ISSN 0350-5561 za Honoc t«dna Oblačno s padavinami bo. /C y it 50 let Številka 51 torek, 30. decembra 2003 280 sn ItAIHO E R A zrno na zrno Srečno in varno I Naših in vaših novD leia 2004! I . . _ ■ 50 let O ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNICO VELfNJE • Stan \r% 35.3320 Velwie. tel.: tW BB7 50 96 nikoli sami 107,811 f"»™*" MESTNA OBČINA VELENJE Včeraj je zgodovina. Jutri je uganka. Danes je darilo. V letu 2004 želimo občankam in občanom Mestne občine Velenje veliko zadovoljstva, zdravja in prijaznih trenutkov. župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje 9770350556014 à á SREČNO 2004 lokalne novice Lan^îusova liiša v zameno za bencinsko ŠoStJinj- Mnogi v Šoštanju so hili razočarani, ker občina na javni dražbi-zaradi premalo denarja-ni uspela kupili siarc bcncinsku črpalke v mcslu. Na javni dražbi jo jo kupilo podjetje EunKOmp iz Celja. /daj so v občini naSb rei>itev. Langaswo hi^o, kalcre izključni lasinikjc občina, hodo zamenjali za hiv^o bciicinsko črpalko. S lem so na zadnji seji .soglašali ludi áoSlanjski svelniki. ■ mhp Sežis brez obremenitev Šoštiinj - v lermoclektrani SoStanj so letos sežgali 18,100 ion mcsno-kosinc moke. Pri lem. koi je povedal Leon Jurač iz TEŠ, do prekomernih (^bremenitev okíílja ne prihaja. Za moniloring redno skrbila Inšlilui za ekotóke raziskave ERl-Co in Inšiilul Milan Vidmar. Velenje se pripravlja na evropsko rokometno prvenstvo Od 22, do 25. januarja bo Velenje (bo namreč eno izmed álir-ih slovcaskih mesl, kjer bcjda odigrali tekme 6. evropskega r(îkomeinega prvenstva) gostilo reprezeniancc Švedske, Svicc, Rusije in Ukrajine. Na la velik dogodek se poleg Športnih delavecv že pripravlja tudi lokalna skupnost. Uradno »Welcome« službo bo v času prvenstva izvajal Turist ično-informacijski in promocijski center Velenje insicerna f>iirili k)kaeijah (Rdeča dvorana, hotel Paka Velenje, Hotel Vesna Topolšica in Zdravilišče Dobrna). Pripravili hodo predstavitvene zgibanke Velenja v jezikih drŽav iz katerih prihajajo reprezentanli. Pripravljajo poseben program prodaje spominkov. Da bi bil videz Velenja kar najbolj svečan, bodo do konca januarja obdržali novoletno ckriisitev. Lokalom v mestu bodo (xiobrilí pcxJaljšanje obratovalnega Časa do 24. ure. Na C^ankarjevi in na Titovem trgu nameravajo postaviti prireditvene .šotore 7. gostinsko ponudbo in glasbo. ■ mz Vitec opremlja igrišča Šoštanj - S pomočjo donaiorskih sredstev podjetij nekdanje skupne občine Velenje in izkupička, ki ga bo navrgel novoletni bazar, bodo v Vrl eu Si>šlanj opremili otroška igri.Šča. Doslej so zbrali 954.000 tolarjev inenoodnjih, tisto pri vrtcu Brina, že opremili. ■ mkp Božiček v domu za varstvo odraslih VťJerye - V Domu za varstvo odraslih je bil december poln xanimK'ih dogodkov. Po lem, ko so že sredi meseca pripravili odprtje razstave del stanovalca Janeza Bevka, ki izdeluje čudovite slike na lesu, so jim prav poseben dog(xlck pripravili ludi upokojenci. Na povabilo Medobčinske zveze društev up<")kojcncev Velenje in Medobčinske zveze invalidov Šaleške doline, jih je obiskal Božiček, ki jessalxi pripeljal ludi darila. Za dobro razpoloženje so poskrbeli nastopajoči; Mešani pevski zbor pododbora upokojencev iz Pake pri Velenju, domski pevski zbor "Kraguljčki" in hannonika.< Henkrik. Božiček je tokrat razdelil kar 200 daril, srečno in zdravo novo leto pa so stanovalcem in vodstvu doma zaželeli tudi podžupanja MO Velenje Ana Roza Hribar, Predsednik M/DU Velenje Jiuberl Mravljak, predsednik MZfŠD Valter Golob in predsednik DU Velenje Ivo Povb. Božiček Je med stanovalce doma za varstvo odraslih Velenje razdefU 200 daril. Z dolgotrajno brezposelnimi je treba z občutkom Človeka obravíiíivajo celosino - l^ ipravljajo ludi soinlnai je za strokovnjake s podiw^a zaposlovanja, socialnci^a dela, šolsiva, niedidne in kazenskiti sankcij Milena Krstič - Planine Velenje - RUJ, tako se imenuje na kratko, daljše pa Zavod za izobraževanje, usposabljiuije, rehabililacijo, je med ljudmi malo manj znan, zato pa toliko bolj med strokovnimi delavci in ustanovami, s katerimi tesno sodelujejo zaradi programov, s katerimi so bili izbrani pri ministrstvu za delo. Njih(5va osnovna dejavntwl je pomt^ pri motivaciji in rehabilitaciji brezposelnili oseb. Te jo še kako potrebujejo. Sploh Če gre za i^sebe, ki so že dt)lgo brezposelne. »Pri tem se Jiajvcč piTve-zujemo z Zavodom za zapmlo-vanje, C'enln)m za scx:ialno delo in Zavodom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Ib so triiastitudje, kisovzadnjih letih najbolj čutile povečanje brezposelnosti in upad kakovosti življenja,« pravi direktorica RUJ-a, S4)nja Bercko. Obravnavajo posebno skupino ljudi, v kateri so težje zapo-sljivi. Rťizlogi za lo pa so različni. »V nafe programe vključujemo liste brezposelne, ki potrebujejo pomoč pri aktivnejšem vključevanju v trg dela. vračanju nazaj v Šolo in b.obra-ževanje, pa ludi lake, ki potrebujejo pomotjsa samo-podoba, kar je že zelo velik koraknazaj vživljenje. Ko merimo naše kazalce, pridenio do podatka o 39Hxlslolni vključenosti. To je za nas velik uspeh,« pravijo v RUJ-u. Prav v Času na^ga obiska pri njih so bili Štirje udcIeŽenci lik pred lem, da se zaposlijo. To pa je vedno vrh. Vrh vsega. »Zelo smo veseli. Udeležence je sicer malo strah. Zdaj bodo spremenili okolje. Kerpaz njimi nadaljujemo delo in ohranjamo stike, kljub temu, da odidejo iz na.ših programov, nas zanje ne skrbi. Zmogli bodo. Sodelujemo ludi 7 njihovimi delodajalci in si prizadevamo, da oseba, ki je bila prej v na^em programu, v novi zaposlitvi tudi ostane,« je pripovedovala direktorica. »Naš namen je skratka ta, da listi, ki je bil v nitših programih, kako-vostneje zaživi, da zna uspešneje urejali svoje družin.sko, zasebno in poklicno življenje.« Dusanku Založnik.strokovna svetovalka, pa dodaja: »Vedno se radi vrnejo, da povedo o svo jih uspehih, To je največja nagrada ra naše delo. Nekateri se lotijo opravljanja vozniškega izpi la, drugi se vpišejo v .šolo, nekateri dobesedno oživijo na delovnem mestu. Vrnejo pa se tudi, kadar ne uspejo. Pri nas dobijo vedno nasvet, pomoč, oporo.« Je lahko kaj lepšega? Silvestrovali tudi delavci Elektronike Nekdanji delavci Elektronike take novoletne zabave ne pomnijo, Se nikoU doslej se jih ni zbralo toliko, kar pripisujejo iskrenemu prijateljstvu med nekdanjimi sodelavci Mesec decembcr. mescc pričakovanj in dobrih želja, se izteka V večini podjetij v Šaleški dolini so .se delavci pred zaključkom leta zbrali na zaključka Ib .so storili tudi od nedavnega brc/posclni delavci velenjske Elektronike. Odziv na tokratni zaključek v krogu sodekivcev je presegel V5a pričakovanja. Kol smo izvedeli, še nikoli doslej ni bil tako velik. V dvorani velenjskega gasilskega doma se je zbralo več kol 140 nekdanjih dekvcev Elektronike, med njimi je bilo tudi kar nekaj upokojencev tega podjetja. Pri izvedbi so jim pomagali velenjski gasilci, sindikat in stečajni upravitelj, ki se jim Še posebej zahvaljujejo za pomoč. Povedali so nam, daje bilo "zelo lasno in dolgo", kar jc dokaz več, d«i so bili zdrav kolekiiv, daje bilo prijateljstvo med sodelavci pristno. Čeprav so se od leta poslavljali zgrenkim priokusom, so si med seboj voSčili vse najlepše v novem letu. A le med seboj, takih želja za liste, ki so podjetje pripeljali do stečaja, niso imeli. ■ bš Na Golteh prava zimska idila V prisolnasli ministra za okolje .ianeza Kopača, direktorja velenjskega Premogovnika dr. Evgena Dervariča, poslanca Mirki» Zamernikď. ki so z družinami v petek preizkusili smučiSča na GolLeh. so uradno »zagnali« sedemsto metrov dolgo irosedcžnieo Medvednjak, ki je največja letošnja pridobitev. Četudi je narava s snegom letos povsem skopa, so bile temperature pred Božičem tako nizke, da jim je uspelo zasněžit i to smučišče, med tem . koje smučišče Blatnik obratovalo vse od otvori tw. Direktor Ernest Kovač ni skrival veselja, še posebej, ker so smučarji dobesedno zapolnili Golte. Prejšnjo soboto, koje bilo smučanje brezplačno se jih je smučalo kar 900, zadnji petek, ko je bič čudovit sončen dan pa 86U. Na Oolleh bodo zadovoljni, Če se bo med tednom smučalo pwprečno vsaj 31)0 smučaijev, med vikendi pa ?O0. ('akanja praktično ne bo, saj prepelje nova trosedežnica kar 1350 smučaijev na uro. Na Golteh je torej prava zimska idila, ki pa bo še večja, če bo zapadel sneg. Z.elo si ga želijo, .saj imajo ludi hotelske zmogljivosti za prihodnje ledne povsem zasedene. ■ mz NjIS ĆjIS Izdaja; Časopisna'Slo2nl$l(a in RTV màiÈLlL^ Oni^ta. d.o.0. Velenje Izhaja ob telrtktti. Cena posameznega Uvoda |e 280 SIT, mesečna nsroćnina 1.100 SIT, ir^esečiu naro&rtina 3.150 SIT. polletre naročnira 6.1 Û0 ^T, letna nart^^na 11.580 SÍT. Uredn6tvo;BûnsZaKcâ6k (dirslđof), Stane VûvX (odgovorni uradnik], Milena KrsiiC'Planlnc (pomočnica urednica}. Janez Plesnlk. Tatjana Podgoršek. bo\m ápegti (novinarji). MiraZakoéek (urednica radija). Jan^ Kc^ut3*$pegel (lehrtiCna umdnica). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande). Sašo Kone^k. Ju^e BeriCnIk (propagandista), $edet uredntitva in uprave: $320 Velenje« KidrlOflva Za. p. p. 202. telefon (03) m 17 SO. lelefaz (03) B97 46 43. TRR-NovaLfi.Veier^e 02426-0020132654 črnall: press® nascas.si Oblikovanje hi grat. priprava: r^ž Cas d.o.o. nsk Tiskarna SET d.d. NaHada: 5.40C Izvodov NenamčenlN MograHj in rotoplsov ne vračamo! Po 2âWnu o DDV je 'Nai čas' uv;Sčen m$d prtHzvodd inFormatnn^ega značaja za katere se plačuje davek po S.5% znižani stopnji. SREČNO 2004 *áá Samostojnost - svoboda in skrb za samega sebe SmartiKioh Ihtid, 26. decern* hni - 7,c nekaj Ici zapored božično - novoletni čas obCanovvolKini Smarlnn ob Pa ki pi^pesîrijo pevci in pevko domaćega mešanega zbora. Na letošnjem. 10, po vrsli,s(5 jim nH i>dni ^marákeg-a kullur-nega doma delali dn^žbo še Člani domaćega moSkcga zbora In pevka Aleksandra Cav-nik iz Cîaberk pri Sošianju. S koncertom so v občini zazna-movdii iiidi dan samosiojnosii V slavnostnem nagtworujc Smarški župan AloJ/ Pod-yor^ek med drugim poudaril, da so si samosiojnosi íícicle generacije našilí prednikov, saj la pomeni svobodo in skrb za samega sebe.»Vajeni stoletnega jarma različnih gaspo-darjev smo vzeli nase težko breme in odgovornast. /elo lepo bi bilo, da bi si lo ležko breme porazdelili bolj enakomerno. Kakorkoli že, lo našo svobodo, samcRtojnosi in demokratičnost moramo ccniti in spoštovati, saj končno svoje ' 'i U r» fc' k - ^ J m^ V domovine nc ljubimo zalo, ker je velika, ampak ker jc nai>a.« Izrazil je upanje, da bo tako naša vrtala îudi prihodnje leto, ko bo Moški zbor, ki ga vodi Andrej Fišer, med nastopom poslala Slovenija del zdrtižcne 2IK)4 pa obilo zdravja, sreče in Evrope. ObCanom je zaželel v teh prazničnih dneh veliko notranjega miruinveselja,vletu uspehov. Tp M club ''rešen" tik pred dvanaisto Velenje - Usoda podjeija M club bo še nekaj časa negotova, do slečaja ali likvidacije, o katerih naj bi odločali na redni skupsčini podjetja v torek, 23. decembra, pa vendarle nc bo pri.^lo. Na začetku skupščine je direktor podjeija Marjan (ial>eršek nadzornemu svetu podjetja predlagal, daz dnevnega reda umaknejo 7. točko, v kateri naj bi odločali prav o srečaju ali likvidaciji M cluba. In nadzorniki so se s tem, polem ko jim jc bil predstavljen sanacijski program družbe, .strinjali. Skup.^'inaje bila hitro končana, sedaj pa vodstvo, kije dan prej na zboru delavcev dobilo zagotovilo večine zaposlenih, da so pripravljeni na napovedane spremembe v podjetju, čaka naporno delo. "Praznikov praktično ne bomo imeli, saj bomo že v ponedeljek (o.p. včeraj) sprejemali strateški program za prest rukluriranje podjetja, /a ustanovitev novega invalidskega podjeija in začelek delovanja le-tega, bo ver-jelno potrebno vsaj mesec in pol. Pri tem nam bo pomagalo republiško Ministrstvo za delo» družino in socialne Ziideve 1er velenjski zavod za zaposlovanje. Vemo pa da bomo morali prodali del premoženja: lako bomo zaprli lasmi trgovini v Velenju in »Slovenj Gradcu in prostore prodali," nam je v sredo, dan po skupščini, povedal GaberŠek. O tem, ali bo vendarle prišlo do odpu.^čanja zaradi presiruk-luriranja podjeija, predvsem zmanjševanja režije in zapiranja irgovin, nam je povedal, da bodo vsak primer reševali posamezno in posku.^ali najti rešitev. In da lu točnih podatkov .ie ni mogoče dati. ■ bš V ZLSD zadovoljni z opravljenim delom Prva moža obniočiK^ ZI.SD Velenje Srorko Moh in Bojan KorilJr sla na prainovolelni novinarski konferond prc^dsiavila usp(^lio, ki so jili doso^jli v letošnjem letu iii ambiciozno lUKlaljnji^ nacito Mira Zakošek Območna združena lisia socialnih demokratov Velenje je tudi letos povabila novinarje na tradicionalni novoletni zajtrk, kjer sla predsednik Srečk« Meh in podprcscdnik Bojan Kontič poudarila, da so zadovoljni z obveščanjejTj in da je pastalo Velenje ludi zato bolj prepoznavno v slovenskem prostoru. Delo sta si oba vodilna moža le stranke razdelila lako, da je Kon t ič zadolžen za povezavo z državnimi organi. Meh pa za meslno občino Velenje in sodelovanje s sosednjimi. Poudarila sla, da sla zadovoljna tudi ssdobitvc Šaleške, kjer naj bi križišča prav tako spremenili v krožil. Še p(.\se-bej je Konlič vesel, da so uspeli v državnem proračunu (prav tako vsi trije poslanci s lega področja) zagotoviti sredstva za sanacijo cesie v Škale (računajo na 7.^ milijonov lolatjev). Dobro je ludi delo pred.siavnikov ZLSD v organih mestne občine Velenje. Konlič in Meh sta zelo zadovoljna, da so aspeli pred dnevi podpisal i koalicijsko pogodbo in da vse aktivnosti načrtujejo koordinirano. Rezulial takšnega dela je tudi povsem usklajen in razvojno naravnan proračun prihodnje leio, Oba pa sta ponosna tudi na regijske projekte, ki so že zaživeli, pa ludi na tiste, ki so še v povojih. Dražji vrtec, odvoz smeti in pomoč družini na domu Svoliliki ohriiîo Šmartno ob Paki sSO sSprcjcli proračun /a leto 2()()4-Polrililis() ludi višje ( ene za nekatere storitve Tatjana Podgoršek Šmartno oh Paki« 23. decembra - Devet točk dnevnega reda> predvsem pa v.sebina petih, je napovedovalo dokaj dolgo zadnjo sejo občinskega sveta v tem lelu. Napovedi sose tudi uresničile. /a 42 iiiilijonov vec odhodkov kot prihodkom SploSncî razpravo o predlogu občinskega proračuna za leto 20ií4 so sveiniki opravili na prejšnji seji. Na tokraini .so ugotovili, da -SO pripravljalci upoštevali njihove pripombe, do seje tudi niso podali pisnih zahtev. Predlog so potrdili. Tik pred začetkom so sicer prejeli pi.^no vprašanje direktorja javnega Zavoda Mladinski center .|ane/.a Dvíh rnika (zanimalo ga jc, na osnovi česa so delili denar proračunskim porabnikom, saj li niso predložili delovnih programov), vendar jih to v njihovi nameri ni zmotilo. Po predvidevanjih naj bi se v občinsko blagajno nateklo nekaj več kot ,^42 milijonov tolarjev, ali za 25 milijonov več kol po rebalansu letošnjega proračuna. Odhodki pa naj bi dosegli 384 milijonov tolarjev. Občina se bo lorej zadolžila za 42 milijonov SIT Kol je pojasnil župan Alojz Podgoršek, predvsem zaradi Izgradnje prizidka k osnovni Šoli ter nekaterih predvidenih projeklov. Ver /a poHHK^ na domu pomoč na domu je zanesljivo primernejša oblika skrbi za starejSe kol njihova vključitev v domsko varstvo, so ob obravnavi problematike socialnega varstva meniil v razpravi svetniki. Med drugim so ludi ugotavljali, da so glede sklepanja o vi.šji ceni za opravljeno storitev píwtavljeni pred dejstvo. Potrdili sojo, kar pomeni, da bo ura pomoči na domu namesto 1650 SIT stala po novem 1720 SIT Koliko bo storitev dejansko stala uporabnike, pa bo odvisno od višine subvencije občine. Lani je ta prispevala po 300 SIT za uro. (j0s|)0dločho na nek način vrnilo žogico, da naj drtavni zbor presodi, aii sedanje stanje ne terja ponovne politične ocene o iem,čeje referendum o predlaganem zakonu sploh smotrn. V SDS so tudi pričakovali takšnt^ odločitev ustavnega sodišča, v SLS pa ugotavljajo, da jc D/ doiřan razpisali referendun^ najkasneje v naslednjih sedmih dneh. državljanke indn^življanipabodona njem l.i. tehnični zakon zavrnili. Samo prerokbe v Stari (irčiji so še veljale za tako uspešne, da so si jili vsi lahk(^ razlagali po svoje. Vlada je za prihodnje leto .sprejel poročila in programe ukrepov za i^dpravo posledic plazov v Sloveniji, med drugim tudi za Macesnikov plaz v občini Solčava- Vlada pa je tudi ugotovila, da skupna škoda v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2013 zaradi spomladanske pozebe, suise, hru5evega ožiga in neurij s ločo znaša 1^1,276 milijarde tolarjev. Oh koncu leta je bila oprko dosegljiv, saj je bogastvo tako nepravično razdeljeno» razdvajajo pa Jias tudi različne vere, vrednote ... Med poskusom atentata na pakistanskega předšed nika Pcrveza Mađara-ťa v mestu Ravalpindi blizu Islamnbada je po zadnjih uradnih podatkih življenje izgubilo 14 ljudi, pa jih je bilo ranjenih. Samomorilska napadalcasta eksploziv, naložen v manjših tovornjakih, sprožila v trenutku, ko se je mimo peljal konvoj, v katerem je bilo Mušaralovo vivilo. To je bil že drugi poskus alcntata na pakistanskega predsednika v zadnjih II dneh. Pclck. 26. 12._ i........^ 26. decembra pred 13 le I i so bili uradno razglašeni izidi plebiscita o samastojncKii in neodvisnosti Slovenije. Plebiscit se je sicer odvijal 23. decembra 1991). Na ta dan sedaj obeležujemo dan usiavn, a bo okrevalo neenakomerno, IMF napoveduje, da bt>do najbolj zacvetela azijska gospodarstva, gi^spodarski preporod je pričakovati v Latinski Ameriki, gtwpo-darstva evroi^bmočja pa btxio okrevala le za ped. Svetovno gospodarstvo naj bi raslo po 4,j-odstotni stopnji, kar je najvišja stopnja po letu 2001. Lelos naj bi svetovna gospodarska rast zjiašala 3,2 odstotka. Sohola. 27, 12. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je na svojem domu v Bologni odprl pisemsko bombo, ki pa ni eksplodirala. Ibkraini napad na Prodija pa ni bil tudi prvi. 22. decembra sta namreč v smetnjakih nedaleč od njegove hiŠe v Bologni eksplodirali dve manjši Iximbi. Policija meni, da so v ozadju napadov anarhisti. I Irvaški zunanji minister Miomir Ž^užul je v pogovoru za dnevnik Vjesnik napovedal, da bo I Irva^ka skušala urediti odnose s Slovenijo. »Nekatera vprašanja med državama so včasih zattttrena brez potrebe, mi pa želimo dialog«, je dejal novi zunanji minister. Vlada jc na dopisni seji sprejela sklep o takojšnji napotitvi pomoči v Iran, Rdeči križ Slovenije pa poziva državljane ksoli-darnasii. Sredstva lahko nakažeta na naš račun pri KLB dd.:02922-0019831742, pripis 4243-Iran. lerorizem postaja del naše vsakdanjosti, /aradi njega žmmo negotovo povsem svetu. Seveda pa je vprašanje ali lahko vse kar danes najrazvitej.ši ocenjujejo za terorizem mečemo v la koš, ali pa je to morda marsikje predvsem upravičen upor proti zavojevalcem. V vrsti usklajenih napadtw, ki sc^ pretresli območje mesta Karbala južno od Bagdada, je bilo ubitih Šest koalicijskih vojakov, 37 pa jih je bilo ranjenih. IXccIcIja. 28. 