacij, pridobljenih iz repo­zitorijev in znanstvenih revij. Je del svetovne mreže teh podatkovnih baz, zago­tavlja prepoznavnost metapodatkovnih zapisov z decentraliziranimi trajnimi identifikatorji (angl. persistent identifier – PID); upravlja vsebine, si prizadeva za skladnost s politiko odprtega dostopa in je eden od podpisnikov nacel odprte znanstvene infrastrukture Principles of Open Scholarly Infrastructures (POSI). COnnecting REpositories trenutno omogoca iskanje po zbirki vec kot 125 milijo­nov zbranih odprto dostopnih znanstvenih publikacij (vkljucuje tudi zapise iz Repozitorija Univerze v Ljubljani (RUL). Do vseh rezultatov je mogoce brezplac­no dostopati in prenesti polna besedila. Za zagotavljanje cim boljšega iskanja COnnecting REpositories pri besedilnem in podatkovnem rudarjenju uporablja najsodobnejšo tehnologijo, uporabnikom omogoca razvijanje novih orodij ter ponuja inovativne tehnicne rešitve (CORE, b. d.). Pojav jezikovnih modelov, ki uporabljajo umetno inteligenco (angl. Artificial Inteligence - AI) in temeljijo na generativnih predhodno usposobljenih trans­formatorjih (angl. Generative Pre-trained Transformers - GPT), je vplival tudi na razvojno pot COnnecting REpositories, in sicer so novembra 2022 objavili novi­co, da so v svojem iskalniku razvili inovativno rešitev, ki vkljucuje generativni predhodno usposobljeni transformator, t. i. CORE-GPT. CORE-GPT je zasnovan tako, da zagotavlja navedbe znanstvenih dokumentov, ki so bili uporabljeni pri oblikovanju odgovorov; vsi navedeni rezultati iskanja pa so iz zbirke odpr­to dostopnih znanstvenih publikacij COnnecting REpositories. Kljucna novost CORE-GPT je torej ta, da odgovor ne izhaja le iz samega modela generativnega predhodno usposobljenega transformatorja, kot na primer pri ChatGPT, temvec temelji na obsežnem korpusu COnnecting REpositories z vec milijoni odprto do­stopnih znanstvenih publikacij. Odgovori, ki jih ponuja CORE-GPT, so opremlje­ni s sklici na znanstvene clanke, na katerih temelji odgovor. Navedene so tudi povezave do clankov v formatu PDF, tako da lahko uporabnik hitro poišce te in druge ustrezne clanke. 2 Generativni predhodno usposobljeni transformatorji (GPT): ustvarjanje interakcije z umetno inteligenco Pojav naprednih tehnik obdelave naravnega jezika je korenito spremenil nacin interakcije z umetno inteligenco in njeno uporabo. Med temi inovacijami so se kot prelomnica izkazali generativni predhodno usposobljeni transformatorji (GPT), ki imajo doslej nepoznane zmogljivosti pri ustvarjanju cloveku razumlji­vega besedila in razumevanju naravnega jezika. Vendar je lahko ucinkovitost modelov generativnih predhodno usposobljenih transformatorjev za splošne na­mene v specializiranih domenah zaradi pomanjkanja domensko specificnega znanja in kontekstualnega razumevanja omejena. Modeli generativnih predhodno usposobljenih transformatorjev se vzpostavljajo z dvostopenjskim postopkom, ki vkljucuje predhodno »usposabljanje« in na­tancno nastavljanje. Ta pristop je pogost pri velikih jezikovnih modelih (angl. Large Language Models, LLM), saj jim omogoca, da se naucijo splošnega razume­vanja jezika in se nato specializirajo za posebne naloge ali domene. V fazi pred­hodnega usposabljanja se modeli generativnih predhodno usposobljenih trans­formatorjev usposabljajo na velikih kolicinah besedilnih podatkov, zbranih iz razlicnih virov, kot so spletna mesta, knjige in clanki. Model se nauci napovedati naslednjo besedo v stavku glede na prejšnje besede, kar je postopek, znan kot maskirano jezikovno modeliranje. V tej fazi model zajame slovnico, sintakso in semantiko ter pridobi precejšnjo