.d. «*«"*?■!** lU plailukOf. , ¿^ijj except Saturday* .od HoUdayi. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in uprevniškl prostori: IM7 South Lawndala Ave Offtea of Publication: 199T South Lawndala Ava. Talaphona. RockwaU 4904 Cana lista Je 19.00 «•tur JaaiMur? I«. IMS. mi «S» O- AM . je pri Borisovu. Vrhov-poveljitvo priznava umik fch čet iz Lepela, mesU, ki M milj zapadno od Moa- so zasedle nove pozi-**hodno od Lepels. Te eo *»] milj oddaljene od Vi-mesta, skozi katerega ■alinova trdnjavska črta. H* bitke divjajo na fronti, od Dvinska do Tar-■ v «tari poljski Ukrajini. j« dolga petsto milj. n obdržali svoje pošto Janjah krajih te fronte raji Lepelu. Nemci so vrgli v * na ruske pozicije pri Stanke in oklopne eno- 1 Pijejo obrambno črto, * * jim ni posrečilo. * Jui.-Nemške arma Vbodni fronti so naletele ^ odpor s strani ruskih L?*0* uradna časoniana P Nen^kToSers- a^J fronti ovira tudi sle-■ J Ivovaki pokrsjini, | Poljsks, je sne- ■£¡¡1 ^veljstvo pravi Domače vesti Smrt vaala v enem dnevu dva ▼ družini Forest City, Pa.—Dne 22. junija je avtotruk do smrti povozil štiriletnega slovenskega dečka Edvarda Marinčiča, istega dne je pa umrl stric matere ponesrečenega dečka Frank Ger-štel, star 54 let in doma iz Sv. Lovrenca ob Temenici pri Trebnjem ne Dolenjskem. Tako je smrt z nesrečo in boleznijo pobrala dva člana iste družine v enem dnevu, kar je redek slu-čaj. Pokojni Gerštol je bil v Ameriki 36 let in tukaj zapušča ženo, dva sinova, hčer, dve sestri—Mary Starič in Angela Pevc—bratranca in sestrično. Bil je član društva 124 SNPJ. Veeel dogodek - Strabene, Pa.—Družina Joe Nemanlč mlajši je zadnje dni dobila brhko hčerko prvorojen-ko, SNPJ je pa dobila novo članico. Čestitke! mm* nvihodna » Ia bil odpor **>n zlomljen v več kra- do1*« 'ronte laíTi * tv,rr *»- , *J «ronti finskp rnmiiH. e flnslce. rumun «Jr čete Cilj nem- ^ mwrt Ta so ' wvno rtl^to HovjeUte in l ¿en in- jfe ■K' H 1,1 njmun«ke čete, ld *v*rne Moldavije, T* Rumunijo m Ruaijo. r^ka. 5. jul —Fin- Rusov. Druga vest pravi, da so Nemci razbili in zaplenili na stotine ruskih tenkov. Novi letalski napadi so bili zvršeni na vojaško letališče pri Smoleneku. Čez 60 ruskih bojnih letal, ki so se nahajala na tem letališču, je bilo uničenih. Smolensk leži okrog 250 milj južnozepadno od Moskve. Kairo, Egipt 5. jul.—Vrhovno poveljstvo angleške oborožene sile poroča, da je bilo skoro vse ozemlje italijanske vzhodne Afrike počiščeno. Samo vojaška posadka v Gondarju, severna Abesinija, in neznatna italijanska oborožena sila južnozapadno od Assabe, Eritreja, se še kmalu. Komunike pravi, da se je general Pičtro Gazzers, vrhovni poveljnik oetankov italijanske armade, ki je štela 250,000 mož, podal. On in več tisoč italijanskih vojakov je zašlo v past, iz katere se niso mogli izmoteti. Angleški letalci eo ponovno napadU Tripoli, glavno italijansko bazo v Libiji, z bombami, ki so porušile mnogo poslopij in zanetile požare. Dva italijanska parnika ata bila potopljena Veatl ia Kanade Toronto, Ont., Kanada.—Dne 29. junija je prišel semkaj pa obisk k svojemu bratu Anton Klemenčič iz Chesvvicka, Pa. Z njim je prišla tudi njegova žena in tukaj sta obiskala več pri-eteljev in znancev —Družina Frank Matjašič je dobila krepkega sinčka, naša jednota pa novega člana. Ceatitke!—Dne 1. julij« se je tukaj oženil Josip Ban iz Bele Krajine. Obi- lo «o wmi? v ■ - - Legija ni revidirala svojega stališča Ona bo ie vodila boj proti komunizmu City. Kens.. 5. Jul — "Hitlerjev neped ne sovjetsko Rusijo ni rezultirel v reviziji stališča Ameriške legije napram komunizmu," je rekel Milo J Werner, načelnik t« orgenizacije, v svojem tukajšnjem govoru "Nemške invszija Rusije je dela priliko Ameriki, da pospeši in poveče svojo pomoč Veliki Bri Uniji,H je nadel jeval "Združene drževe nej nejprej izpol"4)0 svoje obljube, dane Veliki Bri taniji, ln potem naj pomagajo eovjetom. Ko bomo producirali več, tedej moremo skrbeti, de bo neše oborožena sila založena vsem, kar potrebuje " * - Vlada vrnila tovarno lastnikom Člani avtne unije za oklic stavke Washington. D. C., 5. jul.» Rooseveltova administracija je vrnila upravo tovarne North American Aviation Corp., Ingle-vood, Cel., lastnikom. To tovarno so okupirale federalne čete 9. junija, ko je ivtna unija CIO oUicala stavko. Čete so bile razrešene dolžnoeti in okupacija tovarne preklicena. Roosevelt je, ko je izročil tovarno lastnikom, zapretil, da bo zaaega ponovno odrejene, če bo naetal nov konflikt med korpo-racijo in avtno unijo in reZulti-ral v ustavitvi produkcije. Tovarna izdeluje bojna letala za bojno mornarico in armado. Cleveland, O.. 5. jul —Člani avtne unije CIO so se pri glasovanju Izrekli za oklic stavke v tovarnah White Motor Co. Kdaj bo oklicana, unija ni povedala Glasovanje glede oklice stavke je bilo odrejeno, ko je kompani-ja odbila zehtevo glede zvišanja plače za deset centov ne uro. fee Franciaco, Cel.. 5. ju — Člani unije Communioetions Assn. (CIO) eo zastavkali pri Prees Wireleee, ker je bila za hteva glede zvišanja plače * dvanajst odstotkov zavrnjena Sedanja pleča je $45 do $60 na teden. Kompanija je bile pripravljene zvišati plače za pet odstotkov. Amerika lahko izgubi svojo svobodo *» [ki.> , Roosevelt pobil argumente izolacionistov Hyde Park, f. Y« 5. jul.— "Ameriška politika je usmerjena v vseh ozirih za obrambo te hemisfere in svobodo oceanov," je rekel predsednik Roosevelt v svojem govoru» kl je bil po rediu razširjen po vafm svetu. Predsednik je govorUL ko je Amerika proslavljala 165-letnico svoje neodvisnosti. Roosevelt je umeril one, ki na-glašajo, da ao Združene države varne pred napadom. "Kadar mi ponavljamo obljube svoji deželi in zastavi, moramo to delati iz prepričanja, da je za to potrebno delo, odločne volja in žrtvovanje življenj, ako je to potrebno," je rekel Roosevelt. "Združene drŽave ne bodo ohranile svoje svobode, če je bodo naše sosede izgubile. ' Kar Amerika danes potrebuje ni samo enotnost, solidarnoai temveč tudi akcija. Otroška tyuitazija je vera, da vlada silniie more uničiti svobode povsod. Fundamental-na načela svobode, naglašena v Izjavi neodvianošti, so bila po-gažena po brutalni sili v vseh krajih sveta. Združene države so edine, ki jih še drže, a jih lahko izgube." V - Lane govoril na srbskem shoda Jugoslavija skušala odvrniti konflikt z Nemčija Oktavo. B. jull/ArtMir Bllss Lene, bivši ameriški poslanik Belgradu, je na shodu jugoelo-vanskih grup orisal dogodke, katerim je sledil Hitlerjev neped ne Jugoslavijo. Shod, na katerem je govoril, se je vršil ne prostoru srbskega eemoetana Sv Save v bližini Libertyvilla, čika-Škega predmestja. Shoda ee je udeležilo čez 7000 ljudi. Lane, kl je bil poelanik v Bel gradu tri leta, je povedal svojim poslušalcem, da nemški uradni krogi sploh niso hoteli razpravljati o sporu med državame. "Vlada mladega kralje Petra ni preklicela pakta, katerega je sklenil prejšnji režim z Nemčijo na dunajski konferenci," je rekel Lane. "Storila je vee, kar je sploh mogla, da odvrne konflikt z Nemčijo. Nemški zunenji minister in visoki uradniki v Berlinu so vodili opozicijo proti vsem poskusom jugoslovanske vlade, da se konflikt izravna na miren način." Med udeleženci so bile zastopane vse jugoelovanske grupe iz Chieaga in okolice. Argentina hoče ostati nevtralna Pogajanja med lelezni čar ji in magnati ee razbila Chicago. 5. jul.—Voditelji bre-tovščine strojevodij in kurjačev ao naznanili polom pogajanj predstavniki orgenizacije železniških magnetov. Bratovščina zahteve zvišenje pleče ze 30 odstotkov Pogsjsnjs, ki so bile zdej pretrgana, so se pričele pred tremi tedni. japonska bo držala roke proč od konflikta? Tokijska vlada opazuje razplet dogodkov VOJAŠKE ČETE NA POHODU Tokio, 5. jul.—Člani vrhovnega vladnega sveta eo na svoji izredni seji, katere se je udeležil tudi cesar Hirohito, zaključili, da ee Japonska ne bo sedaj vmešala v konflikt med Nemčijo in Rusijo, temveč pezno motrila razplet na splošno. Zeključek je bil pozdravljen v vseh krogih. Japonaka ja Članica oaiŠča Rim-Berlin, zaeno pe je povožena a sovjetsko Rusijo a prijateljskim paktom. Poelaniki Nemčije, Italije in Rusije eo se oglasili v uradu zunanjege ministra Matsuokaja po seji vladnega suaI n 1m <«n ■«isnals 1 i wu I r> sveta m ga vpraaan za informacije. Zunanji minister je dejal, da Japonska na smatra vojne med Rusijo in Nemčijo za zadevo, kl se tiče le dveh dttav. temveč za zadevo, v kateri je tudi ona prizadeta. Japonaka bo storila korake in ae pripraviti na vae, kar se lahko izcimi iz rusko-ncmŠke vojne. Preden je bilo objavljeno naznanilo o zaključku vrhovnega vladnega sveta, je glasilo zunanjega ministrstva naglasilo, da mora Japonaka uveljaviti avoj program, ki določa postavitev "novega reda" v vzhodni Aziji, nakar bo aktivno posegla v druge afere, katere je sedanja kriza potisnila na površje. Matsu oka je pozneje v razgovoru rt» porterji priznal, da je eltuaelja kritična. Čungking, Kltajeke, 5. Jul— Tu krožijo govorice, da je diktator Hitler poetavil ceno za priznanje po Japoncih dominlrane-ge Clngvejevega režima v Nan-klngu. Ta je japonaka pomorska blokada Vladlvoetoka, Sibirija. Napoved je, da aa bo japonaka blokada tega največjega in najvažnejšega ruskega prlatanišč-nega mesta ob Pacifiku kmalu pričela. V Čungking dospela poročila pravijo, da Jeponska pošilja vojaške čete v Mandžurijo in fvan-cosko Indokino. To je dokaz, da so na pragu važni dogodki. a 4. # Podmornica potopila turški pomik Ladje potegnjene s Črnega morja Anksrs, Turčija, 5. jul —Vls-| da je odredile potegnitSv vseh evojih pernlkov in ladij a Črnega morja, ko je podmornica, katere identiteta še ni bile ugotov Rusija se zahvalila Ameriki Borba proti Nemčiji se bo nadaljevala Moakva, 5. jul.