12,_ C--^-] Slovenska tekstilna, oblačilna in usnjarsko predelovalna industrija, ki se že več kot desetletje spopada s težavami, bo ludi letošnje leto končala v rdečih številkah. Neugodno p(\slovno okolje se namreč tudi letos ni izboljšalo, nič pa ne kaže, da bi se izboljšalo v priliodnje, saj se bo panoga soi-jčila s Se hujšo konkurenco. Se Srbiji obeta zasuk na desno? Tako namreč kažejo predvolilne ankete. Sicer pa bo vse jasno že to nedeljo. Največ možnosti za zmago na predčasnih parlamcniarnih naj bi namreč imela desničarska radikalna stranka. Prva krava, okužena z BSC oz. boleznijo norih krav, ki so jo pred dnevi odkrili v ZDA, je bila po najnovejših ugotovitvah uvožena iz sosednje Kanade. italijanski premier in medijski mogotec Silvio Ekrlusconi je v leiu 2(K)3 na milanski borzi zaslužil 1,7 milijarde evrov, s čimer je skupna vrednost njegovih podjetij zrasla za 28 t)dstotkov. Berlusconi je tako nespt)rno na prvem mestu po višini let^^njega dobička na milanski hor/i. Na drugem mestu so bratje Benetton, na tretjem mestu pa je Leonardo Del Vecchio, lastnik podjetja LuxoUica, ki se ukvarja s proizvodnjo sončnih očal. o Saši, Golteh, da o cestah ne govorimo T ^ieh dneh, ko letošnjemu íeiu zmanjkuje, dni, na srečo kar vťUkokrat xfi^imo oceno: pu saj je htio kar dohro ío w lelo. '/m vse aevedf/ ne, imxpuk toko je bilo in ho. Vtem li^tii je bilo na našem štršem območju karnekaj zadev, o kaierilt smo se posebno veliko govorili. Nakatere od teh stvari so se ze nrc^niale, za dni^e si prizadey^amo in (répétamo. Nekateri štejejo za najiispe^nej.U projekt letošnjega leta oživilev Gofl. Ne le zalo, ker so ljubitelji smučanja na leni območju znova dolvii s\'oj center, hol j zato, ker je združil prizadevanja več podjetij in tudi dejansko dokazal neh/j shipnefia za občine Šaleške in Zgornje Sm'injske doline. Prav to, rojevanje Saše, regije de\'etili ol)čifi lega območja, je hila dmga aiai\most, ki je močno odmevala 1' letošnjem letu. Pri tem, žal. še ne moremo reči, da Je padla pika na i. saj se pri projektu regionalizacije Slovenije močno zatika. 'Jhdi trdiie\', da bo do ustanavljanja regij vendarle kmalu prišlo, še ni zadostno janv>t\v, da to jwmeni pravo roj-st\ o rudi za Sašo. Vise je odvisno od tega, za koliko regij se bomo pri nas odločili. Na tem koncu so mnogi sicer že trdno prepričani, da Saša bo, ker pač mora hiti, a dokončnega žegna vendarle Še ni. Treiji problem, na katerega so predsia\'ntki <^aleške in Zgornje Savinjske doline stalno opozarjali, če je le bila priložnost, so ceste, oziroma prometna povezava "s s\ etom" To območje je namreč prometno še vedno močno odrezano. Tako s krajina sever, to je proti Slovenj Gradcu in Avstriji, kot proti jugu, oziroma centralnemu predelu države. Hitro cesto, ki naj hi vendarle izboljšala razmere, so sicer že sllačili v plan izgretdnje, nujno pa je - in to Čim prej - obnovili cesto Velenje-Arja va.s. Ta izredno prometna cesia je res prava sramota. Urediie\' cesi jxjsta ja za to območje vse večjega pomena za nadaljnji razi'oj. Na to že resno opozarjajo tudi v Gorenjtt, kije zaradi s\'oje proiz\'odnje zelo velik "porabnik" cest in železnice. .Sledjo lahko seveda uporabljajo le proti jugu, čeprttv bi jim proti sevem Še kako prišla prav. A stare grehe Je težko popraviti. O cestah govorimo ittdi ob dnigih prinwriii, kahšnúi si sicer želimo vse manj. O delavcih na cesti! Kot je hli letošnji najohču-tnejši primer Elehronike. V M chdm dva dni pred božičem napovedane odločitve Še ni bilo in negotovost se Je zavlekla preko novega leta. In tipanje, da ne bo prišlo do najhujšega, tudi Še v nekaterih nuinjših velenjskih enotah so delavci na prepihu. VZgodmji Savinjski dolini so se iztekli dnť)'i tovarni Feriti na Ljubnem. ysi ti primeri kvarijo .sicer dokaj tigodno stanje gospodarskih družb v Saši. Piradni konj še vedno ostaja Gorenje, za kaiere^t je bilo lettxšnje leto tudi po svoje prelomno. Menjava vodstva v tako velikem in pomembnem sistemu paČ ni kar tako. A njihov voz se ni niii malo fis tavil in smelo gredo štirim milijonom gospodinjskih aparatov na leto naproti. Teš in Premogfmtik sicer poslujeta z načrtovano izgid-to, a njun položaj ni le vse pomembnejši, tttdi r.v^ trdnejši Ne smemo pozabili tudi nazarskih Hišnih aparatov, kije s fws lova njem lahko za zgled ludi matični neníŠki jîmii. Uspešndt družb je ^e veliko več, je pa na tem območju ludi nekaj takiJî, ki se kljtd) resnemu delu težko prebijajo in delavci ne za.ihtžijo toliko, kot si za.shtžijo. In če na splošno wlju, da so dnižbe na našem območju dohro pripravljene na vsiop v Evrojx), lahko nekatere vendarle pričakujejo aid i težave. Zaposleni se\'eda želijo, da bi bila Evropa prijazna tudi do njih. m k žabja perspektiva Obračun \l0jko Strahovnik Cas oh koncu iztekajočega se leta je v pni vrsti seveda čas, ki terja voščila, pospremljena s šte\Hnimi novimi željami, čas, kije zazrt v prihodnost. a hkrati tudi čas, v katerem se nad nas zgrne dozdajšnjosi, katere obračtin je f)otrebno zi/ključiti^ da lahko z nečim zaključimo in začnemo s čim novim. Če bi pričujoče vrstice napolnil samo z vosčih in željami, potem bi iz njih verjetno izginiJa tista trohica duha "kolitmniuičnega klativiieštva\ zaradi katere sem se za pisanje sploh odločil, ih dr>igi strani pa je prav tako nehvaležna naloga pisanje obračuna izteČenega (upamo lahkem, da ne tudi izgubljenega) časa, kije zaradi vselej subjeklivnih meril nujno luknjičasl. Različni ljudje "z vseh vetrov" so nas že dodobra zastdi z najrazličnejšimi interpretacijami in mnenji o iztekajočem se letu. njegovi uspešnosti^ njegovih napakah, njegovih poseb' nosiili. Tako svetu kol i' Sloveniji lahko že bežen /iomežik mtuam zgodoviiie razkrije paleto dogodkov, ki so tako ali drugače gotovo izstopali. Vendar kako pomemben in važen, s tem pa ludi nevaren, je za vsakogar izmed nas lahko takšen obračun preteklosti, ki lahko konec leta s salx) prinese zadovoljštino ali rctzočaranje, nas je v teh dneh ojifjzoril neh psiholog, kije pnn • s tem fenomenom posku.^alpojasnili zares tragičen in nedoumlji\' dogodek - umor dveh deklic, starih devet in enajst let, kise je zgodil v naši bližini Teža preteklosti je lahko tLsodna in tragična, pa vendar hi se holj strinjal s tem. da temnih in svetlih sil preteklosti ni, so le temni in s\'etli ljudje. Zalo se l)om v tem zapisu obrnil k za praznični čas povsem neprimerni temi, a temi, ki Je morda v naj}'ečji meri določala našo, .slovensko preteklost, vsaj v zadnjem desetletju in lx) kakor kaže vplh^ala ludina na.^o prihodnrjst, pa naj.'ii le to zakrinkamo Še tako evro-atlant.^ko, kot se le da. To je tema, katere obračuna nam nikakor ne uspe zakljiuiti. Bežen prizor na naših maliii ekranih Je bil približno taksenie: .spokojno zasnežen g()zd, peščica ljudi sredi zimske idile, na sredi med njimi pa velik bronast z\vn (menda pn-opostavljen). ki Ik) r naši deželi označe\'al medvojna in povojna grobišča žrtev, /.raven pa Še (rnimo)bežen komentar, da so na možnost spremen itve napisa že vnaprej nt čuna li in da s tehničnega vidika naj ne hi hdo posebnih ležm' z njegovo zamenjavo. Sprava, kije ob o.KamosvaJanjn optimistično stopila na i>ot s pnimi spntvnimi slovesnostmi ob večjih gro-l>iščih, je danes močno nazadovala. Imamo z\'on. a hkrati tudi vprašanje po lem, komu zvoni. Ne Iň rad ponmijal ah obnavljal ix)lemik, ki so se v vseh (eh letih nakopičile tako ob .samem vprašanjtt sprave kcn oh napisu na spominskih obeležjih. Spn/va je bila v teh iztečenih letih sporadično na površju, neprenehoma pa v ozadju razprav v naŠi domovini - žal skomj aključno kot fired met poliiikantskega napihovanja in merjenja mišic. Opaziti pa Je spremembo oziroma novost, ki po mojem mnenjii pomeni še en korak nazaj. Poleg treh skupin (tiste, ki nasprotuje kakršnemu koli priznanju povojnih pol)ojev, "spreminjatiju zgodovine ' ali "izenače\ anju zmagovalcev in poražencev"; tLsie, ki se Ji zdi vprašanje sprave nujno razrešili in se soočiti s preteklostjo; in lisle, kije to vpra.Šanje nikoli ni zanimalo oziroma jo Je nekje vmes prenehalo zanimali) se je lyojavila Še četna shipina. Ta meni, da to vprašanje za našo. v .svetlo bodočnost odprto, državo sploh ni pomembno, saj človeku prihodnosli ni marža preteklost. Sprava "MordaT -toda le, če lx) kori'una. Vse zločine Je zahnil clox'ek, torej so itak vsi človeški Če la h h) stališča pn'di treh skupin iz takšnih ali drugačnih, Iwljših ali slabših razlogov še razumem, se mi zdi slednje povsem nerazumljivo, s tem pa neodgovorno in nedopustno. Sam sodim med ftwe, ki nmlijo, da tok zgodovine določajo predv.'iem procesi, zakriti v njeni globini - ti so kot morski loki)vi, medtem ko so dnevnopolitični dogodki in rfjznorazne afere zgolj pena na skrajnih koncih morskih valov. (Kako pregrešna misel, zlasti za tiste dnevne politike, ki si iz dneva v dan prisojajo vlogo bogov morja zgodovine in kovačev naše usode!) Vzpostavite)' pravega odno.sa do medvojnega in po\'ojnega časa, obračun tedanjih obračunov, se mi zdi eden izmed takšnih procesov, ki v globočinah zgodo\nne usmerjajo našo prihodno!st. V tej hiči .sprava ni nepomembna, ampak prej nujna. 'Ž£ Stari Grki so poznali rek (in se po njem tudi ra\'nali), da (naj) Jeza ne seže prek grobov sovražnikov. In Če Je kaj n/i prazničnih željah, velja mednje vsekakor uvrstUi uresničite\' te .slednje misli SREČNO 2004 ^ áá • I y KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VEtSrl^Je dd. PrešemovD 3320 Velenje, releíon 03 897 63 éO ^ H. / 'f KOMUNAL^ ť PODJETJI^LENJE d.o.o. > < Koroška cesta%7/t?, 3320 Velepje Komui^no, ' PE ENERGETIKA _ Koroška 3/a, Velonje tel.: (03) 89612 QO,fax: (03) 8961202 Dispečerji - dežiirna služba (03) 8S612 56 PE VODOVOD - KANALIZACUA Koroška î^a, Velenje tel.: (03) 89612 08,fax: (03) 8961210 DIspečerji - dežurna služba (03) 88914 20 ODLAGANJE ODPADKOV GSM: (031) 393440 POGREBNA DEJAVNOST Pokopališče Podkraj tel.: (3) 89191 53,89191 54 24 ur na dan na razpolago dežurna služba: 031/ 390138,041/ 390138,03V 375 041 pođj&ise VelevuP - _ upornUjptikoni in okoISu r ^ j^đj&tae. ' • • 1 'Usgešno, idr^vo Ffi srečno 2004! ^-íi 't". H. ? •• i P " iv • • "■'•^a-s -i. -Si: Mr ■ SREČNO NOVO LETO 2004 à i SREČNO 2004 Naših in vaših petdeset let - od Velenjskega rudarja do Našega časa V pricujorciti članku je riarii/aiiili nekaj /anirnivil] dogodkov; ki so so zgodili v preteklega pol slolet ja, ki jih je na svoj način zapisal naseaspis: V(;l(Mijskl I U(lai\ Rudar; Šaleški rudar in Našeas. Danes objavljamo i)rvi del, v prvi januarski številki bo sledil še di ugi. Marsikateri od teh dogodkov se je ohr^anil pr av zar^adi našega easopisa. Tudi to potr jrrje ti^ditev, da se nie ni zgodilo, kar^ ni bilo zapisano. Prva šlcvilka Velenjskega rudarja, ćasc^pisa, ki je bil pravzaprav glasilo sindikata Rudnika ligni-la Velenje, jc i/žla 1. januarja leta 1953. Maja 1953 jc deset deiavcevvCiorcnjuusianovilo obrtno dcIavnlco in priCelo s ključavničarskimi, kovaškimi in obrtnimi deli, kar je pomenilo zame-ick današnjega velenjskega Gorenja. V Saleku jc vse do maja lela 1953 delovala Krajevna elektrarna, 31. avgusta leta 1^53 je predsednik Ljudskega odbora tedanje obCine Velenje Ivan Hudobreznik položil temeljni kamen za novo osnovno idolov Velenju {daiic.^ osnovna áola Miha Pintarja Toleda). Z gradnjo novega jaška so na velenjskem premogovniku začeli pomladi leta 194S, dokončno pa je bil novi ja^k v Prelogah uspo«>bljen za izvoz 31. decembra leta 1953, ko so ga svečano predali v uporabo. 4. septembra leta 1954 so na posvetovanju gt"«po-darstva soštanjskega okraja (sodelovali so predstavniki šoslanjske termoeleklrarne In velenjskega premogovnika) ter predstavniki Kemičnega instituta Boris Kidrič iz Ljubljane (zastopal gaje projektant dr. Boris Lavrenčič) na Rudniku lignita Velenje sklenili, da se lahko začne izdelava idejnega projekta za gradnjo plinarne in kemičnega kombinata. Mestno podjetje Avto-prevozništvo Velenje je v letu 1954 želelo začeti izk<5riŠčati boksit v Ltr/niei, zato je gospodarski svet LOMO Velenje ustanovil podjetje z imenom Boksit promet Velenje. Konee julija in v začetku avgusta leta 1955 je prišlo do reorganizacije teritorialne uprave v Sloveniji. Sostanjski okraj jc bil ukinjen in razdeljen na dve občini: /gornja Savinjska dolina je bila odtlej Občinski ljudski odbor Mozirje, Šaleška dolina pa Občinski ljudski odbor Šoštanj. 25. ncjvembra 1955 je bil zgodovinski dan velenjskega premogovnika, saj je bila prvič v dotedanji zgodovini dasežena letna proizvodnja milijon ton premoga. 16. decembra lela 1956 so se v dvorani doma Svobode na letni skupščini SD Rudar in TVD Partizan odločili za združitev obeh društev v eno z Imenom TVD Partizan - Rudar. Leta 1956 je prvih sedem ulic v Velenju dobilo svoja imena: Celjska, Kidričeva, Partizanska. Ljubljanska, Šaleška, KoroSka in Stanetova. Največja udarniška akcija Velenjčanov se je pričela 2. septembra i956, ko so začeli regulirati Pako. 2L julija leta 1957 so v Velenju priredili praznik prcKtovoljcev z velikim političnim zborovanjem, 3. novembra 1957 so v Velenju s podpisom svečane listine ustanovili Muzej slovenskih premogov-nikovssedežem na Velenjskem gradu. Junija leta 1957 je začasno nehal izhajati Časopis Velenjski rudar. 15. septembra leta 1958 se je začel pouk v novo zgrajenih prostorih IRŠ • industrijsko rudarske Šole v Velenju (današnja gimnazija), ki so jo v prvem letu oliiskovali ICG dijaki rudarske, strojne in eiektro usmeritve. S sklepom OLO .Šoštanj je hila4. decembra leta 1958 v Velenju ustanovljena P(wcbna osnovna šola. Konec julija leta 1959 so v novih prostorih Zdravstvenega doma pregledali prve paciente (na predlog upravnega odbtjra ZD Velenje so se Zdravstveni dom, Reševalna postaja in Obrauia ambulanta Rudnika lignita Velenje združile v Zdravstveni dom Velenje 2. aprila 1959). 20. septembra 1959 je bilo svečano odprto novo središče mesta Velenje. 20. oktobra 1959 je OLO Otvoritev mestnega središča Š<»tanj Izdal sklep o ustiinovitvi Delavske umvcr7e Velenje. Konec lela 1959 so se v Gorenju vendarle odločili za preselitev svoje tovarne v Velenje In v prvi polovici leta 1960 je 185 delavcev Gorenja pričelo svojo proizvodnjo v starih kopalnicah na StaremjaÂku v Velenju, 30. aprila 19f>0so v Velenju ponovno obudili v >^ivljenje časopis, ki je iz svojega imena izpustil pridevnik velenjski in se je odtlej imenoval Rudar. Dom kulture v novem središču inesta Velenje so odprli 29. novembra 1960. Prva telovadnica v Velenju je bila lela 1961 ztajena pri osnovni Šoli Miha Pintarja Toleda. 3í). marca 1961 se jc velenjska termoelektrarna združila s ik)i5tanjsko termoelektramo in dekwala íe do 28. novembra leta 1967, ko st") jo dokončno zaprli. V začetku junija leta 1961 je Premogovnik zgradil vFicsinovpiKÍlnii%kídom'z621c^ii^l, 8. julija leta 1961 pa so v Velenju odprli novo zgrajen hotel Paka, ki je bil v ti,stih letih eden najmodernejših hotelov v Sloveniji. 19. avgusta 1962 jo Velenje obiskal jugoslovan-.ski predsednik Josip Droz Tito. I. oktobra leta 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Aleksandra Ríinkovíča,sekrctajja Centralnega koniite-ja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske Obisk Leonida Brežnjeva skupj^Čine Franca LeskoŠka - Luke obiskal predsednik pre/idija vrhovnega sovjeta Sovjet.ske zveze Leonid lljič Brežnjev. Leta 1962 se je knjižnica izločila iz okvira SvoN>dc in zdrui:ila s knjij^nico, ki jo je vodil učitelj Fran Mlinšek, in postala Matična knjižnica Velenje s sedežem na Delavski univer/i v Velenju, kamor se je preselila februarja leta 196i).7. okti^bra L962 je bila svečana otvoritev kotalkališča. narejenega z udarniškim delom in seveda s pomočjo premt^govnika. 23. aprila 1963 se je pričel pouk na novi velenjski osnovni šoli, ki so jo poimenovali po velenjskem rojaku Gustavu Šilihu, 30. januarja 1963 je ObLO vSo^tanj sprejel sklep o prestavitvi občine Šoštanj v Velenje. Sklep o novi občini Velenje je začel veljati 28. marca 1963, v ponedeljek, 15. julija 1963, pa so v novih prostorih občine Velenje začeli sprejemali tudi prve stranke. 3tl avgusta Sf^ IZ" " I- ■r lîi I? aa Z Josip Broz Tito in Nikita HruŠčov v Velenju 1963 je Velenje že tretjič obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, lokrai v spremstvu sovjetskega predsednika Nikilc IlraŠčova in njegove soproge Nine. Spomladi leta 1963, koje bilo v tovarni Gorenje zapi«lenih 559 delavcev, .so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Rudarja oh velenjski železniški postaji začeli gradili novo proizvodno halo, ki sojo odprii 3. julija leta 1964, koje Franc Lcskošek - Luka z varilnim aparatom simbolično přeřezal Železni trak pred sodobno halo z 12.500 kvadratnimi metri površine. Maja leta 1963 je okrajni občinski odbor Velenje s sedežem v Šoštanju sprejel di5polnitve generalnega urbanističnega progama za SaleSko dolino, v prvi polovici lela 1964 pa so sprejeli tudi nov urbanistični načrt za Velenje. I. maja leta 1965 je izšla prva .Številka Šaleškega rudarja. Šaleški rudar je zaživel v letu 1965, ko je imelo mesto Velenje 8575 prebivalcev, mesto Šoštanj 33i)8 prebivalcev, celotna občina Velenje pa 24979 prebivalcev. V tem letu so se v Prck)-gah pričela pripravljalna dela za izgradnjo Ener-go kemičnega kombinata (EKK), v Ciorenju so £KK izdelali prvi avtomatski pralni stroj, v Velenju so končno dobili gimnazijo, na katero se je v dva oddelka vpisalo 62 dijakov (od tega 47 deklet), v tem letu pa so v Velenju odprli tudi prvo specializirano otrošk<5 trgovino Zibka. Leta 1966 smo Velenjčani, poleg novih osebnili izkaznic, dočakali tudi prvo samopostrežno trgcwi-no, ki jo je odprlo trgovsko podjetje Velma, dobili smo sedež skupnosti za zapt^lovanje, aprila 1966 so sprejeli sklep o likvidaciji Energo-kemičnega kombinata, septembra lega leta pa so se na vozilih, ki so bila namenjena za poučevanje bodt'ičlh voznikov, pojavile tudi znamenite »L-tablice«. Leta 1967 so zaprli smetišče v Šmartnem pri Velenju, 23. aprila 1967 so bile volitve v velenji^ko občinsko skupščino In na L zasedanju obeh zborov, 12. maja, je bil za predsednika Še enkrat izbran Peter Krapež. V nedeljo, 18. junija 1967, jev Bele Vode pripeljal prvi avtobus, od 1. julija 1967 dalje so imeli v hotelu Paka nov mednarodni barski program, ki so si ga hodili ogledcîval celo gostje iz Ljubljane. Velenjska občinska skupščina je na svoji seji 27. novembra leta 1967 skupaj z upravnim odborom Svobode .sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda »Dom kulture Velenje«, ki so mu predah v uporabo dom kulture in kinodvorano. Leta 1968 so v velenjskem Chrom metalu kot prvi v Jugaslaviji izdelali »kuhinjski čistilec zraka proii vonjem in pari Aerlllter«, l. julija 1968 je bil dokončno ustavljen promet na železniški pai-gi Velenje-Dravograd, istega dne so začeli pokcîpavati na novem centralnem pokopališču v Podkraju, 19. novembra 1968 pa je Skupščina SR Slovenije sprejela zaključni akt o likvidaciji Bner-go-kemičnega kombinata v Velenju 23. aprila 1969 je bil za novega predsednika velenjske občinske skupščine izvoljen Nest I Žgank. Predsednik SFRJ Josip Broz-Tilo,Član izvršnega biroja predsedstva CK ZJ in član sveta Icderacije Cdvard Kardelj ter mandatar za sestavo jugoslovanskega zvezjiega Izvršnega .sveta Milja Ribičič so .sc udeležili velike proslave Štajerska in Koroškav revoluciji 27. aprila 1969, ki se je je udeležilo veČ descl tisoč ljudi. Prvi samopris|>evek »Za napredek vasi in mesta« smo v občini Velenje prispevali 22. marca 1970, lela 197f> so v Gorenju izdelali prvi barvni televizor, začeli so graditi plavalni bazen in novo avtobusno postajo v Velenju, 26. oktobra so dogradili 150 metrov visok dimnik za novo termoelektrarno Šoštanj lil, leta 1970 pa so ob Rudarski cesti začeli urejevati in z drevesi zatajevati t. i. »alejo plesalcev. 