BS konoplan
indliplati glasilo delovne organizacije
induplati jarše
LETO XXIX
OKTOBER 1981
Uvoz le na podlagi Izpolnjevanja izvoznih obveznosti
Zaradi neugodne menjave s konvertibilnim področjem in težnje, da primanjkljaj zunanjetrgovinske bilance nikakor ne sme biti večji od načrtovanega, je v mesecu septembru začel veljati sklep, ki pogojuje uvoz v vseh republikah in pokrajinah do konca leta z izpolnitvijo izvoznih obveznosti.
Kaj to pravzaprav pomeni? Vsaka delovna organizacija je morala narediti pregled realizacije izvoza in uvoza ter prilivov in odlivov na konvertibilno področje za prvih osem mesecev letošnjega leta glede na tako imenovani vsklajeni plan, ki ga je v mesecu marcu posredovala Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Prav tako je bilo potrebno izdelati plan izvoza in uvoza ter prilivov in odlivov na konvertibilno področje do konca leta za vsak mesec posebej, in sicer tako, da je razmerje med izvozom in uvozom enako razmerju, načrtovanemu v vsklajenem planu, oz. boljše v korist izvoza. Ob tem naj omenim, da nam Narodna banka Slovenije za obdobje 1. 1.—31. 8. 81 ni priznala realiziranega izvoza fir-
mi Gotschalk iz Zah. Nemčije kot izvoz blaga, ampak le kot izvoz storitev. Ta pa se pri odnosu izvoza in uvoza ne upošteva. Po njenih podatkih je bilo tako razmerje med izvozom in uvozom blaga za našo delovno organizacijo izrazito neugodno, saj je predstavljal nepriznani izvoz firmi Gotschalk v tem obdobju skoraj 60 11 (l celotnega izvoza na konvertibilno področje. Če bi tako tudi ostalo, bi morali v letošnjem letu samo še izvažati, uvoziti pa ničesar. Zato smo Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino predložili pregled realiziranega izvoza firmi Gotschalk po izvoznih carinskih deklaracijah in zahtevali, da se nam tudi ta izvoz prizna kot izvoz blaga. Naš ugovor je bil sprejet, prav tako tudi plan izvoza in uvoza za obdobje september—december 1981 in SISEOT nam je konec septembra izdala prvo soglasje za uvoz repromateriala. Glede na to, da bomo v posameznem mesecu lahko uvozili v planirani vrednosti le, če bomo realizirali tudi plan izvoza, bo resnično treba vse sile usmeriti v izvozno dejavnost. Zaradi omejene
možnosti uvoza pa se bomo morali odločati prvenstveno za uvoz repro-materialov, potrebnih v proizvodnji izvoznih artiklov.
Sprejeti ukrep je v naši delovni organizaciji že povzročil precej problemov. Ker je veljal tudi za uvozne posle, ki jih je Narodna banka že potrdila, v septembru uvoza skorajda ni bilo. Barve in kemikalije, ki bi jih nujno potrebovali v proizvodnji, so več kot 14 dni ležale v carinskem skladišču na Jesenicah, saj je Narodna banka začela ponovno potrjevati uvozne zaključke šele zadnje dni v septembru, potem ko so bili zbrani in obdelani vsi podatki in izdana prva soglasja za uvoz.
Ukrep pa ni vplival samo na izpad prepotrebnih repromaterialov iz uvoza, ampak je poslabšal tudi že problematično nabavo na domačem tržišču. Nekateri dobavitelji so nas namreč obvestili, da nam ne morejo dobaviti naročenega blaga, ker nimajo potrebnih surovin iz uvoza, drugi pa ne dobavljajo blaga, ker morajo izpolnjevati svoje izvozne obveznosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Jarše, 12. september 1981
Razvitje gasilskega prapora — višek slovesnosti
Investicije in večja popravila v TOZD Restavracija
UVOZ LE NA PODLAGI IZPOLNJEVANJA . . .
(Nadaljevanje s 1. strani)
Izvažati vse in za vsako ceno, ne glede na ustvarjeno izgubo ali nepreskrbljenost domačega tržišča, je sicer geslo prizadevanj zadnjega tromesečja letošnjega leta, v nobenem primeru pa tega ni mogoče sprejeti kot dolgoročni način za uravnavanje ekonomskih odnosov s tujino. Prav gotovo je naša rešitev edinole v izvozu na konvertibilno področje, toda izoblikovati bo potrebno dobro in premišljeno izvozno strategijo in se izogibati hitro sprejetim ukrepom. Tako sprejeti ukrepi namreč največkrat naredijo v gospodarstvu veliko škode, pa tudi njihovi pozitivni učinki so v večini primerov kratkoročnega značaja.
Breda Kurzvveil
NOVA POTRDITEV NAŠE POTI
Samoupravna socialistična pot, ki smo si jo začrtali v dosedanjem razvoju, naj dobi v letu 1982 novo potrditev. Kongresa ZKS in ZKJ, ki bosta v naslednjem letu, bosta to pot potrdila, okrepila in začrtala nove smernice nadaljnjega razvoja. Še ena velika naloga nas čaka v letu 1982. To so volitve.
Temeljite in poglobljene priprave na volitve v prihodnjem letu, prve po smrti predsednika Tita, so še posebej pomembne. Treba je poskrbeti za čim več j o demokratičnost v pripravah in volitvah. Ne smemo podcenjevati možne pojave birokratskega vedenja v kadrovski politiki. Kandidati za delegatska telesa naj bodo vsi tisti, ki so s svojim dosedanjim delom izpričali pripadnost socialistični samoupravni družbi in poti, katero smo si začrtali.
V delegacijah in delegatskih skupščinah morajo biti v ustreznem številu zastopane tudi ženske in mladina ter ljudje z revolucionarnimi izkušnjami, še zlasti pa je pomembno, da bodo v večini neposredni proizvajalci.
Eden izmed temeljnih dogovorov na političnem nivoju je, da je treba proizvodnemu delu zagotoviti ustreznejši položaj v sistemu. To je treba uresničiti. Moramo se angažirati za to, da bo delavec resnično, preko samoupravnih organov in delegatskega sistema, organizirano in odgovorno odločal o vseh skupnih nalogah in ciljih. Le na ta način bodo delavci sprejemali odgovornost za materialne posledice svojega in ne od njih odtujenega odločanja.
Vinko Kurzvveil
V	sklopu nalog, ki so si jih delavci naše TOZD zadali pred nekaj leti in jih delno že izvršili, so se investicijska dejavnost in redna večja popravila v tem letu nadaljevala. Obveznosti do investicij in večjih (investicijskih) popravil, ter zamenjava dotrajanega inventarja vsako leto vnaprej planiramo, vendar se zaradi različnih potreb (higiensko-tehnične narave) s sklepi delavcev dopolnjujejo med poslovnim letom. Investicije in nabava osnovnih sredstev je v višini vsakoletne amortizacije, večja popravila pa po potrebi, vendar v okviru finančnih možnosti.
V	maju smo pričeli izvrševati dela v bifeju na kegljišču: nove sanitarne prostore za potrebe kegljišča, ki bo po novem delovnem času poslovalo celodnevno kot bife. Ti sanitarni prostori bodo služili gostom bifeja in kegljišča. V te prostore bomo namestili obnovljene biljarde in po potrebi še kaj drugega.
V	kuhinjskem bloku prostorov se je uredil prostor za čiščenje zelenjave in prostor za pripravo hladnih jedil (čista zelenjava, solate) ter v sami kuhinji izdaj na okna za jedi in okna za sprejem rabljene posode, obnovili smo tudi pomivalnico posode. Vse prostore je bilo potrebno obnoviti in zamenjati dotrajane ploščice do stropov.
V	jedilnici je pripravljeno, da se zamenja del lesenega stropa z žele-zobetonsko ploščo, obnovijo sanitar-
ni prostori, ki bodo namenjeni samo za goste restavracije. Ob celodnevnem poslovnem času bifeja, bo restavracija poslovala predvidoma le od 11. do 23. ure.
V	tem letu je predvidena še obnova grelnih naprav za kegljišče in restavracijo.
V	Umagu smo, kot je bilo že obveščeno, zamenjali dotrajana okna v sanitarnih prostorih in sobah 9, 10 in 11 ter postavili ograje ob poti pri obali.
