THE OLDEST AND HOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
amerikanski Slovenec
ERYI SLOVENSKI LIST y, AMERIKL
CwIorZa yero in narod — sa pravico in resnico — od boja do zmagal
GLASILO SLOV, KATOL, DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRU2BE SV . DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI,
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
Ste v. (No.) 103.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 26. MAJA — THURSDAY, MAY 26, 1927.
LETNIK XXXVL
Kitajski nacionalisti združeni. - Lindbergh milijonar?
ČETE SEVERNE STRANKE NA KITAJSKEM SO SE UMAKNILE PREMOČI OB PROGI TIENTSIN-PUKOW ŽELEZNICE. — VELIKO ŠTEVILO RANJENCEV JE BILO PREPELJANIH V HANKOV. — KAJŠEK SE TUDI PRIPRAVLJA ZA AKCIJO PROTI SEVERNI ARMADI.
Peking1, Kitajsko. — Semkaj j je prišlo poročilo, da so čete severne armade, ki so držale j postajanke ob železniški progi med Tientsinom in Pukow, trpele velike izgube in izpraznile več strategičnih točk. Poraženim četam poveljuje general Čangčungčang, v katerega so pristaši severne stranke zaupali, zdaj pa nekateri omahujejo, a vendar je še večina na strani poraženega generala.
Čete južne armade ob progi j Peking-Hankov železnice se zi vso silo vpirajo nasprotniku, gre za to, da ohranijo svoj režim v llankovu. To je radikal-1 no krilo nacionalistične stranke. Iz zanesljivih virov se do-znava, da so radikalci bili poraženi v boju med Siping in ! Jeneeng. Veliko število ranjencev so seboj pripeljali, ko so e umaknili v Tlankov.
Nedavno je bilo poročano,
t ni izključeno, da ne bi po-. eljnik Kantoncev, generalj
a j še k, se pridružil severni!
mad i, in bi skupno z voditelji severne stranke sestavili vlado in končali s sovražnostmi. To je tudi edino, kar se lahko stori za preprečenje nadaljnjega prelivanja bratske krvi. Sedaj pa pravi poročilo, da je haš nasprotno. Kajšek in radikalni člani nacionalistične' tranke, ki so na boljševisko' stran, se družijo in pripravlja-! i o na skupno akcijo proti severni armadi.
Inozemski diplomati v Pekingu so mnenja, da bo treba večje število inozemskih vojakov za protekcijo severne Ki-: tajske, kajti nevarnost je, daj bodo nacionalisti prekoračili črto v bližini Hsušovfu.
KRALJI VABIJO LINDBERGHS NA OBISK.
TRGOVCI OBČUTIJO TRDO PEST MUSSOLINIJA.
Italijanski trgovci, kateri se branijo znižati cene svojemu blagu, bodo kaznovani z zaporom na kazenski koloniji, ki se nahaja na otoku Sicilije.
—O—
Rim, ,Italija. — Italijanski diktator Benito Mussolini je nedavno izdal ukaz, da morajo trgovci znižati cene svojemu blagu. Kdorkoli bo pa za-sačen, da se temu ukazu ni pokoril, ga bo zadela huda Vi-zen. Za take kršitelje dikta-torjevega ukaza, je pripravljen poseben prostor na kazenski koloniji na otoku Sicilije.
Iz tega je razvidno, kako trda je pest Mussolinija. Kar on ukaže, to se mora brezpogojno izvršiti, Do tega koraka je privedlo Mussolinija to, ker so v začetku, ko je bil izdan ukaz za znižanje cen, nekateri trgovci ravnali bas nasprotno in cene nekaterim predmetom zvišali.
V Italiji zdaj oblast kontrolira, trgovce in jim določa dobiček. Gorje prodajalcu, ki bi zahteval za kakšen predmet več, kakor je določeno.
Angleški in belgijski kralj sta povabila ameriškega letalca naj ju obišče. — Lindbergh pravi, da je polet iz Amerike v Evropo lažji kot nasprotno.
Pariz, Fraiycija. — Capt. Charles Lindbergh postane lahko takoj milijonar, če le hoče. Od vseh strani mu lete skupaj ponudbe, največ od kino kompanij, pa tudi od drugih gledaliških podjetij. Treba bi mu bilo le pokazati se na odru in spregovoriti par besed. Kaj bo ukrenil še ni znano.
V ponedeljek je letalca poljubil francoski predsednik Gaston Doumergue, ko mu je pripel na prsa rdeči trak in ga imenoval Vitezom častne legije.
Angleški kralj in vladar Belgije, sta povabila drznega letalca naj ju obišče. V soboto bo Lindbergh polete1 v Bruselj. pri tej priliki bo gost belgijskega kralja. Tudi belgijski kralj in kraljica sta navdušena a\ ijatika, in večkrat kam po-letita.
Lindbergh pravi, da je prepričan, da je veliko lažje leteti iz Amerike proti Evropi, kot pa nasprotno. To pa zato ker je za letalca bolj ugoden veter od zapada proti vzhodu, kakršnega je imel on tri četrtine pota. To mu je tudi pomagalo, da je prišel preko v triintridesetih urah, ne pa, kakor je pred poletom računal, da mu bo vzelo šestintrideset ur.
New York, N. Y. — V New-yorku so že vse priprave za sprejem Lindbergh a v teku. Vpravičen je strah letalca, ki se je izrazil, da se boji, kaj bo v New York u. Naj prvo ga bodo eskortirali v mestno hišo, kjer ga bo sprejel župan Walker in drugi odlični možje. Ves program še ni objavljen.
Detroit, Mich. — Mrs. E-vangeline Lodge Lindbergh, mati drznega letalca, ima na ponudbo prosto vožnjo v Pariz, da bi bila pri svojemu sinu. Ponudbo pa odklanja, pravi, da je prepričana, da on zdaj ne potrebuje njene pomoči. Odklonila je tudi ponudbo $100,000, katere ji je ponudila neka kino družba, da bi jo slikala in kazala v filmih.
-o-
NAGLA SMRT PREKUPČEVALCA. Chicago, 111. — Umrl je nagle smrti na svojem domu 1130 Lake Shore drive, premožni prekupčevalec Alfred L. Baker, v starosti 68 let. Baker je bil rojen v Novi Skoti ji. V Chicago je prišel leta 1886.

POPLAVLJENCEM CEPIJO KOZE.
Iz Jugoslavije,
ZALJUBLJENEC STRELJAL NA MLADENKO, KER GA NI . MARALA, NAKAR SI JE POGNAL KROGLO V GLAVO IN SE USMRTIL. — OTROK ZGOREL. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
je razsajala tudi med župnijo Svetinje pri Ormožu nevihta z gromom ter bliskom. Sveti"i-
Slika nam predstavlja dolgo vrsto poplav]jencev v Greenville, katerim zdravniki cepijo koze, da se prepreči razširjenje nalezljivih bolezni. Pol milijona oseb se je moralo podvre- ^ či tej zdravniški naredbi.
NANOVO POPLAVLJENI KRAJI.
V bližini McCrea se je podrl nasip in voda ogroža kar je ostalo še suhe zemlje v "sugar bowl" dolini. — 80,000 oseb prizadetih.
KRIŽEM SVETA.
New Orleans, La. — Na desnem bregu reke Mississippi, v bližini mesta McCrea, zvani dolini "sugar je podrl nasip; še to malo kar je ostalo suhega, je zdaj ogroženo, da preplavi voda. 80,000 oseb je prizadetih. Dva tisoč mož je bilo na delu in delalo u-trdbe pri nasipu, ves trud je bil zaman, zdaj je vse uničeno. Tz šeststo čevljev široke odprtine dere voda v dolino. Ljudstvo je bilo še pravočasno obveščeno o preteči nevarnosti in se je rešilo na varno. Kolikor je znano, ob življenje ni nihče prišel.
V Bayou Chene, oddaljeno 100 milj od New Orleansa, nameravajo z dinamitom razstreliti nasip, da bo voda vzela drug tok, kjer je manj nevarnosti. V New Iberia je voda zajela 150 oseb, ki se niso mogle tako hitro rešiti na varnejše kraje, zlezli so na strehe in tam počakali reševalce, ki so prišli s čolni in jih rešili. --o-
NA ŽEGNANJE V LEMONT
h Mariji Pomagaj, ki se bo vršilo prihodnjo nedeljo dne
29. maja.
—	Washington, D. C. — Henry L. Stimson, ki je zastopal predsednika Coolidgea v Nikaragui, kjer je posredoval med nasprotujočima si strankama za mir, se je yrnil v Washington, kjer je poročal o položaju v mali republiki centralne Amerike.
—	Steubenville, O. — Dina-
ŽGANJE USPEŠNO ZDRAVILO.
Samoumor in poskušen umor.
Dne 3. maja ob 21:30 sta na Vodnikovi cesti v Spodnji Šiški , . . w . počila zaporedoma dva strela.IS. mladeZ ]e v nedeIj0 V tem trenutku so ljudje, ki soidne lgrala v društve"ih bili v bližini, začuli klice v po-i moč in videli neko žensko, kil , je tekla proti mitnici in se tam-! društvene dvorane v vimčarijo
kaj naslonila na zid. Okoli mit-!0' Baumanna ln "astal nice se je takoj nabralo precej l°genJ' Na srečo so bili ljl!clje šnje število radovednežev.
jrih igro "Mlinar in njegova hči." Kar je udarilo 1 km od
od vseh strani takoj na licu ne-
Kmalu se je zvedelo, da je to'f.?če' da so *asiH ter rešili' ko"
likor se je pač še dalo.
-o-
17 let stara krojaška vajenka' Sidonija Kramar, stanujoča v j _
--^ j Spodnji Šiški št. 3, ki je imela! °tr°ka Wgla V V°d°-
Generalni pravdnik Gilliom je sestanek v bližini mitnice s šo-j Pri Slov. Bistrici so veliki za to, da bi bolniki lahko ferjem Hugonom Hudo verni-i ribniki, ki so last grofa Attem-dobili žganje, ker je preprJ- kom, doma z Bleda, stanujočim \ sa. Nasipe ribnikov je uprava can, da je za nekatere bo
v Križevniški ulici v Ljubljani, grofovih posestev v zadnjem lezni najboljše zdravilo. I Kramarjeva je Hudoverniku času precej zanemarila, voda —o—	jodklanjala ljubezen, vsled če-j iz ribnikov se odteka in se za-
Indianapolis, Ind. — Gene-sar se je odločil sebe in Kra-'držuje le še po najbolj globo-( ralni pravdnik Arthur L. Gil- marjevo usmrtiti. — Oddal je-kih kotlinah, katerim pravi pri-•ea, v takoj mitna bomba je eksplodirala vInom je poslal guvernerju Ed iz samokresa proti njeni glavi 'prosto ljudstvo, da so to mor-r bowl'\ se! hiši James Pilney-ja, prohibi- j Jackson-u pismo, v katerem en strel in jo zadel v glavo nad ska očesa in po ljudski govori-eijskega agenta v Dillonvale. j pravi, da se mora nekaj ukre- desnim sencem. Kramarjeva je'ci brez dna. Nedavno je eno od Pilney, njegova žena in trije niti, da bodo bolni lahko do-'nato zbežala in je ostala pri teh morskih očes naplavilo v otroci, ki so bili v poslopju, so j bili dobro žganje postavnim'popolni zavesti. Krogla je osta- vrečo zavitega, kake tri tedne ostali nepoškodovani. Zadnji j potom, ne pa v strahu, pred la v glavi. Po prvem strelu je starega otroka, ki je bil zvedel hiše je dobesedno razne-j kaznijo. Gilliom priporoča gu- Hudovernik samokres nameril ,'zan na rokah ter nogah. Otro-slo, detonacijo je bilo slišati vernerju, naj to vpošteva pri proti svoji glavi in ga sprožil J ka je pognala gotovo v ribnik
prihodnji seji zbornice, da se Zadel se je v desno sence. Kro- i nezakonska mati in bistriška prohibicijski postavi za državo gia je prodrla možgane in iz-j žandarmerija vodi strogo pre-Indiana uključi ta pridržek, da'stopila na levi strani. Hudo- iskavo.