6. marca 1971 je Franc Leskošek-Luka svečano odprl zimski biizen v Velenju, 8. oktobra 1971 so v Velenju odprli novo knjižnico z galerijo, prvič pa je bila v njej razstavljena zbirka Františka Folia. 2. novembra 1971 so pričeli pouk na asnovni Šoli Aniona Aškerca, leta 171 pa se je velenjski Rudar uvrnW v L slovensko nogometno ligo. 9. oktobra so v Velenju odprli spomenik Onemele paske. 12. septembra leta 1972 je Velenje obiskal predsednik izvitega sTcta Slovenije Stane Kavčič, podpredsednica Izvršnega sveta Slovenije dr. Aleksandra Kornhauser je položila temeljni kiimen za novo srednjo tehniško šolo, Josip Droz Stane Kav6ič v Gorenju -Tito je (obiska! paviljfin Ciorenja na Zagrebškem velesejmu, od 5. do 7. oktobra 1972 je bilo v Velenju posvetovanje sloveaskih knjižničarjev, 7. (■»ktobra 1972 je v Pe.çju začela obratovati nova naprava za izvoz premoga, velenjski gasilci pa so se leta 1972 preselili v nov giisiLski dom. 26. januarja leta 1973 je izšla prva Številka Našega časa, aprila leta 1973 so zaradi nestrin-janja z izplačanimi osebnimi dolK^dki velenjski rudaiji dva dni stavkali, 5. maja je Velenje obiskal predsednik poljske delavske partije Edward (îlerek, rokometaSi Šoštanja pa so postali republiški prvaki. Ivč Kotnik in Franc Verko sta preplezala najzahtevnejšo smer Eigerja, 2. julija 1973 so odprli novo srednjo tehniško Šolo v Velenju. 12. septembra 1973 jc Ora v novo zgrajenem bloku ob Šaleški ce.sti odprla svojo največjo blagovnico Standard, ki jo je simbolično odprl Franc Leskošek- Luka. 5. marca leta 1974 je deset temeljnih organizacij združenega dela Termiwlektramc Sc^šianj in Rudnika lignita Velenje podpisalo samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Rudarsko elektrc>energelskl kombinat (REK) Velenje- 24. marca 1975je bilo v Velenju balkansko prveastvo v krosu, junija so začeli v Velenju graditi novo slavbc^ občiaskega sodišča, v začetku avgusia Rdečo dvorano, 29. .septembra 1974 so svečano odprli novo asfaltirano cesto na Koňovo, prva oddaja Radia Velenje je bila, kljub nedokončanem studiu, že v soboto, 5. oktolua 1974, ko so iz dvorane doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine, s ploščadi pred domom kulture pa osrednjo proslavo ob (občinskem prazniku. 24. aprila leta 1975 so svečano predali svojemu namenu nov dom kulture v Šoštanju, 25, aprila so Iz peči nove velenjske pekarne »Fldelinke« prišli prvi hlelici kruha. 20. aprila 1975 je bil v občini Velenje drugi samoprispevek »Danes-za jutri«, 1. maja 1975 je šoštanjska godba Zarja praznovala svojo 50-lctnlco, 15. junija 1975 sov Saleku proslavili 900. oblctnlco obstoja vasi. Studijske prostore Radia Velenje so uredili na vrhu najvišje velenjske stolpnice na Šaleški cesti in jih svečano odprii 27. junija leta 1975. V Velenju so dogradili in ob občinskem prazniku odprli tudi stavbo občinskega sodi.šča, šolo s prilagojenim programom ter Rdečo dvorano, v začetku decembra pa so začeli %Ttali pa'dor pod gradom Salek. 17. januarja 1976 je bil v Rdeči dvorani prvi veliki rock koncert v Šaleški dolini, na katerem je nastopila skupina YU iz Beograda. 3. íebru-aija pa so po 101 metru predrli tunel pt^d šaleškim gradom- Predsednik socialLslične republike Romunije in generalni sekretar romunske komimislične partije Nicolae Ceausescu je v spremstvu podpredsednika predsedstva SFRJ Vidoje /CarkcMča, sekretarja i/vršnega komiteja CK ZKJ Staneta Dolanca,predsednika CKZKS Franceta Popita, predsednika izvršnega sveta skupščine SR Sk^veni-je Andreja Marinca in drugih 9. septembra obiskal Velenje. 5- marca leta 1977 je bil v Rdeči dvorani boksarski dvoboj med evropskim prvakom Matejem Parlovim in Francozom Christ lan o m Ponce letom, 8. marca je bil v Velenju prvi mednarodni poulični lek žena, 14. junija 1977 so v Velenju pcîstavili Titov spomenik, ki so ga svečano (îdkrili 25. junija na »osrednji slovesnosti v počastitev obletnice Zveze komunistov in tovariša Ti!a<'. ki se je je udeležilo okoli 20 000 ljudi. Damijan Ktjajič, fotografije Iz arhiva muzeja Veienje SREČNO 2004 à 4 Če bo blizu kak dober silvestrski tek, bo Slava tam Slavo Pdznic jo iz Gornje Radgone v Velenje iii v rokomeliii klub (Jorenje pripeljcil mož Viki - Z lokoniela je kmalu presedlala k alleliki - Svetovna rekorderka v ?)S(Jpluna visokih ovirali ho jcí še vedno drži Miiena Hrstič - Planine, fotografija: družinski album Slava Poznii^. Dvajset ici Vi kijeva žena. »On je ludi incj menedžcr.« Sedemnajst Ici Pel-rina mama. »Tudi Pcim se ukvarja s šporiom, z ailciiko.« Nekaj zadnjih let živi v Pesju. »Tu sc odlično počulim. ^vimo v 5oIi, nad razredi. Sama wm odraš6iJa na deželi in lu mije vscć, ker je lak mir.« KakSníh dvajset let že kuha v osnovni Šoli Aniona Aškerca. »OlrtKÍ so danes pre-ccj Spuravi. Prcvcć vsega imajo. Srce me holi, ko ni«ijo nazaj polne krožnike in pušCajo kruh.« Lastnica številnih medaijssve-tovnih, evropskih in državnih prvcasîcv v siceplechasu, krosu, maratonu. V Velenje stajo iz njene Gornje Radgone pripeljala ljubezen in rokomet. 7. Vikijeni sta se spoznala preko a^komcia, ki ga je osem let igrala v rojstnem kraj u, še dve pa, ko je prišla v Velenje in z ekipo Gorenja nastopala v drugi jugoslovanski ligi. »Ko nam ni uspelo vprvo ligo, sem nehala,« pravi in doda: »vedno sem se jezila, ker pri rokometu nisem bila toliko vredna, kol sem si mislila, da sem. Pa mi je dal Viki konkreten nasvet. Rekel je preprosto: pojdi k atletiki, tam boš pa vredna toliko, kolikor ti bo štopanca pokazala, lakrat sem bila stara 25 let, danes jih imam 43.« Šloparica je začela kazali odlično. Viki je imel prav. Še več. Šloparica je ob času merila tudi neznanske količine Irme, vztrajnosti, doslednosti, upornosti. Dokazi SÛ Slavina svetovna prvenstva v s le e plec has u : leta 1995 v ameriškem Bulïalu tretja:leta Í997vjužnoafriškem Durban u svetovna prvakinja z izredno dobrim časom in prva Slovenka, ki je lekla »stipl«. »Niso pa mi lega priznali, ker na državnem prveastvu v Sloveniji tega Še ni bilo,« Slava je tudi ponosna lastnica svetovnega rekorda z evropskega prvenstva na visokih (moj5kih) ovirah iz lela 1996. »Bilo je na Švedskem in la rekord držim Še danes.« Nazaj k s-vetovnim prvenstvom: leta 1999 v angleškem (ralcshe-adu druga: lela 201)1 v avstralskem Brisbanu četrta, letos v Carolini v Puerto Ricu druga. Njena e\'ropska prvcasiva so bila prav tako uspešna. Vseh nit i ne gre naštevati, na zadnjem, lela 2002, je v nemškem Potsdamu osvojila treije mesto. Ob tem je še državna prvakinja v malem maraionu, ima več kol dvajset osvojenih medalj na državnih prvenstvih, pet ziiporednihzmag na malem maraionu v Radencih, tri zmage na ljubljanskem maratonu... Njen prvi trenerje bil danes že pokojni Valler Stajner, zdaj jo Dragan Anic trenira že deset let. »Srečo imam, da imam službo zjutraj- Osem ur sem v službi, eno uro doma pospravljam in dokončam kosilo, potem grem na trening Ptr/imi pretečem vsak dan od 15 do 25 kilometrov. Ne glede na to, ali je zunaj minus dvajsel. Včasih je fajn, če lahko tečem v skupini. Pomagajo mi veterani. Če sc odločimo, gremo na Lubek) ali v Vilunjski graben ...«. Ob sobotah jo čakajo najtežji treningi, ob nedeljah pa si, če se Ic da, vzame čas za hribe. »Kar prhnem jo kairi proti Smrekovcu ali Urški, kadar nisem v Radgoni. Pred petimi leti mije umrl oČCy mama je cwta-la sama na manjši kmetiji, zato ji z Vikom hodiva pomagat.« Njen prvi hobi pa je gobarjenje. »Gobe so letos odlično rasle. Visoko v hribih.« Celo jeseji je bilavgozdu- Pripravlja štirideset vrst gob. Nekaj jih posuši, nekaj vloži, nekaj blanšira, nekaj razdeli. Ribolov je njen drugi hobi. Celo ribiški carje že bila »Moj som je imel meter, morski pes meter in asem centimetrov ... Mi kar gre. Krapa, težkega sedem ali osem kilogramov, sem enkrat vrnila naravi. Ribiči .so me zaradi lega skoraj v vodo vrgli. Z Vikom hodiva na morje samo zaradi rib.« Njen tretji hobi so borovnice inzcll^ »/zelišči se Še ne ukvarjam dolgo. Sem pa že prišla do tja, da jih veliko poznam, pobiram in sušim ...«. Tako se Slava PozniČ pripravlja na čas, ko bo nehala s tekom in bo spet imela kaj početi. Ne paše zdaj. Marca 20l)4jcsvetovno dvoransko prvenstvo za veterane v Nemčiji. Malo ga ima v načrtu, rada bi enkral poskusila. Tudi kros bo, a ker ne bo štel za svetovno prveaslvoje ne zanima preveč. »No, vsaj toliko ne, da bi bila pripravljena za mednarodni tek dati ne vem kolik(^ denarja...«. Njen Viki je tisti, ki išče sponzorje. »Ce njega ne bi bilo, ne bi mogla nikamor. Moja plača ni bog ve kaj, Vikijeva penzija pa tudi ne. Po\ leta išče denar in sponzorje, da lahko greva. Jezik ima na mestu. .laz znam lautat, on pa govi'irit.« Za praznike ho z družino. Šli bodo v liribe m domov, v Gornjo Radgono. Kakšnih posebnih ciljev za dolgo noČ nima. Cc bo pa kje blizu kak SLlve.sirski tek, bo pa lam. V Avstriji so dobri teki in dobro vzdušje... Pa blizu je. »K mami Vilmi grem!« Medicinska sestra v (^eiilru za odvisnike v Velenju Vilma Kuinjak je (istim, ki pritiajajo v renter po pomoe zaradi stisk kot druga mama - »Življenje je zapleteno.« pravi. ))()dvísnikí so U lahko lako blizu in hkrati tako daleč« Tatjana Podgoršei<_ O medicinski .sestri v Cenlru za odvisnike v velenjskem zdravstvenem domu Vilmi Kuntnjaksc slišijo same pohvalne besede. »To je res človek in pol.« Nasmehnila se je ob takem uvodu in nekoliko sklonila glavo, kol da bi ji bilo malo nerodno. »Res je, da doslej pri delu s tako občutljivimi bolniki in njihovimi slarši nisem imela nesporazumov ali posebnih težav. Trudim sc, da tistim, ki prihajajo po nasvet, pomoč, na pogovor nudim občutek vamtwli. Menim, da znam prisluhnili odvisniku in tudi njegiv vim staršem. Nikomur ni lahko. Slarši. ki so že Šli skozi obdobje trpljenja mi povedo, da so takrat, ko so rabili pomoč, to našli pri meni. Tudi novinarka s Koroške mi je pred leti pwedala, da v njihovem koncu govorijo odvisniki: k mami Vilmi grem.« Na podriíčju odvisnosti dela c^d leta 1994 dalje, delo medicinske sestre pa opravlja že 24 let. Rada, z vsem srcem in dušo, sicer ne bi Medicinska sestra Vilma Kutnjak: » Po značaju sem takšna, da tistimf ki pridejo po pomoć, na pogovor dajem občutek varnosti.« vztrajala tako dolgo. Če ne bi imela takšnega čuta do sočloveka, se najbrž ne bi odločila za ta poklic. Polovico delovnega časa opravi v nevrok)Ški ambulanti, drugo polovico v cenlru. Vsak dan bolj spoznava, daje delovslednjem precej drugačno kot je bilo v splošni ali kakšni drugI ambulanti. »Tu resnično razdajaš samega .sel*«. Človeka moraš sprejeti takšnega kot je. Odvisnik je bolnik, človek s svojimi težavami. Čutiš ga na poseben način, upaš, da ga boš nu^rda lahko spravil na drugačno, zdravo pot. Med njimi niso le najstniki, riiev ter izdelkov malih količin, pri katerih nam a/ijska in turška podjeija ne b je stanje v podjetju, ki JC v preteklih letih imelo nemalo poslovnih ležav. Na osnovi ugotovitev je pripravil posliwni načrt, kako zago-ttwiti poslovni preobrat v pod-jeiju in s tem zagotoviti dolgo-rt^ni razvoj, kar mu je uspelov kratkem letu dni. Zadnjih 6 let je bilo za lega mladega podjetnika izjenmo aktivnih. Med tednom je razvijal svoje podjetje Reclcos.v katerem je prav lako din:klor, ob vikendih pa se je dodatno izobraževal. Največ na podri^Čju kriznega menedzmenta, ki ga najbolj zanima, z njim pa sc ukvarja zadnja tri leta. V Velenju seje razvoj podjetja začel z odprtjem pksne .šole SPIN, ki deluje vprosicrih velenjskega kulturnega doma od lela 1997. Pred tem je bil namreč vrhuaski pic.salec, kar sedemkratni državni prvak v latin-skoameriSkih plesih. Plesna Sola Spin se je razcvetcla potem, ko jc vodenje plesnega programa prevzela njegova žena Mojca Rabič, diplomirana v/gojiieIjicapa'dŠ4^skih otrok, Več kot 20(1 plcvsiilcev že obiskuje različne programe le plesne «>le, ki je letm di")seg]a vrhunec (za Vic informacije hthko pokJičele na 03/ 897 13 121. V podjetju Redct^ d. o. o., razvijajo ^^ en program. So ekskluzivni zastopnik za prc^dajno znamke^ vrhunska ko/meliki* /a ne^o las Red-ken iz 5. avenije v New \brku. Izdelke ponujajo le v ekskluzivnih frizerskih salonih po Sloveniji, največ v Ljubljani. Lelas so se določili, da bodo lo storitev Še povečali. Zato so že poleti želeli združiti program Redkena z lastnimi friz-ei>kimi saloni. DružItcnikom velenjskega pi>d-jelja Figaro, d. o. o., so ponudili li)i)-odsiolen i)dkup njihovega poslovnega deleža. Iskali so predvsem sinergije obstoječih frizerskih .salonw, v kaierih bi razvili frizersko akademijo. Družbenild se za lo niso odKxHIi, zato vpodjetju razmišljajo, da t^odo v letu 2004 ponudili ta oJkup.Še enkrat, v najfiroinem primeru pa bodi^ 7^ičeli odpiranli lastne eksiuzivne frizereke salone vvseh Večjih slovenskih mestih, zagotovo med prvimi ludi v Velenju. si/ /«/iX JUTRANJKA REDKEN STH AVENUE U i C V Velenfii iscejo novo lokacijo v letu 2004 Jutranjka načrluje odprtje novih trgovin na I Irvaškem in v Srbiji, preučujejo pa ludi možnost, da te odprejo v evropskih metropolah. Dobre li'ikacije pa še naprej iščejo tudi po Sloveniji. Eno od trgovin imajo tudi v Velenju, v kletnih pro.slorih Nakupovalnegîi centra. VendarželijoJulranjkine izdelke ponuditi na večji lokaciji v središču mesta. Predvsem zalo, ker si želijo, da jih obišče čim več mamic z otroki, ki se po mesiu pogosto sprehajajo. Zanimajo se za lokacijo do UK) m2 velikosti na Cankarjevi ulici, V letošnjem leiu so začeli polnili ludi pilno vodo z imenom Jutranjka. "Tako smo poskušali na vse načine izkoristiti potenciale po principu "know-how'\ ki jih imamo v podjeiju. Poskušamo bili lakopodjeini kol Qek-sibilni, da bomo uspeli konkurirali tudi lujim podjetjem ob vstopit v evropske integracije." 'Miilranjka - mi smo listi!- v tekstilni industriji pogosto slišimo, da sc na domačem tr/išču sloveaski proizvajalci srečujejo z nesramno nizkimi cenami tekstila, ki prihaja k nam predvsem iz v/hoda sveta. In kakov Julranjki uspejo najti cenovno prijazno ponudbo, da odpirajo nove in nove trgovine in v njih tudi uspešno prodajajo? "Prepričan sem, da mora vsako podjetje dobro poznali gcneriko svoje dodane vrednosti. Jutranjka je podjetje z 42-letno tradicijo, ki je vpodzavesti potrašnikov znana predvsem po izredno kvaliielnih in cenovno ugcxl-nih izdelkih za določen segment prebivalstva. Oh vsiopu v podjetje sem najprej želel ugotoviti, ali je blagovna znamka ovrednotena na več kot jo bila v preiekiasti, ko ni bila dovolj tržno usmerjena. Ugotovili smo, da je Jutranjka dobro poznana. Ob vsakem odprtju nove trgovine se nam to hitro pokaže, saj povstxi poslujemo pt)zitivno. Po drugi strani se je pojavil trend, da tiste trgovine, ki so prodajale različen asorliman, namenjen otrokom, izgubljajo svoj pomen. Ljudje so začeli svojo nakupno odk^ilev temeljili na specializaciji. Želijo kupovali v trgovini, kjer jim ponujajo le otro.Ški tekstil, ne pa tudi igrač in vsega ostalega. Zato v vseh naših trgovinah ponujamo izdelke, kijih sami izdelamo pod blagovno znamko J uiran- Industrijska trgovina v Sevnici jka. Pričakujemo, da bomo tako v Sloveniji kol na južnih trgih uspeli prepričati velik del trga. da smo dobri,** nam izda direktor. Z-ato so tudi iztuali slogan, zapisan v naslovu. Izraža prepričanje in optimizem- Konec koncev so s poslovnim leiom 2lH)3 lahko izredno zadovoljni. Dosegli so tri ključne cilje. I/vedli so popolno preslrukluriranje na tržnem, kadrovskem in finančnem področju, odprli verigo trgovin in ohranili ključne kupce v lujini. To jim je uspelo ludi s pomočjo prodaje poslovno nepotrebnega premoženja, kar je edini mcxi^en vir v kriznem mcnedžmcniu. Prodali so eno proizvodno dvorano, v kalen deluje ljubljimsko podjetje Silico, d. o. o., ki je med 70 zaposlenih povabilo ludi veliko bivših delavccv Jutranjke. Ob lem Miha Rabič poudarja, da je župan Sevnice izredno nakh^njen podjetništvu. Leltw pa so v Julranjki z dobrimi poslovnimi načrti prepričali ludi mini-sirstvo za gospodarstvo, da jim jc odobrilo finančno državno pomoč in ugoden krediu "^Vsi ti projekti so bili ključni, da smo poravnali obveznosti iz preteklosti in financirali razvoj, je sklenil pogovor mag. Miha Rabič." SREČNO 2004 ák Jernej Jurko - naj lo^ajan Pake v KS Paka so tudi loios pripravili posebno pri-rcdilcvzavsc krajane, slarcjse od 70 Icl. Povabili so jih 45. priSlo pa jih je 21. Lep kullurni program stojim pripravili učcnci glasbene isole'laïcni, ki pouk izvaja v proslorih sicer krajevne skupnosti Paka. Da jc krajevna skupnosi laliko izvcdia srečanje, se morajo zahvalili Kamnolomu Paka, podjetju Biucs 1er gt'wtiini Kovać. Obenem aso na srečanju ra/glcLsiii naj krajana leta 2003. To je postal najstarejši krajan Pake, leta 1914 rojen Jernej Jurko. ■ bš Moj očka dimnikar KiiJ Je očhi? • Dimnikar? Ves je cm dan na dan ... Z/a[i) pa ima srce, ueč pokaže, kot pomoč! ■ Marjan Marinšek Hu stri ral a: Tanja P. Novak Na prednovoletnem srečanju starejših krajanov Pake se je zbrafo 21 povabtjenih in števifni nastopajoči, izbrali so tudi naj tvajana. Da bi bili zdravi in se imeli radi! ZdiavTiiški kolicck Nekoga moraš imeti nid, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen... Minattf Vcier. Svetloba počasi ugaSa. Noč povsem liho pada nad mcRt(X Nežno ga objame in vzame v nartvčje, da ga zazibije v sen. Temo. kol v pravljiei, preganjajo šlcvilne luči z okrašenih dreves in pisanih izložb, ki naznanjajo bližajoče se praznike. Od nekod se zasliSi pesem, lam z robaSmarlnega pi\ odmeva zvon. Božič. Rt)jeva se novo leiol Saj res. VoSčilnicc in darila! Prazniki bi bili brez njih prav siromašni -brezosebni, brez prave vsebine, pogosto tudi brez pričakovanj. Toliko lepih misli se v leh dneh izlije na papir in kroži po zraku. Toliko siiskov rok in želja, da bi slovesu sledilo ponovno snidenje. Prostor okrog nas kar kipi od pozitivnega naboja. V mislih spolzim nazaj v sedemdeseta leta, ko sem kot gimnazijec pred prazniki, ves nestrpen in v velikem pričakovanju, prestopil prag iiišc svojega dekleta. Prijema gospa, ki sem JO čez leta sprejel za svojo ia4čo, mi je ob voščilu poslala nekako nerazumljiva in pretirano skromna. Kaj pa vem. kaj sem pričakoval. Njene besede so me presenetile, saj so mi byvcnele nekako tuje in prazno. "Da bi bili zdravi in se imeli radi'^ mi je Se dolgo po lem odmevalo v uScsih. Pa saj se heca... Zdravil Pri osemnajstih, ko sem kar pokal od energije. Kaj pa jc hiti nezdrav? Preveč vpraj>anj za mlado glavo, ki jc bila zamegljena z ljubeznijo, na bežna srečanjaz boleznijo pajc pozabila. Imeli radi!!î Saj ne morem verjeti, da se po petdesetih ^c gre ljubezen. Kaj mi torej želi? Nič ali... Že nekaj let potem, i5e posebej pa danes, ko sem tudi sam že naložil peli kri/ in meje življenje ncšietokrai postavilo iz oči v oči z boleznijo in smrtjo, razumem in doj.^mem veličino tega voščila. V njem se zrcali bistvo življenja. /dravje m ljubezen! Bili zdrav - duhovno in telesno! Ljubili in bili ljubljen! Osnovni pog(^ji. da lahko živiš kakovostno življenje. Da lahko delaš, uslvarjaS, da lahko dajcš in sprejemaš. Da lahko rasieS, bogatiš sebe in okolico. Ve.