List 29 - i j Tečaj XLIX i I Iihaiajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr po pošti prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejémlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic u V Ljubljani 24. julija 1891 Volilcem kmetskih ■I v • občin okraja. Radovljiškega Časti ti volilci ! Volitev deželnega poslanca za skupino kmetskih občin Radovljiškega politiškega okraja mesto nepozabnega ranjkega dr. Poklukarja, je razpisana na 10. septembra t. L. Da si je c. volilcem tega svojo kandidaturo. okraja uže nad tri mesece znano, da kandidujem v tej skupini, vender Geslo 77 Vse hočem delovanju je bilo in bode nadalje ravnati Po ob tem geslu se JO edno delovati za enem pa zmanjšanje nasprotstev v do do ačem taboru ter se v političnem svojem delo vanj u držati onih načel i katere od nekdaj stopajo „Novice", katerim sem urednik uže za let prepričanji, da je prva in glavna naloga deželnega zbora urejitev gospodarskih razmer dežele, obljubujem, ako bom izvoljen, delati z vsemi svojimi silami za gospodarski napredek stanu, zlasti za olajšanje njegovih mnogih bremen i za za pospešitev posameznih panog kmetijstva, urejitev gorenjskih hudournikov in ob bližajočih se razpravah za premembo gozdnega zakona, za naredbe i ki bi Moja bile koristne gorenjskim živino rejcem. vestno potegoval • • ■ preteklost kaže, da sem se vedno za koristi kmetskega stanu in Ako bom izvoljen za poslanca, ne bi bila da se v i ki uspeh je po mala moja skrb poprijeti inicijativo, naši Gorenjski oživi promet ptujcev, klican dajati tej pokrajini še ogromnih dohodkov. Konečno še izrekam kandidovanja odgovoren «imun I I 7 da sem svoj ega za ono t kar se • v V • • Jt ^ pise v it Novicah" ? ter uze naprej izjavljam ? da ne bom odgovarjal na osebne napade, naj uže pri dej o od katerekoli strani. Ljubljani, 22. julija 1891. Gustav Pire tajnik c. kr. kmetijske družbe, potovalni učitelj, 7 ter urednik «Novic» in «Kmetovalca Dolenjskega, 20. julij 1891 Od mnozib strani se sliši klic, da vera med nami • * slabi in peša. Ingres, kdor dalj časa opazuje naše razmere, ne bo mogel tajiti, da se stara živa pobožnost sem ter umiče in oa indiferentizem nje mesto in naleti nastopa verska se * « ' ♦ sem ter tj mlačno st celo na kacega brezverca. Na čast slovenske zemlj se pa mora priznati, da vse to ni domač proizvod ... .i , .i temveč da vzrokov temu iskati unaj slovenskih pokraji Veje namreč neka \ cerkvi neprijazna sapa nam od evropskega zapada, z Nemškega, Francoskega in Laš kega; ta sapa donaša k nam pohujšljive knjige, časnike in tudi zglede. Vrh tega ruje natihoma tudi tako ime novana socijalna agitacija, ki misli, da je versko prepri čanje mogočen zadržek njenim prevratnim nakanam Očitno je iz tega, da je današnji čas veri zares nevaren in da je dolžnost vseh tistih, kterim je do tega, da narod ostane zvest svoji veri in cerkvi in da ohrani lepe in pobožne nrave, kakor jih je prejel od svojih mojega delovanja so priče, da sem zmožen cCetov, skrbno čuvati, da se slabi vplivi od zunaj med spolniti svoje obljube nami ne ukoreninijo. Ni tukaj mesta razlagati dobrote, ki jih zagotavlja Hrvate ter na vojaštvo na vera vernemu kristijanu v večnosti ; ozira bodi omenjeno, da se narod brez vere v' rixfF, V «O-T nadei nosti ni(i na Zgodovina grofa Jelačiča Rečane izziva Čeravno Reki bivajočega pešpolka 79, katero je „patrijotične" in „mirne" je po popravkih v javnih listih dokazano nas te zgube zgubila s voj o vero in vsled da je policijsko moralo, zapadejo neizogibno dušni gnilobi baj uradno izvestje po večem neres in Brezmerna samopridnost, podkupljivost, neznačajnost brezupno8t v nesreči so potem vsakdanja prikazen naposled re vseh časov. » zpad človeške družbe. To nas uči zgodovina nično in pretirano, postavil gaje ogrski državni poslanec Ugron v Budimpešti v podlogo svoji interpelaciji, v kateri zahteva, da se premesti pešpolk št. 79, da se kaznijo krivi Hrvatje ter da ogrska vlada kar izreče : Reka je Morebiti poreče kdo: Katoliška cerkev je zidana na madjarska, pa mirna Bosna! „Obzor" pa pravi k temu: Cio non skalo sara giammai! t (To ne bode nikdar!) ter je konca sveta in Gospod je obljubil ostati pri njej vse dni do spisal z enakim naslovom članek, iz katerega hočemo ; vender ne smemo pozabiti, navesti nekoliko odlomkov, da seznanimo naše čitatelje, Res tako da pota Božje modrosti nam niso znana ; da ima človek kako mislijo Hrvatje o Reškem vprašanji ter za koliko prosto voljo, da lahko izbere dobro in slabo. Zato je pa je utemeljena zahteva Hrvatov, tudi odgovoren da iora biti končno za svoja dela, in Bog ga bo enkrat sodil. Reka vender le hrvaška. „Obzor" piše namreč: Cio non posamezen človek sará giammai (to ne bode nikdar) je odgovoril hrvaški uči da ne Zato nas pa zgodovina lahko pride ob vero, tudi celi kraji, dežele in države za kralj dne 19. majnika 1861. 