Slovenci od blizu in daleč so uljudno vabljeni na romarski shod, ki se "bo vršil prihodnjo nedeljo 29. maja pri Mariji Pomagaj v Lemontu o priliki žegnanja naše romarske cerkvice Marije PomagajT
Pridite rojaki iz Chicage, So. Chicage, Jolieta, Bradleya in Waukegana v prosto naravo na naš lemontski hribček, da prebijete tu par uric pri
VELIKA SKODA PO VIHARJU V CHICAGI IN OKOLICI.
Chicago, 111. — V noči od ponedeljka na torek je divjal nad mestom siloviti vihar, spremljan od bliskov in groma. Že v ponedeljek opoldan
lahko predpišejo dobro žganje sten zgrudil. V najkrajšem ča-bolniku kot zdravilo.	su je dospel iz rešilne postaje
Gilliom vpraša v pismu gu-'rešilni avto, ki je oba ranjenca verner' zbolela
i
daleč naokoli.
—	Vancouver, Wash. — šerif Lester Wood iz Clark okraja v državi New York, je bil zdravniki, če uvidijo potrebo, | vernik se je na mestu nezave-najden mrtev v gorovju, oddaljeno 30 milj severovzhodno od Vancouverja. Wood je bil ustreljen, ko je nameraval napasti neke "munšajnerje". Kdo je morilec, niso mogli u-gotoviti.
—	Benkelman, Neb. — H. Miller, farmar, je imel v službi Charles Lukemyre in njegovo ženo. V nedeljo je pa Lukemyre službo odpovedal, žena njegova je pa rekla, da o-stane še nadalje v službi. To pa je moža tako vjezilo, da je potegnil revolver in Millerja ustrelil.
—	Tokyo, Japonsko. — Nemška križarka 'Emden je prispela v Yokohama, kjer so jo sprejeli z velikimi častmi. Japonci prirejajo razne zabave nemškim mornarjem. Tukaj ostanejo do konca tega meseca.
Umrli so v Ljubljani.
Matej Tomšič, mizarski pomočnik, 56 let. — Ivan Anžlo-
ja. če se spominja, ko je odpeljal v bolnico" na Zaloško ™°CT/	~ JL™n T
a Mrs. Jackson, kateri cesto. Šofer Hudovernik je po-!!": sTkIadlscnik; so bile že tako rekoč ure šte- 'noči ob 1:30 umrl. Kramarje-te, a se je pozdravila z žga-'va bo pa morda okrevala, njem. To žganje je pa guver-j paZnik mestnega dohodar-ner dobil nepostavnim potom. stvenega urada Anton Stritih Tudi v družini Gillioma, tako je videl že poprej Hudoverni-pravi v pismu, je bilo že par ka> ki je slonel ob ograji in
slučajev, da so člani njegove očividno nekoga pričakoval .Ko družine okrevali, ker so v živa- je prišla Kramarjeva v spremil žganje kot zdravilo. Žganje stvu svojih dveh prijate,jic do
je dobil nepostavnim. potom, Hudovernika, je zapustila pri-toraj, bil je v nevarnosti, da bo' jateljici ter stopila k njemu, na zasacen in kaznovan.	|kar sta oba odšla prot; Zgornji
Gilliom pravi dalje v pismu.' giški Med tem je Hudovernik da je dolžnost vsakega člove-jmladenko nagovarjal naj osta.
ka bolniku olajšati bolečine;» njeg0va. Ona ga je Pa za-
nobena vlada bi ne smela na- vračaIa> 5eg da je premlada za
sprotovati uporabi zganja, ce jgga , da - ^ si tičen<
je v pomoč bolniku.	iT„ • „_____, TJ ,	. .
„	_ _	, . lo je seveda Hudovermka, ki
Guverner Jackson na to pi- • „ . , , , ,. . . , -v -n «	bl1 v mladenko zelo zaliub-
smo ni odgovoril. E. S. Shuma- 7l-	T. ,	, .
. . , . ... iljen, spravilo v obup, da je ker, superintendent protisalun-' . ,	„ .. v. . .
v j v . T K.	.sklenil s svojim življenjem m
ske lige v državi Indiana pra-1 i- •	, , 7 .
- , . „ .	* i življenjem mladenke obracu-
vi, da nima žganje nobene'	„ ,	.
,	-T j i ,nati. — Hudovernik je pred
-zdravilne moči, kar so dokaza-' ,___,,	. .. ... . ; 1
dogodkom izpil stin kozarce
le vodilne zdravniške oblasti.
— Ottawa, Ont. — Mgr. Joseph On3im Routhier, ki je bil na glasu kot najstarejši kanadski katoliški duhovnik, je tukaj v starosti 90 let preminul.
,r ... . . , so bili nalivi; škoda v mestu in Mariji na ameriških Brezjah.! * i• — •	.. . T. - . .
vr-	r___jI okolici je precejšnja. Vec oseb
je zadobilo težje poškodbe. Najhujše je bilo v okolici za-padno od mesta. V Wheaton in Glen Ellyn je izruvalo veliko število dreves s koreninami. Neurje je tudi v Elginu in Ba-tavia povzročilo veliko škode.
Na Fulton in Halsted cesti se je porušila stena neke hiše, ki je stala, prazna. Na Harrison in Dearborn cesti je prekucnilo poštni voz, voznik je zadobil težke poškodbe.
V Warsaw, Ind., so viharji povzročili nad $40,000 škode. Strehe je jemalo raz hiš in dimnike je podirajo.
Na svidenje in prisrčno dobrodošli !
Oo. Frančiškani.
-o-
CALLESVA ŽENA V LOS ANGELES BOLNIŠNICI.
Los Angeles, Calif. — Seno-ra Natalie Calles, soproga mehiškega predsednika, je prispela semkaj na priporočilo zdravnikov in se bo zdravila v tukajšni bolnišnici. Senora trpi na notranji bolezni in je pod nadzorstvom znamenitega zdravnika, ki bo ugotovil, ce se ji bo treba podvreči operacij L
SMRTNA NESREČA PRI STROJU Z X ŽARKI.
De Kalb, 111. — L. Matevič,
vode in je zato neki ženski po sili plačal 10 dinarjev.
-o-
Dva požara. - Otrok zgorel.
V soboto, 30. aprila se je zgo-
star 38 let, je pustil preiskati(dila pri Knezu, p. d. Pepelu v svojega otroka na X žarke, de-| Konjicah, župnija Sv. Rupert te je pa jokalo, hoteč ga poto-nad Laškem velika nesreča, ki lažiti, se je oče sklonil pod je zahtevala eno smrtno žrtev, strojem, pri tem pa prišel v do-'Požar je izbruhnil in uničil
tiko z električnim tokom in bil pri priči mrtev.
NAROČNIKOHNA ZNANJE.
Ker je danes zapovedan cerkveni praznik Kristusov vnebo-hod, ne izide jutrišnja, petkova številka. Prihodnja številka iz-1razširil ide zopet v soboto, 28. maja, kar naj blagovolijo cenjeni naročniki vzeti na znanje..
UREDNIŠTVO.
Knezu hišo ter gospodarsko poslopje in vse, kar ste hranili ti dve stavbi. Zgorel je tudi triletni otrok. Oče in mati sta bila na zaslužku od doma, 6 otrok pa si je skušalo doma pregnati dolg čas s tem, da so zakurili. Od neznatnega, kurišča se je ogenj in vpepelil vse imetje uboge družine. Knez je bil, kakor je to že navada, zavarovan le neznatno.
V nedeljo, 1. maja popoldne
tevž Lederer, tovarniški delavec, 30 let. — Alojzij Pardub-skv, magistralni uradnik, 64 1.
—	Janez Pretnar, čevljar, 31 let. — Franc Seliškar, hišar, 61 let. — Štefan Zanoškar, vojni invalid, 34 let. — Anton Hodej, posestnik, 49 let. — Alojzij Pire, dimnikar, 40 let. — Leopold Žorž, strojnik, 67 let. — Frančiška Erčulj, kuharica, 25 let. — Terezija Franko, mestna uboga, 68 let. — Marija Na-drah, postreščkova žena, 60 1.
—	Karel Herman, železniški uradnik, 50 let. — Marija Majcen, rudarjeva žena, 40 let. — Gašper Gašperin, nadučitelj v pok., 84 let. — Ivana Jakopin, zasebnica, 56 let. — Krista Burja, poštna uradnica, 32 let.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna posiljatev bo v starem krai*' hitro, zanesljivo in brez odbitka i'plačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire samo včeraj poSJ-ljali po teh-le cenah:
500 Din............-.........$ 9.40
1,000 Din................... 18.50
2.500 Din-_________________ 46.25
5,000 Din_____________________ 92.00
10,000 Din....................... 182.00
100 200 500 1000
lir .....................-.....$ 6.15
lir ......:......-.............$12.00
lir ...........................$29.00
lir ............................$57.00
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah Že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvr&ujejc po poŠti ali pa' brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJŠEK a ČESARK,
455 W. 42nd ST„ NEW YORK. N. T.
'	'	iT

AMERIKA NSKI SLOVENEC
Četrtek, 26. maja 1927.
I
AMERIKANSKI SLOVENEC
fpfi m pAjctamjii slovenski list ^	T Ameriki.
Ustanovljen ku JS9L
4*n runa nedelj, dojq-po praznikih«
CO.
Izdaj« in tiska:
EDINOST PUBLISHING
Naslov arednJštva in uprave: 1840 W. B2nd St., Chicago, IU.
Telefon; CANAL 0098,
Za leto leto. Za pol leta..