^lje ob tem spoznanju pa nenadoma postane grenko, toliko ljudi Se vedno ni dojelo bistva lega voščila. Zdrav e jemljejo kot dejstvo, ki se zgodi, nam je dano ob rojstvu, potem pa počnemo z njim kakor nas je volja. In praviloma nismo dobri gospodarji. Primarna preventiva, ko bi naj odpravljali dejavnike iveganja 1er bolezni preprečevali, Se preden se razvijejo, žal šc vedno odpira vrala male Sole. Ateras-kleroza in z njo povezane bolezni so preplavile Slovenijo in za njimi oboleva vse več Slovencev. Sladkorna bolezen, poviSan krvni I lak, pretirana telesra teža, telesna neaktivnosl, srčni inťarkl, možgan.ska kap. Ob tem pa Se kajenje, alkoholizem in droga. Le komu zvoni? Tiho in nenadoma odhajajo zjianei, prijatelji in soríídnikl, v nas pa paščajo občutek krivde, da bi še lahko bili med nami, če bi jih pravi čas osvestili ter jim pokazali pot do zdravega življenja. In kje hodimo .sami? Po robu? Nas je morda že zajel vrlinee in nas bo odneslo? Smo si kdaj ludi sami zaželeli zdravja? Smo ga pričeli morda tudi aktivno iskali in ohranjali? Saj ni potrebno veliko! Le irenutek odločitve in nekoliko dobre volje. Vse je skrilo v majhnem prostorčku med obema ušesoma. Č-lovek se mora imeli rad. Mora se sposlovati, skrbeti zase; mora se ohranjali in rasli; mora biti ravn<"» toliko egoista, da ne izgori v prevelikem razdajanju. Le kadar je stabilen, duhovno in telesnt) zdrav, nabit z energijo in poln IjulKizni, lahko ludi daje. Pcjstavlti je potrebno le prioritete in skrb zase zapisati z velikimi črkami na prvo mesto. Samo pol ure na dan. Samo 30 minut v 144(1 minutah enega dneva. Slallstiki bi rekli, da je lo le 2%. Malo, kajne. Zalo ni nobenega izgovora, da tega ne zmoremo. Pol ure hitre hoje, lahkotnega teka, kolesarjenja ali plavanja. Lahko tudi iger z žogo, samo da ho telesna aktivnost dovolj intenzivna in bomo dosegli lastno območje priporočene frekvence srčnega utripa. Gibanje na zraku bo ugodno vplivalo tudi na na§o kožo. Dodati je potrebno ^ zdravo prehrano, ki ima osnovo v žiiih, zelenjavi in .sadju ter omejuje vnas mesa, maščob in sladkorja. Namesto običajnega olja bomo uporabili oljčno, kot dodatek pa si bomo po kosilu privoščili še kozarec dobrega rdečega vina. Posebno skrb moramo nameniti dovolj velikemu vnasu tekočine. Najboljša je voda - liter do dva na dan. Spoprijateljiti se moramo Se s tehinieo, da ne bo naš sovražnik in ne bo pokazala prevečí Karoserija, v kateri pretakamo .svojo energijo in nam daje zatočišče, nam bo lako končno Se vSeč. Pt>skrbeti pa moramo tudi za duhovno higieno. Dobra knjiga, ogled razstave, odhod v gledališče ali na koncert, nas bodo obogatili in duhovno dvignili. Lepota umeinosli nam bo razburkala Čustva, ki se bodo prelila vsrcčo. Srečo pa je tako lepo deliti z drugimi. »Konec koncev moramo ljubili, če nočemo zK^leti!« je pred mm"^imi leti zapisal Freud. Ljubiti in bili ljubljen! Polno lahko ljubimo le, če smo telesno in duhovno zdravi, Ljubezen potrebujemo zato, da lahko preživimo. To je jezik, ki ga razumejo vsi ljudje. Razumejo ga dojenčki in odra.sli, razumejo živali in rastline, Brez nje ovc-ncjo» nehajo uspevati in umrejo. Častvo ljul>czni in občuick ljubljenosti nas osrečujeta in nam pomagata krepili imunski sistem. Ljubezen je zdravilna. Prežene depresijo, vrne nam oplimlzem in nas energetsko dviga. Bcrnie Siegel uči bolnike ljubiti samega sebe in druge, da bi kar najbolj izboljšali odpornast, zvišali raven imunoglobulinov iniimfocitovT Rezultati so presenetljivi, Kronične bolezni se povlcčejo, rakasle razrasti se upocasne. Število ozdravljenih bolnikov je večje, preživetje se podaljša, kakcwtxm življenja pa jc neprimerno boljšo. Dajmo, piwkusimo .se krepili in zdraviti Uidl z ljubeznijo. Počasi bomo spreminjali svojo p 1-? t ---i N i-a*. .v. • ♦ Iztekû se leto 2003 • poslednje leto Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje. Po skoraj treh desetletjih skupne^ dela se namreč sodelavci največje kulturne ustanove v Šaleški dolini razhajamo. Od prvega januarja se bomo z vami srečevali v dveh novih zavodih: Knjižnici Velenje» sedanja knjižnica in prireditve, in Muzeju Velenje, sedanji muzej in galerija. Prepričani smo, da so bila desetletja naSega dela plodna, da smo skupaj z vami pripravili in doživeli marsikaj lepega, zato vemo, da bo tudi naše bodoče sodelovanje uspešno! Hvala vam za vse v preteklosti in najlepše želje ob vstopu v leto 2004! Žfve Jas//c6 ietos v Skomem prvič, gotovo pa ne zadnjič. (foto: S. Vovk) SoŠtHnJ. 26. (lecembni — Odločitev lurisliCncga drui^tva Skomo, da Icios prviC pripravijo žive jaslice, je bila dobra. Prireditev, ki je polekala pri ccrkvi sv. Aniona, &ci popcsirili s iculiiirnim programom. Najbn? pa ludi organizatorji niso pričakovali, da bo odziv ljudi lako velik koljcbil PrL^loJih je res veliko, organÍ7aloT3Í, med njimi predsednica društva. Maša Stropnik, pa so poželi veliko pohval. 8. blagoslov konj v znamenju konjenic Šentilj pri Velenju, 26. deeemlwřr- V krajevni skup-niBii Šeniilj pri Velenju so letos osmič zapored pripravili blagoslov konj, ki je privabil nad slo lastnikov konj iz bližnje in daljne okolicc Velenja in zniwa veliko obiskovalcev, za katere je bil pripravljen pester kulturni program. Prireditev se je po masi v cerkvi sv. llja zaCela s prihodom dveh konjenic. Prvo je preko gričev i/ Velenja prive-del stol nik Šaleške konje nice Sume Tepej in jo sestavljajo člani ve lenjskega ki Hijen Ls kcga kluba, na Čelu druge konjenice, ki jo sestavljajo konjeniki iz Vinske gore, Ponikve in Šentilja, je prijezdil Srečko Plešnik, ime te konjcnice pa jc Rrcsica. Ob tej priložnosti je konjenikom spregovorila Lidija Miklič iz kmečke svetovalne službe v Velenju in jih Seznanila o nekaterih n(WOStih, ki čakajo laslnike konj pred vstopom v EU. To pa je predvsem indentifikacija in re^siracija kopitarjev, kije po novem zakonu stopila vveljavo 17. decembra letaš končana pa mora bili do30. aprila 2t)04. Konj je dolga leta velik človekov prijatelj in zalo jc prav, da enkrat na Iclo zanje pripravimo blagoslov Je poudaril Mirko Vranje k i/. Ločnice, glavni pobudnik obnovitve blagoslova konj v Šentilju že izpred okroglih sto let. Blagc^lov je S/o vesen mimohod opravil župnik Andrej Mti/ej, ki seje zavetniku konj sv. Štefanu priporočil, da bi konji sluiili svojem namenu in predvsem ljudem v veselje. >ikra-li je župnik blagoslovil 5c velikanski hieb belega kruha, ki prihaja vsako leto iz Iratnikim: pekarne v Velenju.SIedil je še običajni mimohod, v katerem je sodeloval poslanec državnega zbora Jože Kavtičnik, ki je s Šaleško konjenico prijezdil iz Velenja. »Prve izkušnje s konji sem pridobil na Vriuijekovi domačiji, pred dnevi pa me je predsednik velenjskega kluba Dejan Radanovič povabil na ta konjeniški pohod. Ziiupali so mi 15-letnega kasača ArsLsa in jc kar žlo,« je povedal poslanec, ki smoga videli se čisto zares na konju. ■ Hinko JerČiČ, Mo: vos Dogodek, ki bogati praznične dni Šmartno ob Ih^ki, 26. deccm-bra - Člani Konjercjskcga družtva Šmartno oh Paki so na Štefanovo pripravili blagoslov konj- Letošnji je bil Sesli po vrsti. Na prireditvenem prostoru pred droit veno hrunaricci ob železniški progi se je zbralo več kot 20 konj, običaj pa je pritegnil kar veliko obiskovalcev. .4loj/. i^td^or^, šmarški župan, je pohvalil konjercnce. ki ohranjajo lep običaj, s katerim bogatijo praznične dni ob iztekajočem se leiu. Blagoslovilvcni obred je opravil sraarški dekan Ivan NHj)rcl, dogodek pa so popestrili člani domačega moškega zbora. Tp Letošnji blagosfov konj Je bit šesti po vrsti. EfOTECH d d ZAVAROVALNICA MARIBOR vVï® OovoMta nami da Zudl v letřu 80Q^ flkrbimo za vaâo varnost* 8ra6noi ŽMJenie gre naprej in mi z vami Zauarovalflica Maribor d.dé» Predstavništvo Velenje Stari trg 35, tel.: 03/ 897 5D 96 energetika, ekologija informacijske tehnologije Srečno evropsko 2004! SREČNO 2004 áá 11 POP reviziia 2003 Konec leta je Čas /a inventure, revi* zije, pre}>)«ile in pof>le(le nazaj na prebijenu pol preteklega leta. Na području popularne )>la.sl>e je v Šaleški dolini /a nami i/Jemno l>o)>ato leto. Tolik«» novih nosilcev zvoka« kot so jih glasiKniki ustvarili v letu. ki se izteka^ skorajda ne ponmimo. Z novimi i/dajanií su razveseljevali vse leto. še posehej plo po dolgih letih iskanja sponzorjev in denarja,.skakanja od zala^be do založbe, snemanja in ponovnega presnemavanja ia liko preveč potiho, brez pretiranega medijskega pompa, a je takoj po izidu opiworil nase z dobrimi kritikami in predvsem sštcvilnimi odmevnimi nastopi. Velenjska raperska šola je rodila Se eno Ime, ki se je vpisalo v sam vrh domače pop kulture, ustvarjalca glasbe pomembncgti velenjskega plana, pa sta vseslovensko razpoznavnost doživela z nastopom na izboru za mi&s Slovenije in predvsem z ogrevanjem publike na mega uspešni turneji Siddhartc. Supremacy Ljubiteljem tc^kometalnih zvokov je bilo leto 2003 očiLno precej naklonjeno- Ne zgodi se pogasto, da bi v enem letu v relativno majhnem okolju izšla kar dva tjash melai albuma. E\îleg uveljavljene skupine Kaoz je namreč svoj prvenec uspelo izdali ludi manj znanim áoStanjskim nažigalcem Supremacy, ki so z osmimi skladbami na albumu 'lliro-ugh Endle&s Ibrment postali prvi posnetih komadov priSli do zasluženega izdelka, ki je ovekovcčil njihovo dolgoletno prt dan cki težkokovinski m zvokom. Album z dvanajstimi skladbami so pospremili tudi s serijo nastopov in sprav lakov mukiih rojenim v ideospo-lom. §ank rork_ :. ........ t Potem, ko kar dolgih šest let niso áoštanjski metal bend, ki se sploh lahko pohvali z lastnim nosilccm zvoka. Res IMiilliiis Jesen je končno prinesla dolgo pričakovani album domačih prvakw pristnega rokenrcla Res Nullius, ki so svoje od nestrpnosti že pošteno nakur-jene fane raTveselili z Revolverjem ljubezni - odlično zbirko rokerskih kreacij, ki je naletela na prav prijazne ocene slovenske rokovskc kritike, Po Š-estih letih diskograskega molka jim je i/dali nobenega novega studijskega albuma, če seveda izvzamemo lansko-lelno kompilacijo Od Šanka do rcxika, je junija na police trgovin prišla že dvanajsta plošča skupine Šank R^>ck. album, ki so ga Res NuLius posneli v spremenjeni zasedbi, z novo ritem sekcijo, spel odprl poti na odre domačih klubw in dvoran, njihove skladbe pa so bolj kot kdajkoli prej poslale stalnica sezjiamovglaslxíníh opremljevalcev na domačih radijskih postajah. ti Pack Čukiir Tik pred koncem leta, v predpraz-ničnem decembrskem času, je izšel tudi drugi album velenjskega raperja 6 Pack ť^ukurja. Keramičarska lirika, kol je prvi velenjski rapcr poimenoval svoj drugi album, pomeni korak naprej od debitaniskega Ne se čudil in j^iet prinaša kopico simpatičnih ritmov in hudomušnih raperskih rim. Ritmi in melodije spe: prihajajo izpod rok Saše Lušiča, ki je sam odigral skoraj vse instrumente, na plošči pa se med množico gostov pojavljata ludi dve ne ravno raperski imeni - Oto Peslner in prvak harmonike Robert Goier. Matalija Verboien 1. dccembra pa je izi^el ludi novi, že peli album Natalije Verboten z naslovom Na pol poti, Lcio je bile zanjo izjemno uspešnt), saj ji je poleg novega albuma prinesl(^ ludi zmago na letošnji Slo-veaski popevki. Natalija, ki je bila poleti z zmagwaino slovensko popevko na pol poti, se zdaj že v/penja na Tričav, obeli pa s<') lepi tudi za drugo leto. Po zadnjih podatkih je namreč sprejeta na CMO 2004. kar pomeni, da sc bo potegovala za nasto}) iia evriîvy.ijskciii festivalu. Pot do tja pa bo dolga, 18. januarja je na vrsti Šele prvi predizbor. Jazz Leto 2003 je bilo prijazno tudi do jazzovskih ustvarjalcev. Jeseni sla namreč izžla kar dva albuma s tovrstno glasbo. 7 njimi pa sta ljubitelje jazzovskih ritmov razveselila trenutno Zadnja letos Naporen je bil tale december, pa čeprav ga še sploh ni konec. Praznil je akumulatorje in dcnaraice in bil poln lepih želja. V uredništvu Nagega časa smo poskrbeli - kljub praznikom - daje pred vami ena, zadnja letošnja Številka Na.šega časa. Slo je na tesno, a smo bili na koncu vsi zadovoljni, da je uspelo. Radijski program pa bo ludi med prazniki tekel tako kol leče vedno, po ustaljenem redu, le da bo lah-kotnejši in bolj živ kol običajno. V novoletno jutro se b<")Sic prebujali z Danijelom Vundcrlom, ki sc vam bo oglasil ob Šestih. Tisti, ki baste takrat že pri močeh (ali pa Še), ga boste gotovo slušali. Telefon.ska .^levilka Ri\dia Velenje, Če boste imeli kakšno pomembno novico: 897 SO t)X Medlem ko seje Božičekže poslovil, obiska je ludi nase uredništvo, pa ima dedek Mraz v teh dneh še polne roke dela. A ludi njemu sc čas izteka! Poslovil se bo jutri, na Silvestrovo. V Velenju bo to uradno - ob pomiki Radia Velenje in Na.šega časa - napravil ob 18.h na Titovem irgu. Pričakuje, da bo z njim rajala množica veselih otrok. ■ mkp Božiček pri naši Janji Košuta - Špegei (Mo: vos) PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 url. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18.30. 1. KELLY & OZZY O S BO URNE-Changes 2. WESTIIFE-Mandy 3. NELLY FliRTADO'Powefless 18-1etna pop punk princeska In zvezdnica reality TV showa, Kslly Osbourne, je zmagovalka letošnjega zadnjega Izbora pesmi ledna na Radiu Velenje. Hči legendarnega pevca skupine Black Sabbath in enega najbolj odtrganih rock zvezdnikov Ozzyja Osbourna je z očkovo pomočjo posnela skladbo Changes, priredbo stare klasike nesmrtnih začetnikov ležkometalnih zvokcv -skupine Black Sabbath. f vodilna ustvarjalca na tem področju v Šaleški dolini, Robert Jukič in Jure Pukl. Kontrabasist Robert Jukič je Í7dal^e svoj drugi album. Ici ga je naslcv vil Phases Of One, medlem koje saksofonist Jure Pukl z Virjs kvintetom izdal svoj prvenec. Naslovil ga je The Wizard. Oba ustvarjalca, ki sla domačim poznavalcem glasbe znan po številnih nastopih, pa tudi po sodelovanju 2 dugimi skupinami, vbolj popularnih glasbenih zvrsteh, sicer Aludirala jazz v Avstriji, Jure pa jc nekaj časa preživel tudi na studiju v ZDA. Podobno plodno kot na področju popularne in jazzovske glasbe je bilo leto 2003 ludi na področju narodnoza-bavne in ljudske glasbe. V Šaleški dolini se lahko s svojimi novimi izdelki pohvalijo: Rubert (ioter (Polka za prijatelje). Podkrajska dekletu (Pesmi so večno lepe), 'IVio Moj dom s kar dvema albumoma (Kako jc lo lepo in Kjer valovi .Save), Ansambel Franc Ž«rdt>-ner s prijatelji (Moje poti), Agata Š-umnik Zgnnec (Oda Velenju) in Konuvski SInijharji (Za deset let). Izšla je ludi kompilacija Graška Gora poje In igra 2(H)3. Kot lahku vidite« je bilo minulo leto vsaj kar /adeva izdaje nosilcev zvoka, m Šaleško dolino res izjemno in če 1)0 prihodnje leto vsaj pribli/no podth l>n<» lemu, ki mineva, bomo lahko vec kol zadovoljni. Želimo vam veliko d(»bn ritmov in prijaznih not v prihod* nje in letu. ■ MiĆ ^àA SREČNO 2004 Trgovci si inaiiojo ix)kc! Kako si jili no l)i. k(j pn smo iiuMidii lelošnííífía decoinhra zapnix Ijali kot šc iilkolll Tudi /[ala Kolar. Vla^da Napolnik in Romanci Podp(u'an iz \i\n\c Vok^ije, z oddelka ko/nioliko. so xiúoW nad vso zadovoljne s pnmioloni. Čeprax' pr\'a. kol so \ idl, pivšin a drohiž. l\aii Poločnik. pod-pr(Hls(Hlnik Pitialric-i>a orkcslra /arja. ji^ na hožirno -noN'oicîinoni koíuxT-lii žan^l. Kako no hi! Šostanjsko športno d\orano so napolnili do zadnicjja količka, noborio^a ih oina pa ni, da lK)do enakim pro-ísramoin navdušili jnniiaiia ludi v Ibpolšld. ^ Janka huknorja in Dra^a \apolnika. (i\a na\(iusona nofionKMiia zanesonjaka dru/i skupna želja: \'miie\' Kii(lafjo\ \ pno slovensko nofionKîino liyo. Pravíio. da ěe si nekaj n^s nionio želií ... lionio vldcîli. Moskovski nehotlťiiik najvišji v IH ropi McwkovCřni trdijo, da sc najvišji rttíbotiínik v Evropi Dahii-ja pravv njihovem mestu. Tojc Palû(}a zmagoslavja, ki sc, potem ko so jo nedavno nadgradili s 50 mei rov visokim stolpom, vzpenja 264 metrov v vjjJino. /grajena v neosiiilinisiiCnom sii-lu, je la 40-nadstropna zgradba z luksuznimi Manovanji uvr^na v Guinessovo knjigo rekordov kot najvišja zgradba vsvoji kategoriji v Evropi. Kmalu zdravilo za matika? Ljubitelji dobre kapljice bi lahko kmalu s kozareem nazdravili prvemu zdravilu za maika, ki deluje takoj in po prekrokani noOi človeka vrača v normalno stanje. Ameriški raziskovale! so nanirečv možganih odkrili protein (slo-1). ki naj bi bil glavni krivee za vinjenost. Ib odkritje naj bi pripeljalo do razvoja zdravila, ki bi zaviral učinek alkolio-la in hitro si reznil. Raziskava bi lahko ludi pospc^a razvoj nov^i metod za zdravljenje alkoholikov, menijo ameriški znanstveniki. Čeprav so mehanizem zasirupilve / alkoholom cxikri-li pri laboratorijskemu črvu, so enak protein zaznali ludi pri človeku. Pri vseh '^ivih bitjih namreč alkohol deluje na možgane na podoben načia Gkhni v/rok slobalnej^H segrevanja so saje Vpliv saj na almasfero Zemlje je veliko večje, kol so znanstveniki bili sprva prepričani. Nova Studija je namreč pokazala, da saje iz twomjakov in dimnikov v največji meri pripomorejo k poslabSevanju učinka globalnega segrevanja. I'ravzaprav bi saje lahko biJe glavni krivec kar za Četrtino globalnega segrevanja. Saje, ki so v glavnem sesiavlje-ne iz črnega ogljika, so dimast stranski produki izgorevanja fosilnih goriv. Najvi.^ji nivo saj je nad Kitajsko in indijo, kjer premog in ostala kuriva uporabljajo v gospodinjstvih, ter v Evropi in Severni Ameriki, ki pa'dstavljaia dva glavna potrošnika dizelskih goriv. Saje (Ogrevajo Zemlj(^s icm ko temnijo sneg in led, ki postaneta nasičena s sajami in namesto da bi sončne ?,arkc odbijala nazaj v vesolje, vse veČ sončnih žarkov absorbirata v Zemljo. Nasina znanstvenika James Hansen in Larissa Nazarcako Sla ugotovila, da saje vplivajo kar dvakrai močneje na /vlivanje temperatur ozračja kol (Ogljikov dioksid, ker visoka stopnja emisij saj pri.speva k vse hitrejšemu taljenju ledu in snega v pomladnih mesecih. Poleg tega v veliki meri prispeva k taljenju ledenikov, morskega ledu in ledenih Ščitov pri vse nižjih temperaturah, ker črni ogljik absorbira veČ energije kot čist beli sneg in led. Iz teh rEKlog^Tv znanstvenika sve-lujela predvsem zmanjšanje emisij saj v (T/jaČje, ukrep, ki ga do .sedaj še nikoli ni.su preizkusili. Oiieeii Mary 2 prispela v malic no prišla iHšee Pravkar dokončana največja luksuzna potniška čeziiceanka Queen Maiy 2 je v petek prispela v svoje matično pristanišče v angleškem Soulhamplonu, kjer so jo pozdravili Številni navdušenci. Kljub slaixímu vremenu - tradicionalnemu angleškemu vetru z dei^jem - se je zbralo več sto ljudi. Največjo Čezoceanko, ki je v ponedeljek zapustila francosko ladjedelnico v Saini-Naza-ire, so gradili dve leti, 8. januarja pa jo bo slavnostno krstila sama britanska kraljica Elizabeta n. Prejšnji mcscejcsieer gradnjo ladje zaznamovala tragična nesreča, koje ob zj'iLŠitvi mostiča umrlo 15 obiskovalcev tedaj še nedokončane ladje. Otjeen Mary 2bos345 metri dolžine,41 metri širint in 74 metri vKine največja poiniška ladja vseh častw: zagotovo jc tudi med najdražjimi -gradnja je stala 6?.