Na stavbi doma na Mali planini smo zamenjali skodlje na strehi, ob novili dimnike, ki so se delno že podrli, dodatna dela pa so nastala pri kleparskih delih in na strelovodnih napravah.
Vsa ta dela smo morali izvršiti za nemoteno poslovanje v okviru sani-tarno-tehničnih predpisov ali zaradi preprečevanja škode na objektih.
V	tem letu smo bili primorani zamenjati vso staro posodo v kuhinji (lonce, kozice itd.) z nerjavečo posodo, nabaviti avto za prevoz hrane (avtomobil, ki je namenjen za prevoz hrane, se v druge namene ne sme uporabljati).
Nabavili smo si tudi garderobne omare.
Vemo, da so potrebe večje kot finančna sredstva, ovire pri raznih delih pa so pomanjkanje materialov in opreme ter zamude dobaviteljev in izvajalcev.
Maks Kramberger
Blago za izvoz
Pošiljka pred odpremo
Sklepi samoupravljalcev
Delavski sveti so ločeno zasedali
9.	in 10. septembra 1981 in obravnavali razne zadeve, od katerih omenjamo le najpomembnejše.
Vsi delavski sveti — TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija, DSSS, TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija — so obravnavali naslednje:
Sprejem sprememb samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981—1985, ki spreminja notranjo strukturo porabe dela deviz, ki jih zadrži Narodna banka (35 %). Več sc namreč namenja za nafto in in-
KAJ BI ŠE LAHKO PONUDILI NAŠEMU KUPCU?
V povojnem času se je z razvojem industrije in sočasnim povečanjem standarda, močno povečalo povpraševanje po naših izdelkih. Tako smo z otvoritvijo dveh novih prodajaln, v Beogradu in Sarajevu, naše izdelke približali kupcem domala po vsej Jugoslaviji. V naših treh tovarniških prodajalnah lahko kupcem ponudimo naj raznovrstne j še tekstilne izdelke, od zaves do šotorov. Tabornikom, smučarjem, kolesarjem ali samo nedeljskim izletnikom, bi lahko ponudili tudi izdelke, ki niso najpomembnejši pri njegovem športu ali oddihu, lahko pa bi mu bili v prijetno pomoč in še la-godnejše počutje.
Tabornik lahko v naših prodajalnah kupi šotor z dodatki, kot so dno, vetrobran, police in omarice, prevleke za ležalne stole_Lahko pa bi
mu ponudili tudi vrečo z ročaji za nošnjo šotora, »boršo« ali večjo potovalno torbo iz plastificiranega ali impregniranega platna, ki je skoraj nepogrešljiva na vsakem daljšem potovanju. Prav neprijetno je, če na avtomobilskem prtljažniku popusti ali se celo pretrga vrv. Pred tem bi nas obvarovalo ravno pokrivalo z rinkami ali vreča z zadrgo, ki bi jo bilo moč pritrditi na prtljažnik. Smučarju bi lahko postregli z najlonskim anorakom, torbo za čevlje, nahrbtnikom, prevleko za smuči in gležnjaki v raznih velikostih. Za nedeljskega izletnika bi lahko izdelali zložljive stolčke z lesenim ali kovinskim ogrodjem v kombinaciji z mar-kiznim platnom ali iz nosilne tkanine. Kolesarjenje je prijetnejše s »pelerino«, klobukom in prtljažno torbo.
Platna, ki so proizvodi naše DO, so kvalitetna in zato uporabna pri športu in rekreaciji.
Marija Malež
tervencijske ukrepe, manj pa za potrebe organov družbenopolitičnih skupnosti.
Stanovanjska komisija je ponovno obravnavala prošnje in pritožbe prosilcev in predlagala v sprejem naslednje sklepe glede dodelitve stanovanjskih posojil. Predlogi so bili enoglasno sprejeti:
Pirnat Cilka — pritožbi se ne ugodi, prednostno se upošteva prihodnje leto;
Hribar Zora — odobrijo se sredstva iz SSP v višini 40.000 din;
Rebolj Štefka — odobri se kredit iz SSP v višini 132.600 din;
Marinček Ivka — kredit se odobri v višini 150.000 din.
Podboršek Terezija — kredit se ne odobri, prednostno se upošteva v prihodnjem letu.
Sindikatu se odobri prošnja-dota-cija za organizacijo tovarniškega praznika.
Odobrijo se sredstva iz SSP din
17.000	za nabavo gasilskega prapora.
Člani DS so bili seznanjeni s stališči problemske konference (okrogle mize) o družbenoekonomskem položaju žensk (o tem smo v Konoplanu že poročali) ter s stališči problemske konference o aktualnih vprašanjih na področju zdravstva v občini Domžale, o čemer si lahko preberete samostojni članek Franca Jeraja.
Sprejet je bil sklep o organiziranju zborov delavcev po samoupravnih centrih za obravnavo »novoletnega sporazuma« in sprejem kandidatnih list.
V poslovni odbor podpisnic Samoupravnega sporazuma o poslovnem odboru sodelovanju z Murko, Lesce, je bil imenovan delegat, dipl. ing. Avgust Orehek.
Delavski svet TOZD Proizvodnja
Odobrijo se sredstva za investicije in inv. vzdrževanje:
550.000	din za obnovitev dotrajane strehe med upravno stavbo in tkalnico;
717.149,10 din za nabavo specialnih strojev za izdelavo jader;
48.000	din za 2 trikotni mizi za proizvodnjo jader in 40.000 din za 1 krojno mizo;
100.000	din za izdelavo dodatne elektro instalacije v prostoru za izdelavo jader.
Naslednja osnovna sredstva so zaradi dotrajanosti neuporabna in se zato odpišejo: kombi Lj 164-515, navij alni stroj (klet predilnica), knjižni stroj »mercedes«.
Delavski svet TOZD Konfekcija
Odpis 11 kom neuporabnih šivalnih strojev, 1 vrtalni stroj z elektromotorjem 862, 3 stoli in kombi IMV.
Razpišejo se nova dela in naloge — varjenje aluminijastih konstruk-
cij v zaščiti argona po TIG postopku. Varjenje se zaradi zahtevnosti in vročine dokaj razlikuje od običajnega varjenja. Dela so ocenjena z 860 točkami.
Odobri se prošnja RK Trebnje za denarno pomoč v višini 2500 din za nabavo prapora.
Delovna skupnost skupnih služb
Na razpisana dela in naloge šef nabavnega sektorja se ne sprejme nobeden od kandidatov. Na mesto vršilca dolžnosti za dobo 6 mesecev se imenuje tovarišica Breda Kurz-weil.
Rezultati zborov delavcev
KANDIDATNE LISTE so bile v celoti sprejete z nekaj dopolnitvami. Objavili jih bomo kasneje, saj bo do marca 1982, ko bodo volitve, verjetno še prišlo do sprememb.
NOVOLETNO PRAZNOVANJE
Samoupravni sporazum o enotnem novoletnem praznovanju ni bil sprejet s 630 glasovi PROTI, 56 ZA od skupno 702 prisotnih.
V tem stabilizacijskem času se nam zadeva res morda zdi nepomembna, vendar je na drugi strani res, da vsako leto nekatere DO trošijo precej denarja v te namene in da marsikateri otrok čuti razlike tudi pri obdaritvi. OK SZDL je zato pripravil predlog Sas, ki predvideva, da bi vse OZD in drugi občani, ki združujejo delo na področju občine Domžale, prispevali po 1,2 % od poprečnega mesečnega OD v preteklem letu na zaposlenega iz SSP. S temi sredstvi bi bili vsi otroci na področju občine Domžale obdarjeni in organizirane bi bile razne prireditve v novoletnem času. Takšna ideja je vsekakor pozitivna, vendar ima sporazum še nekaj nejasnih in premalo izdelanih členov. Naše pripombe so sledeče:
1.	Sporazum je premalo preciziran, predvsem glede porabe sredstev:
—	koliko za organizacijo prireditev (%),
—	koliko za darila otrokom.
—	koliko za ostarele.
2.	Financiranje naj se zagotovi iz sredstev, ki jih vsak mesec odvajamo posameznim interesnim skupnostim (kulturna ...).
3.	Precejšen je tudi dvom v resnično enotnost in dosledno izpolnjevanje sporazuma. Potrebno je določiti strožje (ne le formalne) sankcije za kršitelje sporazuma.