1. Reški deputaciji, katero mnoga stoletja. Ozrimo se n. pr. le na Nemško. Ali ni je vodil mestni „sudac" Martin ter katera nemško cesarstvo v srednjem veku gl a8lomba katoliški cerkvi ? opora in predstavila v Trstu ter mu priporočala namišlj dan je večina nemških dežel vidimo nemško cesarstvo rotnik racije mesta Reke prisvojila. se mu ]e ene aspi- katero naj bi si Ogrska neposredno non sara giammai odgovoril je presvetli cesar ter udaril z roko ob bij Dosledno, kakor tukaj vsakemu nam ako čujemo in ne bdimo, da je govorila krona v svojem odpisu do hrvaškega sabora ljulike med dobro žito nam sovražnik ne zaseje z dne novembra 1861 tako le: Tako podeljujemo naše kraljevsko odobrenje tudi onim Vašim I Čas, kakor rečeno, je sploh veri in cerkvi nevaren Ta nevarnost se pa silno povečuje pirimed duhovščino kot pravo čuvarico vere in nravstve gled sklepom sedanjih odnošaj naših kralj Dalmacii ako nastanejo pre- V Hrvaške in Slavonije z našo pi rv m < no&ti i •'i kralj > ogrsko i gled ? kakor podloge, katero ste sklenili in meni predložil r & v • in med verniki. In ravno takemu položaju bližamo* 0 bodočih pogajanjih s kraljevino ogrsko se, tako se je bati, mi Slovenci na Kranjskem. Kdor je Sklep katerega odobruje svetla krona, je pa baš na pr. bil miren opazovalec pri zadnjih mestnih volitvah 0Qi znani član 42., kateri razločno izreka, da pripada v Ljubljani in je videl, kako so se volilci razdelili v Reška županija z mestom Reko, ž njenim okrajem in pri- in kako so agitatorji iz vsakega letali sem morjem k trojedni kraljevini. Vsled tega in pa posebno PPP mm-- - dva tabora ter štvi tie in strastno delali vsak zel svoj , . . . , w. ? enim in drugim ta gotovo rad pritrdi/ da in poštenje in pripros pohujšati. K.am pridemo, ko bi se to ponavljalo? vsled onega „cio non sara giammai" smo mi popolnoma uverjeni, da ne bodo imeli niti napori Madjarov niti piskanj kralj, njih časopisov nobenega uspeha. Za nas je kazi To naj preudarijo in premislij , a on je za nas pravo in pravica, ker je za nas postavni član 42., katerega je potrdil on. Reka je brez vsi > r.-.-jvv -y»v> • - - .. ki v resnici ljubijo dvojbe naša, hrvaška, to je naš temelj Ker pa hrvaška svoj narod in mu žele boljše in srečnejše prihodnosti. ne more biti madjarska ona se ne more anektovati kolikor govornost. X toliko veča je njegova dolž- neposredno k Ogrski. Cio non sara giammai, pravimo mi TT____i.: _ ____X_____ __ i____J. • _ pa se prav živo 8pominajmo, Hrvatje, zanašaje se na besede vladarjeve. da smo bratje po veri in po krvi in božji učitelj kliče : Mir vam bodi ! Govor državnega poslanca Kluna Reka. takoj Protihrvaške demonstracije, ki so se vršile na Reki ko je zapustil presvetli cesar mesto in o katerih v državnem zboru dne 26. junija 1891. (Dalje.) : ^'t^A v -V * % - * -i-^^ftS^oL nBfr •LVMM^MBMyř ^iK'JEMBHB^^B II tr S BH 1M! v 9|t II. Most čez Savo pri Radečah. Naš zastopnik v proračunskem odseku je omenil smo uže pisali v našem listu, spravile so spet na površje mosta, ki bi se moral graditi mej Radečami in Zidanim vprašanje: Čigava bo Reka. Mostom. Ta most bi ne bil na kaki državni cesti, pa Uradno izvestje policijskega Reškega poročevalca tudi ne na kakem podaljšku državne ceste, ali bil Biscontinija, katero so objavile vse Hrvatom sovražne zaradi tega velikega pomena, ker bi vezal dve kronovini novine s posebno slastjo, zvrača vso krivdo na Reške Kranjsko in Štajersko in ker ni nobenega mosta čez Savo petdeset kilometrov daleč od Litije do Sevnice. Prebivalci se morajo voziti čez vodo s čolni ali pa 8 takoimenovanimi brodovi, s katerimi se pa ni moči voziti, kadar je voda velika. Prebivalci v Radečah, kjer je okrajno sodišče in davkarija, morajo tedaj narediti 16 kilometrov dolg ovinek čez most v Sevnici, da pridejo do bližnje železniške postaje, do katere bi sicer prišli v desetih minutah. Promet z blagom se mora za tako dolgo ustaviti, da se uteče voda in je moči voziti z brodovi, katera vožnja je pa še pri majhni vodi zaradi visokih bregov in zlasti po zimi zaradi poledice nevarna ali vsaj jako težavua. Dežela kranjska ne more s svojimi sredstvi zgraditi tega mostu, ki bode moral biti železen in je pro- računjen na 90.000 gld., občina Radeška pa še manj, če jima država ne pomore s primerno podporo. Take podpore proseč, moram na to opozoriti, ca bi omenjeni most bil tudi v korist vojni upravi, zakaj večkrat mora moštvo konje in težke topove na imenovanih brodovih prevažati čez Savo, da pridejo na Kranjskem na okrajno cesto in gredo potem dalje k strelnim vajam na Krško. Da je tako prevažanje konj ia topov težavno in nevarno, ni treba praviti. III. Uravnavanje Save. . Prehajajoč na vodae zgradbe, prepuščam velik del, pripadajoč k melijoracijam, svojim ožim somišljenikom, da o njih izpregovore na dctičnem mestu. Govoril bodem le o dveh rečeh, ki sta zares za našo deželo najznamenitejši in najvažnejši. Prva se tiče uravnavanja Save, druga pa osuševanja Ljubljanskega močvirja. Sava, častita gospoda, je jedina reka ca Kranjskem, ki velja za državno reko in se uravnava ob državnih stroških, pa še ta ne vsa, temveč le do erarskega mostu pri Črnučah. Iz kakih vzrokov so ta most naredili, ne vem, vem pa, da ni treba, da bi bil veščak, da na prvi pogled spoznaš, da je ta meja popolnoma