^ milijonov cvrov. Na krovu bo lahko g<*>li-la 2600 potnikov, ki se bodo med drugim lalikozabavalivvečples-nih dvoranah, gledališču za 1000 obiskovalcev, planetariju In petih plavalnih bazenih. Na krstno plovbo se bo ladja podala 12. januarja, ko naj bi odplula proti Fort Lauderdalu na Floridi v ZDA. Vozovnice za luksuzno križarko so bile sicer razprodane že pred več kot letom dni. Britam Í ra/4;niblit koledar s k>ile Minogue Ze drugo leto zapored si je kolodvor, za katerega je v spodnjem perilu ptizirala avstralska pevka Kylíe Minogue, pridobil naslov najbolj prcxlajanega kolc-darjav Veliki Britaniji. Koledarji z likom avstralske pevke, poimenovan LoveKylie, so v Veliki Britaniji v zadnjih letih zaradi njene izjemne priljubljenosti postali svojevrstni fenomen. Na svetovnem seznamu najbolje prodajanih koledarjev pa prednjači tisti s fotografijami Davida Bcekhama, ki pa je v Veliki Britaniji Šele na sed- mem mcsiu. Koledar z rocker-skim triom Dusted je drugi na britanskem seznamu, sledi mu koledarpevca Robhija William-sa, nogometnega kluba Manchester United, angleške ragbi zvezda Jonnvja Wilkinscma in velikega povratnika na glasbeno sceno Cliffa Richarda. l\iro( eni moški so poj;osleje (lepresi>ni M(»kj, kj so poročeni, pogiKte-je irpijo za depresijo in tesnobnostjo kot tisti, ki s partnerko živijo na koruzi, so pokazali rezultati najnovejše Studije britanskih znanstvenikov z londonske univerze Oueen Mary. V raziskavi jc sodelovalo 440n moških in žeask, mlajših od let- Popolnoma drugače je z ženskami, ki so duševno stabilnejše, če so bodisi v zakonu ali pa sploh niso v zvezi z m(>Škim. Po študiji je duševno zdravje mijških in žensk daleč najboljše vdolgotrajnihzvezah. F^ekinitcv zveze je za žensko težja kot za moškega. Študija prav tako kaže, da so ženske, ki nikoli niso dožjvele ljubezenske avanture, boljšega duševnega zdravja kot liste, ki so ljubile in se mito ločile. Upanje Bt>žičje pru/nik upanja. Lelos seje kot (ak izkazal tudi za delavce Mcluba! Naš čas Ob našem dnevu samostfkjnosti smo večkrat slišali, da naš čus šele prihaja. Zal je med nami tudi precej takih, ki menijo, da se jim izteka. Dolgo leto čaka nas res dol^o nt>vo leto. Ne le laUK ker bo imelo en dan več; predvsem zato, ker padej4>čili, da bodo s tradicijo postavljanja jaslic nadaljevali. V potek. 12. dccembra 2íH)3 so v prostorih muzc-jana Velenjskem gradu lakoíxMretjič zapored odprli velike jaslice, ki so jih skupaj s lomaK^m Langusom i/ Topolšice postavili delavci Muzeja Velenje. Tokratne jaslice so nekoliko drugačne, saj so avtorji jaslic poskušah pričarati okolje dežele, kjer je bi; Kristus rojen. T.Í. puščavske jaslice so ludi zaradi svoje drugačnosti nalelele na zelo dober odziv med obiskovalci. Poleg jaslic so v muzeju lokrat postavili §e midvse zanimivo razstavo božično-novoletnih voščilnic. Na razstavi je prikazan le manjši del izjemno bogate zbirke Janeza Lombergarja iz Ljubljane, ki ima prav gotovo najlepšo in najpopolnej.lo tovrstno zbirko na .Slovenskem in nekaj vu^ilnie i/ zbirke /maga TanĆiča iz Ljubljane. Voščilnice .spadajo sicer v družino razglednic, vendar je njihov razvoj tekel nekoliko drugače. Danes si icžko predsiavlja-mo boi^ične in novoletne praznike brez voščilnic, prve l iskane voi^čilnice pn so se pojavile v dvajsetih Iclih 19. .stoletja, ko .so jih v glavnem prodajali v dobrodelne nimcnc. Svoje predhodnice so imele v voščilnicah, ki so jih od L^. siolctja dalje z roko pisale in risale rcdovnice, zlasti svojim dobrotnikom, Prava domovina novoletnih voščilnic naj bi bila stara Avstrija. in ker smo bili Slovenci icdaj v habsburški monarhiji, torej .spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiíjah novoletne voščilnice in sploh razglednice. Kljub vsemu pripisujejo i/delavo prve božične voščilnice Angležu. Sir Henry Colc (I8()8 -1882), ravnatelj Viktorijinega in Albertovega muzeja v Londonu, jih jo namreč leia 184.^^ kol prvi naročil in jih nalo poslal svojim prijateljem. Viktorijanski božični mjtiv za 10 voščilnico je narisal risar John Calcoit Horsley, preko lisaČ voščilnic pa je bilo narejenih v črno beli litografski tehniki in nato ročno pobarvanih. Na voščilnici, ki je prikazovala veselo druščino, ki nazdravlja s kozarci je pi.salo: »A Merry CVisi-mas and a ilappv New Year to You« (vesel boživ5 iii srečno novn leto). Pred leti so na dražbi v Veliki Britaniji originalno voi^ilnico iz leta 1845 prodali za 2()()() angleških íuntov. Prcdnice vi\^čilnic so bile tudi t^krašene vizitke, pascinice in dekorirani piscntski papirji z napLsii-nim vaŠČilom.skonca 18. stoletja, sredi druge polovice 19. stoletja pa so se lorej razvile ilustrirane vaščilnice. Osebno odnešenini voščilnicam ali voščilom, poslanim v zaprtih pismih, so se pridružile odprle poštne dopisnice, ko pa se je po letu 1870 za nezalepljene ovojnice pocenila Še pošliina, je to pomenilo dokončen prodor voščilnic. Izjemno hitro so se priljubile in kmalu je bila izbira motiviw na njih tc^likšna, da si danes to Še komajdii lahko predstavljamo. V vsaki trafiki Še tako majhnega kraja .so lahko kupci izbirali med več slo različnimi mcîlivi za p^wamezne priložnosti Tudi v niiših krajih je bila na prelomu med 19. in 20. s;oleljem ponudba božičnih in novoletnih voščilnic nadvse pestra in mirnolahkoziipišemo, da je današnja pt^nudba lovrstnih voščilnic milo rečeno skromna v primerjavi s ponudbo nekdaj. desetletja lahko nn novoletnih voščilnicah opazujemo določene simbole, ki so del praznične novoletne »kulture«: palčke, zvončke, podkve, pikapolonice, mušnicc, šiiriperesne deteljico, .sveče, rog izobilja, prašičke, dlnmikarje in lestve, igralne kocke z izpisano Šestico itd. ('eprav danes Ic še malo ljudi vc, od kod izvirajo pomeni vseh teh bitij in predmetov v pre d novo le tne m času, pa še zmeraj vsi vemo, da naj bi prinašali srečo in blagostanje v naslednjem letu. Večina vraž in pritznovcrij izvira iz človeških religioznih predstav oziroma iz sveta simbolov, PODKEV je znana povsod, kjer poznajo p^MJko-vanjc konj. Med v.semi za^ntnimi amuleti je vsaj v zahodnem sveiu najbolj razširjen simbol sreče in zdravja. Marsikje še danes pribijajo stare podkve lad hišna vrata, na vrata hleva ali kam drugam. čeprav se je že precej izgubilo vedenje, daje treba v obrambo zoper dem^^ne in Čarovnice pribiti podkev s krajccma nav/doLza srečov hiši in družini s krajcema navzgor, post:ivljena v obliki črkeCpa pomeni Kj tstu.sa. S svojima krajcema je podkev podobna tudi luni in zato, takokot luna,simbol plodnosti in n'idcvitmï^ti, poleg vsega pa je podkev tudi iz železa, prastarega obrambnega sredstva. PRAŠIČKI so že od nekdaj simb(^I pkidnosii, obilja in razcveta (po drugi strani pa tudi p(x?re.š-nc«ti, pi^želenja in riiZDzdanosii). Prašič, še piiseb-no merjasčeva glava, pomeni obilje in srečo v prihodnjem lotu, in če boste na novoletnem slavju ponudili na pladnju svinjsko glavo z jab(^lkom v rlcu, s plodnostjo in ljubeznijo v prihodjijcm letu težav zagotovo ne bo.ste imelil DETELUCO so imeli vedno za čudežno rast lini^, ki odganja copntice in demone in pred njimi varuje lako ljudi kol živino, Tisiemu, ki najde Š.iriperesno deteljico in jo shrani v predal, med platnice knjige ali si jo zatakne za klobuk, bo prinesla srečo in uspeh. Upi^rabljali so jo pri prero kovanju vrveži z ljubezenskimi zadevami pravi, jo pa, da že sanjali o njej, prinese srečo in sko-rrtjšnjo poroko! Tako triperesna kot Štiriperesna deteljica sia povezani s svetima številoma ? in 4 in 10 jima daje veliko mt.K.) Prav bogastvo in raznoiiko,si teh motivov na voščilnicah si lahko med drugim ogledale na ra7,stavi v velenj.skem muzeju. Poleg voščilnic z božičnimi in novoletnimi motivi so na razstavi prikazane še voščilnice z molivi Miklavžev in parkeljnov, pa brivski koledarčki, čeveljčki za srečo, oblale in druge sličice, stari okraski za božična drevesca in .še kaj, v.se pa je podkrepljeno s strokovnimi pojasnili Janeza Lomber-garja. Ore za zare>s zanimivo razstavo, kjersc lahko mlajši obiskovalci seznanjajo z zgixlovino in nizvojem voščilnic, starejši pa lahko ob gledanju voščilnic poleg ostalega tudi nostalgično obujajo spomine na svojo mladost. Ja.slice in razstava božično-novoletnih voščilnic bosta na ogled do 2. februarja 2004 (od 9.00 do 17.00), v dneh od 25. decembra 2003 do 4. januarja 2004 pa si bodo lahko obiskovalci jaslice ogledovali v>ak dan med 9. in 20. uro. ■ Damijan Kf/aj/c (Voščilnice so iz zbirke Janeza Lombergarja iz Ljubljane in Staneta Vovka) áá SREČNO 2004 Dostojno so se upirali Na finalni liirnir so sc uvr stili: Slovan ()lini[>iia, Koper in Pivovarna liaško Košarkarji Eiekirc so sc v čcinfinalu slovenskega pokaJ-nega tekmovanja Spar pomerili 7. Geoplinom Slovanom, ki sicer igra v Goodyear ligi. Mnogi so tako mislili, da je zmagovalec znan že vnaprej. Na koncu sosiccr res slavili [avi>j ivn rani gosije iz Ljubljane z 88 : 71, vendar precej (ežje, kol kaže končni rezultat in kol so mnogi pričakovali. Ka^arkaiji Hlek-Ire so tekmo/ačeli zelo bojevito in do dvanajste minule tudi víxiili, nalíí pa soslovanovci prevzeli pobudo in vodstva do konca sreCanja niso več spustili z rok. Pri Elekiri je bil razpolažen RuCigaj, pod koSem sla se z vií^íimi SI ova novimi igralci b^iri-la Nedeljkovič in Nuhanovič, vendar sla si hilro nabirala c*>cb-ne napake, kar je bilo morda tudi odločilno. Igro je znova dobro vodil Miha i'mer, žal pa so njegovo asislence prevečkrai oslale neizkoriščene. Košarkarji Slovana so Sele v drugem polčasu uspeli uveljavili svojo premoć pod obročem, kjer je bil odličen /upan. CJosl-je skal Spar - ťotiUlnalc Elektra- Geoplin Slovan 71 : 88(51 : 62,38 :4(), 18: 16) Eiektra: Auer, MajstoroviČ 5 (M), Ručigaj li)(5-6). Sipura 2 (2-2), Nedeljkovič 13 (1-2), Vidovič 9, (ioršek, Ćmer 15 (2-2), Nuhanovič 6 (2-2), Sagadin 2(2-2) Jare novi (stari) trener Šmartna Kol smo izvedeli v ponedeljek, bo v spomladanskem delu prvenstva na trenerski klopi prvoligaiva iz Šmarlna znova sedel mariborčan Borut Jarc, namesto Vojislava Simeunoviča. J are je pripravljal moSivo za prvenstveno sezono 2003/2004, štirinajst dni pred začetkom prvenstva pa so se v Šmartnem odločili za Simeunoviča s katerim pa sose dogovorili, da bo trener le v jesen.skem delu prvensiva. ■ JG Savinjska košarkarska liga Polzela 2003 Od 16. novembra 2003 poteka že 10, Savinjska košarkarska liga, kiilcro organizira ŠKD KOŠ Polzela, Vse tekme se igrajo v Športni dvorani na Polzeli, ob nedeljah od 8. do 15. ure. Do sedaj je bilo odigranih 5 krogov, 6. krog pa je na sporedu 4. 1.2004. Kr/.uitdli 5. kro«u so híií naslednji: Drgle7,com Polzela : Žvajga 85 : 53, Si, Paul : Werinox 76 : 56, Tweed : Savinja 2000, 65 : 51, Velenje : GomiLsko 56 : 66, Vel. Pivov. Laško : Parižljc 72 :54. Prosti: ŠK Žalec Vrstni red po 5. kmgii: Brglcz.com Polzela 9 točk, 2. Gomilsko Unit- ed 9,3. St, Paul Prebold 8.4. Velenje 7, 5. Šludenlski klub Žalec 7,6. Tweed Žalec 7,7. Savinja 2000 Ločica 7, 8. Veterani Pivovarna La§ko 6,9. Werinox Celje 5, 10. Žvajga Prebold 5, 11. Parižlje 5 Lista sfreicev po 5. krogu: 1. Pungarinik B. Brglez.cont Polzela: 145 točk, 2. C'encclj J. Si. Paul Prebold: 119 točk, 3. Napoinik D. Gomil-,sko United: 114 ločk Pari <>. krojna 4. 1. 2004: 8-00 Gomilsko : Pivovarna La^ko, 9.15 Savinja 2linn : Velenje, 10.30 Werinox : Tweed, 11.45 Žvajga : St, Paul. 13.00 SK Ž^lec : Brglezxom, Prosti: Parižljc MODROmiLA KRONIKA Nasilje s pokanjem Prejšnji leden sosc občani pogasio obračali na policiste, naj posredujejo zaradi motenja miru pokanja petard. Uporaba pirotehničnih izdelkov je sicer dovoljena od 26. decembra do 2. januarja, vendar je rudi v tem Času prepovedana uporaba teh izdelkov v sirnjenih naseljih, zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih ter na javnili shodih in prireditvah. Otrokom do 15 let starosti pa je uporaba teh sredstev dovoljena le pod nadzorom staršev. Poli-cisii k temu dodajajo §e podatek, da so prejšnji leden že zabeležili prvo po.^kodbo otroka s petardo. Avtobus oplazil peško Vdenje, 22. deeeniber - V ponedeljek ob 6.31 so bili velenjski policisli obveSčeni o promelni nesreči, v kateri se je hudc^ poškodovala 54-let-napežka iz Velenja. Do nesreče je prišlo v križi.^u Kidričeve in Sale.^ke ceste, kjer je voznik avtobusa na prehodu za pe.^e izi»ilil prednasi pchkl. Pri lem jo je oplazil, tako daje padla po cestišču in se pri lem hudo poškodovala. Zdravniško pomoč je iskala v Splavni bi>lnišnici Slovenj (îradec. Po denar v zadrugo Žalec. 22, decembra - V noči na ponedeljek je bilo vlomljeno v trgovino Kmetijske zadruge Golovljev Ponikvi pri Žalcu. Storilec je našel in odnesel za 15.000 tolarjev menjalnega denarja. Gneča na cestah Velenje - Celje, 24, decembra - Pretekli leden je minil v znamenju gneče na cestah in v mestnih srcdi.ŠČih, opazili je bilo veliko predpraz-ničnega in prazničnega V7diišja,žal pt")goRio »opremljenega« s prevelikimi količinami zaužitega alkohola. V sredo st^ morali policisli na celjskem kar petnajstkrat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, enega od vinjenih kršiteljev, ki se nikakor ni hotel pomiriti, pa so zadržali do izlreznit-ve.Vsredo se je zgodilo tudi petnajst prometnih nesreč, v katerih pa na srečo ni bil nihče poškodovan. Zaboden pri prepiru Velenje, 25. decembra - V četrtek okoli 11.20 Sla se v Šembricu sprla 25-lelni Ž. S. iz Velenja in 5(Meini domačin I), R Med prepirom je D. P iz vozila vzel vcyaški bajonet in z njim v prsi zabodel Z. S. Po dejanju seje D, P. s kraja odpeljal z avtom obi li.>m, zabodeni Ž. S. pa je pcS odšel do bližnje stanovanjske hiše, kjer so mu nudili prvi pomoč. / reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Požar v TEŠ Šoštanj, 25, decembra - V čelriek ob 12.13 je prišlo v pelem bloku Termoelektrarne Šoštanj do požara na večjem eleklromoloiju. Posredovali so gasQci, ki so požar tudi pogasili Vzrok požara in višina gmolne škode Še nista znana. Zgodilo se je • • • I Muia ter začel dosegali lepe uspehe z olinipij-ski m loknm. Se veČ uspehov je dosegel v sin'ljanju s sestai'lje-nim lokom in se mu končno v celoti f)os\'eiil. V vseh disciplinah je dosegel vrsto državnih naslovov in rekordov. Dosegel Je tudi nekaj evmpskih in sveio-\ nih rekorda\: Pùsial Je kategoriziran tekmovalec mednarodnega razrtda, ob vsem tem pa Je bil tudi uČUelj, trener, lokœtfel-sktsodniky dober organizator in spremlje\'alcc ickmovalceK', ki so mu zaupali V bližini Rečice ob Savinji sije zgradil nov dom in mlado dmžino povsem navdn.W za lokostrelski .iport. Življenjska sofx)inica íiemania in njuna /V- mož terjanja so mu sleddi in se ponašajo z vrsto na.slovov in rekordov. Lokostrelski kluh Mozirje, ki ga Je ustanovil in rfspešno wdil, Je prav tako naj-MJši sloyiinski bkanrelski kJuI). Oh vsem tem delu z mladimi, ob organizaciji tekmovanj v domačih krajih in f^stovanj v '/.DA. Kanadi, na Kubi in v večini e\ropskih držav je plodno/mcgal Utdi v delovanje slovenske hhistrelske z\'eze. Od 1997. do 2000. leca Je bi! njen predsednik. Krmilo z\>eze Je ponovnopre\'zei vzačelhi lela 2002 po shtpščinskih volitvah in številnih pretresih v slovenskem lokostrelsti'u. Vselej je dal priložna'ii za sodelovanje vsem. ki so iznizili taksno željo. 'Jrd-no je stal za vsako odločitvijo. Spoštoval je mnenje .^lo^vnskih loka^tn'k ev in Jih uspel zdntžiJL Izrazito Je podpiral olimpijski š}X)ri in razvoj šporia mladih. Utrjex'al je f>oi lokostrelskemu Imilonu. Z àjenuiim Muikom skrbnega gospodarja je izi -lekel slovensko lokostrelst^fo iz rdečih števUk. Tekmovalni prognimi so bili izi'edeni v načrtovanih vsebinuh. Pod vodstvom Dušana Perhača Je Lokostrelska z^'eza Slovenije s linnkim pristopom in dobrim delom postavila temelje za nadaljnji nmvy slo\'enskega lokostfvlstvv. V svet spominov je Dušana pahnila ena od ljubezni, za katere je ziveL In spomûxjalise lx>mo njegove podobe klenega slo\'enskega mdatja, športnika, človeka in prijatelja. m Hinko Jeréič SREČNO 2004 ^áá <0 (O U N opel I^^led sta nebo in s :a za "Vse jj ud Poskrbfte za svoje dobro počutje in nas obiidite: čudovit bazenski kompleks z zunanjimi in notranjimi bazeni in itevilnimi vodnimi masažami, nov vodni park Zora, pester izbor zdravtliSiuh storitev, savna, solarij, kosila s kopanjem. KAMNOLOM PAKA d.o.o. PAKA b š. 3320 Velenje tel.: 03/ 898 67 88 (9Ó- koftcu /e/a t ceçfefu/n kii^^m ùt fro^oonùti^ zo/ v ZeJíma o€U?i Si*eéno noim le4>o 2004/ Tudl letos srno sredstva zâ poslovna darila nammítl VDC Ježek. Naj Vam leto srečno teče,naj vsak dan bo nasnnejan. Erini 75 ^ E R A ,N r ' 'At v * Trgovina prijaznih 2004! Srečno, zdravo in uspehov polno leto 2004Í à á SREČNO 2004 KRONIKA lETA 2003, KO SMO ŠE ZADNJIČ POVSEM SVOJI BIU! SAMOSTOJNOST NASO SMO S KRVJO Si IZBORILI ZDAJ SMO JO HVALEŽNO MATERI EVROPI PODARILI. PRAVIJO, DA SE V EVROPI VSEM ENAKO BO GODILO. NE VELIKOST NE ŠTEVILO ZA NIČ NE BO MERILO. LEPO SE SLIŠI DA PRAVICE ENAKI VSI IMAJO, A ZAKAJ SE NEKATERI OB TEM POTIHEM HIHITAJO. NEKOČL SLAVILI PRVI MAJ SMO - PRAZNIK DELA. ZDAJ SLAVILI BOMO DAN, KO NAS JE EVROPA VZELA. Še eno leto se po slavij s, kmalu bo v pokoj šlo, čas je, da oceno damo, kakšno je do nas bilo. Bilo je glasno na vseh koncih, polno pokov, eksplozij, malo v slogi smo živeli, polno je bilo morij. Bush je udaril po Iraku, svetovni je vse bolj žandar, misli, da nasvetu celem, le eden je lahko vladar. Ni miru na Bližnjem vzhodu, je vroi Se kar Afganistan, »živi« 11. še september -strah prisoten je vsak dan. Evto širi svoje meje, deset otrok pod peruti da. ena od teti novih članic tudi naša bo deielica. Za to smo složno se izrekli, za Nato tudi rekli da, vsaj pri tem smo si enotni, da država več naj le velja. Se eni vendarle bojijo, da boljše vsem vendar ne bo. v razmerah teh evropskih novih fabrik v stečaj bo precej šlo. S sosedo južno so težave, sprejeli so obmorski pas« kar tako čisto po svoje, kot da to ne briga nas. Problemov več je še odprtih, kar sosedam ni v ponos, arbitraža naj bi to rešila, čemur nismo oboji kos. Keber streznil je Slovence, šilčkov zjutraj nič več ni, v trgovinah in gostilnah miadež pijača ne dobi. A pride prav, kar si želimo, da mladi inovativni so, pogruntajo načine razne, jim kljub zakonu ni hudo. Referendumsko bilo je leto. glasovali smo za vse: za telefonijo, trgovino, da se v Evropo, Nato gre. Pa o tem da ob nedeljah, trgovci bi bili doma, več kot vsak nakup nedeljski, družina naša naj velja. Pestila huda nas je suša, sivila kmetom je tase, jim letino je vso pobrala denarja hitro ne dobe. Menjavo vročo smo Imeli, Gorenje Franjo je prevzel, Kovač na čelu nove družbe, za Gofte se je zavzel. Glasni smo bili za Sašo, saj regija to je za nas, če bomo res jo tu dobili, bo šele pokazal čas. Cest še nismo i^oriîi, ne na sever, ne na jug, obljube take smo dobili, da nas spravljajo v obup. Pobliže okoli se ozrimo, kakšno leto je bilo, kaj v njem se je zgodilo, kaj je kje narobe šlo. iMRTAR-PROSINEC PROSITI MNOGIM NI LEPO. A MORAŠ. ČE JE RES HUDO! Pripekali smo v novo letu, petard toliko vendar ni, na trgu tam ob spomeniku, Natalija ogrela je ljudi. Zima postavlja spet vprašanje, kr se ponavlja spet in spet zakaj cestarje vsako leto preseneti beli sneg. Oimovski je minister prvi, ki je Velenje obiskal na centru za zaposlovanje je svetovalnico »pognal«. Gorenjevo gostinstvo v Celju je začelo hraniti ljudi, v Golovcu, dvorani športa, za žejne tudi poskrbi. V Šoštanju so bliže šoli, iz Švice pridejo vesti, da krava iz doline naše. vendarle znorela ni! mWAR - SVEČAN ELEICTRIKE NAM ŽE PRIMANJKUJE, NAROD PRIDNO SVEČE KUPUJE. Kulturo vsepovsod slavimo, vsaj en dan naj bo tako« ostale dni v celem letu piše se ji bolj slabo. V Šoštanju iščejo človeka, ki kulture zavod vodil bi. v Velenju skuHumoK je vprašanje, na koliko naj se razdeli. To« ljudje, pa ni kultumo! Zmago vpije čisto rdeč, če nekdo te kar ne cesti, želi preprosto spraviti preč. Oa inovacije so res potrebne, eni vedno še^de, kjer z glavo delajo premalo, bolj slabo od rok jim gre. Se jama v črno je ovita, Velenje naše celo z njo, nesreča nikoli ne počiva, s kopanjem še kar je hudo. -SUSEC SUŠA NAS HUDA VSE BOU PESTI, DENARJA ZADOSTI NIKOLI NI. Ministra dva sta po prijel a, 3 Ježka kamen že stoji, upajmo, da še hitro zrase, prostore nujne zagotovi. Pust pometel je probleme. Era je na Hrvaško šla. a v Smartnem se močno jezijo, kakšen tam svoj market ima. Kot v turških časih so kresovi, gore odpadki, se kadi, ob Paki bazna pa postaja buri močno še ljudi. Slovenija spet potrjuje: Tel In rudnik naša sta, brez obratov teh pomembnih, močno v temi bi bila. Posledice se še poznajo, Veliki vrh močno je rjav, če res nesnago še delijo, kak tolar bi prišel jim prav. AQII^- MAU TRAVEN KRAVE TRAVE VSE MANJ DOBIJO, SAJ JIM JD ENI TAKOJ POKADIJO. Župani složno so porekli: Saša bodil Tako naj bol Prvoaprilska to ni šala, resno borijo se za to. Še pazniki so zdaj v mestu, reda več bi naj bilo, v Tešu pa na samem vrhu, do menjave je prišlo. Rudarji spuščajo se niže, zabrcarjetolevelja, Podkraj-Kavče pa iz ena, bi delili se na dva. Kulturo tudi bi deiili, center mlade bi dobil, a najprej treba je doreči, kdo izgubo bo pokril. Sončni park je v obnovi, močnejše bo dobil klopi, Erico za praznik zemlje, prostore nove pridobi. jiirii inii SRPANJ KDOR Z MALIM ZADOVOUEN NI, TA PAČ VEČ NAJ DOBI! Rop naš skočil je čez kožo, iz kože bi skočili mi, ki država nas udira, da vse teže se žh/i. Skokov poln je ta mesec, a med njimi skoka ni, ki bi plače nam povečal, zagotovil lepše dni. V Elektroniki se kreše, delavce resno že skrbi, vodstvo vendar zagotavlja, da se bati česa ni. Ljudem preveč ni do veselje, to še na Noči se pozna, tam ob jazem navadno, večja gneča je bila. Iz Šoštanja nas vest pretrese, nasilje Majca umori, kaj narobe je z mladino, da skrenila je s poti. imi- VELIKI TRAVEN TRAVA VEUKA MARSIKAJ SKRIJE, MESEC DEVETI VSE TO ODKRIJE. Vinska Gora je velenjskal Šoštanj močno je bolan, da zdravnikov je premalo kntizira premnog občan. Bolehata šoli že stoletni in čakata kdaj se zgodi, da nova stopi na njih mesti učilne boljše ugotovi. Šmarški pevci so srebmi, srebrni je velenjski zbor, na tekmovanju tam v Celju, prepričali so sodni zbor. Rudarju vse se slabše piše, reši ga le čudež kak, Premogovnik v gore gleda, na Golte nameril bi korak. Topolšica pa vodo širi, gostov več si še želi, ker v Velenju lutk ne manjka, gledališče lutkovno dobi. MOni-ROŽNIK KÉBRA DAJTE HITRO IZ KOŽE, SAJ KRIV JE, DA USIHAJO »ROŽE« Nekaj zdaj povsem je jasno, vrti Gorenje nov dobil Preden do menjave pride, Jože Franja poroči. Era v Celju je razkrila, kje kako naprej bo šla. V nogometu nič ni jasno: klub bo en, ali pa dva. Poslanci Sašo so podprli, naj z zakonom se rodi, saj v sredini kaki večji, nam krivica se godi. Šoštanj ni }e svetlo mesto, barv je polno naokrog, saj ponovno tu gostuje, likovni spet svet otrok. Gofte skupaj bi rešili, dobro bi bilo za vse, a iz »centra« ob Savinji, je odločno slišat nel ..