4.	Kriterij odvajanja prispevka ni logičen, saj delavci, katerih otroci živijo na območju občine Domžale, starši pa delajo v drugih občinah, ne bodo prispevali. Zato bi ta sporazum lahko zagotovil resnično enotnost le, če bi veljal za vso Slovenijo.
Kako pa kaj sindikat?
V mesecu septembru so nas obiskali predstavniki republiškega odbora sindikata za tekstilno in usnjarsko-predelovalno industrijo. Z njimi je bila tudi sekretarka občinskega sindikalnega sveta Domžale, tovarišica Puklova.
Namen obiska je bil, da bi skupno pregledali naše poslovanje v preteklem polletju, ugotovili delo sindikalne organizacije in se pogovorili o^ trenutnih težavah, ki v zadnjem času pestijo ne samo slovensko, temveč celotno jugoslovansko gospodarstvo. Z naše strani so se tega razgovora udeležili poleg direktorja in vodje TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija še predstavniki vseh OOS, delavskih svetov, sekretarji OOZK, tovariša Paš in Klešnik ter predstavnik OO ZSMS.
Tovariš direktor je orisal zgodovino naše DO od samega začetka do danes. Rezultate polletnega poslovanja je podal Klešnik. Rezultati so bili kljub težavam, ki so nas v tem obdobju spremljale, zadovoljivi, vprašanje pa je, kako bomo te težave premagovali v prihodnje. Tovariše iz RO pa je predvsem zanimalo delo sindikata in priprave na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije. Dolžan sem informirati člane DO, kaj narekuje akcijski program in kakšne so zadolžitve sindikalnih aktivistov v pripravah na 3. konferenco. V skladu z opredelitvami v akcijskem programu je naloga sindikata, da posveti posebno pozornost tistim področjem, ki so najbolj značilna oziroma problematična v tekstilni industriji, in sicer:
X. Nočno delo žensk.
2.	Humanizacija dela, delovni pogoji, invalidnost, zdravstveno varstvo, varstvo pri delu itd.
3.	Vprašanje benificirane dobe oz. dokup delovne dobe.
Nočno delo žensk oziroma nočno delo nasploh je pojav, ki že vrsto let vzbuja pozornost in je predmet razprav v organizacijah v OZD in DPS. Naša država je leta 1955 ratificirala mednarodno konvencijo o nočnem delu žena v industriji, na osnovi katere je bila zastavljena aktivnost, s katero naj bi nočno delo žensk odpravili do 30. 6. 1975. Sedanje izdajanje soglasij za nočno delo žensk, ki so časovno omejena, pomeni prilagojeno izvajanje konvencije. V tekstilni industriji dela v nočni izmeni 4000 žena od skupno 7000 v celotni industriji Slovenije. Pri tem moram poudariti, da je bila prav naša DO ena tistih, ki je med prvimi ukinila nočno delo žensk. Da pa se nočno delo zopet postopoma uvaja, je pogojeno z naslednjimi kriteriji:
1.	Nočno delo je pogojeno z ekonomskim položajem panoge oziroma posamezne OZD.
2.	Odprava nočnega dela je v tesni povezavi z modernizacijo. Ven-
dar pa v preteklih obdobjih tekstilne industrije ni imela sredstev, v lanskem in letošnjem letu pa je uvoz opreme zelo omejen, kar zmanjšuje možnosti za dokončno rešitev tega problema.
3.	Kljub temu, da si v OZD prizadevajo žensko silo nadomestiti z moško, so dosedanji uspehi minimalni.
4.	Tudi sedanja gospodarska situacija (pomanjkanje surovin, občasne dobave itd.) sili v nočno delo. Se zlasti je to prisotno v OZD, ki se bavijo s predelovalnimi posli in zahtevami partnerjev.
V zvezi s humanizacijo dela tečejo priprave na 3. konferenco o sledečih temah:
—	problematika invalidnosti,
—	problematiko delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo,
—	zdravstveno varstvo,
—	varstvo pri delu.
To so glavni faktorji, o katerih mora sindikat v pripravah na konferenco temeljito razmisliti. V tej smeri pa je naš razgovor s predstavniki tudi potekal. Moram reči, da se s takimi problemi srečuje tudi naša DO in da se odgovorne službe trudijo, da bi se problemi odpravili ali prilagodili opravljanje del in nalog sposobnostim prizadetih delavcev.
Janez Hafner
V matični delovni organizaciji
Že več let smo imeli namen organizirati sindikalni izlet. Razmišljali smo o cilju, se pogovarjali o Gorenjski in Štajerski, nazadnje pa smo prišli do ideje, za katero smo menili, da je najboljša. Dogovorili smo se, da obiščemo matično delovno organizacijo v Jaršah in njene obrate ter spoznamo delo svojih sodelavcev.
Sobotno septembrsko jutro je bilo megleno in deževno, kot je navada, ko se odpravljamo na pot. Ob sedmih smo se odpeljali proti Ljubljani. Po enoinpolurni vožnji smo se ustavili pred tovarno Induplati. Tu so nas prijazno sprejeli. Po skupinah smo se pod vodstvom vodij odpravili na ogled obratov. Večina nas je prvič videla, kako se izdeluje metrsko blago in sploh prvič proizvodnjo v tekstilni tovarni. Koliko pridnih in natančnih rok je potrebno, da nastane meter blaga! Koliko bistrih oči, da ne spregledajo strgane niti! Videli smo, da so pogoji dela v teh obratih težki. Se dolgo nam je v ušesih odmeval ropot in čutili smo oster vonj kemikalij in barvil. Pri svojem delu bomo znali še bolj štediti material, saj smo vi-
deli, da je v vsak centimeter blaga vloženega mnogo truda.
Po ogledu proizvodnje v TOZD Proizvodnja smo se odpeljali v obrate konfekcije v Mengeš in Radomlje. Tu nam je bilo bolj domače. V Mengšu nas je obrat spominjal na naše stare utesnjene prostore. Z zanimanjem smo si ogledali še ceradni in kovinski oddelek. Šele
sedaj smo v celoti videli, skozi koliko rok mora šotor, da je pripravljen za taborjenje. Doslej smo mislili, da nekaj predstavljamo, sedaj pa smo spoznali, da smo del velike družine, ki s pridnimi rokami združuje delo in sredstva v eno močno celoto. Tako se počutimo varnejši in tudi zase vidimo boljši jutri.
(Nadaljevanje na 5. strani)
•	■ IM-
lwiH
Sodelavci iz Mokronoga v Jaršah ali »naši v domačem podjetju«
Delovanje občinske zdravstvene skupnosti
S srednjeročnim planom 1981—85 je programirano pojačanje delovanja osnovnega zdravstvenega varstva, s ciljem, da se s tem zmanjšajo specialistični pregledi in bolnišnično zdravstveno varstvo. V ta namen je bil pri zdravstvenem domu Domžale tudi dograjen trakt C.
Poleg tega novi zakon predvideva tako delitev dela, da se posamezne storitve ne bi ponavljale in bi s tem morali zmanjšati stroške zdravstvenega varstva. Vendar pa rezultati I. polletja 1981 kažejo prav obratno. Tako so se povečale storitve v osnovnem, specialističnem in bolnišničnem zdravstvenem varstvu, in to po številu in finančno.
Glede na izgubo v občinski zdravstveni skupnosti v letu 1980 in težak finančni položaj v letu 1981 je bila sklicana problemska konferenca, ki je obravnavala to problematiko.
Sprejeti so bili določeni sklepi, kateri nalagajo osnovni zdravstveni službi naloge, da izboljša delo, s ciljem, da se zmanjšajo specialistični pregledi in bolnišnično zdravljenje, vendar ne na škodo zavarovancev in da se doseže večja povezava s specialistično in bolnišnično zdravstveno službo v smislu novega zakona o zdravstvenem varstvu.
Govorili smo tudi o bolniškem staležu in upravičenosti do istega. Ugotovili smo, da se bolniški stalež večkrat tudi neupravičeno koristi, kar povzroča neporetrebne stroške pri že tako slabem finančnem stanju. V ta namen naj bi se DO dogovorile za enotno laično kontrolo, katera bi lahko ugotavljala, če se zavarovanci ravnajo po navodilih zdravnika, ali opravljajo na račun bolniškega staleža razna dela.
V nadaljevanju želim prikazati stanje v OZS — Domžale v I. polletju.