Naročnina:
45.00 . 2.50
Za Chlctro gsiMdo in Evropo: Za celo i 6.00 Za pol leta^___3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891«
Issued daily, except Sunday, Monday and the day alter holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St, Chicago, III
Phone: CANAL 0098.
Subscriptions:
For one year___
For half a year__-_
45.00 . 2.50
Chicago, Canada and Europe: For one yar ,, , 6,00 For half a year____3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-eiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov ■redbiitvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Zmagovanje verske misli v Rusiji.
Nikdar se še ni nikjer v svetovni zgodovini poskušalo tako sistematično iztrebiti iz naroda vero kakor v Sovjetski Uniji. Posrečilo se je pač boljševikom, da so marsikomu izruvali iz duše vero, toda vendar je rusko, ukrajinsko in belorusko ljudstvo vsako leto bolj verno. 2e zadnja številka ''Kraljestva božjega" nas je o tem prepričala, sedaj pa priznavajo to tudi boljševiški ruski listi sami.
Boljševiki so si prizadevali na vse mogoče načine, da bi se delalo na veliki petek, ki ga smatrajo pravoslavni za enega izmed največjih praznikov, toda ta poskus je zadel na mogočni odpor. Na velikonočno nedeljo prvič letos ni izšel v Moskvi noben list, ker črkostavci niso hoteli delati, čeravno so jim ponujali ta dan znatno večje plače. V Putovskih podjetjih v Leningradu (Petrogradu) so priredili boljševiki velik protiver-ski shod. Proti izvajanjem brezvercev se je oglasil pravoslavni duhovnik protorej Nimenskij, kar je privabilo toliko delavcev, da je bilo treba zavoljo gnječe v prostoru pozvati policijo na konjih, a tudi ona ni mogla ničesar doseči, dokler ni obljubila, da se bo govor Nimenskega pošiljal takoj po radio-oddajni postaji.	^
Boljševiški leningradski list "Trud" je tajno poslal ob pravoslavni veliki noči svoje poročevalce v najboljše komunistične postojanke, da bi videli, kolfko uspeha je imela dosedanja protiverska propaganda. V industrijskem središču Orje-hovo-Zueva je opazoval, kako pazljivo in umetniško so slikale delavske žene na pisanke poleg S. S. S. K. (Sojuz socialističnih .delavskih sovjetskih republik) tudi črki H in V v cirilici (X, B), ki pomen j at a staro versko resnico, ki se v pravoslavnih krajih kot velikonočni pozdrav neštetokrat ponavlja te dni, namreč, da Hristos Voskrese, da je Krist vstal. Celo v teh delavskih krajih, kjer so boljševikom najbolj ubijali v glavo njihovi voditelji, da Krista sploh ni, so nesli v cerkve velikonočna jedila. Pri bogoslužbi v noči na velikonočno nedeljo, ko se j>ri pravoslavnih obhaja vstajenje, so bile cerkve polne ne samo žensk, temveč tudi moških.
V Orjehovu-Zuevi sta dve cerkvi, dva družabna kluba in eden kino. Da bi odvrnili pozornost od cerkve, so igrali na veliko soboto v kinu najbolj privlačni film z Douglas Fair-banksom in cene znižali ta dan za tri četrtine, zvečer pa so dajali vstopnice celo zastonj. Vendar pa je bil kino napol prazen, malo ljudi je bilo v klubih, cerkvi pa sta bili polni.
O globoki vernosti se je prepričal tudi drugi poročevalec, ki se je mudil v industrijskem kraju Koiomni.' Nič ni pomagal boljševiški napor, da se krščanski prazniki ne bi več slavili. Kakor pred boljševiško vlado, so se delavci tudi sedaj pred veliko nočjo postili. Boljševiški konsumi niso mogli niti zadostiti povpraševanju po maslu in olju, ki ga uporabljajo Rusi za pripravljanje postnih jedil. Dopisnik se pritožuje, kako so se na veliki petek in velikonočno nedeljo redno udeleževali služ-.be božje celo tisti boljševiški delavci, ki veljajo za brezbožne-že. Na njegovo vprašanje, zakaj gredo v cerkev, so ga nezaupljivo gledali in se sklicevali na ženo ali pa, da radi poslušajo lepo petje. Nato opisuje "Trud", kako samozavestni so cerkveni svetovalci (naši cerkveni ključarji) in kako verniki radi darujejo za cerkev. Končuje pa sledeče: "A na drugi strani, na strani protiverski je popoln razpad ... V teh velikonočnih dneh se je vršila generalna bitka in mi (brezverci) smo prisiljeni priznati, da smo utrpeli poraz."
Tudi drugi boljševiški listi priznavajo neuspeh protiver-ske boljševiške propagande. Ni treba povdarjati, da se je ob letošnji veliki noči versko življenje še bolj pokazalo med kmet-skim prebivalstvom in v Ukrajini in Belorusiji, kjer je bilo versko življenje vedno močnejše in boljševiški vpliv manjši. To
ZABAVA V KORIST NOVI CERKVI V KANSAS CITY.
Kansas City, Kans.
Cenjeno uredništvo: — Prosim nekoliko prostora v našem priljubljenem listu Amer. SI., da nekoliko sporočim o gibanju naših faranov pri župniji Sv. Družine.
V nedeljo, dne 29. maja bomo imeli veselico in bazar za novo cerkev. Vršila se bo v cerkveni dvorani na 515 Ohio St. Priprave so že v polnem teku. Za dobre jedi in pijačo bo vse preskrbljeno; postrežba bo prav domača, saj so naše faran-ke na glasu, kako znajo vse lepo pripraviti po našem okusu. Vabljeni ste Slovenci in bratje Hrvati, da nas v prav velikem številu obiščete. Ne bo nikomur žal, ker bo za vse najbolje preskrbljeno. S tem pa tudi pomagate novi cerkvi Sv. Družine.
Druga, tudi zelo pomembna slavnost pa bo v naši naselbini v nedeljo, dne 12. junija. Na ta dan bo praznovalo naše vrlo društvo sv. Petra in Pavla št. 38 KSKJ. svojo 301etnico obstanka. Da, dragi rojaki, trikrat deset je že precej lepo število. Koliko dobrega je tekom teh dolgih let že to društvo napravilo. Koliko vdov in sirot je dobilo podpore! Niso mi sicer znane podrobnosti pri tem slavnem društvu, upam pa, da bo kdo kaj poročal, komur je zgodovina od ustanovitve pa do sedanjega časa znana. Še je nekaj, pijonirjev, ustanovnikov tega vrlega ^ruštva, katerim iz srca želimo, da bi dočakali 50-letnico. Bog jih živi!
selbina je tudi radi tega tako dobro napredovala, ker je ostala neokužena po brezverskih listih. Delo tako zvanih "napred-njakov" tukaj ni uspelo, pokazalo se je, da je naša naselbina katoliška in taka hoče ostati. Xudi to je zasluga društev in je vsakega rojaka, ki le more, dolžnost, da se udeleži 301etni-ce obstoja dr. sv. Petra in Pavla št. 38 KSKJ. v Kansas City, Kans. Društva bodo še posebej vabljena uradnim potom. Upamo, da se bodo v največjem številu udeležila. Tudi mi bomo prihiteli, ko nas bodo vabila druga društva. Kolikor mi je znano, bo 12. junija slovesna sv. maša ob 10. uri dopoldne, h kateri so vabljena vsa društva, da se je udeležijo z zastavami.
Dragi rojaki, to bo velika in lepa slavnost. Popoldan se bo vršila velika veselica v cerkve-
venske farne šole, kjer jih imajo. Kjer ni teh, je seveda bolj težavno, naj se tudi stariši še toliko trudijo, tuja šola vsadi slovenskemu otroku svoj značaj in je pač vse zastonj. Šola je tisti vrt, kjer se mladino goji in kakor se v tem vrtu pocep-lja tak je rod, ki prihaja iz šol.
Dramatična in pevska društva imajo tudi veliko nalogo.
štva, je dobro zamišljena v članku "Gremo, ali pa moremo tako hitro." Resnica je, našo mladino je treba na poseben način zainteresirati za naša društva. Ne bomo jih pa drugače, če jih ne pustimo, da sami krmarijo, mi pa na nje čuvamo. Sistem, kakor je bilo rečeno, da se ga poslužujejo Poljaki, je dober. Saj tudi po a

Uganka št. 4. — Živel je krut graščak, ki je tlačil kmete. Nekoč je poklical pred sebe
Ta društva so mnogo storila po'meriških "high schools" delajo |neke^a knieta in mu dal težko naših naselbinah, da nas naša I z istimi metodami. Poučujejo |nalogo: Volka> kozo in zeljna-mladina vsaj nekoliko spozna-jjih, kako se vodi županska de- jto ^avo prepeljati preko reke va, naše domače narodno življenje. Na naših odrih vidijo, kako se je naš zatirani slovenski narod mučil in trpel, da je ohranil svojo narodnost in vero svojih dedov. Mladina, ki se udeležuje pevskih vaj in nastopov, spoznava lepoto naše mile slovenske pesmi, ki Slovenca spremlja na vseh njegovih veselih in tužnih potih življenja. Slovenska pesem,' kako si mila, ti spremljaš Slovenca od zibele do groba. Kjerkoli se pojavijo znaki slovenskega življenja,
slovenska pesem je zraven. Tu-|se oglasil še kdo drugi k temu di po naših naselbinah, kjer ni j vprašanju. Gre se za narodno župnij, ne pevovodij, da bi jih j stvar in ta zasluži malo več po-
la in druga odgovorna javna f enim 5olnom in sicer vse tri dela. Mladi fantje s tem dobi- 'P^ebej, pa tako, da ne bo volk
vajo vpogled v to delo in s tem |koze in ne koza zelJa .Pojedla, prihaja v nje same ponos in lAko bi Prepeljal volka, poje ljubezen do vsega. Zdi se, da |koza zelJe' ako Prepelje zelje, slovenskim društvom bi bilo raztrga volk kozo. Ako pa pre-kaj takega v veliko korist, mla- |PelJe kozo- P°tem n_e ve> k»J v dini pa bi se vcepilo slovensko ,dru*>rlč Prepelje. Ce prepelje
zavest v srca. Samo seveda ,v dru^č volka> bo vo!k kozo vprašanje je, bomo začeli izva- Raztrgal, če pa prepelje zelje
jati to, ali pa bomo šli mimo in S™ P° volka> bl koza Poželo važnega vprašanja karte-,dla ze,Je- Kako Je to naredil? bi nič meni nič naprej?	~ Prvi> kl reši to> dobi škatlji-
Pozdrav vsem čitateljem te- co ciZ'dr> ako ženska, škatljico ga lista in obenem želim, da bi čokolade. — Rešitev bo objavljena dne 6. junija. Vse rešitve morajo biti doposlane do 4. junija.
učili, pa ob prilikah slišite mladino, seveda po domače, prepevati slovenske domače pesmi. Vidi se, da ravno slovenska pe-
so naša kulturna društva veliko dobrega storila in pustila naši
sem gre najdalje tudi z našo ni dvorani, pri kateri bodo raz- |mladino v njihovo življenje. Iz
ni govorniki povedali kaj zani- tega je razvidno> kakor mivega iz zgodovine društva. Zatorej pridite vsi in pripeljite seboj svoje soproge in otroke, zabave bo za vse dovolj.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista in vsem članom KSKJ. Član dr. št. 38 KSKJ. -o- \
"LAŽ IZ D RAVNI K" V PITTS-BURGHU.