poljubna. Bregovi Savski so nad tem mostom ravno taki, kakeršni pod mostom, in povoden napravlja ravno tako škodo nad mostom, kakor pod mostom. Dobro bi bilo, da se meja določi vsaj eno "•-jfc miljo više. Velike množine vode vale se od brega do brega in trgajo cele kose obdelanih njiv in travnikov. Izguba obdelane zemlje je za naše kmetije tem občutuejša, ker imamo le male kmetije, tako da posestniki že par sto kvadratnih sežnjev zemlje jako težko pogrešajo. Mnogim posestnikom voda ni le odnesla par stotin sežnjev zemlje, temveč skoro vse travnike, da sedaj težko rede eno ali dve kravi, poprej so jih pa imeli po deset v hlevu. Pa ne le njive in travniki, temveč tudi sela so v nevarnosti. To smo videli pred par leti v Stožicah pod imenovanim Črnuškim mostom. Velika nevarnost se je odstranila le z izrednimi sredstvi in napori. Prej ali slej zadene enaka usoda poprej omenjeni leseni erarski most in par metrov niže stoječi most Kamniške železnice, če se za časa ne posKrbi dovolj za varnost teh dveh mostov. Prepričan sem, da bi omenjena vas ne bila prišla v nevarnost in bi voda ne bila popolnoma izpodkopala že več hiš, ko bi se bila Sava uravnala že nad imenovanim mostom iu spravila v pravo smer. Že skrb za imenovana predmeta morala bi vlado nagibati, da gorenji del Save tudi začne uravnavati. Meja, kje naj se začne uravnavanje, pa se lahko najde, kajti nad Medvodami, kjer se Sora izteka v Savo, začno se taki bregovi, da uravnave ni več treba, in druga varstva za zgradbe, ki bi bila morda potrebua, brez pesebnih težav napravi dežela z državno podporo, kakor se je to zgodilo na Gorenji Savi. Poleg razširjenja mejne črte priporočal bi pa tudi vladi, da se dela loti z večo odločnostjo in veče zneske postavi v proračun drugega leta. S 30.000 gld., ki so se postavili za letošnje leto v proračun, da se, zlasti če se razširi mejna črta, pri tolikih nedostatkih le uaalo opraviti, in le prevečkrat ae zgodi, da se zaradi prepičlih sredstev ponavlja stari pregovor seveda v drugem smislu : Roma deliberante Saguntum periit. V pisarnah sem in tja pišejo in ugibljejo, kolino bi se plačalo za to ali ono delo, to ali ono uravnavo, iu se drže kolikor je moči nuke vsota, voda pa trga obdelano zemljo kos za kosom iu provzroči dvakrat ali trikrat toliko stroškov, kolikor bi jih bilo treba, ko bi bili uravuavo začeli par let poprej. (Prav res!) (Dalje prihodnjič.) Državni zbor. Poslanska zbornica je tešila v prvih treh dneh minolega iedna proračun o pravosodnem ministerstvu. Prvi izmed govornikov je bil naš poslanec dr. Fer-jančič, kije, kakor je rekel, izpolnil gosp. ministru željo« katero je izjavil v proračunskem odseku nasproti poslancu Šukljetu, da *e mu namreč dokaže s fakti, da se ne izvršujejo niti obstoječe odredbe glede rabe sloven* 8kega jezika pri sodiščih na Koroškem, Štajarskem in Primorskem. Minister je dejal sicer, da je hvaležen dr. Ferjančiču na uslugi, katero mu je storil z navajanjem fakt, nam pa ne preostaje druzega, nego mu verjeti ter želeti, da bi odstranil nedostatke z drugimi odredbami, ko se bodo izdelovale napovedane postavne reforme, kakor je obljubil ter za zdaj skrbel, da bi podrejena mu sodišča dala slovenskemu jeziku vsaj toliko prostora, kolikor mu ga priznavajo danes uže obstoječi mi- nisterski predpisi. Poslanec Abrahamovicz je govoril o zakonu glede zapuščin in varuštva. Govornik pravi, da je sedanjemu zakonu več do fiskusa in njegovih pristojbin, nego do dedičevega prava. — Poslanec Beureuther je dajal ministru nekaka napotila, kako naj bi se preosnovala pravosodna uprava. Poslanec Slavik pa želi, da bi se postavili tudi sodniki pri nakaterih sodiščih po deželi v 7. dijetni red. Potem pa pove odkritosrčno ministru grofu Schônbornu, da ni njegova odredba z dne 2. februvarija 1890. leta utemeljena popolnoma zakonito. Ta odredba urejuje, ako - ' L i 1 J. \ "ï V; V * \ * rsBp . \t * se ne motimo, jezikovne razmere na Češkem in m Čehom nič Kaj po volji. Antisemit Schneider pa ne more odnehati, da ne tudi pri tej priliki potipal Židov, ter zahteva, naj bode preskrbljeno za to, da ne bode sodil žid kristjana. Minister Schsnborn je zavračal opomnje poslancev, ki mu niso bile po volji. Nekaterim poslancem je obljubil, da se bode oziral na njih pritožbe. Obljubil je tudi gospod minister, da bode uže jeseni predložil zbornici nekatere predloge glede preuredbe sodstva sploh. Posebno je pa zagovarjal nemško-češko spravo. Za mije ugovarjal ministru, da bi bila nameravana nemšio-češka ni8trom je govorilo še mnogo poslancev. Dr. Trojan sprava pravična Čehom. On rekel, da ni niti cesar Ferdinand zahtev storil do po bitki na Beli Gori tako poniževalnih čeŠKega naroda, kakoršne so stavljen v nameravani spravi. Poslanec Byk, poljski žid, izkušal je braniti Žide proti potem je pa rekel, napadom poslanca Schneiderja, da je skrajni čas, da se preuredi civilno-pravdno postopanje, ki je danes pravo zavetišče dolžnikom. Poslanec Kokoschinegg je zahteval za Maribor posebno okrožno sodišče. Zadnja govornika sta bila dr. Pacak in dr. Jacques, Za njima je