kolicino splošnega znanja. Faza predhodnega ucenja je programsko intenzivna in zahteva veliko virov, vendar jo je treba za vsako izgradnjo arhitekture modela opraviti le enkrat. Po predhodnem »usposabljanju« se modeli generativnih predhodno usposoblje­nih transformatorjev prilagodijo dolocenim nalogam ali podrocjem z natancnim prilagajanjem na manjših naborih podatkov, specificnih za posamezno nalogo. Ta postopek vkljucuje usposabljanje modela z uporabo oznacenih podatkov iz ciljne domene ali naloge, kot so analiza custev, povzemanje besedila ali odgo­varjanje na vprašanja. Natancno prilagajanje omogoca modelu, da se specia­lizira za želeno nalogo in izboljša svoje delovanje na podatkih, specificnih za domeno, pri tem pa ohrani splošno razumevanje jezika, ki se ga je naucil med predhodnim usposabljanjem. Pri tem so kot gradniki modelov generativnih predhodno usposobljenih trans­formatorjev pomembni transformatorji, ki uporabljajo mehanizem samopozor­nosti, ki omogoca ucinkovitejšo obdelavo in ucenje odvisnosti dolgega dosega v besedilu. Ta arhitektura je postala temelj za številne najsodobnejše modele obdelave naravnega jezika (angl. Natural Language Processing, NLP), saj je zelo skalabilna (nadgradljiva) in paralelizabilna, kar omogoca ucenje vedno vecjih modelov (Kamnis, 2023). Pomemben nacin prilagajanja modelov generativnih predhodno usposobljenih transformatorjev je tudi indeksiranje podatkov. Indeksiranje podatkov se nana­ša na postopek organiziranja in shranjevanja podatkov na nacin, ki omogoca lažje in hitrejše iskanje ter priklic ustreznih informacij. V kontekstu velikih je­zikovnih modelov, kot je GPT-4 podjetja OpenAI, lahko indeksiranje podatkov ponuja vec prednosti, potrebno pa je zavedanje, da koncepta ucenja in indeksira­nja služita razlicnim namenom ter imata razlicne prednosti in slabosti. Natancno ucenje velikega jezikovnega modela v doloceni domeni zahteva veliko casa in racunalniških virov, indeksiranje podatkov pa obicajno zahteva manj virov in ga je mogoce opraviti hitreje; zaradi tega je indeksiranje podatkov za dolocene naloge stroškovno ugodnejše in tudi ucinkovitejše, poleg tega pa omogoca bolj kompaktno shranjevanje, saj shranjuje le pomembne informacije in odnose med podatkovnimi tockami. Skalabilnost in prilagajanje sta glavni prednosti indeksiranja podatkov, zlasti pri vedno vecjih naborih podatkov. Sisteme indeksiranja je mogoce prepro­sto posodobiti z novimi informacijami, medtem ko je lahko ponovno usposa­bljanje celotnega jezikovnega modela dolgotrajen postopek, ki zahteva veliko virov. Prav tako jih je mogoce prilagoditi dolocenim podrocjem ali aplikacijam, kar omogoca natancnejše in ustreznejše rezultate, medtem ko je za usposa­bljanje celotnega jezikovnega modela potrebno ucenje iz širokega nabora po­datkovnih virov, kar lahko privede do bolj splošnega in manj specializiranega razumevanja teme. Indeksiranje podatkov pa omogoca hitrejše in bolj ciljno usmerjeno iskanje informacij z uporabo posebnih poizvedb. To uporabnikom omogoca, da lažje najdejo natancne informacije, medtem ko lahko jezikovni model ustvari bolj splošne odgovore, ki zahtevajo dodatno interakcijo ali po­jasnila. Indeksirane modele generativnih predhodno usposobljenih transformatorjev je tako mogoce uporabiti za ustvarjanje interaktivnih ucnih izkušenj. Ti mo­deli lahko na podlagi prejetih vhodnih podatkov ustvarijo besedilo, podobno tistemu, ki bi ga napisal clovek, zato so uporabni za ustvarjanje gradiv za odgo­varjanje na vprašanja in zagotavljanje razlag. Indeksirani model generativnih predhodno usposobljenih transformatorjev lahko na primer sprejme velik nabor