Pittsburgh, Pa.
Rojaki in rojakinje v Pitts-burghu in okolici:—"Mladinski dramatični klub" priredi zopet igro, ali bolje rečeno komedijo ,'Lažizdravnik," burka v dveh dejanjih, v nedeljo zve-
čer, dne 29. maja, v Sloven-Dragi čitatelji! Cast in slava skem Domu na 57. cesti.
Zadnjič, ko smo vprizorili dramo "Stari in mladi," se je videlo, da nekateri ljudje lju-
društvu št. 38, ki je pripomoglo do napredka in ustanovitve te naše dične slovenske naselbi-
ne Kansas City, Kans.! Sicer■ bijo tudi burke in smo jim ob-
zornosti, kakor pa kake male lokalne zadeve.
Rodoljub.
-o-
Hudi nalivi v Prekmurju.
Nedelja, 1. maja je bila v Prekmurju zelo burna. Že predpoldan so priplavali od Pohorja temni oblaki in začelo ameriško - slovenski mladini. je liti, kakor že dolgo ne. Za Lahko se reče, da v kolikor po-j dežjem se je vsula toča in v znajo slovenski narod, ga po- par trenutkih so bila tla bela. znajo po naši pesmi in naši dra- Toča je bila debela ko orehi in matiki.	še bolj. Zapustila je precej ža-
Valovi amerikanizacije nas lostne sledove zlasti v sadov-vedno bolj objemajo in ne bo njakih, kjer so bila drevesa v dolgo, ko nas zagrnejo in na- 'polnem cvetju. Mnogo je trpe-stala bo nad tem ameriška gla- la tudi mlada setev, ker jo je dina. Vendar vsak mornar si toča zbila v tla. Naliv je bil si-pomaga dokler more, da se ob- len. Voda ni mogla odtekati drži na površju. Pa naj mi Slo- sproti in se je razlila čez ravan venci gremo prostovoljno, brez in pota. Tudi velik del M. So-vsake brige, iz spomina in to bote je bil pod vodo, tako da kar naenkrat? Nikakor ne! — sploh ni bilo mogoče stopiti na Naša dolžnost je, da se temu ulice, upiramo in sicer s tem, da goji- l
-o-
rao naso govorico, naso pesem Požar v Stožicah pri Ljubljani.
med našo mladino.	..	,
Mirno vas Stozice je razburil plat zvona. Vnel se je kozo-
Slišal sem že, če se ne motim, da je bilo tudi objavljeno lec posestnika Verbiča v Stoži-
se ne more ponašati naša našel-j ljubili, da storimo to ob prvi jpred kakimi dvemi leti v tem	cah. Na kozolcu je bilo samo
bina z velikim številom Sloven- j priliki. Torej vsi ljubitelji ko-[listu, da se ustanovi nekaka	nekaj sena, ki je bil ob vetrov-
cev. Veliko jih je prišlo sem in zopet odšlo drugam za boljšim delom in boljšo plačo. Ti, ki pa so ostali, je zbiralo to dično društvo skupaj pod svojo zastavo, da niso bili raztreseni. S tem je veliko pripomoglo za naselbino.
Tukajšni rojaki so tudi ustanovili društvo Vitezi sv. Jurija JSKJ., ki tudi lepo napreduje in obstoji že 20 let. Ta dva društva sta skupno delovala na to, da sta rojake zainteresirala za svojo župnijo, da bomo še bolj tesno združeni skupaj. Na veliko duri je bilo treba potrkati, a blagoslov božji je rosil na njih delo in rodil stoterni sad. Zasluga za to gre društvu sv. Petra in Pavla in sv. Jurija ter dramatičnemu klubu Triglav. Vsa ta vrla društva so dala podlago, da se danes ponašamo na svojo krasno župnijo Svete Družine, ki je pod dobrim vod-
zmagovanje verske misli v brezverski boljševiški Sovjetski' tvom č. g. župnika John Per-
/illiugu » ""J1-	. V. 1. OIVV,	*	, A	*	WV^.J^V, l iUJli UU.JVUOHlig^YQJ
Uniji iskreno veseli vse katoličane, delavcem za cerkveno zedi-!ge|a
njenje pa vliva novega poguma. Viggo Cavling:
ŠKOLJKA.
v
(Dalje.)
Kaj sedaj?
Alfred je bil utrujen do smrti, v ušesih mu je šumelo od zaspanosti. Medtem ko je tu sedel z vesli v tresočih rokah, se je nenadoma zgrudil. Bilo je ob dveh ponoči, osem ur je trajala ta grozna gonja. Vse se mu je zdelo, kakor da se vrši v sanjah. —
Najprej rop in krvavi umor v bančnem poslopju, nato divja gonja po ulicah, dež krogel j, ogenj na hribu Ueno, smrt Petra Bajmakova in izgred v kitajski opijski bez-nici.	v- ' i v 0
Sedaj se je počutil tako šibkega, da je komaj še držal vesla v rokah.
Nasprotno pa ni bilo na jeklenem Beito-yem obrazu opaziti nikake utrujenosti. —
Kansascitska slovenska na-
medije, ne zamudite tega za- (splošna prosvetna zveza, kate-bavnega večera, sicer vam bo ,re namen bi bil, širiti izobrazbo žal, ker take prireditve so redke med našimi Slovenci. Pa tudi klub bo imel več veselja prirejati igre, ko bo videl, da je zanimanje za dramatiko veliko.
Poleg igre se vrše še razne druge točke, kakor petje, godba itd.
Še enkrat vas uljudno vabi "Mladinski dram. klub."
-o-
PRAV STE POVEDALI! .
Cleveland, O.
Z zanimanjem sem prečital članke v A. S., tako prvega: "Gremo, ali pa moramo tako hitro?", kakor tudi "Odmev iz tujine."
Za daljše ohranjenje Slovenstva v Ameriki bi se dalo res marsikaj napraviti. Tudi' priznam, da smo še močni in so v nas še sile, da bi se dalo slovensko zavednost nategniti vsaj še na eno če ne dve generaciji. Temu bi pripomogle največ šlo-
med naše ljudstvo v tej novi domovini. Veselil sem se tega, pa je zopet vse zaspalo. Kaj je vzrok, da ni prišla zveza k življenju? Brez take potrebne organizacije ne moremo nadaljevati dela za ohranjenje Slovenstva v Ameriki. Edino taka prosvetna organizacija bi bila v stanu donašati s poučnimi sredstvi slovensko "kulturo in u-mevanje te kulture med naše tu rojene Slovence. Zadnji čas je, da bi se kaj takega zasnovalo in spravilo k življenju in v živo akcijo.
Stara domovina bi morala pri tem pridno sodelovati. Domovina ima kulturne delavce, ameriška Slovenija je na njih uboga. Kar nimamo sami, tudi dati ne moremo. Še Bog, da je med nami v tem oziru tako. Zato zganimo se in idimo na delo za Ameriško Slovenijo!
Ideja, kako zainteresirati našo mladino za slovenska dru
nem dnevu v trenutku ves v ognju. Gasilci iz Stožic so bili takoj z brizgalno na kraju nesreče in so preprečili, da se ni vžgalo ostalo gospodarsko poslopje, ki je bilo tik gorečega kozolca-dvojnika. Cez nekaj časa je prišla na pomoč tudi brizgalna z Ježice. Ogenj in vsa nevarnost je bila proti večeru odstranjena. Ogenj je zanetil baje neki otrok, katerega so videli domači na kozolcu.. Vendar pa je to Je domneva.
-o-
Smrtna kosa.
V Kranjski gori sta umrli vdova Marija Mrak, stara 88 let, in vdova Marija Grašič, stara 77 let, mati notarjeva. Obe dobri in krščanski ženi.— V Sp. Koreni župnije Sv. Martin pri Vurbergu je umrl Leopold Grušovnik, posestnik in kovač. Bil je celo življenje delaven ter skrben gospodar in zlasti kot kovač zelo čislan. — -o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" ida bo preje konec
Uganko št. 3. so rešili: Prvi Leo Remžgar, No. Chicago, 111., drugi Rudolf Krall, Milwaukee, Wis., tretja Annie Zalar, Clev eland, O., četrta Josephine Dolenc, No. Chicago, 111., peti John Plut, Buffalo, N. Y., šesta Angela Škrjanc, Pueblo, Colo., sedmi Matevž Centa, Barber-ton, O., osma Marija Gombach, Export, Pa., deveta T. Rozinka, Eveleth, Minn. Vse skupaj je prišlo 29 odgovorov, izmed katerih je navedenih devet rešilo pravilno uganko št. 3. Rešitev je: Prvi sod je držal 224 litrov, drugi 210. — Špela naj sedaj pa stori svojo dolžnost.
To je taktika! (Prispevek.) — Ti, Mimogrede, ali si opazil, kako je stari Jože z Lawndale odgovoril na vprašanja g. Gr-dine? To je pa točen mož to! Pazi, kmalu pride spet s frazo, da je on za versko svobodo. V drugi koloni bo pa vero smešil in duhovnike. Ta še čifute poseka v zavijanju ! — F. S., Cicero, 111.
Kdor hitro da, dvakrat da.—
Sosed je rekel sosedu: "Posodi mi enega J ur j a, nujno potrebujem!" — "Prijatelj," mu je sosed odgovoril, "ta teden ne morem, bom drugi teden." — "Toda, vedi, kdor hitro da, dvakrat tla!" — "To. je pa res! Glej, jaz sem hitro dal svojo hčer temu Jurčetu, zdaj pa že oba pri meni stanujeta!"
Žalovanje. — Za pogrebom nekega bogatina, ki pa hi imel nobenih dedičev, je nekdo prav zelo jokal. Pa so ga vprašali: "Zakaj pa vi jokate, saj se še poznala nista in si nista bila prav nič v sorodu?" — On pa je odgovoril: "Pa ravno zato se jokam!"
* 'i- *
Nekdo z dežele je prišel prvikrat v ljubljansko opero: Na, zdaj pa imaš. Dva kovača sem plačal vstopnine, sedaj pa kar dva hkratu pojeta, samo
da bi hotel s svojim prodirajočim pogledom presekati temo.
Šefov pogled je okrepil Alfreda. Pomočil si je obraz v reko in osvežil.