govoril poročevalec, ki je priporočal odob- renje proraču kar se fe seveda zgodilo. Še ta dan t 15. t. m. so se vršile volitve v delegaci smo poročali uže v zadnjem listu Dne 16. t. m uspehu se je pa odgodilo zborovanje zbornice do jeseni. Gosposka zbornica je pa zborovala do 21. t. m. Ta dan je izbrala tudi ona svoje člane v delegacije ter s tem zaključila sedanje svoje zborovanje. Politični pregled ^ * ~ Domače dežele. Grof Taaffe se je odpeljal dne 22. t. m. v Ischl. Ob zaključku zadnjega zborovanja poslanske zbornice piše stara „Presse" tako le : Zadnje zborovanje poslanske zbornice sme se zaznamovati kot najznamenitejše v zgodovini avstrijskega parlamentarizma. Krona in vlada sta pozvali vse zmerne parlamentarne stranke, naj za zdaj mirovale s prepirnimi strankarskimi zahtevami ter se združile k mirnemu, stvarnemu ter uspešnemu občekori8tnemu delovanju. Na vprašanje, se je li ures ničila ta ideja, je li ta nova misel v parlamentarnem avstrijskem življenji prodrla mej ljudstvo in stranke ter se tam ukoreninila, odgovoriti se more zdaj, kajti zmernost, stvarnost ter mejsobno spoštovanje zavladalo je v zbornici. Ali doseči to, ni bila nikakor malenkost. Zato je pa tudi dosedanji uspeh porok, da se bodo dali še za slanske zbornice i pravljala izključno le gospo-a, pristen odmev avstrijskega dar8ka in socijalna vprašanja, javnega mnenja. Dne 20. t. m. se je slovesno praznovala petin-dvajsetletnicabitke pri Visu, v kateri je naša ^^t^jf afU vojna mornarica slavno premagala veliko močnejšo itali- pod poveljem slav- r&li naši jansko vojno mornarico. V tej bitki so se nega nepozabnega Tegetthofía posebno odliko bratje Hrvatje iz Dalmacije in Istre. Praga. — Dne 17. t. m. se je pripeljalo v Prago okolo 50 najodličnejsih državnozborskih avstrijskih zastopnikov, da si ogledajo razstavo. Na tisoče ljudi se je zbralo pred kolodvorom * da pozdravijo odličnjake. S posebnim navdušenjem je bil pa pozdravljen grof Hohenwart. Ta navdušeni pozdrav je veljal njemu kot stvaritelju znanih fundamentalnih členov, s katerimi bi bilo češkemu narodu priznano popolnoma njegovo državno pravo. Tudi večina naših slovenskih poslancev se je udeležila tega izleta, ki nima samo namena. da ogledajo njegovi udeležniki razstavo on je tudi pristna demonstracija proti nemški levici ter ima jako važen političen pomen. To se je pokazalo pri banketu, katerega so priredili dne 18 t m konserva Napit tivni češki veleposestniki na čast tujim gostom. nice, ki so se govorile, bile so prava politična manifestacija. Prvi je napil cesarju knez Jurij Lobkovic ter pozdravil goste kot prave zastopnike patrijotične in narodne misli. Govoril je pa tudi grof Hohenwart ter rekel, da morala Češka po vsej pravici zavzemati v monar- ^^L g .t • A 'Jfc' hiji eno izmed najodličnejših mest ter da bode moralo tudi vkljub sedanjim oviram do tega priti. Ker se je udeležilo tega izleta lepo število jako odličnih poljskih državnih poslancev, jezi to jako nemške levičarje, ker se boje, da so bile na pesek zidane njih nade o zvezi s Poljaki. % Tem ljudem ni bilo prav, ko je molčal grof Hohen wart v državnem zboru, ter so mu očitali, da ni lepo ravnal, ker ni pojasnil nekoliko svojega stališča. Zdaj ko je storil to pri banketu, pa jim spet ni prav ter pravijo ? da bi bil bolje storil » ko bi bil molčal. Bog vsemogočni ustrezi tem čudakom ! Pri banketu je bil tudi dr. Rieger, katerega pozdravili jako prisrčno. so pri njegovem dohodu vsi Ynanje države. Italijanska vojna mornarica ne pride v Pulj ter ne obišče Dalmacije, kakor so napačno poročali časopisi. Italija. Crna Gora. Iz Heidelberga se poroča i da je zdravje kneginje Milene zdaj prav ugodno. Rusko. Baron Hirsch in ruski žid je. naprej zjediniti patrijotični ter zmerni politični elementi Baron Hirsch namerava osnovati veliko angleško družbo » k trajnemu, uspešnemu delovanju. pravi » baš takem smislu piše tudi „Fremdenblatt da so bile razprave v zadnjem zborovanji u Î ki po ki bode z dovoljenjem ruske vlade urejevala s pomočjo odseka, v katerem bodo židje iz vseh civilizovanih držav, redno izseljevanje ruskih Židov. L • > Srbska. Te dni je nastopil srbski kralj Alek- je v zborničnem računu za leto 1889. naveden kot pa «ander svoje popotovanje v inozemstvo, in sicer obišče sivna točka tiajprej ruskega carja, potem našega cesarja in se bode šele v letu 1890. izplačal in katerega je baj sešel sredi avgusta tudi z nemškim cesarjem Francoska. Iz Pariza se poroča, da so tam visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo dovolilo izdati z naredbo z dne 23. oktobra 1889 št. 42259. Račun o pokojninskem zakladu zborničnih služab- pustili delo železniški delavci ter da je bilo treba vo- jaške pomoči, da ne bi ščuvali k štrajku tudi drugih delavcev ter branili opravljati posel železniškemu osobju, ki je nastavljeno pri signalih ter premenah. Iz Versailles se je poslalo v Battignolles 180 genijskih vojakov, da namestujejo tam, ako treba, delavce. Policijski prefekt je zaukazal na zahtevo železniških uprav, da stražijo vojaki in žendarmerija vse železniške proge