podatkov o tehnicnih prirocnikih in nato odgovarja na poizvedbe o vsebini teh prirocnikov ter tako ucinkovito pomaga pri izobraževanju (Kamnis, 2023). Tak­šne modele je mogoce uporabiti tudi za ustvarjanje dinamicnih, prilagojenih ucnih izkušenj, ki se prilagajajo napredku in potrebam študenta. Poznavanje znanstvenih clankov v okviru generativnih predhodno usposoblje­nih transformatorjev pogosto ni izcrpno zaradi dejavnikov, kot so pokritost s podatki, ažurnost, zapletenost, placljivi zidovi založb in kontekst. Ceprav ge­nerativni predhodno usposobljeni transformator zagotovi splošne informacije o znanstvenih temah, ima lahko težave s specializirano terminologijo, nedavni­mi raziskavami in slojnim razumevanjem. Zanašanje na generativni predhodno usposobljeni transformator kot na orodje za pomoc pri znanstvenih raziskavah zato ni najbolj priporocljivo. Za celovito razumevanje dolocenih znanstvenih podrocij in dostop do najnovejših raziskav je torej pomembno, da se uporabijo specializirani viri in podatkovne zbirke. Generativni predhodno usposobljeni transformator, ki temelji na podatkih po meri, lahko nadgradi svoje delovanje kot orodje znanstvenega pomocnika z izboljšanjem poznavanja podrocja, zago­tavljanjem najnovejših informacij, zmanjšanjem dvoumnosti in napak, izvaja­njem prilagojenih nalog in omogocanjem izboljšanih možnosti iskanja (Kamnis, 2023). Poleg tega generativna umetna inteligenca in veliki jezikovni modeli sicer za­gotavljajo zelo prepricljive odgovore, lahko pa si stvari popolnoma »izmislijo«. Strokovnjaki tem napacnim odgovorom pravijo »halucinacije«, ki predstavlja­jo pomembno težavo. Ce so odgovori, ki jih dajejo ti modeli, napacni, to takoj zmanjša njihovo verodostojnost ali zanesljivost. CORE-GPT to težavo odpravlja z zagotavljanjem, da dani odgovori izhajajo izkljucno iz indeksiranih znanstvenih dokumentov, kar v veliki meri odpravlja tveganje ustvarjanja nepravilnih ali zavajajocih informacij, z zagotavljanjem neposrednih povezav do znanstvenih dokumentov, na katerih temelji odgovor, pa poveca verodostojnost danih rezul­tatov (Pride, 2023). 3 Zanesljivost in uporabnost CORE-GPT Kot že omenjeno, CORE-GPT združuje jezikovne modele na osnovi generativ­nih predhodno usposobljenih transformatorjev in polna besedila vec milijonov odprto dostopnih znanstvenih dokumentov iz zbirke COnnecting REpositories. COnnecting REpositories zbira vsebine iz skladišc odprtega dostopa in takoj, ko je dokument indeksiran v CORE, je v CORE-GPT na voljo za uporabo v odgo­vorih in za citiranje. Pride, Cancellieri in Knoth (2023) so raziskali zanesljivost CORE-GPT. Dokazali so, da se pri zagotavljanju ustreznih odgovorov na GPT-3.5 in GPT-4 ni mogoce popolnoma zanesti, medtem ko CORE-GPT zagotavlja na dokazih temeljece odgovore na vprašanja s citati in povezavami do citiranih clankov, s cimer se mocno poveca verodostojnost odgovorov in zmanjša tveganje »halucinacij«. Avtorji so delovanje CORE-GPT ocenjevali na naboru podatkov 100 vprašanj, ki zajemajo 20 najpomembnejših znanstvenih podrocij v siste­mu CORE. Na vprašanja so dobili 100 odgovorov in povezave do 500 ustreznih clankov. Kakovost odgovorov in ustreznost povezav sta ocenila dva ocenjevalca. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko CORE-GPT pripravi izcrpne in zane­sljive odgovore na vecini znanstvenih podrocij, skupaj s povezavami na prave odgovore z ustreznimi znanstvenimi clanki. Rezultati vrednotenja so pokazali, da so odgovori, ki jih zagotavlja CORE-GPT, na splošno izcrpni, uporabni, in kar je najpomembneje, vredni zaupanja. Vse reference, ki jih poišce storitev, so namrec pristni raziskovalni clanki, ki jih hrani CORE. Z raziskavo so predstavili okvir CORE-GPT, ki združuje metode velikih jezikov­nih modelov z obsežnim odprto dostopnim znanstvenim korpusom za zagotav­ljanje zanesljive, na dokazih temeljece platforme za odgovarjanje na vprašanja. CORE-GPT se je izkazal za ucinkovito rešitev za raziskovalce, ki morajo zbrati podatke in dejstva, ki temeljijo na dokazih. Vendar pa so avtorji opozorili na dejstvo, da kljub visoki zmogljivosti programa CORE-GPT še vedno obstaja nekaj omejitev, ki jih je treba upoštevati. CORE-GPT svoje odgovore in reference crpa iz odprto dostopne literature. Odprti dostop sicer pokriva vse vecji delež objavljenih znanstvenih clankov, še vedno pa ob­staja veliko število clankov, ki so zaklenjeni za placljivimi zidovi založnikov, do katerih CORE-GPT nima dostopa. Avtorji vidijo rešitev v razvoju vgrajene razlicice, ki bo scasoma omogocala vec orodij za dostop do dokumentov. 4 CORE, neprecenljivi vir za raziskovanje in širjenje znanja s podporo knjižnicarjev Celotna zbirka COnnecting REpositories z vec milijoni odprtodostopnih znan­stvenih clankov predstavlja pomemben vir za raziskovanje in izobraževanje, zato je njen prispevek k širjenju znanja in omogocanju odprtega dostopa do raziskovalnih rezultatov neprecenljiv. Uporaba COnnecting REpositories je vec kot priporocljiva za vse, ki želijo imeti dostop do verodostojnih in kakovostnih znanstvenih virov. Vendar sam obstoj in razvoj odprtodostopnih zbirk nista dovolj, saj uporabniki pogosto niso seznanjeni z njihovimi (novimi) storitvami. Tu lahko nastopimo knjižnicarji, ki poskrbimo za ustrezno promocijo. Glede na to, da se zbirka COn­necting REpositories v veliki meri bogati s pridobivanjem publikacij iz razlicnih odprtodostopnih repozitorijev (tudi iz Repozitorija Univerze v Ljubljani), je po­membno tudi, da sodelujemo pri korektnem vzdrževanju in promociji repozito­rijev. Razlicne raziskave (Tmava, 2023; Bashir idr., 2022) so namrec pokazale, da imajo v visokošolskih ustanovah repozitoriji pomembno vlogo pri objavljanju institucionalne znanstvene produkcije (clankov v revijah, knjig, sestavnih de­lov, konferencnih zbornikov, podatkovnih nizov itd.). Vendar, kot navaja Tmava (2023) in kar lahko opazimo tudi na slovenskem obmocju, se kljub njihovi vse vecji uporabi na fakultetah pri raziskovalcih neredko pojavlja odpor do takega objavljanja. Visokošolske knjižnice imajo lahko pri tem pomembno vlogo, saj med drugim skrbijo za to, da se znanstvena dela objavijo v odprtem dostopu in sodelujejo pri olajševanju procesa znanstvenega objavljanja. Po mnenju Tmava (2023) bi morale prevzeti bolj proaktivno vlogo pri spodbujanju in izobraževanju zaposlenih raziskovalcev na fakultetah, zato priporoca, da izvajajo izobraževa­nja, ki bodo raziskovalcem, kot glavnim deležnikom pri znanstvenem objavlja­nju, omogocila razumevanje odprte znanosti. Knjižnicarji smo lahko proaktivni tudi pri deponiranju gradiva v repozitorije, ko lahko izkoristimo priložnost za ozavešcanje avtorjev o delovanju repozitorijev in služimo kot povezovalci za odprti dostop. S prehodom s tiskanega na digitalno založništvo je namrec nastalo veliko bolj zapleteno okolje, ki izkušenim avtor­jem postavlja nova vprašanja, novi avtorji pa potrebujejo še vec podpore. Tako moramo knjižnicarji že zdaj pogosto znati odgovoriti na vprašanja o odprtem dostopu, praksa pa je pokazala, da bi bilo primerno v vsaki knjižnici dolociti posebnega knjižnicarja, ki bi deloval kot koordinator/podpornik za vprašanja znanstvenega komuniciranja. Tovrstni knjižnicarji bi lahko vodili razprave o odprtem dostopu, med drugim tudi o prednostih shranjevanja znanstvenih clan­kov v digitalnih repozitorijih. V ta namen bi morali biti seznanjeni tudi z novimi orodji in biti v pomoc uporabnikom pri njihovi uporabi. Le tako bomo aktivno vkljuceni v cikel raziskovalnih informacij. 