"Ne morejo biti daleč," zamrmra Marcus Beit.
Tiho so drčali čolni po široki reki. Oba rumena orožnika sta veslala kot dva vraga. Vesla so odrivala vodo in sampan je brzel naprej. Od časa do časa se je pokazala izza oblakov luna in posrebrila valujočo vodno gladino.
Alfred je stalno videl luči na rečnem bregu. V visokih lesenih hišah, zgrajenih na koleh v vodi, je valovalo življenje kot podnevi. Godba in brenkanje strun, smeh in petje je zvenelo iz odprtih verand. Ce je zdrčal čoln mimo kakega^templja, so se culi glasovi gongona in Alfred je videl, kako so padali obiskovalci templja na kolena. V
življenje,
kakor da stoji solnce visoko na nebu. Čoln za čolnom se je pomikal ob zidu. Ljudje so vstopali in izstopali, se zabavali, smejali in prepevali. Na reki pa so pristajale in odhajale džunke. Sampani, s kitajskimi lampi-joni okrašeni, so se premikali v temi in križali drug drugemu pot.
Pretekla je ura. Čolni so že zapustili za seboj mesto in veslali ob obali tokijskega zaliva. Zadaj, v daljavi, je zakrivala obzorje silhueta mesta. Sredi nje se je dvigal k nebu ognjen stožec: tempelj na hribu Ueno je gorel še vedno.
Tu zadene zasledovalce težka nezgoda. Orožniški čoln je z vso hitrostjo zadel na
Beit je čital n^ Alfredovem obrazu pre- skalo sredi reke. Dno čolna se je odtrgalo
senecenje.
"Da," je dejal, "razlika med okciden-tom in orientom je ta, da delajo tam na za-padu osem ur na dan, tu pa štiriindvajset. Ob dnevu obračuna bodo belokožci to krvavo čutili . .
Culi so se- streli. Streljali so na orožni-škem čolnu, ki' se je roparjem znatno približal. Častnik se je vlegel na trebuh in neprestano streljal, toda lopovi niso odgovarjali Zdelo se je, kakor da bi napenjali vse sile, samo da bi srečno pobegnili.
in čoln se je na mestu potopil. Vsaka pomoč je bila izključena. Tok je objel posadko in ostanke čolna ter oboje odnesel dalje.
Roparji so zarjuli od veselja in zavili s čolnom proti bližnjemu riževemu polju. Sedaj se niso bali ničesar več.
Na vzhodu je naznanjal svetel pramen vzhajajoče solnce; boreči se stranki sta mogli natančno pregledati nasprotne sile. Alfred je naštel osem roparjev, njih samih pa je bilo le četvero.
"Moramo se boriti in umreti," pravi Beit.
Alfrecf krepko odrine veslo in v naslednjem trenutku skočijo štirje zasledova!ci v riževo polje.
Roparji se začudeno ozro. Kaka zabloda! Štirje proti osmim! To je vendar gotova smrt. Tega mnenja sta bila tudi Beit in Alfred. Bila pa sta preveč razburjena, da bi jasno premislila zadevo, hotela sta le maščevati umor Bajmakova. Zato pogumno dalje!
Kaj se je zgodilo dalje/ se je zdelo Alfredu pozneje, kakor da je zavito v meglo. Tu naj bo le z nekaj besedami povedano, kako je p&tekel boj z roparji znamenitega junijskega jutra na riževih poljih pred To-kijem.
* * *
Beit in Alfred pričneta boj z revolverski-mi streli. Dva roparja padeta. Ostali dvignejo svoje nove puške, toda smodnik se ni užgal, strelivo je bilo vlažno.

Četrtek, 26. maja 1927.
1	]	[z živ	le	enja in sveta.	i
					
KOLIKO STANE DRUŠTVO NARODOV.
Gospodarskemu odboru Društva narodov je bil pred kratkim predložen akt, ki izčrpno pojasnuje razmere v tej instituciji, V Društvu narodov je sedaj zaposlenih 844 ljudi, med njimi 219 Švicarjev, 216 Angležev, 180 Francozov in 229 oseb drugih narodnosti.
Glavni tajnik Društva narodov je Sir Eric Drumond, ki dobiva 100,000 švicarskih frankov plače na leto in 67,000 fr. za reprezentacijo. Drumond ima pomočnika, ki prejema 100,000 Švicar, frankov plače. Dalje ima zavod tri podtajni-ke, ki prejemajo po 75,000 fr. in po 37,000 frankov za reprezentacijo. Uradniki pisarne gl. tajnika prejemajo po 28, 19 in 10,000 frankov. Stenografi zaslužijo od 8 do 11,000 frankov. Ravnatelji političnega in informacijskega oddelka imajo po 53,000 frankov, člani obeh sekcij pa po 13 do 28,000 frankov. Plača glavnega knjigovodje znaša 24,000 frankov, plača prevajalcev 19 do 25,000 frankov, prejemki knjižničarja 26 lisoč frankov. Ce povemo še, da ie švicarski frank 20 centov, bo menda dovolj.
V Društvu narodov je končno hvaležna služba tudi mesto sluge. Sluga prejema namreč 1500 do 10,000 frankov. Šofer-ii, nočni čuvaji in slično osobje dobivajo 4800 do 7000 frankov. Zelo dobro je plačan ravnatelj mednarodnega zdrav-tvenega odbora, ki ima letno >.">000 frankov. Končno prejela ravnatelj pisarne za razo-■ 'žitev 41,000 frankov. Razu-. e se, da je naval na te sijajno plačane službe izredno velik. Društva narodov ima nastavljenih nekaj uradnikov samo za to, da zavračajo vloge nadležnih prosilcev.
-o-
BOLNO NEMŠKO VOJAŠKO VODSTVO IN BITKA NA MARNI.
Na Nemškem je pravkar izšla iz tiska zanimiva knjiga Švicarja Bircherja, ki se je u-deležil bitke na Marni ter je poveljeval 24. nemškemu peš-polku v činu polkovnika. Pisatelj pripisuje poraz na Marni slabemu zdravju odločilnih faktorjev v nemškem armad-nem vodstvu. Moltke ki je bil v začetku 1914 imenovan za vrhovnega poveljnika nemške vojske, že za svojega imenovanja ni bil fizično dovolj odporen in duševno tako čil, kakor bi zahteval položaj v tako res nem času. Bolehal je na arteri-josklerozi in na izlivu žolča. Njegovo zdravstveno stanje se
je odražalo v obupni neodločnosti in skrajnem pesimizmu, o čemer pričajo tudi Moltkejeva pisma iz tiste dobe.
Poveljnik II. armade, svoje čase eden najsposobnejših nemških častnikov, je takisto imel arterijosklerozo. Prvi pribočnik Biilow Lanenstein pa je trpel na Basedowovi bolezni, jživali kače manj boje kakor pa ki izvira iz motenj v zaščitni .divje. Domača perutnina kačo žlezi. Polkovnik Heutsch, kate- popolnoma ignorira, toda žer-remu je bila poverjena važna 'jav, kibic in še par drugih ptic
vsak dan redkejša. Vsled luči so kokoši zneslet toliko več ja-jec, da jih je vsak dan prodal za 15 šilingov več kot poprej in v kratkem času je imel vso električno napeljavi, ki ga je ala 15 funtov, poplačano. To-luč v kurnike, slovenski pe-rutninarji!
-o-
NEKAJ O KAČAH.
Ista rej
Zanimivo je, kako se razne živali obnašajo pri pogledu na kačo. Nekatere se niti ne zmenijo zanje, druge pa so nenavadno preplašene. Vendar pa je ugotovljeno, da se domače
naloga oskrbovanja zveze med generalnim štabom in med četami, je bolehal na žolčnem kamnu in je baš v dneh bitke na Marni ležal, ker je imel težak napad in koliko. Odločilna vloga na bojišču je pripadla drugi armadi, ki je bila poražena ter je morala prepustiti svoje pozicije tretji armadi. — Prva je že itak prej odstopila,
jo pa takoj odkurijo, kakor hitro opazijo kačo. Papagaj, četudi že dolgo udomačen, je ves preplašen, če le navadnega slepca ugleda. Goveja živina nima strahu pred kačo, to pa zato, ker je strupena kača "v naših krajih.razmeroma redka prikazen. Slon se ne boji tudi največje kače, ker dobro ve, da je njegova koža najboljše
druga in tretja pa sta se morali ,varstvo proti vsakemu piku. umakniti po kratkem bojeva- [Toda lev in tiger pa takoj zbe-nju. Tako so bili Nemci dne 6., jžita proč od kače. 7, in 8. septembra 1914 pora- | Opica ne prenese pogleda na ženi. 9. septembra so se umak- jkačo, tudi taka, ki je rojena v nili in tega umika je bilo v prvi ^ujetništvu, ne. Darwin je nekoč vrsti krivo nepovoljno zdrav- napravil zanimiv eksperiment
stveno stanje poveljnikov posameznih oddelkov.
MOČNEJE KOT PUŠKA IN TOPOVI.
Neki bivši angleški vojak iz svetovne vojne piše uredniku nekega lista: "Po večdnevnih so" položili
z opicami in kačami. Hotel je vedeti, kaj je pri opicah močneje, radovednost ali bojazen. Pred nekim časom so v Londonu kazali tak film, katerega so posneli v londonskem zoologi-škem parku. V veliko košaro
kačo ter pokrili s
težkih bojih sem se končno jpokrovom, a ne privezali.. Ko-zgubil, ostal sam, nevedoč, kje šaro so postavili v prostor, kjer se nahajam. Tri dni sem okoli Ije bilo več opic. Takoj košare lazil ter se skrival, da ne bi 'niso opazile, sčasoma pa so se mogoče padel v roke sovraž- (ji le približale, a najpogumnej-nim Nemcem. Strahovito se-'ša med njimi je privzdignila
za katere je valovnih dolžin na razpolago. Poleg teh se postavljajo še vedno nove postaje in tudi zasebniki s®, ki oddajajo manjše programe. Ker so postajale razmere v Ameriki vedno bolj zamotane, je stvar vzela v roke vlada in s 24. aprilom pričenja urejevati in določati valovne dolžine posameznim oddajnim postajam. To delo bo trajalo več mesecev in kakor trdijo strokovnjaki, bodo stroški znašali okoli 25 milijonov dolarjev.
Največjo zmedo napravljajo reklame, katere se potom radia širijo po vsej Ameriki. Sedaj je to v splošnem prepovedano in le posebno v to določena postaja sme razpošiljati tudi reklamo.
Že dalj časa je v Ameriki o-bičaj, da se kandidat v voliv-nem boju poslužuje radija. Z novim zakonom to sicer ni prepovedano, vendar pa se mora tudi nasprotniku nuditi prilika, da isti potem govori v svojem vTolivnem okraju.
-o-
PLANINCI LJUDOŽRCI.