v Pariškem okoliši na 10 kilometrov daleč. nikov za leto 1890. kaže imovine 9.780 gld. 19 kr., ki se je v letu 1890. pomnožila za 733 gld. 82 kr. Ustanovni zaklad za onemogle obrtnike je konec leta 1890. znašal 1109 gld. Pouène stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi Narodno-gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. Iz seje trgovske in obrtniške zbornice dne 26. ju Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 229. mja t. 1. poročamo naslednje : Seji je predsedoval podpredsednik gospod Ivan Perdan, navzoči so pa bili vladni Great-Eastern. Parobrod na kolesa in na vijake. Brodovi na ameriških rekah. Brodarstvo se je silno razvilo, odkar so začeli pa komisar gospod c. kr. okrajni glavar Ludovik marki Go- robrod rabiti za plovbo po morji. to 8vrho je bilo zani in naslednji gospodje zbornični svetniki : Ivan Do- treba graditi velike parobrode z mačnimi stroji, ker mal gan, Fran Hren, Alojzij Jenko, Janko Kersnik, Anton parobrod bil že dovolj naložen s samim premogom > Klein, Karol Luckmann, Fran Omersa, Karol Pollak, Jos. ki ga je treba za daljno pot, postavim iz Evrope v Ame- Ribič, Avgust Skabernè, Fran Ks. Souvan, Feliks Stare riko. Angleži, kateri imajo tolike naselbine, oddeljene od svoje zemlje z velikimi morji, zgradili so največ paro- in Jarnej Žitnik. Gospod predsednik konstatuje, da je za sklepčnost brodov za plovbo po morju. Gradili so čimdalje veče potrebno število zborničnih udov navzočnih, otvori sejo brodove, a od vseh največi je „Great-Eastem", kateri in imenuje za overovatelja zapisnika gospoda Karola je bil namenjen zlasti za to, da vozi mej Angleško in Luckmanna in Feliksa Stareta. , Zapisnik zadnje seje se odobri. vzhodno Indijo. Ta orjaški brod je dolg 220 a širok 26 II. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča v imenu odseka o računu za leto 1890. Po njem znašajo dohodki 8 pristojbinami za vpisane znamke in obrestmi od naloženih zborničnih doneskov vred 8540 gld. 66 % kr. e se prišteje še začetna gotovina 3166 gld. 80 kr., in ima 12.000 potnikov prostora na njem. Njegovih petero parnih strojev ima skupno moč za 11.500 konjskih sil. Ob ugodnem vetru more brod tudi jadra razviti. Premoga toliko naloži, da ga ima dovolj i 2 kr vnašajo vsi dohodki 11.707 gld. 46 Stroški znašajo 6175 gld. 84 kr., ostaje torej konec decembra 1890. leta gotovine 5531 gld. 62 % kr. Če se aktiva, obstoječa iz zastalih zborničnih do- prištejejo, nastane skupna za 60 do 70 dni. Ta orjaški brod je bil gotov 1857. Ko so ga 3. novembra tistega leta hoteli spustiti v morje, kateri so do pokazalo se je, da so preslabi vsi stroji, takrat rabili v to svrho. Niti premakniti ga niso mogli, kaj šele spustiti v morje. Zato je bilo treba napraviti novih strojev. Ali mej tem je potekla cela četrtinka leta, 86 i kr. noskov s 499 gld. w /fi vsota 6031 gld. 49 kr. in Če se odštejejo pasiva zastalih volilnih stroškov s . septembra 1859. 1. je zdrčal v morje. Velike nade, katere so gojili njegovi lastniki, niso se izpolnile. Brod se ni nikdar izplačal, ker za jeden pot se ni nikdar 150 gld., kaže se konec 49 kr. 1890 čiste imovine 5881 gld. oglasilo dosta potnikov in oddalo dosta robe » da bode Proračunjena in odobrena letna potrebščina je zna- poln. Pozneje je rabil zlasti za polaganje velikih kablov mej Angleško in Ameriko, v Indijskem in Kitajskem šala 6210 gld. 75 kr., a stroškov Ie bilo 6175 gld. morju. Mnogo stroškov so napravljali lastnikom neprestane 84 kr., torej se je 34 gld. 91 kr. manj izdalo Prihranilo se je pri posameznih rubrikah skupaj 305 gld. 07 kr. poprave, tako da so ž njim imeli mnogo škode. Kedar so ljudje uvideli, da taki orjaški brodovi niso koristni, začeli so zopet graditi manjše brodove, kateri bolje od- Nasproti pa se je več potrošilo 270 gld. 16 kr. govarjajo svojej nameri. Prekoračeni zneski so razen onega v rubriki : „jubilejski Parobrodi so na kolesa in na vijak. Prvi so starejši ustanovni donesek" neznatni, in tudi to se da s tem Prvi izumitelj parobroda Papin je gonil svoj brod s po- 1 utemeljiti, da se je donesek za leto 1889. z 200 gld., ki močjo velikih koles z lopatami. Fulton je tudi tako delal > in še drugi za njim. Leta 1752. je znameniti matematik je pred neprijateljskim! topovi. Nasproti pa je na plitvih Danijel Bernouilli učil, da bi se brodovi mogli goniti s rekah in jezerih vedno boljši parobrod na kolesa, pomočjo vijaka, in res se je to dosta kasnej je storil Sauvage, rodom iz Boulogna v Francoski To On ker ne gredo tako globoko v vodo kakor vijak. Kolesa in vijak vrti parni stroj, kakor znamo. V novejšem času sa je stvar premišljal in poskušal, ali v velikem je ni mogel začeli graditi tudi parobrode na reakcijo, pri katerih ni bode m izvesti, ker so gi teple razne nesreče. Radi dolga zaprt kolesa ne vijaka. Do sedaj v Boulognu je gledal pri oknu svoje ječe poskuse, katere je v luki napravljal z ojegovim izumom zapovednik angleškega broda „Ruttler". Poskusi so uspevali sijajno, jih še malo rabijo ; kaka njimi, pokazala bode prihodnost. Recimo katero še o parobrodarstvu po ameriških rekah. Na teh rekah, kakor znamo, nastal je parobrod, a za jadnega izumitelja ni nobeden ne znal ce prašal. tu je prvi pot pokazal svojo vrednost. Pa ne samo to, Ta prizor je stresel Sauvagea tako, da se mu je potem parobrod je neizmerno pomagal h kulturi onim krajem > pamet zmešala. Umrl je 1857. 