^OnOBIR-VINOTOK MNOGI PRIŠLI SO DO SPOZNANJA, DA VINO DOBRO AVTO POGANJA. Velenje mora biti centerl So odločni skoraj vsi, kar zasluži si pošteno to resnično naj dobi. Dolina naša je prav dobra, za različne vse stvari, zato lahko še odlagališče, odpadkov jedrskih dobi. Ko slabo je kaj deliti, lahko provinca kaj dobi, a Erico znova opozarja; vse dobo v centru obtiči. Je za Golte rojena družba, imajo v Pesju nov odkop, Velenje Evropa je v malem, Elektroniki grozi potop. Je v Eri Zrno dozorelo, cenejši bo odslej nakup, delitev luiftumega pa doma, ene spravlja že v obup. -VELIKI ^ANJ NJČ KAJ VESELO N( SPOZNANJE, DA MALI E SEJE, VELIKI PAŽENJE. Vročina huda še pripeka, a vseh ne moti prehudo, mislijo že kar na amo: na Golteh smuka bol Vroče še vM jecfubu, pogled naprej ni nič vesel, jeseni se močno bojijo, da vse lepo hudič bo vzel. V senci teh težav prav resnih VIP vseeno jetumih, ene to prav nič ne moti, uživajo zaslužen mir Drugače vroče je v Tešu, stotnija delavcev hiti, da na hitro nam potrebno, elektriko zagotovi. Savinja stekla jev Ero, rojeva nov se RTCe, Rudar seli se v drugo ligo, županu 6Q let je že. rimfR - KIMAVEC NEKÁÍERIM0Ž6AN NE POTREBUJEJO SAJ Z GLAVO LE PRIKIMUJEJO. Na igriščih nova so igrala, veseli eni so jih res, da bodo spet lahko kje, zlivali svoj gnev in bes. Poslanci košarco so dobili vladi še za Sašo ni, z regijami so sploh težave, znano še število nL So v Lajšah krave zborovale, po mleku Slika je okras, po mnenju pa človeških bikov Soja ima najlepši stas. Velenje praznik spet praznuje, s pnznanji tokrat ni težav, Milan Ževart, dobro znani častni je občan postal. Borci so na Graški Gori se pomnili nekdanji dni; drugi radi bi, da hitro, ta spomin čimprej zbledi. - lISrOPAD LISTJE DREVES NE NAREDI, ČETUDI GA NIMA, NIČ NE ZARDI. V Velenje naše pride bandai Le Beltinška in Vladek naš. Abrahama dva slavimo: ga ima Rudar in tednik naši Pakete naokrog delimo, se tega vsi nevesele, kaže da preveč je takih, ki dneve stežka prežive. Da vrste takih so vse daljše, podjetja naša poskrbe, delavcev res prav veliko, v mestu tem na cesto gre. Dvorana rdeča je kot nova, krčijo pod gradom gozd, vPaki pa tak o hotelih, so predstavili nov grozd. Šoštanj pa še vedno trese, zakaj - odgovora se ni, v šoli tam velenjski srednji obrt v živo zaživi. JPHRBIK - GRUDEN DOMOUUBJETAKIH NE ODLIKUJE, ČE GRUDI DOMAČI LE CENO DVIGUJE. GoHe nesrečne smo pognali, snega narava še ne da, namesto, da bi prav snežilo, topov sedem tam gara. Mklubovci živijo v strahu, kaj rekel bo nadzorni svet, je konec njihove fabrike, al mo^o še je preživet. Sever z Marianom bojuje, čistega vina leželi, v svetu nima prav podpore, da komisijo ustanovi. Šoštanj končno dovoljenje za gradnjo šole le dobi, Vegrad zdaj je na potezi, dajo hitro izgradi. Ljudje kupujejo petarde, saj bliža se velika noč, a mnoge slavje ni pošteno, če prav močno nič ne poč. POSPRAVIMO BELEŽKE Pospravimo beležke stare, naj leto novo se začne, pozabimo zamere razne, na novo pot naj mimo gre. Popotnico mu zaželimo, ne s figo, resno iz srca, da vsem, ki mislimo pošteno, dobrega naj dosti dal Saj leto novo ni navadno, to je leto prav vseh let po letih balkanovanja v Evropi pravi bomo spet. Za dobro v letu, ki prihaja, nazdravimo si vsi v en glas. čestitkam in željam najlepšim pridru^je tudi se Naš čas! SREČNO 2004 i k 17 ritka « ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB uvodnik testi na živalih podjetja, ki testirajo na živalih 619 Corporation Broun, Chesebrough Ponds, Colgote-Polmolive, Elizabeth Arden, Gllleíe Co., Helene CurHs Industries, Johnson & Johnson, Krko, lek, lever Bros, Neva, Olay Co./OfI of Oloy, Pflrer, Pliva, Procter & Gamble, ReckitI Bencikser, S. C. Johnson, Sonoh, Schering-PlougK, Schick, Smilh Kline Beechom, Soil Soop čnierprises, Unilever USTAVITE KRUTO MUČENJE ŽIVAII IN NE KUPUJTE IZDELKOV ZGORAJ NAŠTETIH PODJFTtJ. TO JE NAJMANJ, KAR LAHKO STORITE ZA BOLJŠI IN VSEM ŽIVIM BITJEM PRIJAZEN SVET. podjetja, ki ne testirajo na živalih Amway, Annyer, AromoNco, ArNano SPA, Avon. Beiersdorf, Boi>rjol$, Chonel, Chrisiion Olor, Ciarnis, Clinique labořoloftes. Coíisiaf, Dedeor, DM, Dr. Hauschka Skin Care, Erdal Ce*, Estee louder, Fairness, Freeman Cosfnehcs Corp., Golden, Henkel, Koppus, I'ongslico, Lorider, lush, Moybeliine, inc., Millo, Neuřro Roberts, Olivoi, OriHarne, Paglien^ Revlon, Seíecl^va, Sincíair & Valenllne, The Wello Corporation, United Colors of Benetton, Urtekrom, Virgin Villoge yves Roches "Živali tega sveto obsojajo zarodi svojiK razlogov Niso ustvarjene za ljudi, tako kol črnci niso ustvorjeni zo belce in ženske ne zo moike." Alice Wolker hvala, ker uporabljate izdelke, ki ne ukijajo živih kitij. Minilo [e leto. še eno. Za nekûtere dobro, za druge spet slobo, gotovo pa lahko rečemo, da se globalno zadeve niio bistveno izboljšale, svet postala težji in težji. Če gre verjeti temu, kar slili* mo po televiziji fn beremo v časopisih, bodo zlobni strici, branilci zloglasne osi zla, kmalu potrkali tudi na nala vrato, sa[ baje prežijo že za vsakim vogalom, z vžigalniki v rokah, čakajoč, da pobijejo množice nedolžnih. Navsezadnje so samomorilski Freaki to jesen eksplodirali celo v Kopru • sicer ne zoradi nekih svetovnonazorskih razlogov, pa ver>darle. Kolikor po ©nI stroni lahko razumem, da se zatirani narod) in verstva s terorizmom na svoj bizaren način upira-jo (vsak dan bolj nadležni) zahodni (beri ameriški] prevladi, toiiko bolj me ta njihov način jezi. In počasi spodbija toleronco. In rojeva bes. Nasilje pa rodi nasilje, čeprav nobeno nikoli ni in ne more biti upravičeno. Kmalu bodo vsem po vrsti popokali živci in potem bomo v totalni ... no, v totolnem zosu. Dobre vile, ki odčarajo temne oblake in posejejo rožice ter pričarajo tople, ljubeče, pomirjujoče žarke, žal živijo somo v le pravljicah. Pravljice ... Ne dolgo tega je nekdo, ki mi |e blizu, Miklavža in Božička in dedko Mraza označil kot figure, ki samo "floncajo" otroke in se razburjal, čel, le zakaj se sploh kaj praznuje pa dorila pa brezveze itd. Ljudje, ki tako mislijo, najbrž ne mislijo slabo, mogoče pa jim Zmanjkuje domišljije, glovne sestavine polnega doživljonja razburljivega sveta, ki nas obdoja. le kaj nam poleg domilljije sploh še ostane? V njen pisan lonec spada tudi tisti mesec, ki že leta in leta zaključi eno poglavje in odpre novega. Veseli december. Že res, da vse, kar se v njem dogaja, nimo veliko veze z realnostjo. A navsezadnje • le kaj je še danes realno in kaj prevora, krinka? In zakaj se ne bi vsaj zo nekaj trenutkov, mogoče celo dni, prepustili sladki opojnosti čarobnega decembra? In pozabili, da je svet grd, življenje pa prekleto naporno. Zato se vsaj te mrzle dni pogrejmo ob misli, da je svet lep tudi tam, kjer v resnici ni. Nadenlmo mu novoletno masko in se veselimo. Juhej, Miklavž, hvola za darila, Božiček, dobrodošel dedek Mroz. Ritka vam daje blagoslov, da se danes, jutri, pojutrišnjem. In kolikokrat je le možno zabavate in življenje zajamete z veliko žlico. In dovoii vam, da vsaj za trenutek odmislite, da je žlica mnogih premnogokrat prozna. Zatorej, veselo praznovanje in srečen skok v novo leto, ko bomo spet reševali sveti Vola, naša, tvoja, moja, njegova, njihova in sploh vsakogarinja Ritka veseli decemlier - plusi in minusi 'Tm dreaming of white Christmas." Ja, v teh dneh vsi sanjamo o belem božiču. Kako lepo bi bilo, će bi na božični večer, ko je vse v lučkah in skoraj popolno okrašeno, padal sneg fn samo dopolnil idilo. Ampak... Ja, žal nI vse popolno. Se zdaleč nel Medtem ko večina razmišlja o tem, kaj jih bo 2.5. decembra Čakalo pod novoletnim dreveščkom, pa jih verjetno rovno toliko misli le na to, ali bo božično jutro prineslo koklen čudež. Za nekatere namreč božič ni priložnost za veselje in družinsko druženje pač pa le Še en dan v borbi 2a preživetje Morda je tole uvod malce preveč patetičen in krut, a realnost ni daleč od napisanega. Tistim, ki jim v življenju ni rovno z rožicami postlano, tudi ob tako velikem prazniku ne pride na misel, da bi bolj kot ponavadi zapravljali in si privoščili praznične "požrtije". To je zgodba o lepih in manj lepih vidikih božiča... Nekoč je bilo vse drugače. Spet fraza. A tokrot (z nekaj "popravki") ne drži najbolj, Že naši babice in dedki so si ob praznikih privoščili več kot ponovadi In razlike med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, so že od nekdaj velike. Na eni strani bilšč In sijaj velemestnih ulic, hii in bogatfh stanovanj, na drugI strani pa le kakšna svečka in mordo pastirček Iz jaslic, da vendarle vedo, da je božič. Na eni strani bogato darila za najbolj razvajene, na drugI strani le objem in želja, da bi bilo bolje. Ze res, da se z denarjem ne da kupiti vsega, o brez denarja Še tako pristno in globoka ljubezen, odrekonje in medsebojno pomoč (žal) ni dovolj. Vse skupaj zna izzveneti preveč m ate rial isti Č no, pa spodaj podpisani Še zdaleč ni (zgolj) pripodnik materialnih dobrin. Vendar si ne moremo zatiskati oči. Denar je vendarle sveto vladar in božič brez denarja (pa naj se slili se tako neumno) ni taksen kot bi bil ob kakšnem tolarju več... Poskušajmo konkretiziral tole pisanje. Pred sta vljojte si, da božični večer preživi* jate v zopuščeni hiŠi, v raztrgani, stari bundi, ob ognju, ki ste ga nekako uspeli zakuriti z na silo posušenimi vejami In ob ostankih hrane. Da, spet pretiravanje, a verjemite, nekateri večino zimskih dni preživljajo na takšen in podoben način. Pa Čepfov zapuščeno hišo zamenjate s povsem spodobnim dvosobnim stanovan* jem, raztrgano bundo z novim puloverjem in zasilni ogenj s klasično "centralno'* kurjavo, se boste verjetno strinjali z menoj v naslednjem. Kako boste otroku razložili, da Božiček res obstaja, če ne bo dobil daril kljub temu, da je bil celo leto vzoren učenec in priden otrok, medtem ko bo sošolec, ki je razredni "h'ou-blemoker" in v življenju ne počne samo "pridnih" stvari, dobil vse, kor si želi in Še nekaj malega več? Lahko mislite, kar hočete, a jasno je, do v tem primeru toplina odnosov in medsebojno razumevanje ne moreta ponuditi odgovora na takino vprašanje. Ampak • do ne bo pomote. Avtor teh vrstic nikakor ne zagovorjo dejstva, do je denar najpomembnejša shvar no svetu. Najmanj zahteven je primer iz Rima "Richie Rich" ko naslovni junak kljub neizmernemu bogastvu trpi, ker nimo prijateljev, In prave sreče nam denar res ne more pričarati. Je pa nedvomno lažje, če ga Imamo. Po dajmo temu teoretiziranju le rep in glavo. Na svetu je ogromno različnih vrst ljudi. Po jih kljub temu (pre)lahko rozdelimo v veČ socialnih razredov. Pri tem ima "gloN^o besedo" denor. Zal je tako, da je na svetu veliko, veliko, veliko več ljudi, ki spadajo v najnižji tovrstni razred. Tem tudi vsesplošno dobro vzdušje v adventnem in novoletnem času (žal) ne bo kupilo kruha in lep-lega življenja. A brez skrbi, tudi tisti, ki imojo vsega dovolj {in še preveč), so "bosi" brez medsebojne topline, razumevanja in ljubezni. Za konec pa Še pojasnilo, zakaj v tem Času sploh pišemo o tako morbidnih temah. Ravno zatol Ker je to čas, ko se nam zdi vse popolno in "brezmadežno". Pa na nalo veliko žalost temu ni (čisto) tako. Zoto bodimo (vsaj) v teh dneh le bolj odprti do vseh ljudi. Čisto vseh! In skušajmo nasmešek na ustnice prlčaroti tudi tishm, ki veseljo zaradi takšnih in drugačnih razlogov niso deležni ravno pogosto. Brez skrbi, slednjim je dovolj že majhno pozornost. In čisto za konec • kako zelo lep bi bil svet, če bi Božiček in Dedek Mraz res obstajala... kolofon I^itko je glasilo Šoleškego študentskego kluba šehci: Kotjo Kožel| & Matejo Softič Morljive mrovljicer Kot;o Oiîjck, Miljo Domojnko & Tocnaž Hudomolj Mejkop & stojling Blnz Rol Foto; arhiv ŠŠK Več o SŠK'ju: wvrw.sslc4club.si in v oddaji V imenu Sove vsako soboto od 16.30 do 17:30 na Rodiu Velenje (107,8 in 88,9 MHz). str. 2 - odstigmatlzirajao ^^vteave - december - aeaec oa^eacenosti? atr. 3 str. 4 - foto reportaža - zgodilo 86 ^0 " roka roko unije ali • io8 hugo - otroci 80 največje fcogastvo à á SREČNO 2004 odstigmatizirajmo liavliave "Čeprov že foliko lel govorimo o noćlnih preno&o viruso HIV, se le vedno pooovljajo ta božično vprašonjo^ nomesfo do bi govorili o pomembnih zadevah - o koko se bolniki počufijo, o fem, do se bolezen s socialni* mi sfiki ne prenosa^ o lem, do moramo biti řoleronfní In se naučifi zaveti z okuženim^ ka|li okuženih bo vedno već, dlje bodo živeli tn vedno bdj pogosto bo pnilo do siluocije, ko bo lo poslolo del vsokdonjiko ... Ljudje, ki so okužent oli oboleli, niso nevorni, in vsa lo diskriminocifo, ki se dogo-jo do teh ljudi, je popolnomo neupravičeno," SNgmo. Težka beseda s le težjo vsebino. Vsebino, ki bremeni vsokego, ki se moro soočiti z diagnozo, od kolere ni več pott naza|. Virus HIV in oids v ljudeh zbujalo strah in odpor do l[udi. ki nosijo to breme. Do je oku^xi s HlV-om fotoino, je defsivo, ki se ga (zaenkrat) se ne do spremeniti. Zalo ljud[e odklonjojo slike z okuženimi in bolniki, predvsem zorodi sirohu, do virus ne bi preskočil le nanje. Še eno posledico človeške ignorance. Priznam, ko sem izvedelo, do se bom srečola s faniom, ki je okužen s tem virusom, so se tudi v meni prebudila llevilna vprosonjo. Vedelo sem, do bo vse OK, do mu bom dolo roko in z njim spregovorilo čiilo od blizu. Če bi bil vtrus res loko poskočen, bi tore[ z lahkoto sedel tudi nome. Čeprov sem vedelo, do se s sociolnimi stiki virus ne prenoSo, [e nekje v skritih kotičkih mojih sivih celih ždel občutek negotovosti. A se je kmalu razblinil in spremenil v nič. Ampok vrnimo se Še zo trenutek k gornjim besedam, katerih avtorico je dr. Evita Leskoviek, mednorodno priznano strokovnjakinjo no področju bojo proti oidsu in ustanoviteljica nevladne orgonÍzocí[e Aids fundacija Roben, edine v Sloveniji, ki pomaga okuženim z virusom HIV in c^lelim za aidsom. Besede so bile izrečene v oddaji V imenu sove no velenjskem rodiu 29. novembra, le nekaj minul pred zočatkom okrogle mize, ki jo je ob svetovnem dnevu bojo proti oidsu v sejni dvorani Mestne občine Velenje priredil šoielki študentski klub. Dr, Leskovškovo je bila no njej tudi glavno govornica, pridružilo po sto se ji le 8ranko Drk, ki $e ukvarjo s prevenNvo v referolu zo zdrovstveno vzg0|0 zdravstvenega domo v Velenju, in Gregor Geric, font, ki mi je v pozdrav močno in somozovesino shsnil roko in pregnol demone. Gregor je 2^letntk z žobsino usodo, o pogumno držo. Pred letom in pol je izvedel, do je okužen z virusom HIV. "V bolnišnici sem se zdrovil zorodi pljučnice Zdrovniki so mi svetovoli, noj se tesNrom, o sprvo ni»em hotel, ker sem bil prephčon, do sem negativen." A storši in zdravniki so ga prepričati, do je le pristol no odvzem krvi in rezultat mu je nedvomno obrnil življenje no glavo. "Sprvo sem bil poničen," priznavo, o dodaja, do go je pomiril pogovor s strokovnjoki no infekcijski kliniki v Ljubljani. Kdaj notončno se je okužil, ne ve. "Vedel sem zo oids, vendor nisem & to zgornjo gio^o mislil, ompok s to spodnp," z enostavno prispodobo najde razlog za okužbo. In prav loko enostavno gre naprej z življenjem in se ne boji prihodnosti, saj je prepričan, do bodo razvoj bolezni ptehitela učinkovita zdravila m nekega dne bo spet zdrav. Gregor ni edini okuženi v Sloveniji, je po edini, ki je o tem jovno spregovoril. In tu zopet pridemo do tistega stiska rok. Kol provi som, se |e odločil spregovoriti, "do se zaČne enkrat govoriti o tem, do se ne gremo skrivalnic, predvsem bi po poudohl, do nisem noben bavbov, pa do ne gnzem,'* Ne, Gregor me dehnitivno ni ugriznil. Po okrogli mizi mi je v slovo Že enkrol sttsnil roko in je nekako kar ni hotel izpustiti. Dobilo sem c^čutek, kot do je spregovoril morda ravno zoto, do spet zočuti sočloveka, da se mu približa in se go dotakne. Mordo sem v hstem trenutku dojela, kaj pomeni to sNgmo, ki spremijo ljudi kot je Gregor -odsotnost bližine in le bolj provego dotika. In Če sem letos stonlo koj dobrega zo druge in zose, je bil to slisk Gregorjevih rok. Če boste kdaj v toklni situaciji, vam svetujem, do naredite enoko« boljSi číovek boste. In pomislite, do se lohko zgodi tudi vam - noč stnastnlh dotikov brez zalcite vam lahko le-te zo vedno vzame - mofo res biti tako? Premoga|te strahove in odpravite stigmatizacijo preden doleti tudi vas. In rKij vos spremljojo Gregorjeve besede: "Vsem bi svetoval, do uporaNjojo zaščita in mislijo s ta zgom|o glavo. In da bi do nos drugačnih in do pocientov s to boleznijo ljudje pokazali več spoštovanja, v končni fozi nismo noben bavbov." mote jo Anketa Po