—Sovjetska Rusija se je uradno zahvalila Ameriki za stališče, ki ga je zavzela glede vojne med njo ln Nemčijo, kekor tudi za obljubljeno pomoč. Svojo zahvalo je podprla s deklaracijo, da bo vztrajala v borbi, dokler ne bo Hitlerjeva vojna mašina razbita. Nemčija ne bo nikdar porazila Rusija. * Zunanji podkomisar S, A. Lo-sovski je v imenu sovjetske vlade dajal, da lajava predsednika Rooaevelta, mornaričnega tajnika Knoxa in državnega podtaj-nika NVellesa, da bo Amerika pomagala aovjetom, so bile sprejete z velikim zadovoljstvom v Rusiji. Amerika podprla urugvajski načrt I ' l Kooperacija v obrambi sapadne hemisfere Washlngton. D. C.. 6. jufl.—i Amerika je sprejele in priporočila drugim ameriškim republikam odobritev politike in amer-nic, katere je očrtala urugvajeka vlada in aa tičejo konstruktivne ter praktične kooperacije v vseh zadevah obrambe zapadne hemisfere. Na podlagi urugvajskega načrta bi se vse ameriške republike obvenale, da ne bodo sme trele nobene drŽave, če ae v o-brambi svojih pravic asplete v Buenos Airee, Argentine, 5. jul. — Predsednik Remon S. Caatillo je dejal, da bo skušala Argentine ohraniti svoje nevtralno stališče v mednarodnih aferah. Zunanji miniater Gui-nazu bo orisal vladno politiko glede nevtrelndsti v svojem govoru v senatu. Argentina ae ne bo vmešavele v zadeve, kl ne spadajo v njene področje. To velje za Ameriko in države v Evropi. Reene komplikacije v Nemčiji? Ankara, T\irčije, 8. jul — Turški krofi, ki so nevedno dobro poučeni, eo izjevlli, de eo dobili intormerije iz zeneeljivih virov o raanih notranjih komplikacijah v Nemčiji. Te ao baje nastale kot posledics napada na sovjetsko Rusijo Podrobnoeti o vojno z državami na drugih kon tinentlh, se napadalko. Republike bi zavzele stališče dobrot-ljivih nevtralcev proti zavojeva ni ameriški državi in jI dovolili rabo svojih pomorskih ln letal-sklh oporišč v času sovražnosti Zaeno 9 sprejetjem urugv9j< skega predloga so Združene dr žave naglaaile splošne smernice glede razpleta svetovnih dogod kov. To ao storila v spomenici urugvajski vladi. Nota, katero je podpisal državni podtajnik Sumner Welles, na glaša potrebo skupne ekclje vseh ameriških republik v vseh fazah, "de ee zaslgura bodočim generacijam tiste svoboščine in pridobitve, katere so izvojevall naši predniki." Nota pravi dalje, "da je črna tema bojazni, uničevanja in masne morltve zajele vso Evropo ln velik del ostalega sveta Nobena država nI varna pred napadom onih, katerih cilj je dominacija vsega sveta. Soli darnoet vseh držav na ameriškem kontinentu ln vzajemna pomoč proti agresorjem sta neobhodno potrebni. Amerike bo kooperlrala z vsemi republikami in Jim nudila vso mogočo pomoč. Skrbela bo, da bodo njene general vidi možnost napada na ameriko Deiela mora podvzmti korake v intereeu laetne obrambe IZOLACIJA ZDRU-2ENIH DRŽAVI Waahlngton. D. C« 6. jul.-. General George C. Marshall, šef armadnega štaba, je poaval kongres, naj takoj uveljavi aa-konodajo, ki bo dovoljevala rabo ameriških čet sunaj sapadne hemiefire. On je zahteval tudi oblast, da rekrutfrdomobranci in rezervni častniki služijo več kot eno leto v armadi, TI koraki so potrebni, da se Amerika zavaruje proti nenadnemu napadu. Položaj ae je v zadnjih mesecih tako lapremenil, da je Amerika izpostavljena napadu s strani sovražnika, čeprav se ljudstvo v splošnem tega ne uvede. MarshalloVa priporočila glede obrambe Združenih dršav vae-buje 23 strani obsegajoče poročilo, katerega je general predložil vojnemu tajniku Stimaoeu. "Ob predlošitvLtega poročila stoji Amerike pimvečjo nevarnostjo nego ja stA pred enim letom," pravi general "Nobenega dvoma ni, da je te deiela v nevarnoeU. Dogodki v zadnjih tednih ao demenatrirall, da ae konflikt lahko i silno naglico razširi na države, kl ao ae čutile varne pred napadom, Ig tega razloga je potrebno podaljšanje vojaške alušbe ln podvsetje kn* rakov, da ae ameriške oborote-ne sila pošlje sunaj te hemlal» rs. Zllbn,~kf prepoveduje rabo vojaških let sunaj hemiafere, mora biti takoj preklioan. Poveljstvo armade anj dobi proete roka, da ps avoji uvidevnosti stori vse za obramb* Združenih držav," ffif Mi ln pomorske «porišče in parnik Refah. Cez Potnikov ^ton la dobila «»d Velike in monterjev je Izgubilo «vije- ¿JJJJ £ mMt#rU, ^ _ a bojne oprema na razpolago veem V Ankaro dospelo poročilo mttmitkm „.publiam. K«K>pera-pravi, da ee je potopil turški to- c|Jg y VM#h OEtrih v -vrho obrtm vorni pernik VeUn v Črnem ^ Mp#dn# hemisfere je prve morju, ko je zedel ob mino. ni posadke eo ee rešili. Cía- in zapedne glavne. Zveza med Anglijo, Ameriko in Rušijo predlagana London, 5. jul -Menifeet, katerega je Izdala angleška komunistična stranka, priporoča usta novitev zveze med Velik» Britanijo, Rueljo ln Ameriko Te more sloneti ne podlagi vzajemne in veaetrenske pomoči "Zgradimo mogočno fronto angleških, ruskih ln ameriških ljudetov,* previ manifest 'Te nej vodi odločno borbo proti fašizmu po vsem svetu ln lavoju- home ti j ah niao bile objavljene j )e skupno zmago Amerika povečala na kup aluminija v Kanadi Washington, D. C., S. Jul.— Jesse Jones, nečeinlk faderelne poeojilne administra« ije, je na znanll, de je podvojil nakup aluminljs v Kanadi, Amerika potrebuje to kovino pri Izdelovanju bojne opreme Jonee ji deje!, de je Metsls Keeerve Co„ ptKlružnlce korporsrije ze rekonstrukcijo financ, naročila 170,000 materskih Um alumlnlje pri Alumtnum Co. oi Cañada. Te količina more biti dostavljena Ameriki v prihodnjih osmih ma-'serih. Llsbons. Portugalska. 6. Jul,— Nemška Invazija ftuaije je več nego poskus sloma In razorožitve sovražnika ns vzhodu po izjavi krogov, kl Imajo teene sveže z nacijl. Invazija je drzna geste v prlprsvah, katerih cilj sta izolacljs In osvojitev Združenih držav. /Ceder bodo Hitlerjeve armade doeegle Baku, bogato oljno polje v zapadn! Rualjl, bo Iran Že v nemškem teboru, «ločim se bo Afghanistan pridružil bliskovitim vojnim opereeijam proti Indiji. Z okupecljo Indije bodo Nemci prišli do bogatih virov aurovegs materiala ln konaoli-dira I i svoje pozicije na Srednjem vzhodu. Temu bo sledilo oevajanje Afrike. To ja Hitlerjev nečrt po sodbi poučenih krogov, Nemci ao popolnoma uverjenl, da je glavne borba med njimi In Ameriko. V tej more zmegetl Nemčija ali pa Amerika. Hitler bo imel vse, kar potrebuje, če pridejo Rusija. Indija in Afrika pod njegovo kontrolo, Hitler je odredil napad na ao-vjetako Rusijo na nasvet vojaških voditeljev. Ti se se bali vstopa Združenih držav v vojno in niso hoteli rlaklratl poreče, ko bi rusks oborožena sila stala prtprevljena na vzhodu. Nacijl priznavajo, da bi ee val Hitlerjevi načrti Izjalovili, če bi Amerika zdaj, ko je necijeka vojna mašina zavojevena v bitkah z Rusi, šla v vojno. Ameriiki Udje pripravljeni na boj Capetown, Južnoafriška unija» A jul. — "Ako bo Velike Brite-nija dala signal, ee bo nejmenj M),000 mladih Židov, kl eo ameriški državljsnl, prijevlle se borbo proti Nemcem na strani angleških armad." To Izjavo je podal polkovnik Morris J. Men-delsohn. predsednik slonietične mledinske organizacije, kl Je ei-noči dospel eem lz New Yorka. PROflv: PROSVETA THE ENLK'MTF.NMGfT i C L asilo (M lastnin A SLOVS«s*b nabodm rooronx* j k un on M rf amé iiéllilnl to i.jmpvpvmbvöi^ omm) kl M tote. fSM m pol trt«. II J® M àmirt late; sa » «t» M* m» M MÍ msi M ta •afemtlttlm rsla : for um VmtUá Bftm (fMK Ckki----po docovom - Rokopisi dopisov ki (iMkov ss na v»a*a)o. Rokopisi literarna ------- povaatL dra»«. pasmi 114.) ss rraaja poSUjatelju statoju. «a )a prtístti postmno. Suü2**wlU aat ka x i ate., will to to mM« PROSVETA MST49 M. Uvaáato A^ CUm» Drain or m «diiai» Itelam V afclapaja M primrr (July SI, IS«) IMM m fUMkmi rom—I. 4a ra- » s MfeflflM rot nI ni PmmtIU J» »W«ba hkratu "firar" Hitlerjeva in Museolinijcvc hrvaške drfave — če ne bi bil Mussolinijev prijatelj? — Papež je ustregel Museolimju! "II Mondo" zaključuje svoj članek takole: "Početje Pija XII. v zedevi Hrvaške nam nudi avtentično raztolmačenje njegovih petih točk - pravičnega miru, ki jih Je papež postavi! o božiču 19.19, Prva točka zahteva garancije za eu-verenstvo in neodvisnost vseh narodov, malih In vcMkih Hrvaška Je hedvomno majhen narod, ampak zdaj — pod kontrolo Hitlerja In Museolinlja — Ima suverenstv» m neodvisnost! Zsto Je Pij XII sprejel Vladsrje Hrvstov, tods nemtaer , naselbin Prlspevld sa stari kraj Indlanapolis. Ind. V sklad za pomožno akcijo med revnimi vojnimi žrtvami v starem kraju so prispevali posamezni člani društva št. 34 SNPJ kot sledi: Po $1 so prispevali člani John Matelich, Val. Stroj, John Trcek, John Butara, Louis Pelko, John Robas in Val. Kuhar; po 90c člani It. Marolt, John Jeran, A. B. in Pete Cerar; po 29c pa člani Fr. Hruban, Fr. Skufca, Greg. Luzar, Jos. Kocjan, Fr. Grbek, Jakob Psvlin, Anton Hrsn, Jos. Pušner in Fr. Sabotin. Skupaj $11.29, Društvo je prispevalo iz svoje blagsjne vsoto $29. Skupsj poslali na gl. urad SNPJ $36.29. Obe skupni vsoti sta bili nsvedeni v glasilu Prosveti z dne 2. julija. Treba je pripomniti, da so omenjene prispevke med posameznimi člani nabrali Anton Berkopec, ki je nbbral $6.90, John Matelich, ki je nabral $2.79 in Val. Kuhar, ki