Iz podatkov je lahko razvidno, da dohodek za zdravstveno varstvo ne
doteka po predvidenem planu, ampak je bil za okoli 20 % manjši, kar predstavlja 26,7 milijona din. V tem znesku so tudi nerealizirana solidarnostna sredstva v višini 5 milijonov din.
Dejanska realizacija pa prikazuje prekoračevanje programa OZS v skoraj vseh postavkah. Tako ugotavljamo porast bolniškega staleža, prekoračevanje storitev v splošnem zdravstvenem varstvu za 20%, zobozdravstvu za 20 %, pri specialističnih pregledih 15 %, bolnišnično zdravstveno varstvo za 5%, zdravila za 17 %, ortopedski pripomočki za 12 %. Tudi obveznosti iz leta 1979 in leta 1980 v višini 6 milijonov din še nismo poravnali.
Vse navedene prekoračitve programa, oziroma stroški celotnega zdravstvenega varstva predstavljajo 140,9 milijona din stroškov, oziroma so bili stroški višji od dohodka za 28,6 milijona din.
Zaradi finančnega stanja je bilo s 1. VII. 1981 sprejeto povečanje stopnje iz dohodka DO od 8,76 % na 10,76%, kar bo finančno situacijo OZS nekoliko ublažilo. Poudariti moram, da se viški ostalih SIS po dogovoru prelivajo v OZS z namenom, da bi lahko pokrivali nastale stroške. Prav tako je bila OZS oproščena dajatev za stimulacijo izvoza. Vendar je pričakovati kljub vsem ukrepom, če bodo stroški zdravstvenih storitev tako naraščali, da bo OZS zaključila leto 1981 z izgubo.
Glede investicij v zdravstvu sledeče: dograjen je trakt C zdravstvenega doma Domžale. V izgradnji so prostori nove lekarne v Domžalah. Stroški izgradnje bodo okoli 18 milijonov din. Glede stabilizacijskih ukrepov in pomanjkanja sredstev pa naj bi se za zdravstveno postajo Mengeš v letošnjem letu pripravila kompletna dokumentacija. Z gradnjo pa naj bi se pričelo v letu 1982.
S tem sem želel podati kratek pregled o delu OZS in problematiko njenega delovanja.
Pripis:
Glede na obstoječe stanje pa še to. Z ozirom na razmeroma visoke stroške OZS bi morali tako zdravniške službe, kot mi koristniki razmisliti o tem, kako te stroške spraviti v meje naših finančnih možnosti. Zdravstvene službe morajo organizirati delo tako, da bodo lahko s čim nižjimi stroški nudile zavarovancem svoje usluge. Mi zavarovanci pa dajmo koristiti te usluge takrat, ko smo teh uslug res potrebni, torej takrat, ko smo bolni. Naj pa se ne bi dogajalo, da jih koristimo takrat, ko nismo bolni, ampak izkoriščamo bolniški stalež za razna druga dela doma. Prav tako bi morale biti naše zahteve pri izvajalcih zdravstvenega varstva realne, ne zahtevati razne specialistične preglede in izsiljevati zdravnika, da nas napoti tja, če on sam osebno oceni, da to ni potrebno. Isto se dogaja pri porabi zdravil, saj je bilo v I. polletju izdanih za 10% več receptov kot v lanskem I. polletju. Pri tem pa marsikateri zavarovanec zdravil niti ne uporabi in se celo pokvarijo ali zavržejo.
Vedeti moramo da sredstva, ki gredo za zdravstveno varstvo, dajemo mi iz dohodka DO in OD delavcev. Ob zaključku bi poudaril še tole. Kvaliteta in raven zdravstvenega varstva, povezano z višino stroškov, zavisi od organizacije, kvalitete in delitve dela zdravstvenih organizacij in od nas samih, kdaj in kako se ponašamo pri koriščenju zdravstvenih storitev. Koristimo jih takrat, ko smo bolni, v nasprotnem slučaju pa odstopajmo mesto tistim, katerim so te usluge potrebne.
Franc Jeraj
Vsakomur je včasih potreben nasvet
V MATIČNI ORGANIZACIJI
(Nadaljevanje s 4. strani)
Po končanem ogledu konfekcije v Radomljah smo se odpeljali na kosilo v »domačo« restavracijo. Po kosilu smo šli še v Dražgoše. Na prizorišču velike bitke smo občudovali veličasten spomenik in Bičkovo skalo, kjer so padli junaki za naše lepše življenje.
V Mokronog smo se vrnili dobro razpoloženi in polni lepih vtisov.
Sodelavcem v TOZD Proizvodnja se zahvaljujemo za lep sprejem in strokovno vodenje po obratih. Prav tako se zahvaljujemo tovarišem iz TOZD Konfekcija in TOZD Restavracija. Za nas je bila to poleg sindikalnega izleta tudi strokovna ekskurzija, na kateri smo spoznali mnogo koristnega in zanimivega.
Stane Stih
Sedaj so se svetovalci odločili, da se nam bodo približali in svoje poslanstvo opravljali v konkretnih sredinah, v DO. Organizirali bi posamična svetovanja, skupna in družinska svetovanja ali z drugimi besedami, svetovanja so namenjena bodočim zakoncem, zakoncem in družinam.
Kaj nam strokovnjaki lahko povedo?
Sociologi in socialni delavci: Seznanili nas bodo z možnostmi in pogojih za zdravstveno varstvo, vzgojo in izobraževanje, urejanje stanovanjskih vprašanj, otroškega varstva in drugo.
Zdravniki: Povedali nam bodo kaj več o spočetju, nosečnosti, porodu, kontracepciji, neplodnosti, genetiki in drugih specifičnih medicinskih področjih načrtovanja družine ter
zdravstvenega varstva mater in otrok.
Psihologi in pedagogi: Seznanili nas bodo predvsem z značilnostmi in navadami, ki so pomembne za skupno življenje, sposobnostmi prilagajanja, sprejemanja konfliktov kot sestavnega dela življenja in reševanja vprašanj v družini. Povedali nam bodo tudi o željah, odgovornostih in dolžnostih staršev, o otrokovem razvoju, njegovih čustvenih in drugih potrebah, o pomembnosti dobrih družinskih odnosov, posledicah neustrezne vzgoje ipd.
Pravniki: Informirali nas bodo o določilih zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Če bomo le hoteli, nas bodo sve-tovlaci obiskali. Razmislimo!
Srečanje upokojencev v Umagu
Tudi jesen življenja je lepa
Umag; Danica in Tibor, kje pa so ostali?
Umag; srečanje znancev
Umag; za eno moško nikoli ne zmanjka časa
Upokojenci v Umagu; kjer je muzika, je tudi hec
Spet je leto naokoli in spet smo se dobili. Koliko Židane volje, novic in pričakovanj je bilo razbrati na vaših obrazih. Kako tudi ne, saj boste ves dan skupaj, se veselili, obujali spomine, si povedali nešteto stvari. Prej vas je vezalo delo, tovarištvo, delili ste isto usodo, sedaj vas vežejo isti spomini. Kako prijetno je pogledati babice, dedke, polne doživetij — veselih in bridkih, izkušenj, a skromne in zadovoljne. Kako, da mi šele ob pogledu na vas postane jasno, kako smo mladi včasih domišljavi, napuhli v svojih željah in zahtevah, kako smo čestokrat nezadovoljni, pa nam je lažje, kot je bilo našim upokojencem. Sram bi nas moralo biti.
»Pepca« iz Mengša je že pred odhodom krepko raztegovala meh, da smo krenili z besedami: »O, danes bo pa še luštno!« In res je bilo.
Ko smo prispeli v Umag, smo najprej pomalicali, potem pa so se nekateri šli kopat, kajti zadnji avgustovski dan je bil čudovit. Drugi so se malo sprehodili po okolici in klepetali. Na kosilu pa smo se spet vsi dobili. Za vsako mizo je sedela vesela druščina, zadovoljnih obrazov.
Za prvo mizo, katerim sem prisluhnila, so sedeli Jože Cesnik in Justina, Pepca Kokalj in Ljudmila
Grilc, ki so v pokoju že 20 let in »krušna mama« (boste že vedeli, kdo je to), ki je v pokoju 15 let. Mislili so, da letos, ko se toliko govori o stabilizaciji, ne bo denarja za upokojence, pa so bili zato toliko bolj veseli in hvaležni. Saj nas je že za celo tovarno, so pripomnili. Justina se je spomnila začetka njenega dela v Induplati: »Tridesetkrat sem prišla vprašati, če me sprejmejo, pa me niso. Ko sem dobila delo, sem mislila, da so se mi nebesa odprla. Kljub nekaterim težavam (material je bil včasih zelo slab) nisem nikoli pomislila, da bi šla stran.«
Menili so tudi, da bi bilo prav, če bi se delovna doba skrajšala, o čemer mnogo slišijo, vendar jih skrbi, če bo potem dovolj denarja za vse pokojnine.