Argentinski listi od 25. aprila poročajo o grozni drami. — Štirje mladeniči iz Buenos Ai-resa so se podali v hribe za velikonočne praznike. Zgrešili* so pot, živila so jim pošla in sb bili lačni. V obupu so žrebali, kdo izmed njih mora umreti, da re-iši druge. Izžrebanega nesrečneža so ubili in pojedli. Čez dva dni so našli pastirji onemogle turiste in jih pripeljali v prvo vas. Tam so naznanili lju-dožrci dogodek in so bili takoj zaprti.
-o-
NAJSTAREJŠI ČLOVEK NA
Iz Churchillovih vojnih spominov.
(Dalje.)
-WBMMBiWMK m
Zmaga — zastor pade. [dra, lahko gradila, nikjer ni V zadnjih 6dstavkih podaja 'mogoče več najti opore za čed-Churchill pregled operacij, ki nost ali vrednote, niti avtorite-so vodile naravnost k premirju, jte ali inicijative. Velika zgrad-sklenjenemu 11. septembra 1. [ba Nemčije, ki je še pred par 1918. Zadnji odstavek obsega dnevi zasenčila narode, se je
popis scene, ki jo je Churchill z okna svojega londonskega stanovanja in razmo-
trivanja o bodočnosti.
*
Pred vojno se je zdelo nemogoče, da bi grozni boji, tudi če prično, mogli trajati več kakor par mesecev. Po prvih dveh letih vojne pa je rastel dvom, da se vojna sploh kdaj konča. Zdelo se je, da nas loči od starega življenja nepremostljiv prepad. Človek se je priučil grozam, ki so ga obdajale. Ble-
gledal jstresla v temeljih in razpadla v tisoče posameznih drobcev. Vsi njeni zavezniki, ki jih je tako dolgo podpirala, so podlegli in ruinirani prosili posamič za mir. Velike armade so bile uničene na fronti in demoralizi-rane v zaledju. Mornarica, ki je bila Nemčija ponosna nanjo, se je pobunila. Izbruhnila je revolucija v državi največje discipline in poslušnosti. Najvišji poveljnik je zbežal. Taki prizori pretresajo človeštvo: in mrtvaški zvon se oglaša in sli-
stradan sem se vsedel na rob gozda. Bil sem blizu obupa. Kar se pojavi pred menoj francosko dekle, me nekaj časa gleda, nato odide ter se vrne s kosom kruha, sira in lončkom kave. To preprosto kosilce je bilo najboljše, kar sem jih kdaj v svojem življenju jedel. In če bi živel tudi sto let, vem, da mi ne bo nikdar nobena jed šla tako v slast. Opazovala me je, ko sem jedel. Ničesar se nisva mogla pomeniti, kajti jaz nisem razumel francoski, ona pa ne angleško. Nasmehnila se mi je ter izginila. Par ur nato sem naletel na svoj polk. Vse bi dal, ako bi mogel ono dekletce še enkrat v življenju videti."
-o-
VAŽNA IZNAJDBA V PE-RUTNINARSTVU.
Angleški farmarji, ki se pečajo s perutninarstvom, so vpeljali v kurjih stajah električno luč in jo prižgejo zgodaj zjutraj, tako da so kokoši mnenja, da je že solnce. Eden teh farmarjev opisuje v časopisu, da je inštaliral luč šele oktobra meseca, ko so jajca postajala
pokrov. Vse opice so iz radovednosti pokukale, kaj mora biti v košari, toda v istem hipu pa tudi vse zacvilile, spustile pokrov ter se stisnile v skrajni konec ograje. Vse prizadevanje čuvajev, da bi se še enkrat približale košari, je bilo zaman.
Šimpanz, rojen v zoologič-nem parku, kateri še nikdar ni videl kače, je bil popolnoma iz sebe, ko so mu jo pokazali in par mesecev star orangutan se je drl na vse pretege, ko jo je prvič ugledal. Tako pri živalih. Ako pa pokažemo kačo malemu detetu, se bo pa zve-selilo pogleda na kačo in se hotelo igrati z njo!
KAOS V OZRAČJU.
Kdor ima vEvropi radio-aparat in se pritožuje nad preobilnost-jo večernih programov, ko mu ena postaja moti to, druga zopet ono, ta mora v Ameriko.
V Združenih državah in Kanadi ni nič manj kot 750 radio oddajnih postaj, katere vse hkratu oddajajo programe in
SVETU.
Do nedavno je bilo splošno mnenje, da je najstarejši človek na svetu Z aro Agha, stari Turčin, kateri je 31. marca praznoval svoj 154. rojstni dan. Ljudsko štetje v Turčiji pa je pokazalo, da je najstarejša žena, po imenu Fatma Hundum, stara 160 let. Rojena je bila v
da zvezda domačije in miru je\ izginila in okrog nas je besnel vihar z rastočo silo. Leto za letom je zapuščal posameznike optimizem, najmanjše nade so
šijo ga tudi zmagovalci ob uri triumfa.
*
Parlament ni hotel verjeti pogojem miru, dokler jih ni sli-
izginile in angleški narod je re-'šal. Toda ko je bil dokument
signirano prenašal ta jarem, ne da bi se vpraševal, kdaj bo konec. V vladnih krogih, kjer je bilo treba delati načrte za eno leto naprej, je bilo isto razpoloženje podzaveden temelj naših misli. Končno se je zdela zmaga zagotovljena. Toda če pride do zmage v letu 1919 ali pa v letu 1920 ali pa še pozneje — to so bila preveč drzna vprašanja sredi neizprosnih vsakdanjih potreb. Nihče več ni imel "poguma, da bi verjel v mir leta 1918. Kljub temu se je pa od časa do časa javljalo vprašanje: Zruši li se Nemčija naei>krat kakor po Jeni, ali se bo borila kakor Francija pod
prebran, je neizmerna hvaležnost napolnila vsa srca. Vsak je mislil le na to. Neposredna izpraznitev zasedenih krajev, repatriacija vsega prebivalstva, izročitev 5000 topov, 30 tisoč strojnih pušk, 3000 metalcev min, 2000 letal; evakuacija levega brega Rene, izročitev 5000 lokomotiv, 150,000 vagonov, 5000 tovornih avtomobilov v dobrem stanju z vsemi deli, neposredna repatriacija vseh ujetnikov, brez recipro-citete, opustitev Brest-litovske in bukareške mirovne pogodbe, izročitev 6 bojnih križark, 50 najboljših torpednih rušilcev, vseh podmorskih čolnov in
Napoleonom ali kakor Buri?— končno pravica zaveznikov, da
Svetovna vojna je pričela v času, ko sta bili obe strani prepričani o zmagi. Če pa se vojna zavleče zdaj tako dolgo, dokler ne bo ena stran uverjena, da ni več nade? In ali je v nemškem pogumnem, toda skoz in skoz logičnem značaju, da bi
Tirnovi 1. 1767. ter preživela jse boril brez upanja na uspeh? vse svoje otroke, dasi ima veli- Kaj se bomo borili leto dni na ko število vnukov, pravnukov Reni, pojdemo li v pohodu v in prapravnukov. Zaro Aghova Berlin, ali pa se sprimeta arma-žena — sedanja je enajsta — di na odprtem polju in bo zaje 65 let stara in nedavno je iz- vojevano prebivalstvo sovražne javil, da ako mu ta umre, da zemlje? Morda pa se zgodi, da bo že še drugo dobil. Pred tre- bomo priča ogromnega krča, mi leti je še vedno delal. Pravi, strašne katastrofe, in splošne-da je bil v življenju srečen in 'ga sprejema poraza in vsega se nima nič pritožiti. Ko je bil |tega, kar je z njim v zvezi? star 90 let, je izgubil zobe, a Zmirom smo si predstavljali, dvanajst let pozneje, torej v 'da konča vojna z Jeno. Toda 102. letu, sta mu v spodnji če- bodočnost je odločila drugače.
prekinejo premirje tekom 48 ur, v slučaju, če ne bodo izpolnjeni ti pogoji.
Takšni so bili pogoji premirja. Nemčija se je brez moči morala udati na milost in nemilost zmagovalnemu sovražniku.
Zrem skozi okno . . .
Bilo je par minut pred 11. .uro, 11. dne, 11. meseca. Stal 'sem pri oknu svoje sobe, gledal na ulico Northumberland proti Trafalgar Square in čakal na udar Big Bena (velike ure na stolpu), ki naznani, da je vojna končana. Moja misel se
je vračala nazaj, v minula leta, do trenutka, ko sem kakor danes čakal na udar Big Bena, ki je naznanil, da je Anglija napovedala Nemčiji vojno. In zdaj je bilo to vse končano! —■ Neoboroženi in vojaško neizšo-lani narod na otoku, ki je imel za svojo obrambo le brodovje, se je sprijel s priznano največjo vojaško silo sveta in dovršil svojo nalogo. Naš narod je izšel iz velike borbe zdrav, njegova institucija ni bila omajana in je združen v kraljestvu trdnejši kakor sploh kdaj poprej. Zmaga je bila dosežena v neomejeni formi .Vsi kralji in cesarji, proti katerim smo se vojskovali, so zbežali, ali so pa v prognanstvu. Njihove armade in brodovja so uničena ali pa poražena.
(Konec prih.) -o-
—	Santa Cruz. — V Rio del Mar je ogenj uničil klubovo poslopje, ki je bilo znano številnim Amerikancem.
—	St. Louis. — V tukajšni bolnišnici so zdravniki odstranili pol cole dolgi košček stekla, ki je bil zapičen v pljučah petletnega dečka, ne da pri o-peraciji dečka omotili.
—	Anamosa, Ia. — John Gray je oral; strela udari v plug, konji so se splašili, orač je ostal nezavesten na tleh. Ko so ga spravili k sebi, je bil popolnoma nepoškodovan.
ljusti zrastla dva nova.
-o-
NAJNOVEJŠI PRALNI STROJ —WOODROW—
Pralni stroj "WOODROW" pere že deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely.
NAJHITREJŠE, NAJVARNEJŠE PRANJE NA SVETU.
Dvakrat hitreje deluje voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vode! Nobenih premikajočih delov v čebra, a vendar gre milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niagara.
Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, z istim uspehom, kakor večjo množino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu.
Ni potreba ničesar znazati — nobene skrbi ni tveba imeti. Jekleno kolesje, in ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen.
PROTI GOTOVINI ALI NA LAHKE OBROKE.
JOSEPH MANTEL
trgovina z želesnino bi pohištvom.
ELY, MINNESOTA.
NE ČAKAJ, da pride kdo po
Pogoji premirja.
Če je velika organizacija tega sveta čez mero napeta, se
naročnino v hišo; ako ti je po- jzgodi, da se njena zgradba tekla naročnina, pošlji jo »ant ^zruši naenkrat. In ničesar več čimprej mores na upravo lista. !ni,,kjer bi politika, četudi mo-
ft'--
"i«":™?!