5 Zakljucek COnnecting REpositories igra, kot del svetovne mreže odprtodostopnih znan­stvenih publikacij, kljucno vlogo pri omogocanju dostopa do obsežne zbirke znanstvenih clankov. S svojo zavezanostjo odprti znanstveni infrastrukturi in s skladnostjo z politiko odprtega dostopa predstavlja pomemben vir za raziskoval­ce, študente in druge, ki išcejo kakovostne in verodostojne informacije. Nedavna novost CORE-GPT predstavlja pomemben korak naprej k izboljšanju iskalne izkušnje in zanesljivosti odgovorov. Z združevanjem orodja generativnih predhodno usposobljenih transformatorjev in bogate zbirke COnnecting REpo­sitories zagotavlja izcrpne in na dokazih temeljece odgovore na vprašanja, kar povecuje verodostojnost rezultatov. Ceprav CORE-GPT predstavlja inovativno rešitev, obstajajo nekatere omejitve, kot je omejen dostop do clankov s placljivimi zidovi založnikov. Vendar so vzdrževalci zbirke COnnecting REpositories odloce­ni, da bodo nadaljevali z razvojem in izboljševali storitve ter izkoristili potencial v sodelovanju z repozitoriji z namenom zagotoviti še boljši (odprti) dostop do kakovostnih znanstvenih informacij (Pride, 2023). Knjižnicarji pa lahko pri tem nastopamo kot podporni clen s pomembno vlogo promotorjev odprte znanosti in njenih storitev. Navedeni viri Bashir, S., Gul, S., Bashir, S., Nisa, N. T., in Ganaie, S. A. (2022). Evolution of instituti­onal repositories: managing institutional research output to remove the gap of acade­mic elitism. Journal of Librarianship and Information Science, 54(3), 518–531. https://doi.org/10.1177/09610006211009592 CORE (b. d.). About us. https://core.ac.uk/about Kamnis, S. (2023). Generative pre-trained transformers (GPT) for surface enginee­ring. Surface and Coatings Technology, 466(129680). https://doi.org/10.1016/j.surfco­ at.2023.129680 Pride, D. (17. 3. 2023). CORE-GPT: Combining Open Access research and AI for credible, trustworthy question answering. [blog]. https://blog.core.ac.uk/2023/03/17/core-gpt-com­ bining-open-access-research-and-ai-for-credible-trustworthy-question-answering/ Pride, D., Cancellieri, M., in Knoth, P. (2023). CORE-GPT: Combining Open Access re­search and large language models for credible, trustworthy question answering. arXiv preprint arXiv:2307.04683. https://doi.org/10.48550/arXiv.2307.04683 Tmava, A. M. (2023). Faculty perceptions of open access repositories: a qualitative analysis. New Review of Academic Librarianship, 29(2), 123–151. https://doi.org/10.1080/13614533.2022.2082991 dr. Ksenija Rivo Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva plošcad 16, 1000 Ljubljana e-pošta: ksenija.rivo@pef.uni-lj.si LIBRARY Journal of Library and Information Science Aims and Scope LIBRARY was incepted in 1957 by the Association of Slovenian Librarians. As in 1984 the association changed its name, LIBRARY became the official journal of the Slovenian Library Association. LIBRARY publishes refereed articles and short communications presenting recent scientific and professional achievements in library and information science, book studies and related fields. LIBRARY aspires to support and stimulate the development of theory and practice and to raise the knowledge and skills of professional staff. The LIBRARY is published three times per year (two single issues and one double issue). It is indexed in: LISA (CSA), LISTA (EBSCO), European Reference Index for the Humanities