Pri mizi, kjer so sedele Tončka Cerar (9 let v pokoju) in Kati Tro-janšek so bili še posebno razpoloženi. Mislim, da po Katini zaslugi-»Tako rade pridemo v Umag (lani ni bilo kam sesti), letos, ko imamo godca, je še posebej zabavno. O, tudi plesale bomo, ko se najemo. Tudi postrežba je dobra.« Kati Trojanšek pripoveduje, da je že 11 let v pokoju. »V službo sem zelo rada hodila (v pripravljalnico), s sodelavkami smo
se dobro razumele, včasih kakšno uganile. Poprijeti je bilo treba za vse, tudi »cegle« smo zmetavale ali pa peso okopavale.« Na koncu so pripomnile, da bi si rade ogledale tovarno, saj se je v desetih letih gotovo marsikaj spremenilo.
Potem sem se preselila k druščini samih moških, k Pavletu, Petru, Viktorju in Alojzu. Se najbolj zgovoren je bil Peter, ki se je tudi kopal v morju. »Tudi jesen življenja je lepa, če si zdarv«, je dejal. Vsi so bili zadovoljni bolj kot lani. V Uma" gu jim je všeč, le »balin plač« zelo pogrešajo.
Da nisem predolgo motila moških pogovorov, sem odšla k mizi, kjer so klepetale nekdanje sodelavke iz mokre predilnice Tončka Forjan, Marjeta Korošec in Marija Zargi iz suhe predilnice ter Vida Drolc iz tkalnice. V popoldanskem času vse pazijo vnuke. Vida pravi: »Življenje je toliko časa lepo, dokler si nekomu potreben.« »Skoda je le, da so pokojnine tako majhne, saj smo imele v mokri predilnici najnižjo osnovo, čeprav so bili delovni pogoji težki (kdor je to doživljal, že ve). Zelo rade gremo v Umag, saj nekdaj pri-
(Nadaljevanje na 7. strani)
OB PROSLAVI 40-LETNICE VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA IN OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU »17. SEPTEMBRU« SO NAŠI GASILCI
RAZVILI SVOJ PRAPOR
Slavnostni govornik je bil predsednik IGD Jarše Lojze Pušlar
Parada se je pričela
Pavle Zupan je položil venec pred Poveljnik parade Franci Bleje podaja raport za pričetek parade spomenik padlim borcem
TUDI JESEN ŽIVLJENJA JE LEPA
(Nadaljevanje s 6. strani)
ljubljenih obrazov ni nikoli odveč videti.«
»Kje ste upokojenci iz skupnih služb?«, je bil klic Dane Pavlin, ki se srečanj udeležuje, »saj smisel ni v pogostitvi, ampak srečanju z nekdanjimi sodelavci, klepetu. Življenje se z upokojitvijo vendarle nekoliko spremeni, toliko bi si imeli povedati.« Poleg Dane Pavlin, so svetle izjeme Borči Cerar in Ivanka Cerar ter Tibor Milakovič, ki je bil po polletnem upokojenskem stažu najmlajši upokojenec. »Osemnajst let sem bil zastopnik naših izdelkov. Ni težko zastopati dobrih proizvodov, a vedel sem, da jih ustvarjajo delavci, ki pa jih nisem poznal. Zato
sem si tako močno želel iti med te proizvajalce, jih spoznati. Ni mi bilo težko priti iz Zagreba. Zal mi je le, da ne vidim več svojih tudi že upokojenih sodelavcev. Sedaj ko gledam vse od zunaj, izven aktivnosti, je drugače. Zanimivo je biti na takem srečanju in občutiti tisti pravi, sproščeni ljudski izraz.«
Edi Rojc, vrtnar, je bil med vsemi najbolj zgovoren. Pa je rekel v šali, da ne smem vse zapisati, ker bodo potem »tihi dnevi«. 11 let je že v pokoju, povedal pa mi je: »Zelo sem srečen vsako leto, ko pridemo skupaj, kajti naša generacija, ki je delala med vojno, je trdna, saj smo se kalili v ognju kot jeklo. Za Umag se morate boriti z vsemi močni. Preveč smo se trudili, da smo očistili
vse trnje in preveč lepih dopustov smo preživeli, da bi ga kdaj predali. Hodil bom gledat svoje palme dokler bom živ, ne glede na to čigave bodo,« je bolj grenko in nejeverno dodal.
Ne bomo ga dali, Edi. Le še bolj ga bomo morali negovati.
Vseh nisem mogla povprašati (naj mi ne zamerijo) pa tudi ne vsega zapisati. Vendar lahko rečem, da nezadovoljnega obraza nisem videla. Naj vam povem, dragi upokojenci, da je med vami prijetno tudi mlajšim, saj vnašate toliko zdravega humorja, elana in radosti v življenje. Ostanite taki vse leto in vsi skupaj upajmo, da se bomo še srečali.
Urednica
Bolniški stalež narašča z razvojem produktivnih sil
Ob polletju ponavadi pregledujemo poslovne in druge rezultate, jih analiziramo in primerjamo s preteklimi leti. Zato smo poprosili dr. Malijo Šiška, da tudi za bolniški stalež v naši delovni organizaciji pripravi pregled in analizo.
Bolniški stalež narašča. To ugotavljamo vsa leta. Ne samo delovna organizacija Induplati, to ugotavljajo v Sloveniji, v SFRJ, v vsem razvitem svetu.
Na grobo lahko vzroke bolniškega staleža delimo na objektivne (narava družbe) in na subjektivne (duševnost). Z razvojem produktivnih sil postaja bolniški stalež vse bolj družbena kategorija in ne le medicinska. Bolniški stalež raste z razvojem produktivnih sil, z gospodarskim razvojem in z družbenim napredkom. Rasti bolniškega staleža botrujejo tudi razširjanje pravic iz socialne varnosti in s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
Prikazana tabela bolniškega staleža za 7 mesecev v letu 1980 in 1981 kaže na eni strani porast bolniškega staleža v tem obdobju v TOZD Proizvodnja, v TOZD Maloprodaja in DSSS, na drugi strani pa na zmanjšanje bolniškega staleža v TOZD Restavracija in Konfekcija. Menim, da je tak prikaz neustrezen, ker prikazuje prekratko obdobje in ker ni mogoče primerjati TOZD z velikim številom zaposlenih s TOZD z majhnim številom zaposlenih delavcev. Tako bom v nadaljnjem izvajanju izpustila TOZD Restavracija in TOZD Maloprodaja. Omenim pa naj, da ob pogledu na tabelo takoj ugotovimo pri TOZD Maloprodaja porast bolniškega staleža na račun podaljšanega porodnega dopusta; na to pa ne moreta vplivati niti družba, niti medicina.
Za obravnavo nam ostaneta dva tozda in DSSS.
TOZD Proizvodnja ima v tem obdobju povečan bolniški stalež za 23,1 %; od tega so najbolj porasle nesreče pri delu — kar enkrat več jih je bilo. Vemo pa, da so nesreče pri delu tudi tiste, ki se pripetijo na poti na delo in z dela, prav teh pa je bilo več. Pri boleznih so vštete tudi nesreče izven dela, teh je bilo zopet več kot v lanskem obdobju. Več je bilo tudi kostno mišičnih obolenj, predvsem bolečin v križu.
TOZD Konfekcija prikazuje v celoti zmanjšan bolniški stalež, če pa pogledamo posamezne kategorije vzrokov bolniškega staleža, ugotovimo, da so se nesreče pri delu več kot podvojile in zopet jih je bilo več na poti z dela in na delo. Nega in spremstvo družinskih članov sta se tudi občutno povečala.
V DSSS sta se prav tako občutno povečala nega in spremstvo družinskih članov, povišal se je bolniški stalež zaradi bolezni, pri katerih pa izstopajo žilna in srčna obolenja.