Allen's Parlor Furnace
Krasno
Učinkovito
Ekonomično
Po vsej deželi govorijo o tem novem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v lepem porcelanu in emalju, se z lahkoto drži v čednem stanju. Ta peč zgleda, kakor lepa omara. Toploto razširja po sobi na naj-zdravejši način — vlago posuši in ogreva zrak.
Ne kupujte peci dokler niste videli tega!
,___-
W. Szymanski
— Dealer in —
FURNITURE in STOVES, HARDWARE and HOUSE FURNISHINGS GOODS
Telephone Canal 597 1907-1909 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. T-
CLEVELAND. O. Odbor za tekoče leto 1927: Predsednica, Helena Mally, 1105 E. 63rd St.
Podpredsednica: Josephine Menart. Tainica: Marija Hochevar, 1206 E. 741 h St.
Blagajničarka: Alojzija PikŠ, 1176 E. 71st St.
....Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: I. Marija Skulj. II. Cecilia Znidarsic, III. Genovefa Zupan.
Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar. Zdravniki: Dr. J. B. Seliškar, Dr. M. Oman in Dr. Franjc Perko.
Redna seia se vrši vsaki prvi pon-deljck v mesecu v stari dvorani šole sv. Vida.
NAZNANILO.
Pravkar smo dobili iz starega kraja nove Šmarnice za leto 1927. Knjiga se imenuje: "Marija, vzor krščanskega življenja," spisal dr. Fr. Krulje, duhovnik lavantinske škofije. — Knjiga je pisana času primerno in izredno zanimivo, zato je velike vrednosti za vsakega katoličana, posebno pa častilci Marijini ne smejo biti brez te knjige. Cena 95c.
Druge Šmarnice, katere imamo v zalogi:
Marija v predpodobah, Jos. Vole.
Znamenje na nebu, J. Jerše.
Marija in sv. maša, Val. Ber-nik.
Lavretanske šmarnice, Jos. Jerše.
Na Sv. Goro, Miroslav Bru-mot.
Šmarnice arskega župnika.
Marija vrtnarica, J. M. Saj-geršmid.
Cena navedenim knjigam je 95c komad.
Knjigarna Amer. Slovenec, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O.
POTREBUJEM) DEKLE spod 2) let starosti za lahka gospodinjska dela v privatnem "lunch & tea Room", znati mora nemško ali angleško. A. Herpst, 020 Grace Str., Chicago, 111.	207-t.s.č
Leto 1927
Joseph OgrTn,
9020
Predsednik, Parmelee Ave.
Podpredsednik, Joseph Grm.
Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E 64 St.
Zapisnikar, John Znidorsic.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: Leo. Kushlan,, John Gabrenja, John Skrabec.
Zastavonoša, John Pajk.
Vratar, Jacob Korenčan.
Bolniški obiskovalec, Joseph Ponikvar, 1030 E. 71st St.	'
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme.
Društ%o zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri Dopoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno za
*afovalnino in sicer za $250. $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, ▼ slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, ,da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih.
Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. urtf popoldne.
KRITJE STREHE (ROOFING).
Če pušča streha — 3 popravila garantiran® delo za $4.00, "truck & services'' na vse strani v Chicagi. ustanovljeno pred 38 leti, največje toza-
devno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofing Co., 3411 Ogden Ave. Lawndale 0114 vsi departmenti.
NOTARSKA DELA
kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje
JOHN JERICH
— Notar —
1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom m priporočamo za na-tofila. za i presno« — drva in prera-ianje pohištva ob časa selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR 2018 W. 21«t Place. Chicago, 111

XMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 26. maja 1927.
POTOP
HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole.
"Tudi klet je, kakor se spodobi," je zapiska! Rekut, "sodi so s smolo zaliti in ples-nive steklenice stoje v vrsti kakor prapori."
"Torej hvala Bogu! Sedimo za mizo!"
"Za mizo ! Za mizo!"
Toda jedva so sedli in si natočili Čaše, je Ranicki zopet vstal.
"Na zdravje gospoda komornika Bileviča!"
"Bedak!" je odgovoril Kmitic. "Mar piješ na zdravje pokojnika?"
"Bedak!" so ponovili drugi. "Na zdravje gospodarja !w
"Na vaše zdravje!"
"Da bi se ham v teh sobah dobro godilo!"
Kmitic se je nehote ozrl po obednici in je ugledal na steni, ki je od starosti že počrnela, vrsto strogo vanj uprtih oči. Te oči so gledale s starih slik Bilevičev; obešene so bile dva lakta od tal, ker je bila tudi stena nizka. Nad slikami so visele v dolgi, enolični vrsti črepinje zubrov, jelenov, losov, obkrožene z rogovi, nekatere že počrnele, očividno zelo stare, druge so se svetile od belote. Vse štiri stene so bile okrašene z njimi.
"Lovi morajo biti tu izborili, ker vidim tudi obilico zverjadi," je dejal Kmitic.
"Jutri takoj pojdemo ali pa pojutrišnjem. Treba bo spoznati tudi okolico," je odvrnil Kokosinski. "Srečen si, Andrej, da imaš vsaj kam položiti: glavo.
"Ne tako kakor mi!" je zastokal Ranicki.
"Izpijmo v tolažbo!" je rekel Rekut.
"Ne! Ne v tolažbo!" je odgovoril Kulvič-Hippocentaarus, "temveč še enkrat na zdravje Andreja, našega ljubljenega ritmojstra! Moja draga gospoda, on nas je privabil sem v Lubič, nas, revne izgnance brez strehe nad glavo."
"Prav govori!" je zaklicalo nekaj glasov. "Kulvič ni tako neumen, kakršnega se izda-ja."
"Težka je naša usoda!" je piskal Rekut. "V tebi je vse naše upanje, da nas, revnih sirot, ne zapodiš skozi vrata!"
"Dajte mir!" je govoril Kmitic. "Kar je moje, je tudi vaše!"
Na to so vsi vstali in so ga začeli objemati. Solze genotja so lile po teh strogih in pijanih obrazih.
"V tebi je vse naše upanje, Andrej!" je vpil Kokosinski, "dovoli, da se vsaj na gra-hovki prespimo; ne izganjaj nas!"
"Dajte mir!" je ponovil Kmitic.
"Ne izganjaj nas, saj so nas itak izgnali, nas šlahčiče in veljake !" je vpil žalostno Uhlik.
"Za sto vragov! Kdo vas neki izganja? Jejte, pijte, česa za vraga še hočete?"
"Ne ugovarjaj, Andrej!" je govoril Ranicki, na čigar obrazu so izstopile rrtaroge, kakor ha risji koži, "ne ugovarjaj, Andrej, propadli smo popolnoma . . .-"
Tu je obstal, položil prst na čelo, kakor bi hotel izbiti pametno misel, ter naglo izgovoril, ozrši se z neumnim pogledom po navzočih :
"Morda se usoda izpremeni!"
In vsi so v zboru zavreščali:
"Zakaj bi se ne izpremenila ?!"
"Še s svojim poplačamo!"
"In pridemo do premoženja!"
"In do veljave!"
"Bog nedolžne blagoslovi in naše premoženje, gospoda!"
"Na vaše zdravje!" je zavpil Kmitic.
"Zlate tvoje besede, Andrej!" je odgovorit
Kokosinski ter mu nastavil svoj zabuhli o-braz. "Bog daj, da bi se nam dobro godilo!"
Sledile so n&pitnice, glave so se razpalile. Govorili so vsi vprek, a vsak je slišal samo sebe, izvzemši gospoda Rekuta, zakaj spustil je glavo na prsi in dremal. Črez hip je začel Kokosinski peti: "Lan je trla pod trli-co!" Gospod Uhlik je vzel izza nedri čeka-nik in začel ponavljati, a gospod Ranicki, veliki borilec, se je boril z golo roko z nevidnim protivnikom, polglasno ponavljaje:
"Ti tako, jaz tako! Ti udariš, jaz mahnem! Eden, dva, tri! — Šah!"
Orjaški Kulvič-Hip^ocentaurus je buljil oči in pazljivo zrl nekaj časa na Ranickega, naposled je mahnil z roko in rekel:
"Bebec! Mahaj zdrav, a Kmiticu vendar ne vzdržiš s sabljo."
"Ker njemu nihče ne vzdrži, toda poizkusi ti!"
"Z menoj,niti na samokrese ne dobiš!"
"Cekin na strel!"
"Cekin! Kam in na kaj?"
Ranicki pogleda naokrog, naposled pokaže na črepinje in zakriči:
"Med rogove ! Za cekin !"
"Za koliko?" je vprašal Kmitic.
"Med rogove! Za dva cekina! Za tri! Dajte samokrese!"
"Dobro!" je kriknil gospod Andrej. "Naj gre za tri. Zend! K samokresom!"
Vsi so začeli čim dalje glasneje vpiti in se med seboj pogajati. Medtem je odšel Zend v vežo in se kmalu vrnil s samokresi, z vrečo krogel in z rogom smocfnika.
Ranicki je zagrabil za samokres.
"Nabit?" je vprašal.
"Nabit!"
"Za tri! Štiri! Pet cekinov!" je zavrešeal pijani Kmitic.
"Tiho! Zgrešiš ,zgrešiš!"
"Zadenem, glejte!. . . Glejte! Do te črepinje med rogove. . . eden, dva. . ."
Vsi so obrnili poglede na veliko losovo čre-pinjo, visečo pred Ranickim; on stegne foko. Samokres se mu trese v roki.
"Tri!" zakriči Kmitic.
Strel je počil, soba se je napolnila z dimom.
"Zgrešil, zgrešil! Evo, kje je luknja!" je vpil Kmitic ter kazal na temno steno, s katere je krogla odluščila jasen iver.
"Še enkrat!"
"Ne! Daj meni!" je vpil Kulvič.
V tem hipu je planila v sobo prestrašena služinčad.
"Proč! Proč!" je kriknil Kmitic. "Eden, dva, tri. . ."
Zopet je počil strel, sedaj pa so se usule trščice s črepinje.
"Dajte tudi nam samokrese!" s of zavpili vsi naenkrat.
In dvignili so se in začeli udrihati s pestmi po vratovih služinčadi, da bi jih prisilili, da bi se pospešili. Preden je minulo četrt ure, je vsa izba grmela od strelov. Dim je zakrival svetlobo sveč in postave strelcev. Strelom je pomagal glas. Zenda, ki je krokal kakor krokar, cvilil kakor sokol, tulil kakor volk, rjul kakor tur. Vsak hip ga je zmotilo žvižganje krogel; iveri so leteli s črepinj, s sten in z okvirjev slik; v zmešnjavi so postrelili i Bile-viče, a Ranicki jih je v svoji besnosti celo sekal s sabljo.
(Dalje sledi.)
-J- TISKARNA -s.