je nabral $3. Te vsot« so u ki j učene v gori omenjenih skupnih vsotah. John Sperenblak, 34. To ln ono Is Pe: Imperial, Pa^-Dne 29. maja so se od tukaj odpeljali štiri fantje na ribolov v državo Ma-jezeru Cheswick Bey. en teh je bil sin podpisane in član društva 716 SNPJ, drugi pa Je bil Maks Božič ml., član nsšegs društva št. 106 SNPJ. Srečno so dospeli na mesto in se tudi srečno vrnili, ribolov ps se je tudi dobro obnesel, kajti nalovili so mnogo mslih in velikih rib. Moj sin mi je pravil, da je tudi tam deževalo dne 30. maja. Domov so prišli 1. junija in vozili so se enajst ur z avtom. Pravil je/ ds je ob cesti videl zelo lepa polja, pšenica je bila že rumena. Na 30. maja nas je obiskal naš prijatelj Frank Šuštar in njegovo dekle iz Clevelanda. On je bil to pot prvič v Penni in mi smo bili veseli njegovega obiska. Lsni smo ps mi njih obiskali, ko smo šli v Cleveland na sbor JSZ. Takrat sts se spozna-la z mojim sinom Tonetom, ki mu je razlagal o delu v majnah. Frank si Je želel ogledati pre-mogorov, a njegova želja se ni ispolnlla, kajti Toneta ni bilo doma, ker se je odpeljal na ribolov. Zal mu je bilo, ker ni pi-ssl, da pride. Moj mož pa dela na dipelnu. Martin ga je povabil, da mu on pokaže rov, pripravil je karbidno lampo in tako sts s Frankom odrajžals v rov, smpak daleč v rov nista šla, ker je z vodo zalit. Frank Je dejal, da on ne bi šel delat pod zemljo za noben denar. Ampak tukaj pa ao mladi ljudje, ki bi šli radi delat v rov, pa dela ne dobe, če pa ga dobijo, jih pa morda zdravnik ne potrdi, da so zmožni za delo v rovu. Uskoj po kosilu smo se odpravili ns proslavo društva št. B SNPJ v Sygan. Tistega dne so namreč slsvili otvoritev prenov-IJenegs Društvenega d o m s. Udeležbe je bila velika in imeli smo se zelo dobro. Frank Šuštar je pred dvorano snel slike in nam jih Je potem poslal iz Clevelanda. Slike so se dokaj dobro obneele. Na sliki je tudi neka mala deklice, ki je zelo luštkana, v roki ima eskimo paj in se lepo drži. Hvsls za slike, Frank. Njemu se jc na slavju zelo dopadlo in je rekel, da pač ni mislil, ds je v Penni toliko Slovencev, ki da so zelo prijazni in uljudni. Na Syganu smo se sestali s družino Antona Siva-vec, ki dobro pozna Frankove starše, pa je Sivavec povabil Franka na njegovo farmo. Ups-mo, ds nas Šuštarjev i v kratkem spet obiščejo, ps bili starejši ali mlajši iz njih družine. Mi vas bomo veseli. V spomin mi pridejo časi lz mladih dni, ko mi je Pepca Remšakova delala obleko za Te-lovo, da sem šla rože posipat, kakor je bila tam navada. Ko je šla Pepca v Ameriko, sem bila okrog deset let stara. Takrat je odšla v Ameriko tudi Ančka, katere pa še nisem videla v Ameriki. Ona se je pisala Kordan in sedaj menda živi v Salemu, O., Pepca pa v Clevelahdu. Pepca je namreč mati Fratlka Šuštarja. Ančka se sedaj piše Ocepek ln Frank nam je izročil njene pozdrave, za kar se jim zshvalju-jemo, obenem pa pozdravljamo njo in njenega brata Franka Kordana, ki tudi živi v Slamu Čudno se mi vidi, da se Fran-ces Mihevc nič ne oglaai v Prosveti. Rada bi vedela, če ima kaj češenj. Se prav dobro se spominjsm, kako nam je lani postregli ha povratkti 2 zbore JSZ. V Clevelandu je bilo tudi prijetno. Na stsnovsnju sem bila pri zelo prijaznih ljudeh, namreč pri Nežki Nagodovi, ki je bila tako postrežljiva, da bi menda moja mati ne bila bolj. Hvala Nežki in njenemu možu. Nagodovi imajo lepo družino, prijazne otroke, na katere sta lshko ponosna. Vsem skupaj, želim vse najboljše, tako tudi Pepel in Lojzetu Šuštar za postrežbo in uljudnost ter prijaznost. Tisto fino kosilo in pa dobra kapljica sta se nam kaj dobro prilegla. Ko smo se vračali iz Cjevelsn-da, smo se ustavili pri Frances Mihevc in se odpočili na klopi v senci pod češnjo. Vem, da je sedaj ns farmi obilo dela, kljeb temu pa se bo Frances morda odtrgala od dela in nas obisksla, ssj so v nsši okolici proslave kar ena za drugo. Dne 27. julija se bo vršil velik piknik okrožne federacije SNPJ. Vsa društvp so nsprošens, da pošljejo svojp zastopnike na federacijsko sejo. Društvu št. 166 SNPJ v Prestu, Ps., ki je dne 4. julija slavilo svojo 30 letnico, čestitamo in želimo še obilo uspehe v bodočnosti. Anna Oorenc. 106. Junij—mesec obletnic Cleveland, O.—Podpisani je imel v juniju menda pet ali celo šest obletnic. Prva je bila petega junija, namreč moj 97. rojstni dan. Torej že toliko let oziroma toliko časa že tlačim ta čudni pukljastl svet! Eno morem ugotoviti, in sicer to, da v vsem svojem življenju nisem še nikdar prišel v konflikt z žandarji ne s sod ni jo niti s sodniki, ječe še nisem poskusil, niti je nisem videl. To je, ds "špeh kamre" še nisem videl od snotrsj. Doživel pa sem Še marsikaj, kakor doživi večina nas povprečnikov. Večinoma mojega Življenja sem preživel v tej deželi, saj jc dne 2. junija minilo 34 let, od kar sem stopil na svobodna ameriška tla na Otoku solza. Takrat sem tudi prvič videl boginjo Svobode v newyorSkem zalivu. Dne 2. juniju Je minilo 33 let, od kar sem prvič pristopil k pgBpomemu društvu namreč k Sv. Berbari št. 33, katera orga-iii/acija se je pozneje pridružila k Slovenski delavski podporni zvesi, ki se je pozneje zdruŽils s SNPJ. Dne 9. jun. pa je minilo 32 let, ko sem napisal in odposlal prvi moj dopis, ki je bil pri-občen v A. S. Iz uredništva tega lista so mi pisali, da "znam prav dobro spissti dopise" iti so name apelirali, naj še pišem. Se sedej se prav dobro spominjam, kako se je tisti dopis začel: "Ker se skoraj nihče ne oglasi iz te velike slovenske naselbine, sem se jsz namenil, da bom nekaj napisal in sporočil cenjeni jsv-nosti..Nadaljeval sem o društvenem življenju. Tisti dopis pa je bil prvi in tudi zadnji moj dopis v A. S. Kajti kmalu potem sem pričel dopisovsti v Glas Svobode, zstem pa tudi v Proletarca. Nadalje je 13. junija minilo 28 let, ko sem dobil prve tri nove naročnike G. S. v naselbini Middle Branch, O., kjer sem delal manj ko leto dni v cementarni. Najbolj važna moja in moje žene Cilke obletnica pfc je bila dne 11. junija, namreč 20 letnica najinega zakonskegs življenja. Takrat naju je mirovni sodnik zvezal in vse odtskrst naprej orjeva skupaj. Pri najini civilni poroki sta nam tovarišila Vipavca n Terbižan, sedanji tajnik ek velandske federacije SNPJ in predsednik društva 126 SNPJ ter delegat prihodnje konvencije, in John BreKak, tudi vipavska korenina in bivši pred sednik našega društva 147 SNPJ. Tovarišici sta'bili sestrični ali polsestri neveste Cilke, Lucija in Mary Kolman Vsem skupaj ? tako sodniku kakor pričam, se iskreno zahvaljujem ob priliki 20 letnice, še bolj se pa zahvaljujem moji ženi Cüki Jank&vič, prej Kolman, prvič zato, ker me je "vzela" in me s tem rešila dolgotrajnega samskega stanu, drugič pa zato, ker mi je že 20 let dobra žena, sinovoma Stanley ju in Edwardu pa dobra in skrbna mati. (Dve desetletji imeti kar tri na glavi in skrbi, pač niSo mačje solzç!) V zakonskem življenju se dogs Jajo razne stvsrl, razne potež-koče, ki jih- prinašajo splošne razmere. Nikjer in menda nobenemu paru med delavci ni z rož-cami postlano. Znana nam je Strašna in dolga depresija, ki je razdvojila marsikatero družino. V nsjinih dvsjsetih letih zakonskega življenja pa se midva s Cilko nisvs niti enkrat »prepirala radi osebnegs prepričanja. V tem oziru sva bila vedno edina. To je v zakonu velikega pomena za srečno življenje, za harmonijo v družini. Vedno sva bila enih misli in v tem prsvcu sva vzgojila najina dva sinova. Nsjin starejši sin Stanley, ki je sedsj v dvajsetem letu sts-rosti, je dovršil šolo in ns šolsko priporočilo je dobil delo v tovarni, kjer se sedsj uči zs ma-šinista oziroma mehanika ali strojnika. Drugi najin sin Ed-ward, star 17 lét in pol, pohaja Še srednjo šolo. Oba sta do sesedaj ostala naprednega mišljenja, sta poštena mladeniča in midva srčno upava da taka ostaneta tudi v bodoče, ko bosta iz mladenlšklh let dorasls v leta mladih mož in nato v zrela moža. . Naj dodam še to, kakor je znano že večini naših čitateljev, da slaati v prejšnjih letih je bila pot vsakemu svobodomislecu s trnjem postlana. Takrat je tudi bilo težko svobodomislecu dobiti dekle, ki bi bilo pripravljeno dsrilnsgt" 'posredovalnega odbora. poročiti se civilno. Čim je ksj takega le omenil, je zadel ob ka men. Pa tudi če bi bilo dekle zadovoljno, so temu odločno nasprotovali starši in sorodniki ter razne klepetulje, ki so šuntsle, naj se za božjo voljo nikar civilno ne poroči, in še celo z brezvercem, ker to ne bo držalo! Kajti potem tako ženo mož lahko VBak čas pusti itd. Hinavcev in hujskačev se ni manjkalo. Sedsj je glede poroke mnogo drugače in mnogo mladih parov se' Broči civilno brez vsskegs ši-niranja od strani sorodnikov, kajti sedanja mladina ima drugačne prilike, predsodki so šli v pozabnost. To sem napisal o priliki 20 letnice najinega zakonskega živ- Anton In Cilka Jenkovlch. Nekaj za kratek čas Naj so časi še tako kini i ^ . . ' ha je zdaj pa zdaj potrebno »sft« Ameriška Domovina lz cievektog. čelu zapisanega, da je humori^, ^' Njena humorisuka t ^^ od časa do časa v zadevah ki h * W - dočim takrat, k.2.?ho£ J^vadno kisla. V tem je AD Pred kratkim (28. junija) »e i# Domovina hotela malo norčevVuH Obrala je iz nje neko domačo ni bilo ničesar narobe in šala AD ns ■ejeskisala. Ista številka Ameriške Domovine n. prvi strani preko štirih kolon naslov * ¡^ "Rusi so se potegnili 120 mil^, fj je resna, povedana pa je smeim. t l "ušesa" ns škornjih? ^^ ^ ^ Morda so se pa potegnili (sami!), d. Nos, ni več na fronti in namenili so se domov! Nam se dozdeva, da je AD s to DotM.viu samo sebe potegnila, če je star na mestu, je v tem primeru: Kdor ,ma * ns glavi, naj ne hodi na solnce' - Brez k če bi mi hoteli redno pobirati slovnične n pisne in druge kozle po Ameriški Dom« katerih kar mrgoli vsak dan, bi morili? stalno kolono za ta posel. Ampak to si J sel. Zavedamo se, da noben list ni brez na Še o rudarski pogodbi Wilkes-Berre, Pa.—O novi rudarski pogodbi ns antracitnem polju premoga je že poročal br. Zupan iz Nanticoka v Prosveti z dne 24. junija. Mislim, da je stvar zelo važna za čitatelje Prosvete, zato bom podal nekoliko podatkov. Ko so se predstavniki obeh strank sestali 20, junija v Hazel-tonu, sem bil med navzočimi in dobil sem kopijo nove pogodbe, kar je pač redek slučaj, da pride kopija pogodbe v roke navadnemu delavcu. Vsled tega sem imel priliko, podrobneje se seznaniti z določbami v pogodbi. Baroni premoga so hvalili Johna Lewisa Irt 'rijegove souradntke kot prijatelje. Operatorji pra vijo, da zaupajo, da bo ena naj boljših pogodb, kar jih je še bilo dosedaj sklenjenih.-Komentar k temu prepuščam čitateljem Prosvete! 1 Br. Zupan je v glavnem opisal pbgodbo. V tej pogodbi se pa skriva gotova stvar, ki ni nič kaj prida. Ko je 30. aprila t. 1. stara pogodba potekla in so se pričela pogajanja za novo, so poudarjali, da ne glede na vsebino nove pogodbe, bodo stopile spremembe (zvišanje plače itd.) v veljavo od 30. aprila naprej. Dne 19. maja je Lewis poklical rudarje na stavko in rudarji so si vzeli pravico, da zshtevsjo zaostalo plsčo. Lahko se ugiba, da je to bil skupni trik, komentar pa prepuščam čitateljem. Res so unijski voditelji dobili deset dni počitnic za rudarje, ki se začno 28. junija iti se končsjo 7. julijs, ampak za te počitnice bodo rudarji plačani šele pred božičem, pa še takrat bodo prejeli le $20. Prihodnje leto se počitnice prično 27. junija in se končajo 6. julija, plačilo pa dobijo pred 29. junijem 1942. Ker rudarji v poletni sezoni ne delajo vsak dan,, so bili sedaj upravičeni do brezposelnost-ne podpore do $19-ns teden. S plačanimi počitnicami pe so ru-darji zgubili pravico do brezpo-selnostne podpore. Kaj so stem rudarji pridobili, lahko tudi sami komentirate. Za vse to, ka i eo" untjfki voditelji trčil dlstriktov pridobili za rudarje, so zase dobili tudi to pravico, kadar čutijo potrebo voč c i ona rja ln ko vidijo potrebo za višji agesment. to lahko zvi-Do«! šajo. Doslej so plsčeli dva do-larjs afccseienta vsako leto. TO> je v glavnem pogodbe, ki ostane v veljavi do maja 1M3. Frank Vratartč. Is cirkus« — Odkar nastopam z d resi rani m tigrom in krotko ovco, imam velik uspeh. — Kaj ae tiger in ovce dobro razumeta? — Včasih ne. tods v takem primeru kupim novo ovco. pa zopet gre. . N Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Prosveti) * 10- juniji 1M Dogodke na Kreti smo motrili napeto, nistraki predsednik je rekel: "V tem slučaji umika sa noheno atran." Kaj, to pot ne ¡3 kuacije"? Naše čete se bodo morale udati vražniku, kolikor jih seveda ne bo padli boju? To je slabo. Kakor veste vi in ven smo izgubili marsikatero bitko v tej vojni, sres nismo izgubili radi tega. Nasprotno, pravljeni smo, da izgubimo bitke se tudi r doče. Pripravljeni smo, da ne izgubimo niti radi teh. Izgubiti ne smemo samo a cilja pred sabo: zmage. Vojna gre dalje, poteka, dež za solncem mora priti in aojpi dežjem. Napoleon je večkrat razburjeno trjeval, da si ne more privoščiti, da bi le eno samo bitko. In je imel prav, moi,i dovina nam je pokazala. Ali kdor je ustvarjen, da si ne more privoščiti enega megs poraza v življenju, je na opolzkih tki ni mu usojeno dolgo preživeti. Le oni, ki znova in znova pobere s tal in vzravna, ko je usoda treščila tja, pozna vso skrivnoS ljenja in uspeha." Churchill pozna sVoje ljodi. Danei je | ril v parlamentu: "Britski narod je edini v tem oziru: mi smo edini ljudje, ki imano di, Če nam povedo, kako slabo stoje stvari nas, ki Imamo radi, če nam povedo najalsM da bo v bodoče prav mogoče še hujše in d moramo pripraviti znova za nove pome" rečem, da fašistični in nacijski voditelji ne znajo svojih ljudi. Oni ne prenesejo slabiš sti. Zato jim morajo servirati same dobre, pa le morajo povedati tudi kaj slsbega, te mešajo z dobrim v nekak "mixed grill," ni niti toliko dobrega, pa pokrijejo vie i bogato omako "bodočnosti": obljube,, uspehi: v kratkem bodo zasijali zlasti M] Kako je z nami, Slovenci, Slovani? * trpljenja se gotovo ne bojimo, če verji ds je potrebno za pravično stvar Sir duša najbolj globoko obožuje p«sar narode, ki so poevetili svoje življenje u v resnico in pravico. Nekateri molijo l ss, drugi se klsnjsjo Husu: obsdva sts mučenika za sveto stvar. Dolgo smo obeli Francijo, ker je dele človeštvu svojo cljo, dolgo smo upsli, da bo rusks dsls človeštvu boljšo bodočnost. Zdaj p stala Anglija ona mučenica, ki daje vzgmj veštvu. V Ljubljani smo govorili o vojni tik! je začela. "Ubogi narodi nimajo venso biti, tudi če pride vojns. Življenj «Ji nizek. Na Balkanu nsm bodo vzeli šček kruha, ki ga imamo zdaj in nam samo čebulo, da jo bomo grizli dan ■ .All dye, tri olive." - "Bogsti nSF6#^ Anglija, Amerika, oni veliko oni imajo kaj žrtvovati." - vprsjri bodo imeli toliko moralne sile v m I pripravljeni žrtvovati modrost, ker kratkoviden je obotavlja h _ «Ds. mortl»1 < Pred drajtettoi (Ii Proivfte, 7. JuW I«" Domače «««• V W.l^n^ ^ v rovu ubit Jote Coplrlc l« "" skem. Dttavtke vesti Amen*k> o^ vrgli 20.000 delsvrcv ns ce«w hnotemstvo. Turški ustaši tm pred Csrtgredom ^ M, Sov je t$ka Rusija V Moskvi raznih kongresov. V «l 7. JULUA PROSVETA Žiga reka brenij« L PRIHAJA pomlad Lvje U popelje potnik od „Su proti Zagrebu, prevzame lepota ne Ob progi teče i precej močno ojačens £ Savinje. Po valovitih ¡h so njive, travniki in „ vinogradi. Više v - je vzpenja,jo košati Vabljive so- dolge v t pogorja. Že pri rlja potnika s , gorska vasica po više pa stoluje D Sloveniji in po pana soseda, lepo elena Lisca/ Zidanmoska iuca SPD je. ustrezajoč potrebam pred leti po-na Lisci prikupen pla-dom. ki ga poleti in pozi-sltujejo številni izletniki p, iz Zagreba, od celj* ini in tudi od drugod. Z i lahko izbereš poljubno malo znane predele, ka-ttniki le redko zahajajo, je tu »kritih še mnogo, limivosti. oz-a z h že griff goz-verlge Loki hribčka Razbor, njena Hrvat-zaokro- mjo Breg zavije Sava v l kolenu okron Kumpolj-loijg. Ob vznožju koša-alovja se pokaže grad in nji Boštanj, potem osvo-pogled na oni strani $a-irito postavljena vas Bo-ioveta zlasti po sadjar-i ribolovu. Toda že je vozil na moderno ureje-tajo Sevnico. T)rg ima lego, nad njim gospodu-tnski grad, izletišča in i te ti kar ponujajo, saj tako ljubka so pobočja , koliko je zelenja, sa-dv in vinogradov. Mor-odaš k sloveči cerkvi sv. »orda pol ure daleč v zi-i Zajčji gori ali pa se avtobus in se popelješ lanino, kjer je ozračje zdravega vonja po .jelovju bližnjega Bo-Planine lahko nada-ot čez Bohor v Rajhen-le bolj je priporočljiva tura lin i velikanskimi gozdovi graščine je šele zad-i prišel do svoje prave ko je na njem zrasel i dom. Najbolj priljub-fldišče na Bohor Je pač wrg. znan v javnosti po romantičnem gradu, _»ad pol stoletja tiho ži->j* boguvdano življenje bratje trapisti. Trapi-s tovarno čokola-■jjtr, s pokopališčem in tfejeno ekonomijo, še »bno pa z veliko knjiž-Onimivo ureditvijo graj-«omv je sam na sebi Pivlačen.^ Je pa odtod razglad na Savo, ki r velikem kolenu proti ■ Krškemu. tlhenburškena trga, bazilike, se cepi cesta: ^»IjujeS proti Železnemu, levo pa jo levo pa Jo poti Senovemu, kjer je « zadnja leta v. ved- no večjem razmahu. Tu nastajajo nove Trbovlje. Rajhenbur-ška lara, največja v lavantin-ski škofiji, ima celo vrsto podružnic, sato te od vsepovsod pozdravljajo cerkvice, koder se po pobočju prostirsjo vinogradi, rodeči že prav krepko in zelo pitno kapljo. Na Senovem te povede cesta dalje mimo nove šole v ljubko vas Dolsko, potem po soteski in že se polagoma vzpenjaš na Bohorjevo pobočje. To je samsvoj svet, poln romantike in osvežujočega ozona. Novi planinaki dom pod najvišjim bohorskim razglednikom Javor-nikom je prav dobro oskrbovan. Posebno očarljivi so razgledi z Bohorja. Vedno niže in niže padajo valovi slovenske zemjle, ki preide naposled v hrvatsko ravnino. Videm, naslednja železniška postaja, slovi že od nekdaj po svoji lepoti. Kako se je po vojni učvrstil njegov sloves, pričajo številne nove vile kakor tudi moderna industrija. Nad Vidmom se amfiteatralno boči slavni SremiČ, kjer pridelujejo tako vinsko kapljo, da lahko z njo tekniuje le še ljutomerčan. Na nasprotni strani Vidma se vije vzdolž Save starinsko mestece Krško, polno zgodovinskih zanimivosti. z novo urejenim muzejem. Od tod dalje se širi prostorno Krško polje, kjer je skoraj vsaka vas najdišče ostankov iz starih dob. Vsa ta pokrajina je pravi raj in najlepša paša očesu pravega uživalca prirode. Ozračje je mehko, saj se močno čuti dotok toplega zraka z Jadrana. Brežice so poslednje mesto na doljnjem koncu Slovenije. Plodna polja, okoliška pobočja pa zopet polna vinogradov, bližnji otok Save ln Krke—to je letovišče, ki ga znajo Zagrebčani vse drugače ceniti in uživati kakor Slovenci. Bližnje Čateške toplice, nasproti Dobovi in Mo-stecu te poživijo z izredno učinkovito toplo vodo. S svojimi zanimivostmi ps te preseneti izlet na i Stojdrago, kjer prebivajo unijati, potomci nekdanjih uskokov. Brežice so središče velikega območja, ki pač zasluži v tujskem prometu malo več pozornosti, kakor se mu doslej izkazuje. Sloveče Bizeljsko, Artiče, Pi-šeče, Sromlje, Globoko, Kapele, Dobova, kraji ob Sotli—povsod najde izletnik nove krajinske zanimivosti, pa mnogo širokega, res prisrčnega gostoljubja. V teh krajih zelo dobrega vina ln različnih kuhinjskih dobrot živi že od davnine vesela pesem in tu nikdar ne usahne zdrava šaljivost. Da bi vzbudilo čim več zanimanja za posavske kraje, deluje v Ljubljani že nekaj let društvo Posavčanov, ki veže v Ljubljani bivajoče ožje rojake v prijateljsko družino ter prireja izlete v posavske kraje. Društvo od leta do leta bolje uapeva, o čemur so posebno zadovoljivo poročala poročila na nedavnem občnem zboru. Letos bo društvo šlo še z večjo vnemo na delo. Prlčetek, storjen z družabno prireditvijo, ki Je bila 6. februarja v kletnih prostorih kavarne Emorje, je bil prsv posrečen. Cisti dofcjček ti,500 din je bil dodeljen raznim Šolsm v brežiškem sresu za revne šolake otroke. Podpore so deležni naalednji krajevni šolski odbori: Stara vas —Bizeljsko, OreŠje, Sušlca, Globoko, Kapele, Pišoče, Zdole, Pečica, St Peter, Podsieds, Sromlje, Zabukovje in Koprivnica. V teku leta bo sledilo še več prireditev. V odboru ao: predsednik Krošelj Jože, odborniki: Ado Darian, inž. Janežič Ferdo, Kar-ničnik Miloš, Krošelj Anton, dr. Merslavič Ivan, Plevnik Ivan, Starki Rudolf, Sotler Jože. Str-gar Jože in dr. Vidmar Jože. -It g. Pismo iz Londona (Nadaljevanje a t. strast) 1 malomeščansko ozkosrČna, ne bi prisegel na njo." — "Anglija ima velikansko moralno silo, to Jo bo rešilo, ne njeno bogastvo." Večkrat mislim na one pogovore, na one prijatelje in kaj pravijo zdaj, ko ališijo, kako se obnašamo, ko bombe padajo na London. Kaj bodo rekli, ko bodo slišali o ameriških stavkah... Ne, Angleži se ne bojijo slabih časov. Ali če verujemo v kaj, smo se v zadnjem letu in pol navadili verovati v evakuacije naše vojske. Ko je bila Norveška izgubljena, so se vrnili naši vojaki domov. Potem čudežni Dunkirk. Male ladje, jadrnice, Čolni: vse je šlo na delo - kakšno delo! - in rešili so veliko srmado čez 390,000 mož iz Francije. Če bi ne bilo Dun-kirka, kako bi bilo danes s položajem na "this blessed Island"? Kdo bi ga branil pred nemškimi Četami, ko bi bila njegova nsj-boljša vojska ujeta v Franciji? Ej, Dunkirka ni in ne bo nikoli mogoče pozabiti. Potem smo imeli moštvo v Grčiji. Ponoči so se ukradli na britske ladje v pristaniščih, ki so bili še v nijho-vih rokah ln se rešili, da jih sovražnik ni ujel. Kakor nismo mogli verjeti, da je bil Dunkirk res tako blagoslovljen z uspehom — pričakovali smo komaj polovico mož nazaj, pa jih je prišlo Še enkrat več — tako je bilo 60,000 mož rešenih iz Grčije, več kot smo se upali upati. Da s Krete res ni mogoče rešiti ns-ših mož? Danes je Churchill povedal: "Mislim, da je čudovito, da se jih je rojilo z otoka 17,000 spričo take premoči, ki Jo Je imel sovrsžnik v zrsku." Spet posrečena evakuacija. Spet amo rešili veliko večino svojih ljudi. Mogoče se nsšl sovražniki norčujejo iz nas, da edino, kar znamo, so naše večne evakuacije. Le naj se, če se. Nemci bodo morali šele pokazati, če so kos temu najtežjemu vseh bojev: boju sa izhod in umik izpred sovražnikovega nosu. Italijani, da oni so že ImeU priliko, sli rsje so pustili ujeti v sto tisočih. Ni bilo druge možnosti? Prokleto malo možnosti je bilo za Dunkirk. Za Kreto je ministrski predsednik rekel, da ni umika Zato govorimo o čudežnem Dun-klrku. In čudovitem umiku s Krete. Treba je anglosakaonske vztrajnosti, tovarištva, poguma. Treba je britake mornarica. Ta- ko tudi oblaki nemških bombnikov ne opravijo ničesar Zakaj je boj sa amik, zs vkrcanje na ladje najtežji vaeh bojev? Duh je razočaran in potrt. Telo je trudno do smrti. Okoliščine so izredno teške Ni Časa za oddih. Noč in dan marširati in se boriti, boriti se in marširati. Zaloge živil poidejo. Novih dobav ni. Teiko orožje ln municljo morajo večkrat pustiti za sabo. Zadnje vrste se borijo, ko dobro vedo, ds sa nje ni rešitve. Ali zaustavljsti morajo sovražnika, ko se njihovi tovariši vkrcujejo na ladje. Vedo, da bo v nekaj dneh vse končano, da bodo ubiti ali ujeti, ali vzdržati morajo, kakor dolgo mogoče, da ae jih kar največ reši. Nad vsem neprestani bombniki, bombniki, ko se umikajo proti obali, bombniki, ko čakajo na pomolih in produ, bombniki, ko se vkrcujejo, ko so na lsdjah. Ssmo nsjbojlše vojaštvo more prenesti to, vojaštvo z najboljšo voljo in vero. Vojaštvo, ki ve, kako si nadeti na ramena poraz, in vendar ni premagano.. Britska mornarica, kadar jo omenijo v zvezi z evakuacijo, se mi zdi kakor samica, ki se zakadi v sredo nevarnosti, iztrga iz krempljev svoje mladiče ln jih prenese na varno. Njen materinski instinkt jo napravi slepo sa vse nevarnosti, ki prete njej. Samo na mlade misli, kako bi jih rešila, prenaala na drugo stran vode v zavetje. Britska mornarica? Saj "komaj lahko tako imenujemo čudno flotlljo, ki ja jadrala proti in od Dunkirka. Bili so Izletniški parnikl, ribiški čolni, luksuzne jadrnice, motorni čolni s Temze. Pri dru-;ih evakuacijah so udeležene j ne ladje. Pa . spet trgovske ln ribiške, doma z grških otokov. Vse se obnašajo enako, vse so kakor aamice, razburjene radi nevarnoati, v kateri se nahajajo mladiči, odločene, da jih rešijo, brez misli ha sebe ln žrtve, ki jo ssdenejo. . Vsaka posrečena evakuacija vojske je mllltaristični poraz in moralni triumf. V današnji vojni ne more zmagati, kdor ni zadostno ln pravilno opremljen z modernim orožjem. Ali prav tako Je gotoyo, da ne more biti premagan, kdor Jo opremljen z "velikansko moralno silo." Takrat v Ljubljani pred vojno sem le poslušala ln molčala, ko je nekdo tako odločno govoril o Angliji. "Kdo more biti gotov, da je tako, prodno je prišla preizkušnja"? Sem si mislila le na tihem. Deloma sem bila zdaj priča, kaks moralna sila je v teh ljudeh, ko so prišli težki čssl nsd nje. Doloma slišimo, ksko se obnsšsjo drugod. Zdsj bi več kot potrdile ono sodbo, izrečeno v Ljubljeni, podprla bi jo s tem, ksr sem sama videla ln doživela. Skoda bi bila, če bi bili še naprej obsojeni na militaristlčne poraze, radi pomanjkanja opreme. Ker na zaslužijo tega In kar vse na bi pomenilo drugega kot zavlačevsnjs in nepotrebno dolgo trpljenje ss one, ki so v sredi bojs. . ..- Dolenjka. Sovjetska vlada zvišala davke !£oskvs, 8. Jul, — Vrhovni aovjet je zvišal davke za financiranje vojnih operacij. Davki na dohodke so bili zvišani za 50 odstotkov onim, katerih me-eečna plača je 300 do 600 rub-Ijev. Agrarni davki so bili zvišani za sto odstotkov. P klala pr«i tovarno neka letalake družbe v California kl bodo pesUas v Aagltjo. Japomko poročilo o vojnih izgubah Tokio, 5. Jul. — V prvih šeatih mesecih tega leta so japonske izgube v vojni a Kitajci na vseh frontah znašale M J« ubitih, ranjenih In ujetih, pravi tu objavljeno uradno poročilo. V istem času so jsponske čete ujele 191,700 kitajskih vojakov D fina demobilizacija Švicar§he armade Bern, fcvica, 5. Jul — General Henri Guisen, načelnik armad-nega štaba. Je odredU delno de-mobilizacijo armade Pojasnil Ja. ds to zahtevajo ekonomski interesi države, ftvuarske čete strašijo meje od izbraba vojne. Južni Slovani in rusko-nemška vojna ' Nemški nsval na Rusijo ni is-nenadil nikogar, ki pravilno zasleduje razvoj dogodkov v Evropi. Rusija je morala prej ali slej priti na dnevni red nemškega napada, kaMr fo prišle po vrsti vse evropske države. Kdor je veroval v to, da bo Hitler prizanašal Rusiji do kraja ter ji tako omogočil končno likvidacijo Evrope, je moral biti naiven in ni poznal Hitlerja. Največ nalvnoati je pokazal ruaki vodilni razred, ko je zaupal Hitlerju in nacistični Nemčiji tik pred vojno 193». Prijateljski in nenapadalni pakt med Nemčijo in Rusijo, ki ga je Rusija sprejela tik pred nemško agreaijo na Poljako, Francijo in Veliko Britanijo, je omogočil nemške bliskovite zmage v Evropi. Vsem je bilo jasno, da bi se mogla Poljska tolči le tedaj, Če bi bila Ruaija paaivna opaso-valka. Sovjetska Rusija je pa takrat, v tistem tragičnem trenutku, vrgla v svet frafco imperi-jalistične in kapitalistične vojne, v kateri nima ona interesa, da bi se je udeležila. To frazo si je osvojil velik del delavskega sveta v vseh evropskih deželah. Ta fraza je bila tudi eden izmed glavnih razlogov, zakaj so delavske in kmečke množice skoro v vseh evropskih deželah ostale hladne ln nevtralne do nemškega navala na Anglijo in Francijo. Ta fraza je tudi podprla naglo Hitlerjevo zmago v vaeh evropskih deželah, koder je vojna proti edinemu sovražniku svobode vseh narodov in vseh slojev postala nepopularna ln odpor nsletel na pasivnost. Rusija stoji po dveh letih vojne, ko je Hitler v glavnem užu-gal vse evropske narode, pred isto izbero, pred katero je on postavil vse narode: ali se ukloniti, ali pa boriti. Odgovor, ki ga je dal g. Molotov Nemčiji, je enak vsem sllčnlm takšnim odgovorom vseh napadenih narodov, ki so verovali v možnost sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo. Rusijs je imela zadnjo priliko, da se upre Nemčiji. Ta ji je bila dana po državnem prevratu v Belgradu od 27. marca, ko je Nemčija neusmiljeno napadla Jugoslavijo ln cel Balkan taki «to brez. vsakršnemu »zzivunju Rusija je tedaj kar najhitreje pristala v to, da vzame Jugosls vljo v zaščito, podpisala z njo prijateljakl in nenapadalni pakt ter jo bodrila s pomočjo svojegs tlaka. Ali nenadoma pa je izpre-menila svoje stališče ter se umaknila. Ko je Rusija videla, da sta Jugoslavija in Balkan vojaško strta, je pristala na vse nemške zahteve, da, celo na to, da zanika svoje prijateljstvo Jugoslavijo, avoje življenjake in terese ns Balkanu, da odpove pod pritiskom Nemčije svoje priznanje neodvisnosti Jugosls vije in da iztira iz svoje prestol niče jugoslovanskega poalaniku g. Diju. Milanu Uu-v/l lovita. i„ krenega prijatelja Ruaije ln ru skega narode, pa človeka, ki je zadostno naglesil v Moskvi dej stvo, da sta nemški napad Jugoslavije in likvidacija Belkam, po Nemčiji samo uvod k oborn ženemu navalu Nemčije ns Ru sijo. In tedaj—ob priliki ruake za pustit ve Jugoslavije—aa Ja p*u| darjalo v velikem delu tlaka, ki je naklonjen Sovjetaki Rusiji, da je U zapustila Jugoslavijo zato, k#r se je Jugoslavije apuatila v imperijallstlčno vojno, a katero ne mara in ne želi nobene zveze. Mi smo Imeli priliko večkrat poudariti, da je naš narod obžaloval tiato rusko stališče do naroda, v katerem so bila čustva ljubezni in simpatij do bratske fga' ruskega naroda vedno globo ko vcepljena. 2al nam Je bilo, Ogibeli smo se polemike. Toda hoteli pe smo poudariti, da ni Rusija,—ne ruski narod, nego tisti, ki gs dsnes vodijo—videla dovolj Jasno, kakor nI videl llk del drugih vodilnih rszredov v drugih narodih bistva vprašanja. o katerem je danes besed« v Evropi in po svetu. In dogodki so nsm danes dali prsv. Rusijs Je aedaj osamljena. Ona nima ns Balkanu in v Evropi ničesar drugega kskor edinole grobove podjarmljenlh narodov, ki bi bili tik pred to atrašno vojno pripravljeni zaeno z njo sprejeti borbo, katera naj bi prineala človeštvu avobodo in možnoat življenja na našem nesrečnem planetu. Vrsta Je prišla danes tudi na Rusijo, na veliko in močno Rusijo in na njeno usodo zro dunes milijoni narodov, zlasti slovanskih narodov, katerim ostane Rusija velika nada. Vojna na Balkanu, vojna, s katero je hotela Nemčija odpraviti Jugoslavijo, kjer so bila vedno razvita čustva ljubezni in vdanosti do rtiskega naroda, dobiva danes svoj jasen pomen. Hitler si je prizadeval streti Balkan in Jugoslavijo predvsem za to, da bi mu bila vojna proti Rusiji lažja in uspešnejša. To je v Jugoslaviji razumel vsak pošten Srb, vsak pošten Hrvat in vsak pošten Slovenec, To je razumel narod v Jugoslaviji. Tega ni razumelo rusko vodstvo, ker se je dalo za-peljuti Hitlerjevim obljubam in nemožnim iluzijam o možnosti miru z Nemčijo. Da je Rusija tedaj razumela smisel in važnost vojnew na Balkanu, zlasti pa nemškega navala na Jugoslavijo, bi bila imela vojna na Balkanu bresdvomno povsem drugsč-no smer in bi bila služila Rusiji sa to, da izkoristi svoje vojaške pozicije. Kljub vsemu temu moramo mi Južni Slovani pozabiti v tem trenutku nf velike ruskej>omo-te do slovenstva, do Bslksna ln človeštva, pa je treba, da smo danes bolj kakor kdaj poprej povezani z velikim bsatakim ruskim narodom, kateremu gredo vss naše simpatije in vsa naša čustva ljubezni io Udeležbe v tej veliki tragediji, ki je IKl njenega konca odvisna tudi naša usoda. Mi kot Slovani čutimo danea, da se v tem strašnem navalu ger-manstva na Rusijo udarja na slovanstvo, na celokupno slovenstvo. Zato smo mi bolj kakor kdaj koli poprej povezani s Rusijo. Ali v Isti mah si moramo tudi mi osvojiti tezo, ki jo je glede te vojne zavzel veliki angleški državnik Winston Churchill v svojem govoru, v katerem je Jasno in točno postavil problem stališča Velike Britanije proti nemški agrebijl na Rusijo. Vsak poedinec in vsak narod, ki se danes bori proti nacizmu ln Hitlerju, Je naš zaveznik ln naš prijatelj, pa četudi se idejno razlikuje od nas. V borbi proti Hitlerju moramo biti Vil poVdiint, vsi prijatelji in sodelavci. Val ss moramo vzajemno podpirati, ča hočemo, da rešimo človeštvo velike more ln strašnega jarma, kakršnega še ni pomnil svet. Winston Churchill, v komur za* znamuje evropska demokracija enega svojih največjih ljudi, pra vi, da ne more biti govora o miru s Hitlerjem, niti ne z nad stično Nemčijo. Toda on gre celo še dalje ter pravi, da Je Veli ka Britanija pripravljena pod preti ruski narod. To pravimo tudi mi. To sprejemamo tudi mi: podpirati ruski nsrod v borbi proti nemškemu nssilstvu. Paralelno z Izjavami Wlnsto-na Churchilla prihaja tudi izvaja Iz ust predstavnika vlade Združenih držav ameriških g Sumnera Wellesa, ki tudi pravi prilično isto, kar je rekel Chur chill, t. j. podpreti Ruaijo in njen narod v borbi proti skupnemu sovražniku. Churchill In Welles, oba sla odprto dejala, da je naše. raz merje do komunizma jasno. Mi smo proti komunizmu, kakor smo tudi proti nacizmu. Mi ne moremo sprejeti komunizma, kakor se ne moremo okleniti nacizma, ker sta ti dve obliki dr- žavnega Življenja v navzkrižju s čistimi načeli demokracije ali liberalizma, bres katerih načel ni možnost za obstanek človeštvu v jutrišnjem avetu. Ali ker gre danes za nevarnejšega sovražnika, kolikor razpolaga nacistični sovražnik a strašnim orožjem, je potem jasno, da sprejema demokracija tudi Rusijo v odporu njepega naroda za svobodo in zmago načela pravičnosti. Kajti nihče ne ve, kakšen kunec bo imela ta vojna in jeli bo morda iz današnje boljševl-ške Rusije vzniknila boljša, svobodnejša in bolj demokratična Rusija, ki ne bo ono, kar je bila carska Rusija, a niti ne tisto, kar je komunistična Rusija. V vojaškem smislu so nsmški naval na Ruaijo in možnosti ruskega odpora preusodnegs pomena sa nadaljnji razvoj te vojne ln za nadaljnjo usodo sveta, Odksr se je vojna začela, Je to brezdvomno najvažnejši do-godek v njej. Od ruskega odpora je odvisna ne samo usoda Evropa, nego tudi usoda zapad-ne poloble, kakor je dobro rekel Churchill ln kakor to danes poudarja ves amerllki tisk. S tem napadom prehajamo v eno najvažnejših faz te vojne in jasno je, da morajo biti Juftni Slovani bolj kakor kdajkoli poprej povezani s Rusijo In njenim ns-rodom. Mi vemo, ds bo ts vojns globoko odjeknila vsepovsod po Jugoslaviji: ln pri srbskem ns-rodu Še posebej ps pri hrvaškem in slovenskem. Nsš nsrod je to pričakoval, odksr se ja sa-čela ta vojna. On ss bo dsnes v svoji sušnosti, pa naj js to pod Hitlerjem, pod Mussollnljem ali pa pod Pave\ičum, veselil, ko sliši po tajnih valovnih virih, da Je Nemčija napadla Rusijo. Ali to pa ne zato, ker bi morebiti imel rad vojno, nego ssto, ker sluti, ds js prišel čss povračila in vplikega obračuns. Rusijs je vellks ln prostrsns. Ona is nessvsetna, ksr je to organski orjsk, ob kstsrem so se rasbljsli in lomili osvujevslol vseh šssov. Molotov je dobro omenil primer Nspolsons. Ml smo sedsj v duhu ponesenl v Srbijo, Bosno, Dalmacijo, Slovenijo in tja po hrvaškem Zagorju, kjer vedo ljudje, kaj vse pomeni U strašna borba slovanstva in germsn-stvs. Radi vidimo, ds Je Rusija danes s nami, čeprav zakasnelo, v tej veliki borbi vsega človeštva za syobodo človeka. R,—Jugoslovsnskl Kurir. Gibanje nemškega vojaštva na Norvolkem London, 6. Jul. — Ukrepi poveljstva nemške armsds ns Norveškem kašejo, da js vsliko gibanje nemških čet v severnem delu te držsve v teku. Zadevna poročila so prejeli tuksjšnji norveški krogi. Ts msd drugim o-menjsjo razglasitev Izjemnega stanja v severni Norveški. Potniški in tovorni promet na Železnicah je bil suspendiran In vlaki z vojaškimi četami odhsjs-Jo v severne kraje. Anekdote Ko je ležal slavni satirik Rs* belaih na Mintnl postelji, ao hv zdravniki posvetovsii v njegovi prisotnosti, kaj naj bi storili. Tedaj odpre Rabolais, ki J§ bil sam alovit zdravnik, še enkrat oči in spregovori: "Gospodje, dovolite da u-mrem naravne smrti.. ,** Pri prlmedfcal "Mllostljtvs, zakaj -pa Jeste danes toliko limon?" "Veste, limona vsebuje polno vitamina C. danes pa poj«"» P*r* tljo z visokim C " NAZNANILO IN ZAHVALA Tuinee* erea nasaenjem prl)eieliem la veel. da je aelepreeaa «mrl odvsele nem »ret)«H)>»eea ešele ANTONA VRAN1CHA Preminul je IS. meje IMI pe kretlrt beleent v ae)lep«l metki Sebi •lar M le«. Mejen je bil 17. «epi. ISSS v imetini pri Omralem Ovadii ae itejertkem, kjee eapuMe Ae livete meter, eeeea bteU v Mil »eekee. tuba) pe me«m letujete »epvepe » »inem la Merke. Na tem meatv ie telim lahvami Sruttvu 944 SKPJ druitvu 4 SPZt. le« relnim teiefenem helerll» tle» je Ml la Keler« ae ml MU V lelelbe la pedpere v lem leSbem imu. Heele vtem aeredalhem le prlleieljem. kelert ee pelettii evelje ae kmle i*>ho)««ee let vtem. M ae s« *P«*mili k ^n*mu petUS«. Hvale pek. beelu Merila VreMck M Atlieek la MUveekee lev P. Le«ku«ek la Peri Week.. WU. ki ae ae udelelili eeerebe. Leee kvele I udi vtem ki ale deli eviemeMle ee respelepe la vaem ki ale ml alall ob »IreM v iaieet. plb «treh. TeM. MMbUMini «mvree H» e*e net TI bede lehka amevObe ffwde«—geluleM eeialli Amm Vrealeb eeevee«i Anlee Jt. m AMie. bSerba. S*ib>rS—- Wle. PHOSVITÁ PO LOM seeea*»»*»»»** ********* ROMAN IZ VOJNE L. 1870J1 f MILB ZOLA Preložil VLADIMIR LEVSTIK Z zamahom roke je zaključil «vojo miael, kajti neumestno bi se mu bilo zdelo, izraziti vpričo Prosa, pa naj si še tako priljudnega, željo po miru. Toda ta želja je gorela v njem, kakor je gorela v srcih vsega starega plebisciUrske-ga in konservativnega meščanstva. Kri in denar sta pohajala, treba se je bilo vdati; ln nema jeza nad Parizom, ki se je upiral v svoji trmi, je vstajala iz vseh zasedenih pokrajin. In nato je zaključil tile, namigavaje na plameneče oklice Gambettove: "Ne, ne, mi se ne moremo pridružiti tem besnim norcem. To postajs klanje ... Jaz sem za gospoda Thiersa, ki hoče volitev; in ker se tiče njihove ljudovlade, moj Bog, ona mi ni napoti, ohranili jo bomo, če je že treba, dokler ne pride kaj boljšega." Gospod von Gartlauben je silno vljudno pritrjeval s kimanjem glave ln ponavljal: "Nedvomno, nedvomno . . Henrijeta, ki ji je prihajalo čimdalje tesneje, ni mogla več oststi. Brez gotovegs vzroka je začutila v sebi jezno razburjenost in željo, da poišče Gilberto, ki se je dala toliko Čaaa pričakovati. Ko pa je stopila v spalnico, je obstala osup-ls, videča prijateljico na ležalki, vso v solzah in vso potrto, v največjem razburjenju. "Kaj pa je vendar? Kaj se U je zgodilo?" Jok mlade žene se je podvojil; branila se je odgovoriti. Zdaj jo je navdala zmedenost, ki ji je pognala vso srčno kri v obraz. Naposled pa se je skrila med razprostrtimi rokami, ki ao se iztegnile proti njej, in zajecljala: "Ah, draga moja, če bi vedela . . . Njkdar si ti ne bi upala povedati . . . In vendar, saj nimam nikogar razen tebe; ti edina bi mi nemara vedela dati dober svet . . ,* Vztrepetsls je in jecljsla ie bolj. "Bila sem z Edmondom . . . Takrat pa, pravkar, me je presenetila gospa Delaherche .. "Kako presenetile?" "Ds, bila sva tukaj, on me je držal in poljubljal ..." / In poljubljaje Henrijeto, objemaje jo z drhtečimi rokami, je povedala vae. "Ah, draga moja, ne sodi me prehudo, to bi me tako bolelo! . . . Dobro vem, prisegle aem ti, da ae nikdar več ne ponovi. Toda saj si videla Edmonda, tako dober je, in tako lep! In poleg tega, premisli vendar, ta ubogi mladi človek, ranjen, bolan in tako daleč od svoje matere! Vrhutega ni bil nikdar bogat; vae ao porabili doma, da ao ga pošiljali v iolo ... Zagotavljam te, nisem mu mogla odreči." licnrijeU je. poslušala v največji zavzetosti; ni se mogla otresti svojega začudenja. "Kaj, bilo je torej z malim seržantoml ... A-li, draga moja, vsi te imsjo za ljubico Proso-vo!" w Oilberta je mahoma vstala, obrisala si oči ter se uprla: "Ljubica Prusovs , ,. Ah, ksj si misliš! On js ostuden, zopern mi je ... Za koga me imajo? Ki.ko me morejo smatrati za sposobno takšne nesramnosti? Ne, ne, nikoli! Rajši bi u-mrle!" V svojem ogorčenju je postala resnobna in polna bolestne, srdite lepote, ki jo je delala vso drugačno. A nenadoma ae ji je vrnila njena koketna veaeloat in neodoljivi smeh njene brezskrbne lshkomlselnosti. "To je res, ds se zabavam z njim, Obožuje me, treba mi ga je le pogledati, pa me uboga ... Če bi ti vedela, kako me zabava, norčevati ss Iz tegs debeluhsrja, ki menda trdno veruje, da bo nazadnje poplačan!" "Toda ta igra je zelo nevarna," je dejala Henrijeta resnobno. "Ali meniš? Ksj ps tvegam? Kadar zapa zi, da ne sme računati na nič, se more kvečjemu razjeziti in oditi... In potem — ne, nikdar ne bo zapazil! Ti ne poznaš možaka, on je izmed tistih, s katerimi gredo ženske lahko brez nevarnosti kakor daleč hočejo. Za te reči, vidiš, imam čuvstvo, Id me je vselej prsv vodijo. Mnogo preveč je domišljav, on si ne bo nikoli priznal, da sem ga imela za norca . . . In vse, kar mu bom dovolila, bo to, da vzame s seboj spomin o meni, in tolažbo, da si bo mogel reči: ravnal sem pravilno, kot galanten mož, ki je dolgo živel v Parizu." In veselo je dodale: "Medtem pa bo osvobodil strica Foucharda, in ne bo dobil za svoj trud drugega kakor skodelico čaja, ki mu jo pocukram z lastno roko." Naenkrat pa se ji je vrnil strah in groza nad tem, da je bila presenečene. Zopet so se pokazale solze na robu njenih trepalnic. "Moj Bog, toda gospa Delaherche? ... Kaj se bo zgodilo? Ons me nima rada, zmožna je, da pove mojemu soprogu vse." Henrijeta se je bila pomirila. Obrisala je prijateljici oči ter jo primorala popraviti nered svoje obleke. - "Poslušaj, drsga moja, ne morem se jeziti nate, in vendar veš, kako te grajam! Toda takšen strah so mi bili napravili s tvojim Prosom, bala sem se tako grdih reči, da mi je, bogme, tvoja današnja historija še v tolažbo ... Pomiri se, vse se lahko popravi." To je bilo zelo pametno, tem bolj, čim je skoraj takoj nato vstopil Delaherche s svojo materjo. Dejal je, da je pravkar poslal po voz, ki ga odpelje v Belgijo, ker je sklenil, da hoče sedeti še nocoj v bruseljskem vlsku. Zato se je hotel posloviti od žene. Nsto se je obrnil k Hen-rijeti: "Bodite brez skrbi, gospod von Gsrtlauben mi je odhajaje obljubil, da se hoče pobrigati za zadevo vašega strics; in v moji odstotnosti bo že moja žena storila, kar preostaja." Odkar je vstopila gospa Delaherche, je Gil-berta, ki se ji je srce krčilo v strahu, ni izpustila z očmi. Ali bo govorila, povedala, kar je videla, ln preprečila sinov odhod? Tudi stara gospa je že pri vratih molče uprla pogled v sinaho. Toda v svoji strogosti je neodvomno čutila isto olajšanje, ki je storilo tudi Henrijeto popustljivo. Moj Bog, če je s tem mladim fantom, s tem Francozom, ki se je tako hrabro bil, kako ne bi odpustila, ko je odpustils že zaradi stotnika Beaudoina? Njene oči so postale milejše, pogledalate-stran. Naj odide sin; Edmond bo varoval Guberto Prosa. Po njenem licu je celo šinil rahel uamev, po njenem, ki že izza dobre vesti o Coulmiersu ni bila več VifegMflU — "Do svidenja," je dejala ln poljubila Dela-herche-a. "Opravi svoj posel in vrni ae nam kmalu." In odšla je, počasi se je vrnila na drugo stran mostovža, v uprto sobo, kjer je polkovnik s svojim strmečim obrazom gledal v temo, šire-čo ae okoli bledoavetlega kroga, ki ga je risa-la svetilka. Se tisti večer se je Henrijets vrnila v Remil-ly; in tri dni kaaneje je učakala veselje, da je nekega jutra segledala očeta Foucharda, mirno ae vračaj učega na pristavo, kakor da prihaja peš od kupčije, ki jo je sklenil v sosedščlni. Sedel je in pojedel kos kruha s sirom. Nato je odgovoril na vse vprsšanja, brez naglice in z o-brazom človeka, ki se nikdar ni bal. Zakaj so ga pa zaprli, ko ni storil ničessr zlega? (Dtlje prihodnjič) Lina y (Nadaljevanj* la kaose.) Večer ml je postal predolg; zakaj dolgočasno je vedno poslušati uro, farovškega psa in hojo copatov nad mojo glavo. Potem ko se bo umirilo vse, bom gledala umetniške slike, in polnoč bo, preden pojdem k počitku. Tako je skoraj vedno. Po šest, sedem ur sedim pri peči, pijem čsj in berem. Vae drugsčc živim tu: tišje, globlje. Samota in mir me aillts, da govorim sama s seboj. Pred Božičem sem se samo smejala in uživala z vso intenzivnostjo srca ln živcev. Prišlo je kakor pijanost s Uko silo, ds nisem mogle razumeti ničessr več, le svoje močno ve^ selje. Ce aem hodile v nočeh domov iz Kokre, bi bils vriskala, poljubila zemljo, objela gore ln se potopila v tisto globoko, temno nebo, ki je tu tako silno lepo. — Zdsj so zs menoj vsi drugačni dnevi in vse droge noči, in smejala se že dolgo nieem. Pred menoj je pot — vse preje kot vesele. s taks. kakršno hočem Pišeš o pariškem življenju. Rada bi vssj enkrat videla tisto divje življenje že zato, da bi videla, kaj bi ae odzvalo v meni, ali stud, ali tisto, ksr opijani droge ... V marcu pojdem domov, potem ps nsjbribe v Potok, a prt_________ __ _____ _ w ^ med purgsrje. Od tu pojdem i prestara mladost. Drugi je ve- težko, ker dvomim, da bi bil kraj kje tako iep in poln miru, kakor je Podgorje. — A tisto daljno, daljno, ln vendar tako sredi mene, tisto o svobodi in prostosti izven službe učiteljice — o ksko me vsbi ln sili bolj in bolj! Očitsl mi boš spet neodločnost.. Ps tako je, Tone! Pozdravi Line. * '• ' ■■■ jlBtta Če Človek nima doma, je hudo, a če ga ima, je spet hudo. 6vira me. 2e sama aem neodločna. a zdaj še dom. Govorila aem doma o Parizu. Pa aaj veš, kam bi mlado in neizkušeno dekle • takimi preiirnimi besedami! In vendar — šlo bo, boš videl, da pojde. Gotovo ae smehljsŠ, Tone? Pa boš videl, imele bom vendarle toliko moči, da me potegne preko vsega. Tu živim kskor v adventu, Če ne še bolj a pokorno. Moje soee-da, dva stara človeka, se čudite moji mlsdosti, ki je vss brez življenje. "Zslostno vas je gleda ti,t pravita. Jat pa ne čutim starosti ne žalosti. Hodim v mraku med temi griči in Iščem v fozdu zvončkov in zimzelene. Morda iščem pomlsdi. Ljudi ne vidim dosti, edino pti kosilu. Tu i ta dvs pametna človeka: prvi šestlndvajaetletni bankrot nI starček, ki glede neme kakor ne naivnega otroka In me vendarle zavida; človek, ki ga je ubila sel, mlad in zelo zloben. A ne moreš mu zameriti, kakor otroku ne, če ti pokate jetik. — Po koailu filozofiramo, prepiramo se, sli pa nam tisti veseli fsnt pripoveduje posamezna poglavja veaelih novel, ki jih je aam doživel. In smejemo se tsko hrupno, da v sosednji sobi stiksjo glsve. Pozdravljen! Llns. Tako je prišlo, da ne morem več. Vedno ao< ml v mislih one besede, ki ai mi jih dejal zad njič ob slovesu, ko spet nisem bila pripravljena iti s teboj, tiste besede, Tone: "Ali ne veš, Llns, ds je bolje živeti eno samo leto, kakor pa trpeti ato let?" In cdaj sem sredi razpaljenih misli, sredi dvomov in upov in teko. tsko ne morem več* — Sls sem in govorils očetu, da moram odtod, da moram v svet Očetu je bilo hudo, še zdaj vidim njegove prestrašene oči, ko je bil dejal: "Lina, pamet triletnega otroka imaš." Pa ko je videl, ds mislim resno, so stopile solze v njegove oči in msti je jokala. Moj Bog. Tone, kaj. kaj bi? Pa te spet vidim in slišim. kako me objameé in praviš "Ali ne veš. da je treba sa ljubezen nekaj več, Lina?" In tvoje oči ao gorele in besede so ae ti tresle. — Kakor v žerjavici sem: na eni strani dom. •Urši. medle starost v dolgočasju ns kmetih; ne drogi strani ti Torče Skočir Zamolklo udarja stroj, ki ga mehanično pritiska in spet izpušča starikav in suh knjigovez; listi papirja šelestijo in po kleju diši, da komaj dihaš in te drega v nos bodeče m zoprno. Velika je delavnica, a zdi ae ti majhna. Nakopičenega je vsepolno papirja vseh barv. in knjige ležijo že vezane in še nevezane lepo po vrsti na dolgi deski in pa v neredu na velikem kupu sredi delavnice. Sltoro temno je in le e-no okno razsvetljuje sobo in še to je obrnjeno na dvorišče. Zatohel zrak po pomijah in raznih odpadkih z dvorišča polzi počasi in leno skozi okno. Delsvci, pomočniki in vajenci, delajo posamič ali po več skupaj in se smejejo tiho in pritajeno šepetajo. Zdajpezdaj zakolne mojster, suh in visok človek z debelimi o-čali na izbuljenih očeh, in pri-aoli kakemu vajencu nekaj gor-kih krog ušes. Vajenci so slabotni, majhni fantiči. Z nekako spoštljivostjo gledajo pomočnike, a za hrbtom jim kažejo jezike in se smejejo, če ošteje mojster katerega izmed teh ošabnežev. V dnu srca pa si ne morijo misliti ničesar Jep-šega in vzornejšega, kakor postati kdaj pomočnik. Večkrat štejejo vajenci na prste, koliko let ali mesecev bodo še "učenci", in tisti, ki ima že dve leti za seboj, zre s pomilovanjem na kakega novinca, češ: kaj bi ti slabotnež, kdaj šele boš ti priplezal na to višino, kjer sem že jaz. — Največkrat se prepirajo med seboj in ae suvajo naskrivoma; ali pa prilepijo tovarišu kos papirja na hrbet in se smejejo do solz, če oni, nič hudega sluteč, vstane in gre po opravkih k mojstru. Vselej nastane šum in grohot, dokler ne zavpije mojster in ošteje fante. V zadnjem mesecu ae najbolj norčujejo iz fanta, ki je prišel šele pred nekaterimi tedni. To je Torče SkoČir, s Krtine doma, sin učiteljeve vdove, ki živi zdaj z otroci v mestu. Pravkar pristopi mojater k Torčetu ln zavpije: 5... "Za božjo voljo, fant, kako pa šivaš! AU ne vidiš, da visijo listi vsaksebi in še število strani ni v redu? Pazi, če ne . .V in zamahne z roko, da Torče od skoči daleč v stran in prevrne kup knjig. Tedaj pa završi po delavnici od smeha, da TJorče boječe sede ne svoj stolček in solze mu stopijo,oči. Prvikrat se u-či pri mojstru in sam si je bil izbral U poklic. A že takoj prvi teden mu ni šel ta posel prav nič k srcu. A v šolo? Ne, v šolo spet ni hotel. — Saj je bil poizkusil tudi Um, a ni šlo. "Kdo bo v šoli, ko je tako tesno in dolgočasno!" si je bil mislil; mati pa ga je ¿udi rada vzela iz šole, ker je bila že sita večnih u-čiteljevih pritožb. Torče pa že misli, kam bi spet odšel; tu mu ni všeč prav nič. Tako temno je v delavnici, po kleju diši, vaak čaa ga mojater ln pomočnik atrese za rame ali za lase, in poleg vsega ae Še tako zelo norčujejo iz njega. "Ne bo šlo", pravi sam sebi. "KAr pustil bom. Le mati? E kaj, jokal bom, pa bo." Iz teh misli ga zbudi Lojze, vajenec, ki ima že eno leto učenja za seboj, in ga vpraša: "Torče, ali si videl v stolni cerkvi podobo Matere božje?" "Videl, videl." "No, kakftna je?" "Črna." Tedaj se Lojze hudomušno nasmehne in pravi: "Pa Trtudi več, zakaj je črna?" - * "Ne; ali morda veš ti?" Torče je vea začuden in preneha z delom. "Vem, vem," odgovori Lojze. •To je bilo Uko: Pred leti je maševal ondi neki slavni, slavni škof. Pa ko so med povzdigovanjem vsi ljudje sklonili gUve in vedal, del!" k *-'le P'ed krauL jP "Očrnela & T™* v velU^g, je, mati pa i* " začudeno Torče dno duše. "Saj mi vajenec, bo v« 0 ^ te je! 0 to te ^ Kar molči, veš! Tito| veš. kajne? Lojze ¿g ^čezleto.vei,^ vedel, misliš? Ti nT? več veš menda .. •£^ gre Torče v kot in vria po omari. "Tiho bodi", pravi J se prepirata? Pa W ves, da so zamorci «S? je to zamorska Mati boh Torče široko odpre o* ga, da je verjel in se <*, ma in v delavnici. Tini mu pride v spomin. "Zato so se tako smeiall vi tiho. "Kaj se ne bi!" (Dalje prihodnjič. Dolores Doyle. Id je bila lsbrana sa kraljico poštnih uslužbencev, članov unije Ameriške delavske federacije. in ljubezen In mesto in življenje polno sreče. Pomsgaj mi, Tone, kako bi, kam bi? Srčno posdravljen! Lina, Večer je, ko je Lina gotova ln seže v roke očetu ig materi v slovo. Oče jo ie enkrat pogleda ln pravi: "Kaj res, Llns?* • Llns poktms, poljubi mater in vstopi v vlek M. K. se trkali na prsi, je nenadoma nekaj zahreščalo, za pokalo in za-grmelo — in, ko ao ljudje. pogledali sliko, je bila Mati božja v altarju črne. Teko je bflo. Torče od začudenja strmi v Lojzeta in ne more dc besede, niti do sape. Lojze ae komaj zdrži smeha, drogi pa se zasmejejo na ves glas, da mojster naglo pristopi in zakriči: "Mir, svojat presneta!" Skočirka, Torčetova mati, je veliko presUla na svetu. Njen mož, učitelj s Krtine, je rad pi-jančeval, rad je bil dobre volje, zapravljal je denar, tisto borno plačico, a devet otrok je hotelo jesti. — In ko je bila najstarejša hči sUra dvaindvajset let in naj-mUjša šest mesecev, je umrl mož Skočirkin. Morali so s Krtine, in ker je imela Skočirka braU v mestu in^o je ta vabil k sebi, je odšla z vsemi otroki tja, v mislih, da ji bo brat v pomoč in podporo. Toda ob prihodu jo je brat začudeno pogledal in dejal: "Po kaj si prišla, Manca? Ali misliš, da zlato kopij em, aH da je v mestu tako življenje kakor na Krtini?" Skočirka ga je pogledala vsa solzna in dejala: - "I saj si me vendar vabil!" "Sem mislil, da ne boš Uko neumna, da bi prišla. Nazaj pojdi!" "Kaj noriš? Pohištvo je že na poti, otroci morajo v šolo in tako, da bi se vrnila?" "Če je Uko, pa le glej, kako bo." "Lepo me tolažiš!" je vzdihni-la Skočirka in zajokaU. "Ti moj Bog, kam sem zdaj zašla!" Pa se je bilo naredilo nekako vse skupaj, seveda z vednim pros-jačenjem za podpore, ob večnem pomanjkanju in prehudem ponižanju. Čez leta so mlajše podpirali sUrejši, dosti seveda ne; ko so bili z doma, so pozabili, kako hudo je življenje Um. Največ skrbi je delal Skočirki Torče. Petnajst let je bil sUr, šola je bila muka zanj in Skočirka se je tolažila, da bo osUl vsaj pri rokodelstvu. Čuden fant je bil in rekli ao, da mu malo manjka. Nenavadne misli in želje je imel, sredi noči je časih planil s postelje in vpil na pomoč. Viaok je bil in slok in ni vedel, kam bi z rokami in nogami. Imel pa je tihe, sanjsve oči in je bil ves otroški. Delsl je igrače za najmlajšo Anico, lepil senčnike, iz-rezaval vojake in punčke in hiše in jih lepil na palčice. Ves srečen je bil v Ukem dehi. smehljal se je asm sebi in občudoval lične izdelke. Rad se je smejal ln pripovedoval rasne norčije. Bil je velik otroki Ker ao sUnovali Skorčijevi zunaj mesU, je hodi! Torče rad po polju in travnikih in jeseni mu je dala koruza dosti opravka. Nekoč gs je bil ZAKačil gospodar in od tedaj je atopel Torče z velikim strahom k debelim, rumenim storžem ln hitro je stekel, ko je imel plen pod suknjičem. Repo pe je olupil šele sredi mesta — Pozimi se je kepel in večkrat Je I prišel ves razvnet in poln razkošja domov. Tedaj se je široko za- smejal, vrgel klobuk v kot in dejal v smehu: "To sem jih, te Seme!" Vneto je poslušal, če mu je kdo pravil o vojskah, čudežih ali roparjih. Pa v naj resnejšem trenotku, ko Bi mislil, da je ves prevzet in prestrašen, se je mahoma zagrohoUl in osmešil besede. Časih pa je sedel v kot in se je milo jokal. In zelo strahopeten je bil; Bog varuj, da bi bil ponoči sam in brez luči v kaki sobi. Tak je bil. Ko pride Torče na večer domov, je še ves prevzet od čudeža in kar pozabi na večerjo. "Ko bi vedeli, kaj jaz vem!" "No, kaj pa, kaj?" se oglasita sestri, brat preneha z učenjem in še mati povesi pletenje. "Tista črna Mati božja v stol- ZASTOPNIKI L PROSVETE ao val društveni tajniki h I člani, ki jih društva iavaH|at Naši aaatavljeal hi saatopalkl aa doloieae eb* Leoia Barborich, m Ml bi okolica. Anton Jaakeviek, u Ckvdi la okolico. Aadrej PirU U Ely, Mto, vo MlnneeoU. Frank Kina U Chiafcolai,! Chisholm in okaUca. Frank Cvetan ii TIr« nt vae aradnja-vslMdB* Phbs Anton Zamik Is Hernhfc vso sapadne Peaneflrtaik Jaa Patenti ULlhnrr.fh padno Penno. John Zoraik u Dctrdt h Pol«f vadi teh pa lahbi ali naročnik na pošlje na direktna lista PROBVETA 2657 So. Lawndaie Alt, CM <»»»»»»**«*»*« I < ) IMIIWH TISKARNA S.N.P SPREJEMA VBA v v tiskarska obrt spdij* Mi Tlaka vabila sa veeellce ln ahode. vizlinics. fcaaslka, koledarje, letake Ud. v slovenskem, hrvatskem, alovai češkem, angleškem Jesiku in dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO M TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAMI Vsa pojasnila daje vodstvo tlakama.—Cene «marna, unijike Pišite pe Informacija na naslov» SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE A VENUE - CHICAGO. Di TEL. ROCKWELL «104 _ naroČite si dnevm prosïe Pe sklepa 11. tedne konvencije se lahko nsto« ss - . prišteje eden. d vau tri. štiri ali pet tlaaov li tne drnttae«-ninL Liat Proavata stana sa vsa enako, ss člana aaaew» enoletno naročnine. Ker pe člani ša ptošajo »dm-"""^ tednik, ae Jim to prišteje k neiešnlal Torej » da Je liat predne se člene SNPJ. Ust PrornJ» ki bi rad tttsl ^ ^ gotovo Je v vsaki dnaatni nenoo. m » — ---_ Pojaanllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov prrn NPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo «shW „dnlk, bode moral tisti član Is dotlčne naročena ns dnevnik Proaveto, to takoj namaniti ln obenem doplačati dotično vsoto llatu Prom«. ^ .torl tadai nuvt unrovništvo mižati datum lapolnlta apodnji kupon. P^TJ^Z. «T^ * Utmmf Order v piama In si narott* Proaveto j» J-__ PÜOSVETA. SNPJ. 2SI7 Bo. Lewndale Ava. Chieseo. DL