Kot sem že omenila, je prikaz bolniškega staleža za tako kratko obdobje neprimeren, poleg tega ni dovolj razčlenjen. Važno je med drugim, da prikažemo resnost obolenj. Če je število dni za eno obolenje večje, je resnost obolelosti večja in obratno. Danes tudi na občinskih razpravah o bolniškem staležu ugotavljajo, da so med bolniki simu-lanti. To ugotavljamo v medicini že vrsto let. Vendar so pravice zavarovancev s področja socialnega in zdravstvenega varstva takšne, da so vključeni v bolniški stalež tudi namišljeni bolniki.
Pri branju knjige o dinamiki bolniškega staleža v SR Sloveniji in delno v Jugoslaviji v obdobju 1950 do 1979, ki jo je izdal institut za medicino dela v Ljubljani, sem lahko ugotovila, da s prikazom takšne tabele ne morem zajeti vsega, s čimer bi lahko razložila vzroke naraščanja bolniškega staleža. Že v Sloveniji so razlike v bolniškem staležu po regijah. Najvišji bolniški stalež ima ljubljanska regija (pod ljubljansko regijo spadajo tudi Domžale). Velika je razlika v bolniškem staležu tudi po panogah gospodarstva. V vseh regijah narašča odstotek bolniškega staleža zaradi nege in spremstva.
Še bi lahko naštevala podatke iz te knjige, vendar naj zaključim tako, kot sem pričela: z družbenim napredkom bolniški stalež narašča.
Marija Šiška
DOPISUJTE V KONOPLAN!
miiiiiiiiiimiiiiimiimimmiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiim
E V prvi polovici življenja si 1 E človek kvari zdravje,
= v drugi polovici pa ga
zapravlja. =
J. Leonard E liiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiimiimmimiiiiiiiiiiiiii
Pregled bolniških	izostankov za	obdobje od	1. 1. 1980	do 31. 7. 1980	in za obdobje od 1. 1. 1981 do 31. 7. 1981				
TOZD	Leto	Štev. zaposl.	Bolezen	Nesreče pri delu	Nega druž. članov	Spremstva druž. čl.	Redni	Podalj. porod. dop. oorod. dop. 105 dni	141 dni		Skupaj
	%	%	%	%	%	%	%	%	%
Proiz. izd. iz sintetičnih vlaken	1980 1981 indeks	543 549	5,09 6,36 124.9	0,35 0,71 202,8	0,59 0,57 96,6	0,11 0,12 109	0,80 1,08 135	1,06 1,01 95,2	8,00 9,85 123,1
Maloprodaja	1980 1981 indeks	23 27	2,69 2,54 94,4		0,43 0,27 62,7	0,09 0,13 144,4	2,92 1,76 60,2	1,86 5,97 320,9	7,99 10,67 133,5
Restav. in poč. domovi	1980 1981	21 20	2,34 3,20	0,29	1,01 1,46	0,27 0,14	0,73	3,25	8,49 4,80
	indeks		136,7		90,6	51,8				33,3	
Konfekcija	1980 1981 indeks	274 284	6,16 5,17 83,9	0,27 0,63 233,3	1,09 1,22 111,9	0,29 0,39 134,4	2,04 2,19 107,3	2,63 2,48 94,2	12,48 12,08 96,8
DSSS	1980 1981 indeks	159 109	3,65 4,53 124,1	0,19	0,45 0,66 146,6	0,14 0,19 135,7	0,91 0,67 73,6	1,75 1.24 70,8	6,90 7,48 108,4
Domžalski mladinci pred odhodom v brigado
BRIGADIRJI SMO !N NAŠA SILA
Šestega junija se je začela mladinska delovna akcija «Brkini 81«, kjer smo v MDB Slavko Šlander, Domžale sodelovali tudi mladinci iz Induplati — Kemal Selimagič, Mijo Pejič inMilena Maučec. Vsi smo bili zadovoljni in veseli, da smo lahko šli v brigado. Brigadirji so do danes že veliko doprinesli k družbeni blaginji. Brigada Slavka Šlandra redno sodeluje na delovnih akcijah od leta 1978. Roke, ki niso poznale utrujenosti, so kopale vodovod, gradile ceste ipd. V začetku so brkinski prebivalci mislili, da je brigadirsko delo nekoristno, danes pa veselo sprejmejo mladince iz vseh republik, saj pomagamo tudi pri domačih delih. Letos je naša brigada, skupaj z drugimi, dokončevala vodovodne mreže, kar so krajani čakali že od konca vojne dalje. Sodelovalo je 11 brigad v štirih izmenah. Brigadirji smo »živeli« v majhnem in prijaznem kraju Tatre, do delovišča pa smo se vozili z avtobusi. Popoldne smo se ukvarjali z raznimi aktivnostmi, kot npr. tečaj prve pomoči, radioamaterstvo, največ zanimanja je bilo za mladinsko politično šolo Edvard Kardelj. Veliko je bilo športnih tekmovanj, zvečer pa zabavni in kulturni programi. Takšno je bilo naše brigadirsko življenje. Kdor bo sodeloval prihodnje leto, mu gotovo ne bo žal.
Vsem brigadirjem Z D R A V O , še posebno domžalmskim iz brigade Slavka Šlandra.
Mijo Pejič
Šah — igra na 64 črno-belih poljih
II. srečanje slovenskih igralcev monodrame
Drugo srečanje igralk in igralcev monodrame v Domžalah nam pove, da se naše sodobno gledališče in njegovi ustvarjalci niso odpovedali programski, umetniški in izpovedni zvrsti, kakršno predstavlja in pomeni monodrama. Monodramski nastopi so po pravilih rezultat trdega dela, velike ljubezni in še večje vztrajnosti. Včasih tudi umetniškega in življenjskega razočaranja. Igralci bi morali spet postati popotniki in popotnice. To, kar so stoletja bili. Popotniki, ki blodijo po svetu od človeka do človeka, od igralnega prostora do igralnega prostora. A je tudi res, da se bliža čas, ko bodo morali igralci in igralke iskati slovenskega gledalca, zakaj našemu jeziku se piše črna prihodnost.
Oglejmo si torej monodrame v Domžalah:
9. oktober 1981
VIDA JUVANOVA Balbina Baranovič-Battelino: Ger-mine in pes
MAKS FURJAN
trije monologi iz uspelih vlog
23. oktober 1981
NIKA JUVANOVA Istvan Orkeny: Mačja igra JOŽE ZUPAN Platon: Sokratov zagovor
6. november 1981
BRANKO MIKLAVC: Jubilej
20. november 1981
TONE ŠOLAR
Janez Povše: Izvolite, tovariš Marjan
BREDA PUGLAJEVA
Aldo Nicolai: Ženske, oh te ženske
E Kaditi ali ne kaditi,	E
E to ne bi smelo biti vprašanje! J E Kdor svojo bolezen skriva, e E zanj ni zdravila.	E
Etiopski pregovor E
iiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiimiimmiiri
AKTIVNI
NOGOMETAŠI
Gotovo ste že opazili, da smo že nekajkrat poročali o rezultatih z nogometnih tekem, kar pomeni, da nogometaši ne počivamo; včasih zmagujemo, včasih izgubljamo. Danes moramo na žalost objaviti nerazveseljiv rezultat, vendar mora športnik znati sprejeti tudi poraz. To nam ne sme vzeti volje temveč spodbuditi k še boljšemu treniranju. Zgubili smo torej 4. 9. 1981 z ekipo Litije 7 : 3. Nasprotniki so bili boljši; malo pa je zakrivil tudi sodnik. Upamo, da bo drugič bolje.
Tone Lekan
Zmagovalci v namiznem tenisu
NESREČA NIKOLI NE POČIVA
V času od 1. julija 1981 do 30. septembra so se pripetile naslednje nesreče pri delu v:
TOZD Proizvodnja
Ponesrečenci so bili iz naslednjih OE:
Tkalnica — MARIJA ZARNIK: Pri prenosu blagovnega valja je po-nesrečenka padla in se udarila na prsni koš. Vzrok padca so bila spolzka tla.
Pripravljalnica — VINKA SAVIČ: Pri prevozu cevk z vozičkom se je zadela v peto desne noge.
Predilnica — SLAVKA RUČMAN: Pri čiščenju valjčka se je z nožem sunila v revo roko.
Vzdrževanje — IVO GRGIČ: Ko je vozil bale z ročnim vozičkom, se je udaril v desno roko.