1. v neki Pariški bláznici. Za čast, kedo je prvi upotřebil vijak za gonilo parobroda, potezajo se Avstrija, Francoska in Angleška. kjer so bila jedina občila velike reke. Mnoga naselbina ima se zahvaliti za svoj postanek in procvet parobrodu. Parobrode, kateri danes vozijo po Missouriju, Missi- Kakor se pri mnogih drugih izumih ne da • • točoo do- kazati, kdo jih je prvi izvel, tako je tudi tu, ali vsak od njih ima pri tem nekaj zasluge. Za Josipa Ressla, S8ipiju res so Hudsonu, mogli nazvati potujoče hotele In bolj podobni hiši kakor brodu. Jarbol nimajo* jako so široki in zgrajeni na dve, tri, tudi štiri nad 1793. v Chrudimu v Češki, vele, da je kot dijak »tropja. Na večih takih brodovih je po 200 do 250 ma por. že 1812. 1. narisal plan parobroda z vijakom. Leta 1827. lih sob, tako da v njih spati more do 900 ljudi, in vsak je vzel patent na ta izum, a 1829. 1. je bil poskušan ima svojo postelj. Vsi prostori so krasno urejeni ? zlasti njegov parobrod v Tržaški luki ob navdušenju zbranega obednice, katere 80 olepotičene s slikami, cvetjem m ljudstva. priznanje tega lepša danes Resslov kip trg pred tehniško šolo na Dunaju. Tudi je znano, da je Ressel pokopan pri sv. Krištofu v Ljubljani. Navzlic temu krasnemu uspehu so pozabili ljudje pri nas zopet na l)ai° namreč ljudi v one parobrod z vijakom, dokler te ideje niso poprijeli tujci, sijajno razsvetljene. Zlasti važno vlogo so imeli ti parobrodi v domači vojski mej ameriškim severiem in jugom za odpravljanje vojne. Še večo vlogo imajo sedaj, sprav elj ali bogate kraj Mississipija, da spremene divjo okolico v plodonosen kul in to najpreje Francozi, in jo sijajno izveli. Francozi turen svet. pripisujejo tega vso zaslugo Sauvageu Vijak na parobrodu se brto vrti, po 100 do 180krat > se zavrti v jedni minuti. Obliko vijaka so mnogo spre- minjali in popravljali, tako da jih ima mnogo vrst. Čim veča je površina vijaka, tem bolje, zato jih jemljo s Lepi in veliki 80 tudi parobrodi, kateri občujeja mej starim in novim svetom. To so velikani na morju kateri kljubujejo vsem vremenskim nezgodam. Preje j© trebalo z brodovi na jadra nekaj mesecev, da se je prišla iz Evrope v Ameriko, a sedaj se potrebuje nekaj dni premerom 1 3, 5 in tudi več metrov. Parobrodi so podali v novejšem času trgovini nov, nena- > • Pogledimo malo parobrod na kolesa. Znano je, da imajo jedno. kolo vrti, opira se 8 temi lopatami po parobrodi po dve kolesi, na vsaki strani Kolesa so železna, lopate pa lesene. Kedar se ob vodo in s tem dejan polet, in so izrinili že prilično iz velike trgovine prevažanje robe na jadrnicah. Danes vsa iz velika trgovina na morju rabi že parobrode za prevažanje robe, ker je tako prevažanje mnogo varnejše, hitrejše in ce goni brod. Lopate so na kolesa tako pritrjene, da so vedno po tri cele lopate v vodi. Kedar je morje nemirno, tako da se brod silno ziblje, takrat je vsako kolo enkrat zunaj vode in enkrat globoko v vodi. V takih okolnostih se brod slabo ziblje naprej, in to je jeden glavnih vzro- nejše. Žal, da je ta hitra prememba v trgovinskem prometu zelo oškodovala da'matinsko brodarstvo, katero še obstoji do celega v jadrnicah. Hrvatski brod lastniki niso na hitro roko zmogli tolike 'glavnice, da predelajo svoje jadrnice v parobrode, iu zato so jim mnogo dela kov, Vijak da na morju vse bolje rabijo brodove na vijak se nahaj na dolenjem koncu broda, vedno je v vodi, zato tak brod mnogo varneje plava po razvih-ranem morju kakor parobrod na kolesa. Pa tudi še drugi vzroki priporočajo parobrode na vijak/ Na takih brodovih in zaslužka na domačih obalah prevzeli tujci. Daj Bog da se kmalu obrne na bolje ! (Dalje prihodnjič.) * se morejo laglje rabiti tem se priščedi gorivo. jadra » ako je dosta vetra, in s sedaj Razne reči. Na c. kr. viši gimnaziji Ljubljanski je bilo da slovenskem oddelku vzprejetih v prvi razred na 63, na nemškem pa 30 dijakov. Pri vojni mornarici je sploh uveden vijak. Temu je več razlogov. Na vojnem brodu zavzemajo kolesa najboljše mesto za topove, in v bitki neprijateljske krogle najlaglje poškodujejo in uničijo kolesa, in brod je potem v Radovljico izgubljen, ker se ne more več gibati. Vijak pa, ki je rodoljubi. Pozdravil je društvo pri dohodu gosp. župaa Pevsko društvo „Slavec* je šlo minulo nedelja er so ga prav prijazno vzprejeli tamošnji vedno do metre globoko pod površino vode, varen Roblek. Deželnozborska volitev. Kmečke občine volil- nega okraja Radovljica-Kranjska Gora volile bodo dne šest glasov gosp. Fôrster. Lahka pa peti ÎO. septembra svojega poslanca ni, in jo morejo prav dobro izurjeni pevci ter močen pevski zbor. » deželnega glavarja, gospoda dr. Jos. Poklukarja. Ministerstvo za poljedelstvo je odposlalo gosp. prof. Franketa, da se pouči o ribštvu na Praški