and the Social Sciences (ERIH PLUS), Proquest Research Library, ProQuest Library Science and IBZ. The journal is open access, fulltext articles are available at journal’s web page, LISA, Google Scholar, dLib and COBISS/OPAC. Previous Editors of LIBRARY: Maks Veselko 1957–1958 Branko Bercic, PhD 1958–1962 Maks Veselko 1963–1964 Jože Munda 1965–1969 Maks Veselko 1970–1971 Vlasta Pacheiner 1972–1973 Bruno Hartman, PhD 1974–1979 Jože Šifrer 1980–1985 Jelka Gazvoda 1986–1999 Melita Ambrožic, PhD 2000–2005 Eva Kodric-Dacic, PhD 2005–2009 Primož Južnic, PhD (Ed.-in-Chief) 2010–2011 Branka Badovinac (Man. Ed.) 2010–2011 Alenka Kavcic-Colic, PhD (Ed.-in-Chief) 2012–2015 Ines Vodopivec, PhD (Man. Ed.) 2012–2015 Gorazd Vodeb, PhD (Ed.-in-Chief) 2016–2019 Damjana Vovk (Man. Ed.) 2016–2020 Irena Eiselt, PhD (Ed.-in-Chief) 2019–2020 Mojca Rupar Korošec, PhD (Man. Ed.) 2021–2023 LIBRARY. Journal of Library and Information Science Volume 68, Number 2–3 (2024) UDK 02 ISSN 0023-2424 (print edition) ISSN 1581-7903 (electronic edition) Founded by: Slovenian Library Association Published by: Slovenian Library Association and University of Ljubljana Press For the Publisher: Damjana Vovk, president of the Slovenian Library Association and dr. Gregor Majdic, the Rector of the University of Ljubljana Issued by: Slovenian Library Association and Ljubljana University Press, Faculty of Arts For the issuer: Damjana Vovk, president of the Slovenian Library Association and dr. Mojca Schlamberger Brezar, Dean of the Faculty of Arts Editor: Polona Vilar, PhD Technical editor: Mojca Preglau Editorial Board: Melita Ambrožic, PhD, Branka Badovinac, M.A., Doris Dekleva Smrekar, PhD, Romana Fekonja, Dunja Legat, M.A., Sabina Fras Popovic, PhD, Jan Pisanski, PhD International Editorial Board: Boris Bosancic, PhD, Sveucilište J. J. Strossmayerja u Osijeku (Croatia), Wolfram Horstmann, PhD, Niedersächsische Staats- und Universitätsbibliothek, Gottingen (Germany),Sofija Klarin Zadravec, PhD, Nacionalna i sveucilišna knjižnica (Croatia), Günter Mühlberger, PhD, Leopold-Franzens-Universität Innsbruck (Austria), Kornelija Petr Balog, PhD, Sveucilište J. J. Strossmayerja u Osijeku (Croatia), Abigail Potter, M.A., Library of Congress (USA), Jurgita Rudžioniene, PhD, Univerza v Vilniusu (Lithuania), David Bawden, PhD, City, University of London (United Kingdom), Drahomira Cupar, PhD, Sveucilište u Zadru (Croatia), Jasmina Ninkov, Biblioteka grada Beograda (Serbia) Editorial Advisory Council: Polonca Kavcic (Chair), Marijana Abe, Jerneja Ferlež, PhD, Branka Kerec Prekošek, Tanja Mercun Kariž, PhD Slovene language editing: Anja Muhvic English language editing and translations of English: Lea Greenberg Translations of Croatian: Polona Vilar, PhD Croatian language editing: Renata Petrušic Fee for print-on-demand issue: 33 EUR (only entire volume is printed). For members of regional library associations and LIS related institutions print fee is included in the annual membership fee of the Slovenian Library Association. Editorial office address: Revija Knjižnica, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Turjaška 1, SI 1000 Ljubljana, Slovenija E-mail: revija.knjiznica@zbds-zveza.si Official web page: https://journals.uni-lj.si/knjiznica Cover design: Miha Golob Logo design: Zdravko Vatovec Designed by: Graficni atelje Visocnik Printed by: Dravski tisk Printrun: 500 copies The journal is published with the support of: Ministry of Culture, Slovenian Research and Innovation Agency, members of regional library associations and Slovenian Library Association Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0)