končoni okrogli mizi smo ujeli nekoj obiskovolcev in jih povprololi za mnenje o njej ter preverili, oli so dovolj osvelčeni glede problème tike oidso. Maja Sonja D "Okroglo mizo mi je bilo "ful" vleč, zelo me veseli, do je končno nekdo okužen z virusom HIV o tem tudi spregovoril. Dr. leskovikova je povedalo veliko novega in izvedelo sem mnogo zonimivego. Od bolniko po niti nisem izvedelo veliko novega, go je pa bilo vsekakor zanimivo poslušati. Vprololo nisem nič, ker so vse, kor me je zanimalo, že drugi vpisali. Zose lahko rečem, do sem dobro osveščeno o nevernostih spolnego življenjo, kor se po tiče zosčite, jo vsekokor uporabi* jom." "Dobila sem kar nekoj zonimivih informacij. Recimo, če so ljudje že okuženi z virusom HIV, se lahko potem le poveča Ne* gan[e bolezni. Se ml po zdi zelo pogumno od fanta, do se je prišel predstavit in do je spregovoril. Je po to prireditev mnogo boljši nočin zoznomovonjo dnevo bojo proli oidsu, kot no primer zgolj postavitev koklne stojnice. Vsi bi šli kor mimo, vzeli tisti kondom in zloženko, ki jo sicer vzamejo, ker kar v redu izgledo, prebere jo po redko kdo. Sem kor dobro obveščeno o nevarnostih, priznam po, do mogoče premolo uporabljam zolčito. Imom sicer enego portnerjo, vendar nikoli ne veŠ, kakšno je njegovo zgodovino. Mogoče bi se bilo dobro testirat." "Dones sem se naučil veliko novega, najbolj po me je Fascinirol Gregor s svojo prijoznostjo. Gospo Leskovškovo nom je na začetku posredovala zelo veliko informocij. Nekatere so bile zame nove, Čeprav sem mislil da o tej pn3blematiki veliko vem. Ni mi žol, da sem se udeležil te okrogle mize, soj se mi zdi, do |e to nekaj novega in veliko bolj prispeva k osveščenosti. Upam do bo tudi naslednje leto tako zanimivo, bom po tudi okoli povedal, do nos bo nosíednjiČ še več, čeprav nas je že danes bilo kar dosti. Glede osveščenosti po - rozmiŠljom z zgornjo glavo ..." mitjo decemlier - mesec osveščenosti? Ob besedi december se v nos prebudijo občuikt sreČe, veselja, zobov, polnih želodcev in le Česo, Vse okrog nos se zočne svetlikati, po mesNh se prižigajo mnoge luČi, spuščojo rokete in na žotosl ludi petorde, z vseh koncev in krojev pa nos vobijo mnoge zabave. Ob vsem tem molokdo pomisli no to, do december ni samo mesec zabave in do si mnogi ne morejo privoščiti vsakodnevnih veseljoČenj, do mnogi otroci zo božič ne bodo dobili dohi, ker ima njihov Božiček presuho denarnico, do nekateri nimajo kaj jesti, medtem ko se pri drugih preobložene mize kar šibijo od teže. Začetek dober - vse dobro? Zato se je treba decembra spomniti tudi tistih, ki so zoradi svoje drugačnosti izključeni, izpostavljeni ali kako drugače prikrajšani. Zoto je pro^, do \e že prvi dan noznoni mesec, ko se spomnimo drugočnih. Oon bojo proti oidsu smo letos obeležili tudi v Soleškem študentskem klubu, in s sicer z okroglo mizo, kjer je prvič javno nastopil fant, obolel z virusom HIV in prisotnim povedal zgodbo še s Tiste druge, molokrot slišone strani. Med ogroženimi tudi živali V Sloveniji se je osveščenost nadaljevala 2. decembra, o ne o AIDSu, temveč o nujnosti večje skrbi ljudi zo živali, Zvezo društev proti mučenju živali Slovenije [e z mednarodno orgontzocijo PETA (People for the Ethical Treatment of Animals) pripravilo protest no Prešernovem trgu v Ljubljani. Tom so opominjali no dejstvo, do se se v današnjem "demokratičnem" svetu dogaja vse preveč krivic. Še posebej tistim, ki teh provic nimajo oli jih ne morejo uveljovljoli • živolim. Še vedno je človekov odnos do njih superioren, zoto ne vidi nič spornego v testiranju kozmetičnih izdelkov no živalih. Za trenutek se ustovimo in se vprašajmo, oli je življenje katerekoli živali vredno nove "revolucionarne" šminka ali šampono. PETA se bori proti poskusom no živol« ih in v ta namen so delili letake, no katerih so btlo nap)SODO imeno podjettj, ki izdelke preizkušajo no živolih in tisto, ki tega ne počnejo. Torej obstojajo izdelki, ki niso posledico irpljenja živoli. Zokoj no to nočin ne delujejo vsi proizvajalci? Zokoj morojo umiroti in trpeti nedolžne živali? Zoto smo odgovorni tudi listi, ki te izdelke uporobljomo in toko omogočamo podjetjem, do nodoljujejo s svojo dejovnostjo. Med temi so tudi znana podjetjo, ki se ponavadi skrivajo zo prestižnimi imeni m visokimi cenomi. Ampok kakšno ceno, poleg tiste v trgovini, še pločomo Z nakupom tokšnego izdelka? Nedolžnim živalim lahko pomogamo tudi z nekupovonjem teh izdelkov. To je seveda majhen korak, ompok rovno to je nomen osvelčanjo. Poteka po korokih, ompok dolgoročno lahko obrodi sodove. Če bi se nakupom uprlo veliko ljudi, bi to pomenilo pritisk no proizvajalce, ki bi se močno zomislili nad svojim početjem, to po bi morda bil začetek poti proti enokoprovnemu oli vsaj provičnemu obrovnovonju živali. No prvi stroni Ritke vam predstavljamo spisek vseh teh podjeti|. No vas po je, ali boste kaj ukrenili ali po se boste še naprej pretvorjali, do tega ne veste in do živite v lepem in pravičnem svetu, ki lepo skrbi za vos. Morda bi se morali vprašati, ali je celo vesolje tu somo zo ljudi ali po je poleg nos pomemben še kdo. Borci zo pravice živali se bori|o (udi zo resnico To, in še marsikaj, se je vprašal tudi Anej Sam, avtor knjige Mileno. In našel je odgovor: človekov odnos do živali kaže tudi njegov odnos do soljudi. Odnos do nemočnih kože noše usmiljenje, sočutje, ljubezen in dobrosrčnost. Knjigo Mileno opisuje primer Milene Močivnik, gospe, ki je nesebično pomagalo nikogaršnjim živalim, predvsem psom, o so jo govorice njenih nasprotnikov skoraj spravile ob življenje. Nekateri, ki jim je odrekla sodelovanje {ker so denor, ki noj bi go zbirali zo njene pse, dali v svoje žepej, so ji pripeli bolezen imenovano "zbirateljstvo živali" in stvor pripeljali tako daleč, do so Močivnikovt odvzeli pse in jih nekoj razselili po slovenskih azilih, usoda ostalih po je vprašljivo, ker Veterinarsko upravo Slovenije (VURS) ne daje informacij o odvzetih psih. Zelo verjet* no je, da večine teh psov ni več živih, pri čemer se porojo vprolonje, Čigovo korist je bila upoštevano v j:^imeru Milene Močtvnik in njenih psov. Ali so se njeni nasprotniki, ki delujejo v Društvu zo zoščito živali Ljubljano tn Društvu proti mučenju živoli Trbovlje (Meto Molus, Romon Turnšek, Motjož Urleb, Polona Somec idr.) kdaj vprololi, koj lahko starijo zo živali, ki so se kopičile pri Mileni, oli jim je bilo pomembnejša pnkozoli Mileno kot moteno in se ji maščevati. Torej, nastalo je knjigo Milena, ki opisuje ozadje primera, ki v medijih nikoli ni bil prikazan. Sam je nopisono podkrepil s kopijami rožnih dokumentov, z zapisniki s sodilčo, članki iz časopisov in tako dokozol, do so nekoteri načrtno delovali proti MoČivnikovi, v medijih po se kozoli kot ŽIVO loi ju bci. Zato je knjigo Mileno vredno branja in razmisleka. Vsi, ki so spremljali to primer, po bodo končno izvedeli resnico, zokoj je bilo zo razrešitev problemo potrebno toliko časa in zokoj je bilo razrešitev tako kruto {nosilen odvzem psov, pri čemer je bilo kor nekoj ubitih). V Sloveniji to nikokor ni edini primer mučenja in nespoŠtovonjo živali. Spomnite se samo primero, ko so trije fantje no Gorenjskem mučili in ubili čez 40 muc. Sicer so jim sodili r>a sodišču, ampak kazen je bilo primerno odnosu do ostolih živih bitrj - nekaj mesecev družbeno koristnego delo {zo kor se nekateri še vedno razburjajo, do je to sploh pretirano in do fon^e niso zogrešili ničesar). Do boljšega sveta lahko pomagate tudi vi Kaj lahko mi naredimo zo to, do ^voli v noši sredini ne bodo trpele? Na[prej poskrbimo, do bomo imeli do njih spoštljiv odnos, do bomo poskrbeli za njih, ko nas bodo potrebovale, do jih ne bomo mučili, jih strašili s petardami... Če bo vsok počistil pri sebi, se bo tudi dogojonje v širšem smislu spremenilo. Zato v decembru poskrbimo tudi zo živali, ne samo zo darilo in zo svoje veselje ter veselje ljudi, ki so nom blizu. Poskrbimo za to, do bo novo leto prijaznejše tudi zo njih. Postavimo krmilnice, nahranimo potepuške muce in pse, jim poiščimo kosmike, Zo vse zopuščene žjvoli bi se moral nojH dom. Zo to se lohko obrnete no obstajajoča azile zo živali in društva proti mučenju živoli. V Velenju od leta 2002 deluje Društvo za pomoČ živolim POZIV. Zo kakršno koli ÍnřormocÍ|o o zapuščenih živalih sa lohko obrnete no njihovo telefonsko Številko 03/ S9S 25 60 ali e-poŠto poziv_velenje^ahoo.com. kotjo SREČNO 2004 ' à 4 19 1 trd jenaš studenski kru roTca rolco uslugo Megolomansko potrolnistvo je Božičku odprlo vrata trgovin. Brez prekomerne proizvodnje in zoto nuje po turbo poîroinji v trgovinah s poplavljenimi policami, bi tudi dobrodušni rdečeličnl storček ostal brez honororne zaposlitve na svoja stara leta. Prisrčni mož odlično izrablja svoj položaj. Že od nakdaj ril« nasm&he no pričakovanja poln$ otrolke obraze, ko se pretihotapi v hiše in pod drevešček postavi presenečenja polne zavoje. V zameno dobiva vedno večja pooblastila in razpolaga z vedno večjim proračunom. Danes ponuja srečo s pločevink, rnajic in katalogov, prebira pisma in želje otrok, veselo pohajkuje po trgovinoh, ter nabavljeno blago ^oči v vrečke, s katerih se mu smeji njegova slika. Vsemogočen je in dobro znan. Je lik potrošne družbe in sirr^bol nakupovalne mrzlice. Če česa ne sme spregledati, je to obvezno darilo pod smrečico za svoje ljube. Sicer, saj veste, kisla kumara namesto nosu in otožno samopomilovanje: soj me sploh ne mara. BožiČkaste noraje niso samo otročarije. Cenijo jih tudi velike živine. Celo ljudje z domnevno največjimi jajci na svetu se tu in tam prepustijo sanjarjenju in željam. In prav je tako. Tudi ameriški predsednik nosi v sebi majhnega otroka in spomin na Božička. Res |e, da omeriške* mu predsedniku ni treba prositi Božička za darilo, ker dobri mož potrošništva omeriski družbi tako ali tako marsikaj dolguje, Dobiva milijone pisem z željami; ta želi action mana, drugo barbiko, spet tretji računolnik in tri cede* jke z igricami iz kotalogo. Več reklame, več željo, več denarja, večji biznis. Izgleda, da je Božiček letos prejel tudi urgentno depelo. Nekdo bi prav posebno nagrodo, tako, ki bi po vrhu vsega prinesla veselje širnemu svetu. Ek>žiČek razume, do se v ZDA po tihem začenja predvolilna karrv panja za mesto predsednika veledržave. Ne stane ga veliko, da predstavniku meke potrošništva izkaže Ča^t in mu pomaga izpolniti skrito željo. Če bodo Američani zajeli nekdanjega iraškega diktatorja, bo to ponovno omajalo dvome v ameriško zunan* jo politiko. In Američani, kot vsi normolni ljudje, bodo z lažjim srcem podpirali človeka, ki je ujel barabo stoletja. Zato se je zgodilo in sredi decembra jih je rozveselila proznična vest. "Spoštovani dame in gospodje, imamo ga!" je na tiskovni konferenci vzkliknil ameriški upravitelj v Iraku. Ameriški predsednik se je zmagoslavno nasmehnil, požugal s kazalcem in se pred spanjem lepo zahvalil Božičku. Kar nekaj točk na lestvici popu-larnosH in dober strateški položaj za začetek predvolilne kampanje, kajne. Z malo špekulironja, se razume. Toda prazniki so čas za pravljica. Tako je nastala tudi mojo. Dobra Čarovnika s severa in (no, jo, skoraj) z juga sta uničila hudobnika z vzhcH do. Za marsikoga bo božič zato bolj miren in spokojnejši. In za nekoga zmagoslaven. Bo že držalo, da imajo provljice srečen konec in do dobro vedno premaga zlo. In res je tudi, da heroji neredko snemajo nadaljevanja svojih zgodb. katio o. kři lios hugo Športni navdušenci v nosiednjih dneh ne bomo ravno vriskali od navdušenje. Edini, ki bodo v teh dneh "skrbeli" za nas so profesionolni hokejisti in košarkarji na drugi strani luže^ nogometaši v angleški Premier ligi, alpski smučarji in smučarji skakalci. Jo, prvega dne novega leta si ne znam predstovljati brez novoletnega koncerta dunajskih filharmonikov in klasične tekme novoletne skokolne turneje v Garkisch-Partenkirchnu. A Športno zatilje kljub vsemu ne bo pomenilo počitka za tiste, ki na račun rezultatov na športnih prireditvah tudi kaj zaslužijo. Ne gre za sponzoi^e, pač pa za Igralce športnih stav. Tovrstna Igra no srečo se je pri nas pojavila pred petimi leti, v zadnjem Času pa {e doživela popoln rozmah. Tokrat o tem, kako te lahko zasvojijo stave... Nekoč smo Marko, Toni in jaz vsak torek po Šoli (še vedno se spomnim, da smo zadnjo uro imeli slovenščino) šli v stavnico In sanjali o norih dobitkih. Marko je bil vedno seznanjen z vsemi statističnimi podatki in pravi naslov za kak nasvet. Tonijeva "specialnost" so bile stave na Inter in Middlesbrough. NiČkolikokrat se je zgodilo, da sta na listku zmanjkala ''somo" zmagi teh dveh ekip. Vsak teden je bil z nami le kdo od "prišlekov", ki smo jim pomogali z nošimi nasveti. Ki po so bili ponavadi brca v temo. Tako je naše stavljenje preraslo predvsem v druženje in razglabljanje o športu. Ko smo zoključili z gimnazijo, smo se nekajkrat le dobili v noši stavnici in obujali spomine... Zadeli pa smo • zelo redko. Ko pa smo zadeli, dobitki niso bili ravno bajni. A kot sem že zapisal • vse skupaj je bilo predvsem zaradi debet o športu in o marsičem, kar se dogajalo ob robu. Zdaj se o stavoh le še pogovarjamo, ko se srečamo, "Včeri me je na obeh listkih sam en zaj***," pa je Še naprej naŠ največkrat izrečen stavek. Pa naj bo to ena taksna manj utopična novoletna želja • da se bi (kot pred nekaj leti) spet vsi sku* paj zbrali In napisali "eno sigurno stavo". Tokinih [e bilo na tisoče... Sedaj pa se ena takšna Čisto prava novoletna želja, Športna namreč. Noj bo olimpijsko leto za nase fante in dekleta zelo uspešno. Že konec januarja si želimo in pričakuje* mo eksplozijo rokometalev na EPI In za konec - novoletno voščilo vsem skupaj - ne želim vam izpolnitve vseh sonj in željo, ker potem ne bi mogli več želeti in sonjati. Želim, do se vam jih izpolni ravno toliko, da boste srečni. Provljično 20041 hugo otroci so največje liogastvo če že v celi Ritki govorimo o decembrskih dogodkih, doživetjih in presenečenjih, je prav, do spregovorimo tudi o dobrodelnih akcijah, ki se prav v tem mesecu pospešeno izvajajo. Že v začešu meseca otroke obišče Miklavž, ki s sabo pripelje svo[e zveste sodelavce, porkeljne. Ti burijo otroško domišljijo se dolgo po tem, ko se odpravijo nozaj v svoje Črne In vroče čumnate. Do konca meseca nato traja zotiŠje, v katerem otrokom starši za njihovo pridnost obljubljajo nojiepša darila in poplačilo. Pri mlajših to deluje kot čarovnija. Tedne in tedne se trudijo biti kar najbolj pridni • izpolnjujejo najmanjše in nojbolj malenkostne ukaze staršev, ki prov uživajo, da imojo končno v rokah skrivno orožje, s katerim si lahko privoščijo vsaj nekaj miru In tišine. A ves ta trud je poplačan ob božiču, ko je pod jelko polno daril. Potem pa pride Še dedek Mraz. Hm, to je že skoraj pravljica. Darila vseh mogočih barv in moteri* olov, spiski želja so neskončni, o somo ena izpolnjeno je dovolj, da se zgodba ponovi tudi naslednje leto. A še preden otroke obiščejo vsi ti dobri možje po domovih, se zanje potrudijo tudi drugi. Tako je bilo tudi letos, ko je dedek Mraz obiskal vse vrtce in osnovne šole v Šoleški dolini. Darilo bo dobilo več kot 1700 nadebudnežev, ki si bodo srečanje z dedkom Mrazom verjetno zapomnili za zmeraj. Kdo se ne spomni, kako [e bilo, ko smo sedeli v Kulturnem domu in na ves glas klicali: "DEDEK MRAZ"? Vse ddcier nI mož s kučmo, dolgo belo brado in polico prišel v dvorani In smo vsi vriskali od sreče. To |e občutek, ki ti ga niti darila pod jelko ne morejo phčaroti. Mnogi še danes hronimo knjige s itampiljko zimskega rrKŠo. lepo je, da se je tradicijo obdarovanja nojmlajših ohronilo vse do danes in upajmo, da bodo z njo nadaljevali ie dolgo. Kar po je le najpomembneje, se decembra spomnijo tudi tistih, ki so ponavadi v otroštvu najbolj prikrajšani za mnoga darila, otrok iz socialno šibkih družin. Teh otrok se spomni veliko dobrih ljudi, kar je zelo pohvalno. S tem pokožemo, da nam nI vseeno. Letos so se Velenjčani še posebej izkazali, saj so bile mnoge humoni* torne akcije med občani dobro sprejete In so uspele bolj, kot bi si sploh upali ver-jeti. Od 15. do 19. decembra je potekala dobrodelna akcija Sreča v vso otroško srca, ki }o je organiziralo društvo tabornikov rod Jezerski zmaj Velenje, Zbirali so igrače zo otroke (z socialno ogroženih in obolelih družin ter jih zbrali ogromno. Tako so lahko obdarili veliko otrok, ki si igrač močno želijo, a si jih njihovi starit ne morejo privoščiti (saj veste, do so izdelki za otroke, le posebej igrače drage). Tako so taborniki mnogim polepšali praznike. Za lepši zoključek leto otrok iz socialno ogroženih družin je poskrbel tudi Šaleški študentski klub, ki je 26. decembra zonje pripravil obdarovanje. Dorilo za 30 otrok so poleg Kluba prispevali razni donotorjl, katerim se študenti še posebej zahvaljujejo. Otroci resnično so naše največje bogastvo, najbolj iskrena in nepokvarjena ^t|a. Največ kar lahko storimo zanje je, da jim pričaramo najbolj čarobno otroštvo, ki si go lahko zamislijo, kajti to je ti^o, na Čemer bodo gradili celo življenje. To pa ne trajo samo decembro. à A SREČNO 2004 Zgodilo se je. polne roke dela na halloween žuru. lirucoTanje 20Û3. l.deceaker • dan koja proti viruau HIV in okrogla aiza na to temo. 4. na knap žur - je potrebno le kaj dodati? prednovoletni žur z nasmejanimi in zadovoljnimi okrazi, zgodilo se lio. Do po nopornem decembru ne bosfe zaspdi in zokrnelí, va» bo Šolelki Ifudensfki klub le naprej spodbujal k treniranju aktivnega preživljanja dnevov ... in noči. Januarski jedilnik prinaša za vsak okus nekoj 13.1.2004 ol Ogled predsinve Obliko stvari {The Shape of Things) v Moli dromi v Ljubljani. Igro Nôiiû loButdo, v reiij) Mateje Koležnik, predslovljo no prvi pogled nezapleteno življenje povsem običojnih sludentov filozofske fakultete v srednje velikem konservativnem ameriškem mestu, ki se presenetljivo preobrozi v umetniški "projekť'. Ka[ se zgodi, ko te ima fisti^ za katerega mislil, da te ljubi« zgolf zo surovino, iz kotere se koti umetnost? Kokšna [e družba, ki je obsedeno z videzom, površino, obliko stvori? Kdo manipulira, kdo eksploafira? V glavnih vlogoS: Notoso Bofboro Gracner, Morko Mondić, Barboro Ceror in Jose (iz dueto Muroř in Jose) Info: Nind (031 811 432) 30.1.2004 Prvenstvo v smučanju na Golleh Pomerili se boste v velesloloniu, ki ne bo prezahteven niti za tiste malo počasnejše. Nagrade bodo, prav tako kuhano vino in osfale prikuhe, ki so potrebne za pester dan na snegu. Prevoz iz Velenja bo organiziran tako zo tekmovolce kot za novijače, po tudi zo tiste, ki se bodo izven konkurence pognali po belih strminah. Rekreacijo: Vsako sredo ob 15,30, UŠC Maribor Vsako soboto ob 15.30, ŠCV Velenje 16.1.2004 Ô1 Otvoritveni iur prostorov ŠŠK-MC Po već kot polletnem premoru zarodu prenove Rdeče dvorone, se vročo živijertje tudi v prostore SSK* MG. Dogodek bo pospremil koncert presenečenja, lohko po se boste tudi sprehodih po prostorih in se morsikaj zanimivega vas Čaka. 23.1.2004 ob 21.30 Lotino koktejl parH, Diskoteko jezero. Vrnitev tematskih večerov. - za ljubitelje dolire glaslie in družlie Radijska oddoja v Imenu Sôvë^sako soboto ob lô.jOTî^Toaju Velenje. Zo vas se trudijo Nejc Kotnik, Mitjo Markojo, Mitjo Domojnko, Soso Ošlir, Katjo Koželj, Matejo Softič. Za podrobnejše informacije o vseh dogodkih sledite ŠŠK obvestilom v Skoviku/ oddaji V imenu sove^ na strani wv/w»ssk-klub.si/ plakatih/ Našem cosu, ... Pa dofeer tek! TV SPORED k k 21 ČETRTEK, i. januarja SLOVENIJA 1 0Ô.1Q Teletekst 06.25 Bafwe,a/10 06.40 Vražfčekvsteidenieki, ličkov, predstava 07.15 Pepi vse ve o kiparstvu 07.35 Pedenjped, otroški mua)gram Razstava Jaslice sveta, dokumentarna oddaia Austin Powers, komedija • najbolj odStekanl lajni agent na svetu ERICCUiPTON: Uvein Hyde Park, posnetek koncerta 1238. VTV magazin, regionalni - infomiativni program, ponovitev Naj spot dneva Videostrani NEDEUA, 4. januarja SLOVENIJA 1 07.40 Teletekst 08.00 Živžav 09.55 f^edeljska maSa, prenos iz Mengša 11.00 Čuvaji gozda, 13/14 11,25 Ozare 11.30 Obzorjaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, Sport, vreme 13.20 Skrita kamera 13.25 Človek in pol 13.30 Glas ljudstva 13.40 Kulinarika 13.55 Pet minut slave 14.00 Avantura 15.00 Fenomene 15.10 Vabite za dva 15.30 Kislo jabolko 15.40 Čk)veiki faktor 15.45 Šport na današnji dan 15.55 Glasbeni dvoboj 16.15 Družabna kn^nika 16.30 Poročila, Sport, vreme 16.45 Tistega lepega popoldneva 16.50 Lorella 17,05 Predmet poželenja 17.20 Družat^na kn^nika 17.35 Vsakdanjik in praznik 18.35 Žrebanje k)ta 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme. Sport 19.30 ZFcafotedna 20.00 Sabica grena jug, slov. f. 21.25 lntei\ju;AieksŠtdkul 22.20 Poročila, šport, vreme 22.55 Sahara, 2/4 23.50 Čuvaji gozda, 13/14 00,15 PokvarjenadekJeta. 1:^13 01.05 Dnevnik, ponovitev 01.35 South park, 14/14 02.00 Sk>venski magazin 02.25 Vsakdanjik m praznik 03.40 Smučarski skoki, novoletna turneja, posn. 05.30 SPvalp.smuč.,SL(M). posnetek SLOVENIJA 2 07.40 Teletekst 08.00 Vkleostrani 08,25 Tvprodaja 08.55 RadImamLucy, 157. del 09.25 SPvalp smuč , SL (M). 1. vožnja 10.55 Liga prvakinj v rokometu. Motor Zaporožlje: Krim Éta Malizía, prenos 12.30 SPvalp.smuč.,SLíM). 2. vožnja 13.15 SPvalp.smuč.,SVSL(ř), posnetek 13.35 Smučarski skoki. novoletna turneja, prenos 15.50 Tvprodaja 16.20 Duetto 17.10 Tatinska sraka, balet 17,15 Grof Monte Kristo, ang. f. 19.00 Vkleospotnice 19.45 Knjiga mene briga 20.05 Sahara, 2/4 21.00 Frasier, 18. del 21.25 Pokvarjenadekleta, lâ'IS 22.20 Naši baleUii umetiiki 23.05 Oz, 4/8 00.00 DnevnikzamejskfiTv 00,25 Vkleospotnice 01.10 Vkleostrani 07.30 08,00 08,10 08.35 08.45 08.50 09.15 09.25 09.50 10.40 11,05 11.35 12.05 13.00 15.05 15.35 16.30 18.15 18.20 19.00 20.00 22.20 23.06 00.55 01.55 PONOV 09.00 09.55 10.30 10.50 10.55 11.15 11.20 1200 13.15 13.20 14.35 17.55 18.00 18,30 19.55 20.00 20.30 21 45 TV prodaja Katka In Orbi. ris. serija Vri)ja vas. ris. serija Moj prijatelj Roki, ris. serija NaS mali svet, ris. serija Obuti maček. ris. serija Mjavl Mjavl, ris. serija Hikarian. ris. serija Jagodka se prestavi, r^, f. Bobek In Ciril, ris serija Rudijevo moštvo, ris. ser. Galidor, nan. Šolska košarkarska liga G. in ga. Bridge, amer, film Resnični svet Umor. nan. f^črt za umor, amer, film 24 ur - vreme Triki Jamieja Oliverja 24 ur Duh. amer, film Športna scena Krščenec, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama kanali 27 4« sa ODDAJ TED. SPOREDA Božiček in Čarobni boben, najboljši skandinavski risani film leta 1997 Iz pon, oddaje Dobro jutro 1235. VTV magazin Kulturni utrip Športni torek Iz olimpijskih ieogov Špc^ni gost: Snowboard SILVESTRSKANAJVlŽA/1 Vabimo k ogledu SILVÊSTRSKA NAJ VIŽA/2 Vkleostrani Vabimo k ogledu 1236. VTV magazin Crioii, lepotica, film Vabimo k ogledu Razgledovanja, turist odd. Praznični POPCORN Vkleostrani PONEDEUEK, 5. januarja SLOVENIJA 1 06.45 Zrcalo tedna 07,00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Iz popotne tort» 09.25 Pingo • poroka, risank? 09.50 Razpoke v času 10,20 Na vrtu, N Maribor 10,45 Pri^e ljubezni 11,30 Koncert 46664, posnetek 13,00 Poročila, šport vreme 13,30 Obzorjaduha 14,00 ljudje in zemlia 15,00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Doberdan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17,00 Tom v škatli, igrani film 17.15 Volkovi, čarovnice in velikani, 8/39 17.25 Risanka 17.35 Živali. poQíed od znotraj, 1/3 18,25 Žrebanje 3 X 3 plus 6 18.35 Žrebanje Astra 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 KomisarRex. 14/15 20.55 Svetovni izzivi 21.25 Podoba podobe 22.00 Odmevi. Sport, vreme 22.50 Mosađ,1/2 23.40 Tv drama 00.15 Dnevnik 02.20 Svetovni izzivi 03.15 Svetltnjekrelj). (tal. film 05.20 Koncert skupine Oriek SLOVENIJA 2 06.15 Teletekst 06.30 Videostrani 09.25 SPvalp.smuč.,SL{Ž).1. vožnja 10,45 Slovenci v itatiji 11.15 Dickvan Dyke. 7/158 11.35 Tvprodaja 12.10 SPvalp.smuč.,SL(Ž),2. vožnja 13.00 Videostrani 13.40 Smučarski skoki. novoletna turneja, prenos 15.30 Videostrani 17,10 Tvprodaja 17,40 Skozi čas 17.55 Dk;k van Dyke. 8/158 18.20 Hiša iz bambusa, amer. t. 20,00 Končnica 21.00 Studio city 21.55 O čem govoriva, igrani film 22.10 Ko bom jaz umrl, bo en majhen pogreb, dokum. I. 22.25 Vkleospotnice 22.55 Brane RonČel izza odra 00.15 Kraljeswo. 7/8 00.25 Oz, 5/8 01.20 Videostrani 07.55 08.45 09,40 10.30 1100 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20,00 21,50 22.45 23.40 23.45 00,35 01,35 09,00 10.00 10.05 10.25 10.30 14,00 17.55 18.00 16.40 16.45 18.50 19.25 19.55 20.00 21,00 21.05 22,35 23.25 23.30 23,35 .TTXX Rickf Lake Nova ljubezen, nad. Skrivnost ljubezni, nad. Tv prodaja čudež življenja, nad. Dru^nske vezi. nad. Športna scena Tv prodaja Ricki Lake Družinske vezi. nad. Čudež življenja, nad. Skrivnost ljubezni, nad. 24 ur • vreme Nova ljubezen, nad. 24 ur Doc Hollywood, amer, f. Sedma nebesa, nan, Urpenca, nan. XXL premiere Na kraju zh)člna. nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama kanali 27 46 S2 Dobro juho, informativno razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1236. VTV magazin, ponovitev Najspotdneva Boš videl, kaj dela Dolen'c, glasbena oddaja Videostrani Vabimo k ogledu Otroški in mladinski pn:^ramVTV v letu 2003 Regionalne novice Naj spet dneva Spi dete spi, božične pesmi v izvedbi cerkvenega OPZ ŠoStani Videostrani Vabimokogledu Pogovor v studiu Regionalne novice JAMES LAST: A WORLD Ol MUSIC, posnetek koncerta Iz oddale Dobro ju^, informativna-razvedrilna oddaja, ponovitev Vabimokogledu Najspotdneva Videostrani TOREK, 6. januarja SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.15 Tom v škatli, igreni film 09.30 Volkovi, čarovnice in velikani, 8/39 09.40 Čarobnišolskiavtobus, 36/39 10.05 Medvedek sladkcsnedek. otroške pesmice 10.35 Živali. 1/3 11.25 Vsakdanjik in praznik 12.20 Podoba podobe 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Slovenk magazin 13.40 Svetovni izzivi 14.10 Mosad, 1/2 15.05 KomisarRex, 14/15 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, Sport, vreme 16.50 Pravljice Mike Make, 10/26 17.05 Sprehodi v naravo 17.20 Knjiga mene briga 17.45 M^ice, dokum oddaja 18.15 Duhovniutrtp 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Froška gora 20.50 Pod žarometom 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 HamleL ang. drama 01.05 Dnevnik, ponovitev 02.15 M^ice. dokum. oddaja 02.45 Duhovni utrip 03.05 Fruškagcra SLOVENIJA 2 06.15 Teletekst 09.35 Doberdan, Koroška 10.05 Dick van Dyke, 8/158 11.00 Tvprodaja n.30 Videostrani 13.35 Smučarski skoki, novoletna turneja, prenos 15.45 Tvprodaja 16,15 Studlocity 17.10 Videospotnice 17.40 Skozi čas 18.00 Dick van Dyke. 9/158 18.30 Rajske ptice, 1, del 20.00 Frasier, 19. del 20.20 ŽtvljeniezJudyGartand,1/2 21.55 Aftemizija, franc, film 23.55 Videospotnice 00.05 Oz, 5^8 01.00 Videostrani 07.55 Ricki lake 08.45 Nova ljubezen, nad. 09.40 SIvivnost ljubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Čudež življenja, nad. 11.50 Dmžinske vezi, nad. 12.45 Sedma nebesa, nan. 13.40 Tvprodaja 14.10 Ricki Lake 15.00 Družinske vezi, nad. 15.55 Čudež življenja, nad, 16.55 Skrivnost Ijutiezni. nad, 17.55 24 ur- vreme 18.00 Nova ljubezen, nad, 19.00 24 ur 20.00 PfBverieno 21.00 Dvo|Ka proti času. amer, film 22.40 XXL premiere 22.45 Na kraju zločina, nan. 23.40 24 ur, ponovitev 00.40 Nočna panorama kanali 27 46 ts 09.00 Pogovor v studiu 10.00 Vabimokogledu 10.05 Otroški In mladinski program VTV v letu 2003 10.45 Najspotdneva 14.00 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 18.00 Novoletni videomeh, ponovitev 19,45 Vkleostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 1237. VTV magazin, regnnalni- infonnativni program 20.20 Kultumi utrip, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna infonrrativna oddaia 20.45 Iz olimpijskih krogov. športna oddaja 20.50 Športni gosi, kontaktna oddaja 21.30 Slovenija kot cekJta. dokumentarna oddaja 22 00 Ar h itekh jutriš njega d ne, dokumentarna oddaja 22.30 1237. VTV magazin, regionalni-informativni program, ponovitev 22.50 športni torek, ponovitev 23.10 Vabimokogledu 23.15 Najspotdneva 23.20 Videostrani SREDA, 7. januarja SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Pravljice Mike Make, 10/26 09.10 Babar.8/13 09.35 Smer vesolje, 21/26 10.00 Sprehodi v naravo 10.20 Knjiga mene briga 10.40 Mejk:d, dokum. odda|a 11.10 Duhovniutrip 12.40 Kulinarika z Leonom 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Návrtu 13.40 ŠivvčdSU.2/13 14.05 FrijSkagora 14.55 Pod žarometom 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Podklobulum 17.25 Oddaja za otroke 17.45 Volja naidepot 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Sedmi peeat 22.05 Odmevi, kultura, šport 23.00 Ulica treh rodov, tv igra 00.15 Dnevnik šport 01.05 Dnevnik zamejske tv 01.25 Volja najde pot 02.45 Mama in kurba, film 05.00 VideospotnKe SLOVENIJA 2 06.15 Teletekst 06.30 Videostrani 09.05 City folk 09.35 Mostovi 10.05 Dick van Dyke, 9/158 10.25 Videostrani 14.05 SP V biatlonu, prenos 16.25 TV prodaja 16.55 Nedoumljivo, 1/3 17.45 VideospobiKe 18.15 Skozičas 18.30 Dick van Dyke, 10/156 19.00 Končnica 20.00 SP v biatlonu, reportaža 20.25 Evroligavkošart(i,Krtca: Skipper, prenos 22.30 Videospotnice 23.00 Smrtonosni kozarec, amer, film 00.40 Videostrani 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.35 22.40 23.35 00.35 09.00 10.00 10.05 10.35 11.00 10.55 11.00 14.00 18.00 18,40 18.45 19.15 19,20 19.55 20.00 21.15 21.20 21.25 21.30 22.30 23.20 23.25 23.30 Ricki Lake Nova ljubezen, nad. Skrivnost ljubezni, nad, Tv prodaja čudež življenja, nad. Družinske vezi, nad. Preverjeno Tv prodaja Ricki Lake Družinske vezi, nad. čudež življenja, nad. Skrivnost ljubezni, nad, 24 ur, vreiï« Nova ljubezen, nad. 24 ur Nevarnost na moriu, film Tre^a izmena, nan. Kid premiere Na kraju zločina, nan. 24, ur Nočna panorama kanali 27 40 •S Dobrojutrc, infonDatIvno-razvedrilna oddaja Vabimokogledu 1237. VTV magazin, regnnalni • infonnativm program Kultumi utrip, informativna oddaja Športni torek, športna Infonriativna oddaja Iz olimpijskih krogov, športna oddaja Naj spot dneva Športni gost. športna oddaia Videostrani V mojem košku je pa mavrica, otroška oddaja 3, W mrèa Regionalne nowce Znani obrazi Jože Zupančič iz Celja Naj spot dneva Videostrani Vabimokogledu POP CORN, glasbena oddaia Regionalne novice Naj spotdneva Vabimokogledu Odprta tema. kontaktna oddaja, 3. TV mreža izoddajeOobro jutro, infonnativna • razvedrilna oddaja, ponovitev Vabimokogledu Naj spotdneva Videostrani à ài SREČNO 2004 Velika novoletna nagradna križanka ERA d.d PODARJAMO VAM ZRMA SRECE< ZRNO SREČE ZA VSAK DAN. DA VAM LETO SREČNO TEČE, NAJ VSAK DAN BO NASMEJAN... Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Maš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom najkasneje do 12. ianuarja. Izžrebdd bomo tri nagrade: 1. nagrada: kosilo 123... 2e diši za štiri osebe 2. nagrada: kosilo 123... že diši za štiri oseûe 3. nagrada: ko$ilo123... že diši za štiri osebe ER^A sestavil »cpino VEČM kamnita gmota lastnost trdovratnega ČLOVtKA lojna eula reka v svici m sioven, igralfc sioven. p€VEC-alfi leroviè-Ccv mehiki otoška skupina v aleimh t' monarhist, privr2&í kraua nelo& upva povezanost (ekspr.) nabea-nik ivan grSki mitocoè-td leta1£c prostor, kjerse trsuje tržnica radioaktiven aotop torua sinova 2£na herman potočnik irska republ armada tenka mrežas. tkanina ^rmtba za sta^e nerabne stvari otok v jadranu trs0v6c S starimi predme. ti A vnftje nosne sluznice, nahod hiter ÛJDVEK (ekspr) PODJEO. VOLUHARI-ca crSka 6rka mim'est nk OMTA AZIJSKA država MERA ZA RITEM splošno ime za eOCEZNI bezgavk A hote •om« wnookk musoje aoaovjc VSVRt3PI ftwcwk) OaiJKOSAL. MCHQ NIČLA (poq.) odprt 2ELS2NIS. vagon O R IZAK pos aanoca. HIK. mM KRAJPfll DOMŽALAH ru6hi SttADATCU-ilfr£0 nsmm sldoka-phllpp nemski casf^r šolali ester mlečne kisline SRSDiSČE vrtenja mml 0roei2 VNEKDAN. PORT\JG. KOlONIJi MAKAO hujskač povrSin MERA U tzbreaw w6xa tekofitmk zdrmisce v eemu OHLAPSN moski povw&. nik T1UVNI6U sxtvlna mtjna PRIVRŽEN. LENINA ueshfffk fiA^TUM charles ramuz za paton ZNIŽANI T TlAKOVi^- lec -íé2ía1— wsbbc PftOOUCEHT* FORDOV malček rTMiMNSi(A nUikrcfou. NMA soudele. 2enec znamen> je vlajdars. oblasti. žezlo T R AKVARU. ruaca ttanje poapt K svrrovKA teniška račlinal lestvica če8eui samec J^tNi sadež O teža embalaže, ovojnice del krma pri grosupljem fan- MWELCKAO coflâîlë^ âkovbc NEUSKI &*HiST. RAINER ivan l£var rehwka VAZLH REKANA ŠVEDSKEM T O R N ZAČETEK PREBAVNEGA TRAKTA presíva- lec grčue VZDEVEK angleSk rock pevca oerat ZA IZOELOV. VRAT AJ8KI VlAOARSKI NASLOV don fo^iorov KOM znak veseua NAâILNA TATVINA glagol, ki iZFtAŽA trajanje FRANCOS. FIZIK-FRANCOIS ugoden položaj telesa v jogi ČISTINA ZUTIH KOVANCEV R POZITTV- ka aEKTRO-OA morski rak brez klssč OZNAM za NEZNM4-ca KMEČKO VOZILO 3awcmo-JEM O PUBULIS TAcrr mcmgûlm VIACMRSKI ezre7 fucksca PKBCAtft&S GLASBENI ZNAK ZA TON, GLASKA srednje* VgSKO cerkveno SOOlSČE kavelj, kljuka (eksm.) pisec uu bežen. pesmi frčanf. lETEWE NARTB VEUKONJA NIKALNI-CA usnjeni p0let>j1 čevelj ime šestih sirskth KRAUEV V K tomaž cerkovnik grška črka idi amin uuostvo v gani »>OONJI del prostora azijsko dvokoces-no vozilo sled rezila jmptnk dOTBKE kaaje navarje-nona kaj MOÊTVO, EK9PA srb^o mosko ime BOLEZEN SPOLOVIL, RA2JEĐA zelo lepa ženska, lepotica ameriški matema- TIK-howaad preizkus 2namja. sposobn iT/^JJMSKI nsat^ (yrrrewi) i2sou6m ZDRAV^TVEH. flazuer O KRAVICA. telička eksploziv. zmes EGIPČANSKA BOGINJA NEBA luknjač (star.3 si.mtssiQ arhrrea OUVNIMA) motnost očesne leče, siva mrena RIMSKA SriRi wmûnsto paatej. wouel grSka boginja zemlje KUI.TLRM* RA&TUNA. VRSTAŽrlA P080CM2A poaojèe mesto v NEUČUL 06 reki lasi KOMA elkasu SARVE brane klavtar kdor ima osebi preti r. dobro misuenje moteja V ^SRUZAkEMU MORSKA RIBA kamen z avale MN060MOT JSKAfOMl KOTI tebanskl krau. androme din oče T O N s/movs- KA FIGURA SKAKAČ kasetofon (žarg.) ameriSka operna pevka-freder)-ca tttus oateb uiaćec bogihur eœ O sveto ime juoovsk 80ga gorovje v alžirui prvi riusk3 založnik ana karič REKA V angliji môlcmvuë VftOMONIJI ftumco$ka ftvtov iwtircla A V O N začetek azbuke SIOVSMSKI f^a AlJ. zunanja ttóa plast kruha R OTON JU80VEC ©ovoajm, aokutes SLOVENSKA ukft>asa WUUOMI] DOMAČA ZABAVA K (TKiliMiM lueemo GfUtHA VZHOOU ado darian briga. skrb roestt redford aonec, 0eotijec OBRAT za pražen-J£ A vcoom^ r£cn6 dllmtf reka v nemčui toni innauer NELLY SACHS rvan tavčar plast cel1cv sredini kože sloven. prevajalka. vence-slava D ANTON AŠKERC brazil mesto (krajse) IZDELOVALEC srr arne naess NEKDANJI SLOVEN. NOGOMET.' MARKO SREČNO 2004 i k 23 RUSIlVAMJIi M \lj;(;\ (animirana družinska komedija) Refaja: Andrew Stanton, glasovi* Erica Beck, Albert Brooks. Alexander Goufd. Ellen OeGenerss, dolžina: 100 minut Torek. 30.12.. ob 16.00 Sreda. 31. Í2. NI FILMSKIH PREDSTAVI Četrtek. 1.1., ob 16.00 Petek. 2.1.. ob 16.00 Sobota. 3.1.. ob 17.00 Mali Nemo je ribica morskega klovna, ki ga oôe spremlja prvi dan v šdo. Njegova radovednost pa se sprBvrže v neskončno avanturo. Konča namreč v čolnu, ki ça odpelje v Avstralijo v rešitev je naša; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15-00 Aktualno; 15-30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje.kaj; 17-00 Vi in mi;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Kdaj • kje • kaj Celrick. I. jitnimrja Torek. (>. januarja 13.00 Velenjsko jezero 9, Iradiciondini novolelni potop (zbor pri Čolnarni) IVlck. 2. januarja iS Informaciie: 03/58711 34 Zimski pohod na Kum Sobota. 3. januarja 18.00 Velen^ki grad Ob ogledu jaslic vam prepeva Agala Šumnik Zgonc 16.00 Gasilski dom Oovžfi Koncert Babnikove godbe (dirigent Grega Tovèak) Nedelja, 4. januarja 18.00 Velenjski grad Ob ogledu jaslic vam prepeva Moški pevski zbor K a juh Velenje ^ Velenje Mednarodna izmenjava-zimski kamp. Zimski kamp bo potekal do 11. januarja. Infomiacije: 041/210 066 2 Inionnacije: 03/587 11 34 Pohod z baklami preko Loma 17.00 Meslna galerija Šoliani Torkova peta • ustvarjalmca za otroke in stars e Sreda, 7. januarja 17. do Knfilnica za mladino Špeline ure pravljic Marička nima lička (Yasmina Joumani) Mala miška Mini (Antoine Schneider} 17.00 Vila Moica Sredina peta • ustvarjainica za otroke m starše Za dodatne iniomiadie o pnrecdvah in dogo^ kih lahko pokliœte Turistično-rifomiacijsfd in prDmociiski center Mestne občine Vele* nje (03-8961-860). ki ima svoje pinstore v Rdeči dvorani na Šaleški ubci 3 v V^nju. ^llmo nm mlme, zadmljii húliisiraznUBln lUIo onlnesretBinmii ii&l Hirala 28 bkaaifzauMila! Izbiramo^ naj osebnosti leta 2003 v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki Veliki finale ie tu! Na Icsivicali /a naj osebnosti občin Velenje, Šoštanj in Šmartno oh Paki sta /daj lo ^e po dva kandldala. ki sla prejela najs'cč vascbnosii pa bomo razglasili na velikem silvestrovanju na Generalni sponzor Titovem irgu v Velenju, pa tudi v Smarinem bo Paki, kjer prav lako pripravljajo novo-Iclito /abavo. V.sak leden smo žrebali nagrade nažih sponzorjev, vse va5e kupone pa smo skrbno iuvali in izmed njih bomo izžrebali nagrado našega generalnega sponzorja Gorenja, ki bo prispevalo hladilnik in pt'ïstcljo (Vega) sponzoija Cranmt ^)lzela. Med sodelujočimi bomo izžrebali hladilnik Gorenja in posteljo Garant Polzela. gorenje liOSlviíH^ kandidatov - IVIosliići ohrina Xťlenje: Bojan Kontîl l^)d7UpíHl MO Velenje in poslanec^ v DZ Deloven, pošicn, skromen; človek pokončne hrbieniee, močne volje in modrih odločitev; tmy posluh do obCanov; bori sc za Sa-So regijo: sposolxín in odličen voditelj Jožef Kovticnik Poslanee v D/ Osebii vredna zaupanja: sim-paliicn in moder politik; preudaren raz.pravljalee: odličen Športni delavec in pedagog - mnogi ga pogrežiimo pi ipisali srno Uidi nekaj vasiti misli: Obťlna vSoâliin): Milan Kopušar župan obeine Sošlanj in poslaner v l)Z Akter za &olo v Šoštanju: ŠoSianjčan. ki ga rabimo za IcpSi jutri; dobro opravlja delo župana in paslanea Nagrajenci te^a ledna spimzorja Mu/da AS Avtomobili Skornšek, d, o. o.« Velenje« Cestu Simona Blalnika 20: 1. nagrada modelček Mazda RX B: Ludvik KavCnIk. TopolSica 181, Šoštanj: 2. in 3. nagrada majiea: Ažman Fanika, PaSka vas 27, Šmartno ob Paki, Pireenik Hranko. Lokoviea 17 c, Soltanj \aj oschdost l(4a 200:^ Glasujem za; Obrazložitev: Moj naslov: Viki Drev Predsednik KS Topoisira Pošteno in vestnih vodi KS TopolSiea: poMcnjak; sposoben .wemikt Veliko je naredil za šport in druge dejavnosti OtH iiia ^marino oh Piiki: Jože Napotnik Slikar VcS^ svojcgii dela, /aslu?en krajan; velik umetni):: prijazen in vedno nasmejan Alojz Podgoršek župan obeine Šniarino ob Ptîki Pravi človek na prřivem mestu; odličen i?upan; dobro ve» kaj jc pomembno razvoj kia-ja: prcprt^sl Človek