AMERIKANSKI SLOVENEC
i
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadaJo&a dela, kakop društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi druitev, trgovcev, al! posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREv " MALO — NOBENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
184» W. 22nd ST„ CHICAGO, ILL.
V ČEŠKI KALIFORNIJI
mora prodati v teku enega meseca hišo s tremi stanovanji po 6 sob; dve loti; garaža za dve kari. Cena je nizka. Ne zamudite ugodne prilike. Pridite pogledat na 2241 So. H o man A v., Chicago, 111.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA'
IŠČEM BRATA z imenom Miha Žugel, rojen v Otoku št. 22, fara Podzemelj, Belokrajina. Zadnjič sem čul od njega iz Spokane, Wash., pred 25 leti| Ako je še živ, naj se mi oglasi, ozir. kdor ve kaj o njem, naj mi piše.
Matt Zugel, 709 AlderSt., Anaconda, Mont.
ft
Vabimo vse Chicažane
na
PLESNO
Veselico
katero priredi
Žensko podp. društvo "Zvezda"
ŠTEV. 170, J. S. K. J.
v soboto 28, maja t- L
V POLJSKI SOKOLSKI DVORANI 1921 West 22nd Street,-Chicago, III.
Pričetek ob 7. uri zvečer.
Vstopnina 25c.
Igra Dajčmanov orkester iz Jolieta, 111.
Na razpolago bomo imeli vsa sredstva proti gladu in žeji. Enako Vam tudi v vsakem drugem oziru za najboljšo postrežbo jamči	ODBOR.

Joseph Mantel
— JAVNI NOTAR — Ely, Minnesota	Telephone 56
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbo, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko spadajoča
dela.
Enaindvajset let izkušnje.
ROJAKI IN ROJAKINJE V MINNESOTI
CENJENI ČITATELJI "AMER. SLOVENCA!"
Začetkom junija t. 1. se bo podal predsednik K. S. K. Jednote, sobr. ANTON GRDINA v Min-nesoto na agitacijsko potovanje, kjer ostane dva tedna. Njegov namen je ustanoviti nekaj novih krajevnih društev v onih naselbinah, kjer jih še ni.
Katol. misleči Slovenci in Slovenke! Kjer še nimate katol. društva v svoji sredini, zdaj se vam nudi najlepša prilika za ustanovitev istega. 8 odrastlih članov zadostuje! Nagrada od strani Jednote za ustanovitev novega društva znaša $20.00, katero lahko obdrži ustanovnik, ali isto nakloni društvu. Pristopnina v Jednoto je prosta.	»
Kjerkoli v doli označenih naselbinah je u- • stanovitev novega društva K. S. K. Jednote mogoča, naj se že danes nameravani ustanovnik obrne za pojasnilo na II. podpredsednico K. S. K. Jednote: Mr*. Mary Champa, 311 W. Poplar St., Chisholm, Minn, ali pa na predsednika nadzornega odbora K. S. K. Jednote Mr. Martin Shukle, 811 Ave "A", Eveleth, Minn. Od teh boste dobili vse potrebne podatke in navodila.
Ta oklic in prošnja velja rojakom in rojakinjam živečim v sledečih minnesotskih slovenskih naselbinah : Bowey, Gheen, Greaney, Elba, Elcor, McKinley, Keewatin, Buhl, Cuyuna, Nashwauk, Mesaba, Crosby, Colleraine, Carson Lake, Iron ton itd.
KATOLIŠKI SLOVENCL, PRISTOPAJTE V KATOL. JEDNOTO!
;pooo<x><><><>o<M><^
PISANO POLJE
■oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
E. Keble Chatterton:
MORJE IN NJEGOVI JUNAKI.
(Dalje.)
djo, sami pa so zasedli neko ribiško barko in odpluli ž njo na odprto morje, da bi ondi počakali ameriško ladjo. Sabo so
Devetnajstega dne so bili na ivzeli nekoIiko k™ha> sodček pol mrtvi od gladu in napora. >vode m nekate™ pomorske pri-Slabo vreme, skrb za bodoč- prave' Izmed te Estonce je bil nost, večna nevarnc-st in druge ^arr edmi P°™rščak. Do pol-neprilike so jih vedno boli da- dneva ^slednjega dne so ča-vile za grlo. Triindvajsetega ,kah' toda 0 Kolumbiji" ni bilo dne so se morali še bolj omejiti >ne duha' ne sluha' zato so na pri hrani. Vloviliso par ptičev |Parrov nasvet pklenili> da se in razdelili meso na pičlih 18 ,Podal° "a severovzhodno
kosov. Ko pa se je vrnilo lepo ^ran' od tod pa k otoku Ascen" vreme, je pripekalo solnce s to- iS10"*
likšno močjo, da so postali še • Ta VOznja po oceanu je tem"
' "	"	da
je bila barka do polovice na-
moči o, __ __ r________
bolj kot poprej medli in slabi. -bolj Pomenljiva, če vemo,
|Osemnajstega dne so pristali na nekem otoku. Tu so nalovili veliko ostrig in našli zadosti pitne vode. Iz kruha, svinjskega mesa in ostrig so si skuhali krepko jed, zakaj v barko so jim bili uporniki vrgli tudi meden kotel in kresalo, da so si lahko napravili ogenj.
Zdaj so se malce okrepčali, a življenska nuja je velevala, da se spet izroče nesigurnim morskim valovom. Tridesetega dne so pristali na nekem drugem otoku; vsak si je lahko vzel pitno vodo ter nekoliko ostrig in boba. Med pomorščaki se je pojavil upori ali kapitan ga je v kali zatrl. Kjerkoli je nanesla prilika, so pristali, da se za lože s presno vodo. ostrigami in ptiči. Pluli so mimo o-tokov holandske Vzhodne Indije in skušali dospeti v Timoro. Devetintridesetega dne je jela posadka zopet godrnjati in zahtevati počitka, ali tudi zdaj so kapitanu zvesti poedinci u-pornike prepričali, da je pospešena vožnja edina rešitev. Naslednjega dne se je občutila splošna izčrpanost: obrazi so bili upali, noge otečene. Bodrila jih je samo nada, da se bližajo kopnu, zakaj nad morjem je poletavalo vedno več ptičev
polnjena z vodo in da' sploh ni imela jadra. Ali pogumna posadka si je skrojila jadro iz telovnikov. Odrinili so 10. junija. Osem dni niso videli kopna, le ptiči so zdaj pa zdaj preleteli nebo. Parr je po tem znamenju sklepal, da so imeli po vsej verjetnosti otok Ascension že za sabo. Zamislite si njihov položaj : Pol ducata vojakov, ki se izmed njih le eden nekoliko spozna v morsko plovbo, je krenilo na neznano pot v barki, ki je prepuščala vodo in brez vsakršnih pripomočkov, ki so za daljšo vožnjo po oceanu neizogibni. Ali možje so u-pali, da bodo imeli srečo, najbolj pa so zaupali svojemu pogumu. Pluli so naprej proti severozahodu, meneč, da dospejo na južnoameriško obalo. Za tako pot je bilo potrebno še eno jadro; slekli so si srajce in jadro je bilo pripravljeno.
Tedaj pa se je jela vedno bolj krčiti borna zaloga živeža. Določili so si zgolj unčo kruha in dva požirka vode v teku štiriindvajsetih ur. Dne 26. junija niso imeli niti drob tine več. Prihodnjega dne je jel McQuinn žvekati kos bambusa. Ponoči je John Brown, ki je bil tisti čas pri krmilu, sne-
in po skalah, ki so štrlele nad
vodo, so rastle kopnene rast- <del s tovariši vred kos P°dpla-yne	(ta s svojih čevljev. Dne 1. juli-
Dvainštiridesetega dne so u- ^ se jim ie Posrečilo ubiti pli-gledali otok Timoro. Vse je na-jskavico <delfina>> k* ^ J° raz" vdalo nepopisno veselje. Med trgrali in obesili na Jambore' da tem se je morje umirilo, pa so ,ae je Pršila. Ta hrana jih je
morali z veslanjem pomakniti držala P°konci do 4- -luh-'a- Ko
svojo barko v pristan. Morska pot, ki so jo prepluli z barko, je za tiste čase neslišan rekord, junaštvo, ki ga je občudoval vsakdo, kdor ie o njem slišal. Plovba čez Pacifik v Vzhodno Indijo na odprti barki ni zahtevala niti ene žrtve, če izvzamemo moža, ki je padel v boju z divjaki. Ta pot je pomenila triumf dobrega vodstva, discipline in hrabrosti. Pokazalo se j je, kaj se lahko stori z odprto I barko, če so ljudje pogumni in vztrajni.
* * #
1 Strašna žaloigra šestorice vojakov na oceanu.
Drugo občudovanja vredno 'plovbo z majhnim čolnom beležijo mornariški zapiski v letu 1799. Čeprav so te dogodivščine strahotne, dejal bi, nečloveške, bom vendar pripovedoval o njih, ker so vrlo zanimive in značilne. Zopet so pred nami britanski vojaki. V juniju leta) 1799 je John Brown s petimi1 drugimi vojaki pobegnil od trd-, njavskega topništva na otoku, Sv. Helene. Ostalih pet se je imenovalo: McKinnon, Mc-. t)uinn, Brighouse, Parr in Con-j wajr. NcKinnonov zamislek je, bil, da vstopijo na ameriško ia-. djo "Columbia," ki je bila takrat ondi zasidrana. Nekega dne ob osmih zvečer jih je imel
pa ni bilo več upanja, da bi dobili še kako hrano, so sklenili štirje možje, da prevrtajo barko in se s samomorom rešijo bede.
(Konec prih.)
-o-
"Hi, le naprej, ti stara polk ve k a ti!" — Dama: "Toda, (kako morete vendar tako zmerjati?!" — Voznik: "Saj nisem vam rekel, pač pa le konju."
KER ODHAJAM IZ MESTA,
prodam za nizko ceno hišo 5 sob, lepa klet, garaža za dve kari, v dobrem stanju; en blok do Crawford kare.
3208 So. Komensky Ave., Chicago, 111.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, ka-tor tudi vsem drugim rojakon
________po drža vaX
Ohio in Indiana naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik, Mr, Anton Jakse« tich, kateri je p o o b 1 aščen pob irati naročnino in o-
ameriški čoln prepeljati na j glase za lista . Am. Slovenec in "Columbijo." Ali med vožnjo (Ave Maria. Obenem prodaja na ladjo so se spomnili, da bi (vse knjige naše knjigarne, de utegnili ladjo kompromitirati.vocipnalije in slovenske tei in da je boljše, če vstopijo na- druge gramofonske plošče. Ro-njo na nekem drugem, oddalje-'jakom ga toplo priporočamo nem mestu. Poslali so tedaj da ga z veseljem sprejmejo m ameriške mornarje, ki so prišli mu pomagajo širiti katoliški po nje, s čolnom nazaj na la-J tisk. Uprava Am. Slovenca.
V