TOZD Konfekcija
Ponesrečenci so bili iz naslednjih OE:
Konfekcija šotorov Radomlje — NADA HAJDINJAK: Pri nabijanju kovic v šotore se je s kladivom udarila na sredinec leve roke.
Konfekcija Mengeš — GRETA KUŠAR: Pri šivanju na šivalnem stroju ji je igla prebodla palec na roki.
Konfekcija Mokronog —• JOŽE BARTELJ: Ko je začel krojiti, mu je spodletelo in se je urezal v levo roko.
Ceradni oddelek — TONE DIMC: Pri kovičenju trakov za koridorje se je udaril na sredinec leve roke.
Na poti v službo ali iz službe sta bili dve nesreči:
TOZD Proizvodnja
Iz OE Oplemenitilnica se je na poti v službo ponesrečila MARICA PETKICIC.
TOZD Konfekcija
iz OE Konfekcija šotorov Radomlje se je na poti v službo ponesrečila ANA BARLE.
Ismeta Nikolič
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT —
Tradicionalni
troboj
V	soboto, 19. septembra, je bil v Kamniku, v organizaciji Svilanita, troboj v športnih disciplinah med tekmovalci Svilanit — Dekorativna — Induplati. Tekmovali smo v naslednjih disciplinah: kegljanje, streljanje, namizni tenis, mali nogomet, odbojka in šah. Naša udeležba in rezultati na tem športnem srečanju so bili povprečni. Prvo mesto smo osvojili edino v streljanju žensk, kjer je tudi pri posameznicah Darja Fortunat dosegla odličen rezultat 151 krogov. Druga mesta smo dosegli: v streljanju moški, namizni tenis ženske in moški, mali nogomet in odbojka moški. Pri kegljanju in šahu smo zasedli tretje mesto. Zal pri disciplini odbojka ženske nismo dobili nobene točke, ker se nekatere naše članice, ki so bile določene za tekmovanje, iz različnih vzrokov tekmovanja niso udeležile.
V	skupnem plasmanu je premočno zmagala ekipa Dekorativne iz Ljubljane pred Svilanitom. Naša ekipa pa je bila tokrat zadnja.
Po zaključku tekmovanja smo se dogovorili, da bo prihodnje srečanje v Dekorativni v Ljubljani.
REZULTATI: Kegljanje:	kegljev
L Dekorativna	2226
2. Svilanit	2141
3. Induplati	2027
Streljanje, moški:	krogov
1. Dekorativna	495
2. Induplati	437
3. Svilanit	403
Streljanje, ženske:	krogov
1. Induplati	409
2. Dekorativna	382
3. Svilanit	335
Šah:	točk
1. Dekorativna	39
2. Svilanit	36
3. Induplati	21
Namizni tenis, moški:	točk
1. Svilanit	6
2. Induplati	3
3. Dekorativna	1
Namizni tenis, ženske:	točk
1. Dekorativna	3
2. Induplati	2
3. Svilanit	2
Mali nogomet:	zmaga
1. Dekorativna	1
2. Induplati	1
3. Svilanit	0
Odbojka, moški:	zmaga
1. Svilanit	2
2. Induplati	1
3. Dekorativna	0
Odbojka, ženske:	zmaga
1. Dekorativna	1
2. Svilanit	0
SKUPNA UVRSTITEV:	točk
1. DEKORATIVNA	22
2. SVILANIT	16
3. INDUPLATI	15
Rajko Kavčič
Tek v nevsakdanji obutvi
V počastitev tovarniškega praznika so se letos odvijale različne panoge, kot so tek v copatah, nogomet in namizni tenis.
Tek v copatah
Ekipo so sestavljali 3 tekmovalci ali tekmovalke. Dolžina proge je bila 50 m, za ženske pa je bila 5 m krajša. Tek je zelo atraktivna disciplina, zato bi želeli, da bi postala tradicionalna.
Udeležba teka v copatah je bila skromna, saj so se ga udeležile le 4 ekipe. V konkurenci je prvo mesto dosegla ženska ekipa konfekcije v sestavi Pavli, Linič, Grm pred ekipo prejemame v sestavi Križnar, Pejič, Drvarič in ekipo kovinskih konstrukcij v sestavi Andrejka, Kovač, Šoštarič.
Izven konkurence je zmagala ekipa v sestavi Plaznik, Klemenčič, Jereb.
Nogomet;
neporočeni : poročeni
Čeprav so se mlajši igralci ekipe neporočenih zelo trudili, da bi zmagali, je bil rezultat neodločen 2 : 2. Starejši igralci so izkušenejši, mlajši pa kondicijsko močnejši. Po strahovitih napadih (obramba je bila slaba) je padel celo auto gol v mrežo neporočenih. Po tekmi je kapetan Lado Kočevar izbral najboljše igralce za tradicionalni troboj v Kamniku.
Namizni tenis
Tekmovanje je potekalo med obrati. Ekipo so sestavljali 3 tekmovalci, ki so najprej tekmovali po skupinah, nato pa še zmagovalci skupin za prvo mesto, drugi v skupini pa za tretje mesto. Po izvršenem žrebanju so bile v prvi skupini ekipe: vzdrževanje, IBM, skupne službe, v drugi skupini pa ekipi tkalnice in elektro delavnic.
Rezultati:
I.	skupina: Skupne službe : Vzdrževanje 5 : 3; IBM : Skupne službe 5:1; IBM : Vzdrževanje 5:1.
II.	skupina: Tkalnica : El. delavnice 5:1.
Finale: IBM : Tkalnica 5 : 0; Skupne službe : El. delavnice 5:0.
Vrstni red: 1. mesto: IBM , (Svetec, Kurzvveil, Hajdinjak);
2.	mesto:	Tkalnica (Šarc,
Strupar, Makovec); 3. mesto: Skupne službe (Kurzweil, Pavlič, Kavčič); 4. mesto: El. delavnice (Troha, Husič, Pirnat);
5.	mesto: Vzdrževanje (Pipan, Bclaj, Juračič).
IZ UREDNIŠTVA
Gore sredi ledenega morja.
V zadnji številki našega glasila smo članek inženirke Černetove opremili z dvema slikama. Pod eno je bilo napisano: Gore so kot otoki sredi morja. Toda, teh otokov ni videti in ne gore. Čeprav smo v tiskarni terjali najboljši možni odtis, da bi bile gore vidne, tega niso uspeli izdelati, ker sta bila barvna odtenka na diapozitivu tako enaka, da je ostala črno-bela tehnika »nemočna«. S tem opravičilom prosimo bralce našega glasila, da si tolmačijo nevidnost gora, ki še niso potonile v mrzlih valovih Severnega ledenega morja.
Neresnost članov uredniškega odbora. V zadnjem času opažamo, da je udeležba na sejah uredniškega odbora vse prej kot dobra. Če bi pomagalo preložiti sejo, bi to urednica vsekakor morala storiti. Zato pa, ker to ne gre, zavoljo datuma, se sestajamo v zasedbi, ki pride na sejo. Vemo, da je to za večino velika obremenitev ali vsaj obveznost, ki jim je odveč. O tem člani ne govorijo, izkušnje pa potrjujejo pravilnost takšne domneve.
Ni enostavno zbrati vsak mesec okrog 1300 tipkanih vrstic rokopisa in vsaj 10 slik. Pri tem mora besedilo ustre-
zati za objavo, biti mora informativno in zanimivo. Kdo drugi lahko zbere ta material kot neposredni registratorji zanimivih dogodkov. Ti pa pridejo iz naših tozdov — če seveda pridejo. Kadar jih ni, to pa je v zadnjem času pogosto slučaj, imamo pretrgane informativne zveze.
Kakšni ukrepi sledijo: najprej obstoja možnost, pozvati člane uredniškega odbora (imenovani so navedeni v vsaki številki glasila v kolofonu), da se sej udeležijo in tvorno sodelujejo pri oblikovanju lista. Druga možnost je, da uredniški odbor zamenjamo v celoti ali deloma in tretje, da obseg lista zmanjšamo in vsebino osiromašimo oziroma, da z izdajanjem prenehamo.
V družbeni ureditvi, kjer informiranost pogojuje samoupravljanje, takšen ukrep ne pride v poštev. Sprejemljivo pa je začasno skrčenje obsega in vsebinsko oženje novic in zanimivosti. Še najbolj prav pa bi bilo, če bi tisti, ki želijo v uredništvu sodelovati, to delali odgovorno. Tistih nekaj pa, ki res ne utegnejo več sodelovati pa bi kazalo zamenjati z drugimi. Devet aktivnih je potrebnih za nemoteno delo — morda bi jih le našli med 1000 zaposlenimi v DO Induplati.