razstavi na mesto umrlega Jeseni napravi „Glasbena matica" koncert, pri katerem bode nje pevski zbor pel samo Gallusove pesni se bode Dne 15. avgusta ob treh popoludne ponavljala binkoštna veselica vPostojinski elek-in pri druzih avstrijskih zavodih, ki se pečajo z ribištvom, trično razsvetljeni jami. Upraviteljstvu jame bodo za to najbolj hvaležni oni, kateri si doslej še niso mogli ogledati tamošnjih podzemeljskih lepot, o katerih kr okrajno glavarstvo v Kranji naznanja, da je nehala v Škofji Loki živinska kužna bolezen na parkljih in v gobci. Brzovlak v Prago po znižanih cenah odide iz nikdo pravega pojma ue more imeti, dokler jih ni videl. Obleka iz stekla listih se bere da so iz- Ljubljane avgusta 1891 umili jako umeten stroj, s katerim se bode tkalo steklenih niti blago iz za obleko. To blago ne bode baj Letošnja redna velika skupščina družbe sv. 8amo cenejše od drugega, ampak imelo bode še drugih €irila in Metoda vršila je slovesno včeraj v Kamnik prednosti Ono bod namreč neizgorlj ter se bode Pri dohodu v Kamnik pozdravil je skupščinarje mestni napraviti v vsakovrstnih barvah ter močno, kakor áupan, gosp. J os. Močnik, na kar se je zahvalil prvo mestnik družbeni omo Zupan. Na kolodvoru zbrala so se društvi Lira in čitalnica potem veteransko in ognjegasno društvo in mnogo drugega občinstva Ko so > se bode hotelo. Sicer bode uže zaradi tega velike urednosti, ker bode neizgorljivo, posebno za one, ki imajo opraviti veduo z ognjem. Pravijo pa tudi, da se bode dalo napraviti iz steklenih niti posebno lepo blago za gospice razdelile med došle goste krasne šopke gospe ? bode popolnoma nadomeščalo svilo ke bodo planinskih cvetlic, šla je družba na čelu jej godba in omenjena društva s zastavami v s zastavami okrašeno svetlejše in se bo laže pralo nego svila. To blago bode baje ravno tako mehko Kakor svila ter ravno tako mesto. Pri slovesni sv. maši Li Po sv. maši zbrali pelo je pevsko društvo so se skupščinarji v mestni elastično. Najstarejši ljudje na Kranjskem. Iz zadnjega dvorani, kjer je trajalo zborovanje do polu ene. Pod- ljudskega štetja posnemamo, da je bilo na Kranjskem družnic, katerih je doslej 98, bilo je blizo 60 zastopanih, koncem leta 1890. 498 958 prebivalcev, in sicer je bilo Poročilo tajnikovo, blagajnika in nadzorništva potrdilo moških 238 011, ženskih pa 260 947. Na Kranjskem ži^e samo 4 osebe, ki imajo po sto in več let, en moški in 3 ženske, in sicer se je enoglasno in vodstvu izrekla zahvala. Odstopivši odborniki izvolilo so se zopet z vsklikom. Banketa v Fischerjevi dvorani udeležilo se je 150 presvitlemu cesarj oseb nav itnica tičnem an8tvu Kamniškemu in županu odobravana bila je napitnica Svetčeva dr. Janežičeva duhovništvu, in tudi ona podruž- vsega prebivalstva imajo osebe ena 96 let, 2 po 95 let, 10 po 94 let, 31 po slogi," nicam, društvom narodnim 91 let, in 37 po 90 let. Najstarejši mož v Ljubljani ima 89 let; najstarejša žena pa 95 let; v picam. Konečno še omenimo, da se je Postojinskem okraji ima najstarejši navzočim gospem in gos- mož 101 leto, najstarejša žena pa 102 leti; v Kranjskem cela slavnost v okraji ima najstarejši mož 91 let, najstarejša žena pa z najlepšem redu dovršila in da se bodo gotovo vsi gostje 94 let; v Kočevskem okraji ima najstarejši mož 93 let, eseljem spominjali na dan, katerega so v prijateljski najstarejša žena pa 92 let, v Krškem okraji ima naj-družbi v lepem mestu Kamnik preživeli. starejši mož 94 let, najstarejša žena pa 91 let; v Ljub- Premešcenje. Sodni pristav gosp. Anton Bru- okolici ima najstarejši mož 94 let, najstarejša žena pa 91 let; v Litijskem okraji ima najstarejši mož pa v men pride iz Slovensko Bistrico v Lož, iz Loža Slovenske Bistrice sodni pristav gospod Janez Pirnat. Promocija. Na vseučilišči v Gradci je bil za doktorja vsega zdravilstva včeraj promoviran gospod 92 let, najstarejša žena pa ravno toliko; v Logaškem okraji ima najstarejši mož 97 let, najstarejša žena 94 let; v Radovljiškem okraji ima najstarejši mož 93 let. Radovan Repič iz Ajdovščine, sedaj sekundarij v deželni bolnici v Ljubljani. Častitamo ! najstarejša žena pa tudi 93 let ; v Novomeškem okraji ima najstarejši mož 90 let, najstarejša žena 94 let ; v Kamniškem okraji ima najstarejši mož 91 let, najstarejša Gallusova tristoletnica. Tristoletnica smrti kranj- žena 90 let ; v Črnomaljskem okraji ima najstarejši mož skega glasbenega umetnika Jakopa Gallusa se je pra znovala s tem, da je Ljubljanske stolne cerkve pomnoženi pevski zbor pel pod vodstvom stolnega organista gospoda Fôrsterja eno Krasnih njegovih maš prav lepo in precizno. Maša je res krasna in je jako dopadala in najboljši vtis napravila na poslušalce. Priredil jo je za 93 let, najstarejša žena pa 91 let; o desetih osebah tega okraja ni se mogla pozvedeti starost, ker so se izgubili vsi dotični dokumenti. Znamenito je tudi, da je do 20tega leta več prebivalcev moškega spola nego ženskega ter da je število ženskega prebivalstva od 20. leta veče nego moškega. Slednjič naj omenimo, da uča- kajo na Kranjskem ženske večo starost nego moški, bogata