Otmar Lipovšek
ANKETNI LIST
Skupaj s Konoplanom ste prejeli tudi anketni list, ki vas sprašuje, kje ste in kje boste letovali, ter kakšne so vaše pripombe in ocena letovanja.
Anketni list je strogo anonimen (nepodpisan).
Prosimo, da ga vestno izpolnite in oddate v skrinjico pri vratarju do 20. 10. 1981.
Vaše mnenje bo pripomoglo k izboljšanju ponudbe naše Restavracije.
Uredništvo
Pogled na obnovljeni del kuhinje
ZAHVALE
Ob nenadni izgubi mojega dragega moža in očeta
ALFONZA ANDREJKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem za denarno pomoč in darovano cvetje.
Žena Rezka s sinovoma Borisom in Rafkom
Ob boleči izgubi mojega očeta JANEZA RAZORŠKA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz Konfekcije Peče za izrečeno sožalje in podarjeni venec.
Hčerka Minka
Ob smrti moje mame ANE ČERNE
se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz Pripravljalnice za izraze sožalja, venec in denarno pomoč. Žalujoči sin Lojze Černe
Ob smrti najinega očeta JANEZA KLOPČIČA
se zahvaljujeva svojim sodelavkam in sodelavcem iz Pre-jemame za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti ter sodelavkam in sodelavcem iz Tkalnice za podarjeno cvetje in denar, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Žalujoči hčerki
Rajka Novak in Tilka Kvas
Ob smrti mojega očeta JOŽETA NAHTIGALA
se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Žalujoča hčerka Anica Šega
REDAKCIJO SMO ZAKLJUČILI 28. SEPTEMBRA 1981
obvestila iz Kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	NATAŠA SEVER, tkalka, vstopila 1. 9. 1981,
2.	MAJDA MAUCEC, tkalka, vstopila 2. 9. 1981,
3.	ZEMKA GAVRANOVIC, tkalka, vstopila 4. 9. 1981,
4.	NEVENKA NESlC, etiketiranje v oplem., vstopila 8. 9. 1981,
5.	MARIJA ZDOVC, tkalka, vstopila 9. 9. 1981,
6.	DRAGO URBANIJA, električar, vstopil 14. 9. 1981, iz JLA,
7.	DUŠAN KORDEŽ, vodja odpr. v skladišču metr. blaga, vstopil 15. 9. 1981,
MARIJA KORUNIC, dvojenje, vstopila 15. 9. 1981,
9.	DUŠANKA VRAČAN, tkalka, vstopila 15. 9. 1981,
10.	KATARINA ORŠIC, previjanje, vstopila 21. 9. 1981,
11.	STANKO AVBELJ, mikanje, vstopil 22. 9. 1981,
12.	MARIJA CIMERMAN, previjanje v sukalnici, vstopila 22. 9. 1981,
13.	MARKO ŠMON, pom. in trans, delavec, vstopil 28. 9. 1981.
Izstopi:
1.	JOŽE CERAR, čiščenje strojev v tkalnici, izstopil 31. 8. 1981,
2.	MARIJA IGLIC, šiv. tkanin, upokojena 31. 8. 1981,
3.	FLORJAN MUSIČ, pom. in tran. delavec, upokojen 1. 9. 1981,
4.	ANA JEREB, odprema blaga iz skladišča, upokojena 7. 9. 1981,
5.	VILI KOROŠEC, mikanje, izstopil 31. 8. 1981,
6.	MARTIN CERAR, vzdr. strojev, izstopil 25. 9. 1981,
7.	IVANKA KOBILCA, previjanje, upokojena 30. 9. 1981.
TOZD KONFEKCIJA
Vstopi:
1.	MILAN PLAZNIK, kovinske konstrukcije, vstopil 2. 9. 1981,
2.	MARIJA METELKO, šivilja v obr. Mokronog, vstopila 7. 9. 1981,
3.	JUSTI RUPAR, šivilja v obr. Mokronog, vstopila 7. 9. 1981,
4.	DUŠAN KOVAČ, del. v kov. konstr., vstopil 7. 9. 1981,
5.	URŠKA PAVLI, šivilja, vstopila 7. 9. 1981,
6.	IVO IVANAC, del. v kov. konstrukciji, vstopil 14. 9. 1981,
7.	VILMA KOVAČ, šivilja v obratu Mokronog, vstopila 14. 9. 1981,
8.	HELENA SAJE, šivilja v obratu Mokronog, vstopila 14. 9. 1981,
9.	DRAGICA SUŠNIK, šivilja, vstopila 15. 9. 1981,
10.	MLADEN DRAGANIČ, del. v kov. konstr., vstopil 22. 9. 1981,
11.	ROMAN REBOLJ, del. v cer. oddelku, vstopil 23. 9. 1981,
12.	BRANISLAVA KODERMAN, šivilja, vstopila 28. 9. 1981.
Izstopi:
1. ALFONZ ANDREJKA, umrl 9. 9. 1981,
DUŠAN KOVAČ, del. na montaži ogrodij, izstopil 11. 9. 1981,
3.	TEREZIJA ŠKRJANC, del. v konf., upokojena 30. 9. 1981.
TOZD MALOPRODAJA
Ni bilo sprememb.
TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI
Ni bilo sprememb.
POROČILO O GIBANJU
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Vstopi:
1. MARJETA KRAJŠEK, strojno knjiženje, vstopila 1. 9. 1981.
POROČILI SO SE:
MARIJA HORVAT, tkalka in BORIS JERIN
DANIELA DRAGUN, poročena KEREP
ČERNIVEC ZDENKA, poročena TRATNJEK
OD ZA AVGUST 1981
Vrednost točke je znašala v bruto vrednosti din 0,08.
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja — din 11.215.— TOZD Maloprod. — din 13.505.— TOZD Restavracija in počitniški domovi — 12.733.—
Razred
7000—8000 8000—9000 9000—10000 10000—11000 11000—12000 12000—13000 13000—14000 14000—15000 15000—16000 16000—17000 17000—18000 nad 18000
skupaj
naj nižji OD naj višji OD povprečni OD
TOZD Konfekcija — din 11.456.— Delovna skupnost skupnih služb — din 17.369.—
Pregled osebnih dohodkov za mesec avgust za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti
del oz	. nalog:			
TOZD	TOZD	TOZD	TOZD	DSSS
Proizv.	Malopr.	Restav.	Konf.	
9			18	1
39			37	1
92		2	57	1
143		2	60	2
101	7	6	31	8
46	11	4	23	5
25	4	3	9	9
22			14	10
14		1	5	0
7		1	1	8
5	2		2	9
5	2	1	14	42
504	26	20	269	104
7349	11056	9504	7016	7982
26562	24360	22877	38822	35912
11215	13505	12733	11456	17369
Bolniški izostanki v mesecu avgustu 1981
TOZD	Število zaposlenih	Bolezen v %	a .<= a) e a> > j/j | C TJ	>N -- r> M = tz	> . d 1 '3 8"=	a> čl II	R_= r o & CL TJ	Skupaj v "	Skupaj j izp. ure
Proizvodnja izdel.									
iz sintetičnih vlaken	535	7,95	0,52	0,28	0,03	m	1,57	11,46	10.791
Maloprodaja	26	1,39		2,81			1,65	5,85	277
Restav. in domovi	20	1,54		1,15				2,69	93
Konfekcija	284	4,94	0,32	0,83	0,16	1,71	2,66	10,62	5.309
Delovna skupnost									
skupnih služb	109	3,27		0,25	0,08	1,83	0,92	6,35	1.220
Povprečni izostanki za	celotno	podjetje:		Izostanki zaradi bolezni					6,33 7o
zaposlenih 974 delavcev	in 2 vajenca.			Izostanki zaradi nesreč					0,33 %
				Izostanki zaradi nos.			in poroda		1,31 %
				Izostanki zaradi podalj.					
				porod, dopusta					1,78 %
				Skupaj					10,3 %
Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH Gordana GARDAŠE-VIC Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJENOVIC, Ingo PAS, Bernarda PAVLIC (urednica), Alojz PUSLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. 4. 1974).