trgatev, ako ne bode toče in bi peronospora v kajti od 17'714 oseb, ki so nad 70 let stare, je moških zadnjih dveh mesecih, kar se pa zgodi prav rado, ne 8528, a ženskih 9186. uničila sedanjih nad. Ako te dni deževalo, zago znižanji tovorne voznme, katero je dovolilo c. kr. generalno vodstvo avstrijskih državnih železnic za leto 1891. in ki je razglašeno v naredbenem listu c. kr. trgovinskega ministerstva za železnice in brodarstvo, tovljeni bi bili Istranom tudi drugi pridelki. Dež o sv^ Jakobu odločuje navadno, bode li pridelal Istran živeža. ali ne. Bog pošlji torej mirnega dežja! Mejnarodni kongres za cerkveno godbo. Mi« naznanjamo tole : Za železno rudo je, „ako se plača voz- lanu bode okolo srede meseca novembra letošnjega leta nine najmanj od toliko blaga, kolikor ga rabljeni vagoni mejnaroden kongres za cerkveno godbo. morejo nositi", nadalje, toda le do konca decembra 1891.1. tovorna cena lokalne tarife na progi Breže-Jesenice znižana od 26-9 kr. od 100 na 24 kr., torej za 2*9 kr., na progi Breže-Javornik od 27*2 kr. na 25 kr., torej za 2*2 kr. Pod enakimi pogoji je znižana za železno rudo tovorna cena lokalne tarife na progi Einod-Jesenice od 28*0 kr. na 25 kr., torej za 3*0 kr., in na progi Einod-Javornik od 28*3 kr. na 26 kr., torej za 2 3 kr. od 100 Zniža se potom kartiranja. redzadnjo nedeljo je bila strašna toča po Bra-niški Dolini, posebno je pa razsajala okolo Štanjela, kjer je baje uničila ves pridelek. To je šestnajsto slabo leto v tem kraji. Ubogo ljudstvo! Stanovanja v Parizu. Mnogo se toži o neugod nih razmerah glede stanovanj v Parizu. Neki spis, ki se je objavil ravnokar v Parizu ter se peča s stanovanji, pa dokazuje, da niso jako draga stanovanja v glavnem mestu francoskem. Nad 20.000 frankov stanarine je plačalo v Parizu v ietu 1890. samo 470 strank. Seveda se je treba ozirati na to, da imajo Pariški bogati do mačini svoje lastne hotele, kakor jih oni zovejo, po naše bi jim rekli domače hiše. Izpod 300 frankov stanarine se je plačalo v letu 1890. od 404.000 stanovanj. Nadalje se je plačalo v letu 1890. stanarine, in sicer od 300 da 500 fraakov od 203.000 stanovanj, od 500 do 1000 fr. od 114 000, od 1000 do 3000 frankov od 64.600 stanovanj, Huda vročina. Poroča se iz Valencije, da je v 0d 3000 do 6000 frankov od 9985 stanovanj, od 6000 južni Španiji vročina neznosna. Dne 11. t. m. je poskočil do 10.000 frankov od 3000 stanovanj. Iz tega je razvidno» termometer na 50 stopinj na solnci, zrak je bil tak, kot da je večina hiš v Parizu prirejenih za stanovanja de- bi prihajal iz gorke peči, tla so kar gorela, reči stale na solnci, ni bilo mogoče dotakniti se. » ki 80 lavcev i o sploh srednjega stanu, kajti izmed 810.46& stanovanj plača se stanarine k večemu letnih 1000 fr Med Toplicami na Dolenjskem in Novim Mestom od 721.000 stanovanj, to je od 7/8 vseh Pariških stanovanj 16. t. m. dvojna poštna zveza na dan ter bode Prva je od tudi v prihodnje od 15. maja do 15. septembra, pošta hodi iz Novega Mesta ravno dopoludne ter prihaja . uri v Novo v Toplice od i uri, vrača se pa ob Kolera je začela hudo razsajati v Massaui v Afriki. Največ umerje tistih, ki so tam rojeni, pa tudi Evropcem ne prizanaša, posebno vojakom ne. Mesto, kamor pride ob 4. uri. Ta pošta dovaža v Toplice pisma in potnike od Litijske in Krške pošte in nazsj za Litijsko pošto. — Druga pošta hodi iz Novega Mesta po prihodu Ljubljanske, dovaža v Toplice ob J/g6. uri potnike in pošiljatve Ljubljanske in Metliške pošte, vrača se ob uri in prihaja v Novo Mesto ob priredi se dne 15. avgusta ob uri popoludne uri. izvenredna veselica z električno razsvetljavo, kakor o Velika tatvina na pošti. V petek dne 10. t. m. binkoštih vsakega leta. je prinesel neki pismonoša Tržaški tvrdki Giov. Aug. Mauro pismo, ki mu ga je poslal J. B. Brumthaler iz Monakovega na Bavarskem ter v katerem bi imelo biti Vstopnina za osebo vstopnine prosti. gld Otroci pod 10. letom so 5685 nemških mark. Ko je prejemnik odprl pismo, katero je bilo povsem celo ter pečati nedotakneni in je tudi ravno ioliko tehtalo, kolikor je bilo uradno zapisano, ni bilo v njem mark, ampak papirčki. Znamenito je, da / je dobila tvrdka Mauro uže en dan prej brzojavko od Brumthalerja, s katero ga je prosil, da bi mu naznanil, če je dobil pošiljatev v redu. Stvar se je naznanila pristojni oblasti. Budimpeštanske tržne cene z dne 22. julija 1891. Pšenica gld. 10.25 do 10.70, rž gld. 8.45 do 9.65, jeômen 5.50 do 5.90, oves (novi) 555 do 5'70. Karlovško n Svjetlo u javlja > da je došlo v po slednjih sedmih letih od domačinov v Ameriki na pošto v Metliki 1,300.000 gld. Vinska letina v Istri. Iz Istre nam dohajajo prav ugodna poročila glede vinske letine. Obeta se Kurzi na Dunajski borzi dne 23. julija. Papirna renta.............gld. 92'65. Srebrna „ ...............„ Zlata „ .........- • « Marcijeva renta...........« Napoleondori (20 frankov)......... C. kr. cekini............n « Nemške marke...........« 92-70. 111.50. 10305. 933. 5*58. 57-72. Odgovorni urednik Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki