Katolišk cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po posti za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gl. 60 kr., v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XX.	V Ljubljani 10. sušca 1867.	List 8.
Cerkev sv. MLlemena v Rimu
Bazilika sv. Klemena stoji v nekdaj, se ve da, veliko globokejši dolini med Eskvilinskem in Celijskem gričem v ulici „Via di S. Giovanni in Laterano," ki od velikanskega Koloseja v Lateran pelja, in je ena naj slovitejših vsega Rima, ne morebiti zavoljo svoje velikosti in visokosti, kajti v Rimu je veliko druzih cerkev, ki so še veliko bolj prostorne in visoke, tudi ne morebiti zastran svoje bogate oprave, ali mnogega števila od pervih ali naj imenitnejših umotvornikov napravljenih slik ali kipov itd., kajti tudi v tem oziru jo marsiktera druga rimska cerkev presega; ampak zavoljo svoje še zdaj čisto skoraj nepokvarjene starobazilične podobe, zarad svoje lege, in pa še posebno za tega del, ker je v njej počivalo truplo velikega apostola Slovanov sv. Cirila.
Pervi kristjani so svoje, Božji službi odmenjene shodnice, ravno tako imenovali, kakor paganski Rimci svoje bliščeče poslopja in kakor nam še zdaj, postavim, ostanki Konštantinove bazilike kažejo velikanske za sodniške obravnave, za obertnijo in obertniške razgovore, in za kratkočasenje odločene poslopja, namreč: bazilike." Bazilika je greška beseda in pomeni toliko, ko-kor „kraljeva hiša." Pa po tem se vender ne smč soditi, kakor da bi bili kristjani kar le paganske bazilike v keršanske shodnice posvečevali, ko je bil rimski svet s cesarji vred paganstvu saj večidel že slovo dal, kajti kristjani so že tudi ob času hudega preganjanja vere svoje lastne in med takimi tudi že kej krasne cerkve imeli, kakor na prim. v Nikomediji, ktero je cesar Dioklecijan, ki jo je lahko skoz okno svoje palače videl, podreti dal, kedar je bil začel kristjane preganjati. Imenovali so jih že tudi takrat bazilike, nekaj zato, ker so tudi pervi kristjani svoje cerkve z dvema verstama bliščečih stebrov radi delili v tri dele; v zraku pa je bil v polokroglo vdobljenem zidu oder, ki se je nekoliko iz te zidne vdolbline proti sredi cerkve, na desno in na levo stran pa tje do obeh stranskih cerkvenih zidov razprostiral, in na ta oder so darilnik postavili. Tako pa so podobo paganskih bazilik bistveno posnemali, posebno zato, ker je v njih cerkvah resnično Kralj vsih kraljev v presv. Rešnjem Telesu prebival, ki so bile tedaj „bazilike," kraljeve hiše v pravem pomenu te besede. Tudi cerkev sv. Klemena je zdaj bazilika, in sicer ena iz med tistih redkih, kterih pokvarjeni okus pretečenega stoletja vender ni popačil.
Kdor hoče skoz velike vrata v cerkev sv. Klemena priti, mora iz ulice do predvežnih vr&t nekoliko na-
*) Ta spis od našega verlega gosp. dopisnika v Rimu se posebno pod& zdaj — v osmini praznika ss. Cirila in Metoda. Vr.
vzdol iti, kajti zemlja, ki bi drugač vrata do polovice zakrivala, je odkopana. Skoz predvežno predvratje, ki na krasnih štirih granitnih stebrih sloni, se pride naj poprej v pridvor ali predvežje cerkveno. To predvežje, ki pa nima nič strehe, je prav prostorno, in oklepa s svojim prelepim na vnanjem kraju zazidanim in skoraj pokritim stebričjem na vsih štirih krajih svoj prostor. Ko v cerkev stopiš, se bodeš gotovo začudil kaj umetno napravljenemu tlaku, ki ga „opus Aleksandrinum" imenujejo. Skorej na sredi cerkvenega osredja, kterega od obeh stranskih cerkvenih predelov na vsakem kraju osem še starinskih stebrov loči, je po stari liturigiški in ba-zilični navadi podolgasto čveteroogelni in za stopinjo od tlaka povikšan kor napravljen, ki je na vsih štirih kra-
i*ih nekaj z umetno in okusno predrenimi nekaj s ce-imi marmornatimi ploščami obdan, v kterih se ime papeža Janeza VIII nahaja. Na desni in na levi strani, in sicer na sredi obstranske korove dolgosti, se vzdi-gujete listna in pa evangeljska ambon ali naslon, ki sti tudi čveteroogelnato iz marmorja napravljene , in se na njih listi pa evangelij berejo. Poleg evangeljskega naslona pa stoji zavit marmorni steber, kakor svečnik za velikonočno svečo, poleg listne ambonc pa je še drugi, manjši tudi marmornati naslon za knjigo lektorja ali Čitatelja. — Pri obeh večih naslonih v koru so Se tudi pripravljene kamnite klopi za pevce. — Iz omenjenega kora, ki se zdaj redko v kteri cerkvi še nahaja, se lahko pride skoz prednje korove vratica v svetišče, ki se kora dotika, in je za kake tri stopnjice nad kor povišano. V sredi svetišča stoji altarska miza, brez vseh kipov in slik čisto na prostem, tako da mašnik proti ljudstvu gledajo, kedar daritev sv. maše opravljajo. Pod totim altarjem počivate trupli sv. Klemena in sv. Ignacija Antiohenskega. Svetišče doseguje s svojim zadnjim delom še precej veliko zidno dolblino, ki je zgoraj v obok zidana; kardinal Giacomo Tomasio, vnuk papeža Bonifacija VIII, jo je bil dal z mozaičnimi podobami okin-čati. Na obodu nad dolblininim obokom se vidi mozaična podoba Z veličar jeva med znamnji štirih ss. evangelistov; na desni strani tega oboda pa podoba sv. Petra in sv. Klemena, in na levi podoba sv. Pavla in sv. Lorenca; pod njimi pa Izajiia in Jeremija, in še Bethlehem in Jeruzalem. V sreai dolbiininega oboka se potem vidi, kako je iz vinske terte sv. razpelo izrastlo, na kterem dvanajst golobičkov (apostolov?) sedi; pod križem pa stojita Mariia in Janez. Se bolj spodaj so tudi mozai-ško napravljeni štirje bibliški rajski potoki in dva jelena, pa dva pava (kakor znamnje revnih in spokornih). Nad križem se vidi roka Vsemogočnega v nebeški slavi. — Med rastlikami vinskih tert pa, ki se čez celi obok razvijajo, so podobe štirih velikih cerkvenih očakov in Dominika, pa še tudi nekaj bolj malih podobic in ptičic.
Zarobljena, če smem tako reči, pa je spodej cela tota mozaiška sostava s podobami, ki nam kažejo Kristusa v podobi jagnjeta z bandercem, na vsakem kraju pa njegove apostole tudi v podobi belih jagnjet. — Pod totim robom je potem. ne mozaično napravljen, ampak od Giovenala da Bervieto okoli leta 1400 v človeški po dobi med naravnimi podobami svojih apostolov namalan naš Zveličar. Škofovski prestol, ki stoji v sredi zidne dolbline na zid prislonjen, so bili že papež Paškal II dali napraviti. — Imenitnih malarij v toti cerkvi ni, razun liturgične v stranski desni kapeli, ktero je namalal sloviti Masacio. — V liturgični levi kapeli, ki je poprejšnji ravno nasproti pri velikih vratih, je pa nekdaj stal altar sv. Cirila, dokler niso bili papež Urban VIII tote cerkve izročili irskim dominikanom, ki so nam sv. Cirila z altarja odpravili, in sv. Dominika na njegovo mesto postavili.
Pa zapustimo zdaj zgornjo prijazno cerkev in naj-mimo si cerkvenika, da nas pelja v spodnjo, že čisto odkopano cerkvo, ktere sled je bil našel stav bar ali arhitekt Gan že leta 1818, ki se je pa še le 1. 1858 od-kopovati začela, ko so biii začeli na prošnjo mnogih slovanskih škofov iskati truplo sv. Cirila, in so se bili pri prekopavanji prepričali, da mora resnično pod sedanjo cerkvo še druga stara cerkva stati, na ktero so bili nekdaj novo zidali. — Zidovje spodnje cerkve in veliko malarij po zidih je še čisto dobro ohranjenih. — Po visokih in širokih lepih kamnitih, se ve da, na novo napravljenih stopnicah se pride iz žagrada zgornje cerkve naj popred v prostorno podolgasto predvežje stare cerkve, iz kterega so trojne stare, pa nikakor ne odvečne vraia v cerkvo napravljene, kterih vsake v eden zakotnih predelov peljajo. Dve versti obzidanih marmornatih stebrov celo cerkev razdelujete, ki je bila ravno v tem zlogu napravljena kakor gornja, toda za en stranski predel gornje cerkve je veča. Malarije, ki se tukaj nahajajo, so po mnenju v tej reči izvedenih možev nektere čudno stare in segajo v perva stoletja katoliške cerkve, kakor postavim, podoba Matere Božje, ki je v liturgičnem levem cerkvenem predelu v neki zidni dolblini malana. Prav dobro ohranjena je podoba, ki nam sv. Klemena kaže, ki daritev sv. maše opravlja. Pap eževa obleka, altar, svetilnice nad altarjem, podoba keliha, oblačila kardinalov in drugih duhovnov, ki mu pri sv. maši strežejo, — vse to je v starinstveno liturgičnem oziru kaj veliko vredno. Nad to podobo je druga, ki nam kaže sv. Klemena na pastirskem prestolu, poleg nje£a Pu Petra, Lina in Kleta, perve tri papeže, vsakega s svojim imenom pod svojo podobo. Na drugi sliki se vidi sv. Aleš, kako na očetov dom pride, kako ga na smertni postelji tedanji papež obišejo, kteremu je bil razodel, kdo da je, in kako na mertvaškem odru leži, pa kako se oče in mati za lase pipljeta, da nista vedila, koga pod streho imata. Ta cela podoba je kaj tragično resnobna. — Tukaj se je tudi našla slika, ki nam kaže Mariin vnebohod in še nekoliko drugih. — Pa akoravno so te slike kaj zanimive, je vender mene le bolj mikalo viditi grob našega velikega apostola in pervega slovanskega pisatelja sv. Cirila. —Grem dalje po liturgičnem levem cerkvenem predelu naprej, in ko do kraja pridem, kjer je bilo nekdaj svetišče in kjer je veliki altar sta'., mi pokažejo na evangeljski strani altarja grob našega naj večega dobrotnika, sv. Cirila, čigar sv. serce je slovansko še nevedno ljudstvo tako goreče ljubilo. — Glava je bila gotovo tako obernjena, da je proti ljudstvu gledal, njegovega groba desna stran pa se je cerkvenega zidu dotikala. — Občutkov, ki so moje serce pri grobu našega sv. apostola obhajali, ne morem popisati; — pozabil seru bil na sedanjost in moj duh se je globoko zamislil v že dolgo minule čase. Na kaki stopnji
veljave in omike bi zdaj Slovani stali, ko bi slovanska duhovščina, ki je ljudstvo v domačem jeziku podučevala, po smerti ss. bratov Cirila in Metoda ne bila izmed Slovanov pregnana! — Pa grob je prazen; kam da je sv. truplo našega apostola prišlo, le sam Bog ve. —
(Konec nasl.)
Spominek, iiremu*
(Obraz iz življenja minulega veka.)
(Ccski spisal Vaclav Stulec, poslovenil Leop. Gorenec.)
I.
Na zaveniškem holmcu je odzvonilo k sv. maši. V zvoniku je odbilo sedem. Bogaboječi ljudje so že v cerkvi; v žagredu čaka častitljivi starček: hruški duhovni pastir (župnik) oblečen, pripravljen na najsvetejšo daritev. Plašč ima čern: služil bode sv. mašo za nekega ranjcega. Sest sveč gori na oltarji, na svečnikih vise mertvaške glave, razno opravljene, zato da pričujočim tem živejše oznanujejo smert in da jih vne-majo, naj molijo za verne duše.
Ali, zakaj neki čaka duhoven? Zakaj ne gre k oltarju? Sedem je že odbilo, verniki že v cerkvi. D.ines je več ljudi mem druge krati. Vse kleči: vse moli, vsakemu se bere na obrazu, da je ginjen, zdi se človeku, da vsakdo moli za svoje ranjce. Ali vendar, minulo nedeljo je bilo oznanjeno, da bode sv. maša za Jurja Maloveskega. To je bil imeniten gospod svobodne želetiške kmetije, znan vsi okolici; ubogim je bil oča, svetnik vsakemu, kdor je potreboval kakega nasveta, in podpornik vsem, ki so bili pomoči potrebni. Pred štirimi leti je bil odšel z doma na Božji grob , pa še zdaj ga ni nazaj. Dobili so domu le pisma, da so ga vjeli morski tolovaji in da je reven umeri v turški sužnosti. Njegov sinovec se je zato odpravil v Benetke. Iz Benetek ni prinesel samo glasu, temuč tudi uradni list za gotovo smert svojega dobrega strica, gospodarja na želetiški kmetiji. Dali so ta list uradniji in gosposka je za resnično spoznala vse. Ker pa ranjki ni imel nobenega otroka, zato je želetiško kmetijo podedoval njegov bratranec, Sovka po imeni; tako je bil namreč blagi Maloveski določil v svoji oporoki. — Ali pustimo dediča, pustimo njegovega strica, naj pride raji to na versto, zakaj danes častiti duhoven v zakristiji čaka delj memo druge krati.
Nič posebnega ni, zakaj čaka. Duhoven, častitljivi starček, mora čakati strežajev; zaveniška cerkev stoji na griči sredi polja, kako četert ure od Zavenic. Za-venice so majhna vas , in njena duhovnijska cerkev je v Hrušicah. Zaveniška cerkev je podružnica, kjer je le trikrat ob nedeljah na leto sv. maša, vsak pot ena, ali pa takrat tudi, kedar je kak pogreb iz vasi pod gričem ali iz veče vasi Zagoran. Cerkvica je na samoti. Nikogar ni ondi, le star cerkvenec jo straži, zato da zjutraj, o poldne in zvečer zvoni, ali pa takrat, kedar je tam sv. maša, pa zato, da streže, kedar je pri sv. Jurji pogreb. Drugačega cerkvenega opravka nima Albert Zagradka. Mašno obleko imajo shranjeno v vasi, kelih morajo vzeti pa iz duhovnijske cerkve Matere Božje vselej, kedar ga potrebujejo za sv. mašo. Stre-žaja tudi tako: onadva prideta vsak pot iz Zagoran, navadno sinek imenitnega ondotnega lovca in deček bogaboječega malnarja. Ali danes ni nobenega. Čuden pripetljej je oba zaderžal na poti. Zagorane leže tudi v prijetni dolini, ki se precejšen potok vije po njej. Lovčeva hiša in malen je za vasjo pri potoku, od koder po travnicih derži pes-pot na holmec v cerkev, pol ure daleč. Ker se na vse strani zavija potok, zato mora
človek dvakrat po bervi čez vodo na grič. Na drugi bervi, ob griču vznožji, tukaj je mlada strežaja zadela nadloga. Bilo je po dežji. Ta dan ni bilo več poprejšnje bervi, le nekova zelo ozka deska je ležala čez potok. Derž^j je bila voda vzela 3eboj, zatorej je bilo težko čez priti. Naša strežaja pa vendar poskusita čez; ali enemu se spotakne: revše se zgrabi za tovarša ter potegne še njega v vodo. Vtonil ni nobeden, ali zmočila sta se tako, da se je bilo treba verniti domu. Hitela sta sicer, kolikor so noge uterpele, toda predno sta pritekla domu, predno sta se preoblekla, preteklo je nad pol ure. Tako se je zgodilo, da sicer vedno gorečih dečkov ni bilo pravi čas v cerkev; zato tedaj je častiti duhoven čakal svojih ljubih strežajčikov.
Stari Albert, cerkvenec, ta je bil svoje dni na vojski. Persi so mu krasile zlate svetinje, s častjo je prišel nazaj v svojo domovino. Ker je bil nekdaj vojščak, zato je imel povsod vse v poštenem redu. Berž ko je bilo odbilo sedem, ni mogel več mirovati. Nikakor si ni znal pomoči, vsako minuto je tekel iz žagreda in oči vpiral k Zagoranam, če že gresta strežaja, ali ne. Bolestno je jadoval tako, kakor bi mu gorelo nad glavo. „Oh kaj neki delata revčka? — Jaz sem odzvonil — častitljivi gospod čakajo, — ljudje čakajo, — sveče gore; — teh paglavcev pa le ni! Pa sem jima tako ostro zažugal v nedeljo! — Sej pravim vendar, ko bi mi ta roka ne bila ohromela! Lahko bi šel streč sam. Zdaj pa ne vem, kaj bi storil." —
Tako toži na glas skerbni cerkvenec in kima po mertvišči k vratom. V tem stopi pred-nj postaren človek in prijazno vpraša: „„Je-li k sveti maši zvonilo poprej-le, ali kaj ?""
„Oh, kaj pak," odgovori užaljeni Albert. „Jaz sem že odzvonil, častiti gospod čakajo, ljudi je toliko v cerkvi, ali Bog ve, kedaj duhovni oča pojdejo k oltarju. Teh presnetih strežajev še ni! —Jaz bedak pa s svojo roko nisem za nič več, — še bukev ne morem prenesti z njo!"
„„Ako vam je všeč,"" ponudi se tujec, „in ako privolijo gospod, jaz bi prav rad šel streč. Pred nekoliko leti sem bil v samostanu, tam sem vsak dan stregel duhovnom pri sveti maši. Menim, da znam tudi zdaj še."
Zdaj se je kamen zvalil s serca staremu Albertu, in obraz se mu je razvedril. Prime tujca za roko, pelje — starček starčka — v zakristijo k častitemu gospodu, gospod pa so jako hvaležno sprejeli tujčevo ponudbo. Stari cerkvenec je dal znamenje z zvončkom, duhoven je šel k altarju — in pred njim je koračil starček lepe postave: obraz je imel že sterhel, brado gosto, sivo, in glavo belo tako, kakor sneg; lasje so bili raz-česani po vsi glavi do zatilnika in vili so se mu prav doli na rame in po ramah še.
Sv. maša se je začela; sveta tihota je v ljubeznivi cerkvici. Stari duhoven pri oltarju — sama pobožnost
—	z vsakim gibljejem vnema k molitvi. Tako tudi neznani starček, ki mašniku streže: živa vera, pohlevna ponižnost, pokornost, vdanost in ljubezen do Odrešenika
—	vse to mu človek bere na čelu. Malo poprej je bil cerkvenec nevoljen in otožen, zdaj pak, ko vidi, kako vroče moli in streže pri oltarju neznani tujec, zdaj je sam ves navdušen; veseli ga, ker je dobil takega strežaja k sveti maši za ranjcega gospoda iz Želetic.
Po sveti maši se častitljivi duhoven oberne in opomni verno ljudstvo, naj ž njim vred moli za vse v Gospodu zaspale, zlasti za dušo gospoda Jurja Malove-skega, ki je danes sveto mašo služil za-nj. Po teh besedah se nekako stresne tujec. Ali nihče ni zapazil tega: skoro vsem je o spominu na dobrotljivega gospoda gi-njenost zakalila oči. Cel6 očetu duhovnu se je tresel
glas, in vsaka beseda je pričala, kako bolest je spomin na blagega ranjkega zadel njegovemu sercu. Z očito pobožnostjo so končali navadne molitve in šege, in potlej je duhoven sklenil: „ln duše vseh vernih mertvih naj po Božji milosti v miru počivajo!" odgovorili pa so mu bogoljubni: „Amen!" Ko je pa duhoven vzel kelih in vernil se v zakristijo, zadonela je po cerkvi pesem:
„Odpočintež v pokoji
po boji Verne duSičky," —
ki je s čudno močjo prodirala v serca in vzdigala se v nebo.
Stari cerkvenec je pel in pomagal častitemu duhovnu, ko si je slačil inašno obleko. Vel se je tako, kakor bi bil kdo si ve kako dolgo časa že cerkvenec. Duhoven se mu prijazno zahvali, poklekne pred križ in moli nekoliko časa. Tje na stran je pokleknil tudi neznani tujec: rad bi si bil z molitvijo olajšal serce, ker so se mu bili čutje razburili v njem. Ko pa naposled duhovni oča vstane, stopi k njemu tujec, poljubi mu spoštljivo roko in vpraša: „Kdo, ne zamerite, pa je bil ta ranjki danes, ki ste molili za-nj? Kdo je naprosil, da ste v cerkvi mašo služili za-nj ?" (Dalje nasl.)
Ogleti po Slovenskem in flopisi.
Iz Ljubljane. Spominek za ranjcega provikarja dr. Načeta Kncbleharja je dogotovil gospod Toman; g. Zajic pa njegovo podobo, ki se bode djala verh spominka, in pa angelca, ki se bode postavil spodej, iz belega marmorja. Spominek se bode vzidal v steno farne cerkve v Skocijanu. Napis dobi naslednji:
Ignacii Knoblehar, sicer Abuna S o 1 i m a n, doktor sv. pisma, apostoljski misijonar iu provikar v srednji Afriki, naj se s tem znamnjem v živem spominu ohrani.
Rojen je bil 6. mal. serp. 1819 v Skocijanu in ker-šen v pričujoči cerkvi. Izšolal se je v Novem mestu in v Ljubljani; po apostolstvu koperneč prišel ko bogoslo-vec leta 1841 v Rim; 1842 prehodil velik del Evrope; 1843 bil sprejet v rimsko propagando; 14. sušca 1845 postal ondi mašnik; 1846 se podal na Jutrovo, bival 8 mescev v Gaziru na Libanu, obiskal nadalje Jeruzalem in druge svete kraje. L. 1847 se podal skoz Egipt v misijon, prišel 11. svečana 1848 v llartum v Sudan in pričel misijonariti. S tovarši iz Slovenskega, Tirolskega itd. vstanovil misijone v Hartumu, pri sv. Križu in v Gondokori med zamurci. Vojskoval se je 10 let z neprijaznim obnebjem in terdim zamurskim duhom, se bolan vernil v Evropo, in na poti 13. mal. trav. 1858 v Neapelnu dokončal svoj tek, kjer tudi počiva v ra-kah Avguštinske cerkve. — Z njim v misijonu so bili slovenski sinovi: Milharčič, Mozgan, Trabant, Dovjak, Kocijančič, Lap, — vsi umerli v svojem poklicu. Bog jim daj večni mir!
Po deželah tujih narodov je hodil; dobro in hudo med ljudmi skušal. — Njegov spomin ne bo zginil, in po njegovem imenu se bo popraševalo od roda do roda.
Sir. 39.
Postavila domovina 1867.
— Ljubljanske gospe uršulinarice, kakor so izpra-ševanjski izkazki razodevali, podučujejo 1080 osebic ženske mladine. S kolikim vspehom se to godi, so kazale ne le izpraševanja, ampak tudi polna soba vsaktere izdelane obleke, cerkvene in druge robe, prelepe pisanja, risanja itd. Na take izpraševanja je res vredno hoditi.
*
Iz Ljubljane. Bomorodni volilni odbor je naslednji oklic razglasil, s kterim se tudi „ Danica" zlaga:
Predragi rojaki!
Njih Veličanstvo naš premilostljivi cesar so s patentom od 1. marca t 1. blagovolili skleniti, da naj se sedanji deželni zbor kranjski razpusti in naj se brez odlašanja razpišejo nove volitve.
V tem patentu so Njih Veličanstvo milostljivo sami spoznali, „da Jim je dobro djalo, ko so zaslišali zagoto vlj enj e zvestobe in udanosti zastopnikov svojega zvestega naroda kranjskega."
Njih Veličanstvo so tudi priznati blagovolili, da je bil deželni zbor pripravljen, poslance voliti za deriavni zbor na Dunaji.
Zastran misli pak, ki jih ie razodel deželni zbor o nalogi in pristojnosti deržavnega zbora, sklenili so Njih Veličanstvo oberniti se do naroda kranjskega, ter so nove volitve ukazali.
Pri vas je po takem, predragi volilci, da izrečete: ali so poslanci, ki ste jih komaj pred enim mesecem tako enoglasno volili, po vaših mislih ravnali in ali so se vašega zaupanja vredni izkazali.
Ako bivši vaši poslanci niso izgubili zaupanja vašega, boste jih, kadar pridete po gori omenjenem Najvišem pozivu Njih Veličanstva k novim volitvam, zopet volili, kajti geslo njih bdo je in zmiraj bode:
Yse za vero, cesarja in domovino!
Bili p* so dosedanji poslanci (razun enega), da jih volilcom kličemo v spomin in živo priporočamo, ti-le:
I. Poslanci kmetiikih sosesk:
Za ljubljanski in verhniški okraj: gosp. dr. Janez Bteiweis in gosp. FideliTerpinc, grajščak.
Za kamniški in berdski okraj: gosp. dekan Ivan Toman.
Za kranjsko-loški-tržiški okraj: gosp. baron Anton Zois, grajščak in gosp. Anton Kos, ljubljanski stolni prošt.
Za raaolški in kranjsko-gorski okraj: Gosp. fajmošter Lovro Pintar.
Za postojnski-planinski-senožeski-bistriški in ložki okraj: gosp. dr. Costa, župan ljubljanski, in gosp. Matija Koren, posestnik.
Za vipavski in idrijski okraj: gosp. dekan Juri Grabrijan.
Za novomeški, kostanj e viški in krški okraj: gosp. Jožef Zagorec, posestnik.
Za trebanski, zatiški, žužemperski, mokronoški, litijski in radeški okraj: gosp. Santo Treo, grajščak, gosp. grof Jožef Barbo, grajščak, in gosp. Miha Tavčar, fajmošter.
Za kočevski, laški in ribniški okraj: gosp. Luka Svetec in gosp. Peter Kozler, posesvnik.
Za černomeljski in metliški okraj: gosp. M. Kraniarič, posestnik.
II. Poslanci mest in tergov.
Za Ljubljano: gosp. dr. Lovro Toman in gosp. dr. Klun, profesor na Dunaji.
Za Idrijo: gosp. vitez Anton Gariboldi.
Za Kranj in Loko: gosp. Leopold Jugovic, trgovec in posestnik v Kranji.
Za Teržič, Radolico in Kamnik: gosp. dr. Preveč.,advokat v Kamniku.
Za Postojno, Verhniko in Lož: gosp. baron Janez Šlojsnig.
Za Novomesto, Kostanjevico, Kerško, Černomelj, Metliko in Višnjo goro: gosp. Lu-devik Ravnikar.
Za Kočevje in Ribnico: gosp. France Souvan, posestnik v Ljubljani.
111. Poslanca kupčijske in obertniike zbornice:
Gosp. Ivan Ilorak in gosp. Jožef Debevec.
Volitve zbiralcev bodo po okrajnih pisarnicah, na ktere naj volivci gotovo povsod pridejo.
Narodni volilni odbor za vojvodstvo kranjsko. V Ljubjani 4. marca 1867.
—	Deželni zbor je bil 4. t. m. po patentu Njih	k?r. druge ljubljanske Slovence veselilo in mikalo veličanstva razpušen in ukazane nove volitve za deželni	viditi > 80 kaj fotografično posnete 3like sv. Cirila zbor, ki bodo za kmetiške občine 26. tega mesca, za	in Metoda, vam tudi dve veliki fotografu pošljem" itd. mesta 27., za velike posestnike pa 28. t. m. Bog daj,	Vse to 8mo hvaležno prejeli. Popis bazilike je že da-da bi se doveršile tako, da bi bilo pri Bogu in pri lju-	nes Pri&3t, posnete podobe pa tudi zamirejo lahko pri-dčh prav, koristno za deržavo in za domovino našo!	iat!* viditi. Ne moremo si kaj, da bi tudi mi ne opom-V pojasnjenje naj postavimo še tole: Po vstavi, ka-	kako potrebno je, da se priporočujemo velikima apo-koršno upamo, da jo res imamo, se ljudstvo z vladar-	steljnoma naše vere in začetnikoma našega slovstva v pojem vred postavodajstva vdeležuje in je toraj čisto pro-	^oč. ^asi 80 v niarsikterem oziru podobni takrat-sto v volitvah tistih mož, do kterih ima zaupanje, da se	n*m časom- Zastran katoliške vere, ki stajo oznano-bodo potegovali za njegove pravice in koristi.	va^a. 8S- brata, je toliko bolj žalostno še zato, ker jo
a	. ...	,	i . . ,	^erti in preganja toliko število celo naših slovanskih bra-
-6. t. m. je bilo napovedano merknjenje solnca, tov. Naše slovstvo zaderžujejo nekaj nezvesti domačini, kterega je pa beli sneg nekako prikrival, ki je bi ravno nekaj tuji narodi nekaj " tisti doma5i sinovi ki ne
ob tem čas jel kocnjati, da ie bilo kaj, je se dolgo po- grej0 s slovstvom prave poti, kakor ss. Ciril in Metod, tem sel in prav dobro zapadel.	ampak po zgledu £mečk£ druzih narodov - pot meh-
—	Naš verli gosp. dopisnik v Rimu nam je poslal	kužnosti in mesenosti, ki pelje v telesni in duhovni pro-mični popis ondotne cerkve sv. Klemena (gl. spredej) s	pad. Poslednjih ni sicer veliko, pa vendar toliko, da
Sristavkom: „Ker se bo 9. sušca spomin ss. Cirila in	zmiraj nekaj ljulike med pšenico trosijo. Pomoči slo-
letoda obhajal po naših slovanskih cerkvah, sem hitel,	vanskih aposteljnov nam je tedaj, kakor mislimo, po-
kolikor sem bil kos, da vam še o pravem Času pošljem	sebno zato le treba: 1) za ohranjenje in razširjanje ka-
obljubljeni popis bazilike sv. Klemena, da naj bi se v	toliške vere, zlasti za spreobernjenje jutrovskih ločenih
slovenskih bravcih „Zg. Danice" na novo prižigala	bratov, za kar moli bratovšina ss. Cirila in Metoda;
ljubezen in hvaležnost do teh ss. bratov in se sv. vera	2) za pomiijenje Avstrije, prijaznost in edinost med na-
vnovič vživljala. Ker pa vem, da bo gotovo vas ka-	rodi; 3) za rast in čistost slovanskega slovstva ter za
Sravo in čversto oliko. Ss. Ciril in Metod, prosita te-aj za nas!
Is Novomesta. Zgubili smo pervega csmosolca, verlega mladenča Fr. Šularja (gosp. fajm. v Tr. so mu stric.) Umeri je za legarjem. Bil je pravi Alojzij; pa Bog hoče tudi take. Žalujejo po njem vsi, učitelji in dijaki. Ce je vredno, natisnite mu v spomin naslednjo safično kitico:
Franceta Šolarja,
osmošolcu Novomeške gimnazije.
(f 26. svečana 1867.)
Cvetka nagne glavo v naročje zemlje; „A1 me zora dvignila bo," ne praša, Človek le, ,,resnobni kam" zrekai, upa Unstran življenje.
Vence vije nada, doseči blagor Tukaj; tam ga najde v zvezi z Bogom; Zemlja zemlji, duh se oklepa duhu: Tam ni ločitve.
Konec je začetek življenja svetim, Truplo gnjije, druži ljubav duhove, Breztelesni kličejo: Čast in hvala Večnemu Bogu!
Zdrava bodi nam, domovina prava! Tiho duh se dvigne, oprosten ječe, Mraka ni, le zarja nebeška sije Rajskim duhovom.
Teci solza! Stvarnikova si hčerka, Up tolaži ranjeno serce. Angelj, Glej na nas, borivce doline solzne,
Mirno počivaj 1	A.
Iz Maribora. /1. (Obrazci pustovi, —rogovilstvo.) Veliki zvon, ki pred šesto vernike v stolno cerkev vabi, kjer je poslednje tri dni vertoglavega pusta presv. R. Telo izpostavljeno, mi koj v jutru na pustni torek modro misel v glavo vsnuje, da berž sklenem, ta dan prav resnobno preživeti in Kurentu naj manjšega darila ne pokloniti. Je pa tudi zares jako potreba, da, kteri so še Kristusovi, z vso gorečnostjo molijo pred Najsvetejšim, naj bi pobožnost in ljubezen vernih, družena z naj-večo ljubeznijo Jezusovo v presv. zakramentu, trojedi-nemu Bogu povračevala čast, ktero zbegani posvetneži jemljejo posebno zadnje pustne dni Božjemu veličanstvu. — Pretekli pust je sijajno pokazal, da se mestni svet terdno derži ravnila dobrovoljcev, o kterih govore bukve modrosti: „Na noge! vživajmo, karkoli dobrega imamo, in rabimo naglo stvari še v mladosti. Napol-nujmo se z dragim vinom in mazili in ne pustimo, da nam prejde cvet naših let. Venčajmo se s cvetlicami, dokler ne zvenejo, naj ga ne bo nobenega travnika, da bi ga n.,ša sladnost ne prehodila." (Sap. 2.)
To nam je bilo letos v Mariboru veselic in plesov, da so še zdaj ulični vogli s papirnatimi obstanki oglasov in naznanil kakti razcapane bandera, s kterimi merzli vetrovi igrajo, kakor bi se norce delali iz dobrovoljcev, ki so toliko denarja popili, povžili in poplesali. Razun navadnih „balov," bili so tudi izreani: tergovski pomočniki, točarji s točaricami, ter teldbebeljni, — vsaka versta stanovnikov — tudi še družba „zur unterstiiz-zung der kranken" — je imela svoj bal. In da Maribor za Parizom ne poostane, govorč še o nekakem vse drugem plesu. — Ni dvoma, da „kultura" med Slovenci pogumno koraka naprej, ni pa tudi dvoma, da ni daleč več šiba Božja, ki se do zmaševala nad spačenostjo. — V teh izrednih časih bi pač bilo potreba izrednih po-močkov in zdravil. Ima jih sv. katol. cerkev, ko bi se le stanovitno rabili; toda z navadnim dnevnim redom in opravilom se huda dušna kuga ne odpravi, in popolnoma se skladam z gospod dopisnikom iz Smlednika (Dan. 1.
sušca), ki pravi, „da so tri reči potrebne, da se spre-oberne še tako zgubljena fara; perva je: misijon, draga: misijon, in tretja: zopet misijon!
Še nekaj naj omenim, kar priča, kako narodni naši sovražniki noč in dan ruvajo in naskoke na kat cerkvo ripravljajo. Ti janičarji nove dobe ne morejo pozabiti unke, ki so jo dobili pri volitvi mariborskega okraja. Graška teta „tagespošta" s svojim kumom „ telegrafom" je dan na dan trobentala in E^oje priveržence klicala naj boj zoper duhovnike, češ, da so oni krivi, da graški volilni odbor svojih kandidatov izrinil ni. Toraj so letele psovke nad duhovnike (to vse v „katoliski" Avstrii!), da so dušni tlačitelji, narodni tanatikarji in kar je več tacih primkov v nemški časnikarski enciklopedij Ni se tudi čuditi, da je bila volitev 2 mariborskih poslancev na gosto rešetko v deželnem odboru djana, in da eden se zdaj poterjen ali verificiran ni. Malo imamo upanja, da bode reč srečno iztekla. V novem odboru so samo priverženci nemško-madjarske stranke. Te dni sta se v Maribor pripeljala dr. Kaisersfeld in dr. Fleckh, oba odbornika.
Slovenci! ako se vam podere volitev dr. Domin-kuša, potem, ako ima ta gospod vaše zaupanje, pokažite, da niste prišli poprej v Maribor norcev predajat, ampak da ste dobro vedili, zakaj ste Domin-kuša volili. V deželnem zboru morajo po postavi oni možje sedeti, ki jih vi hočete, in ne oni, ktere vam nasprotniki vaši vrivajo. Če pride do nove volitve, glejte, da boste celi Evropi pokazali, da je Maribor še slovenski okraj!
V Rimu, 18. svečana 1867. — J. S. — (Konec.)
Ljudstva se je bilo pri tej slovesnosti toliko zbralo, kakor še pri nijedni taki priložnosti ne; tako so mi drugi gospodi pravili, ki so že več let tukaj. — Pa ne samo pred poldnevom, ampak tudi popoldne in zvečer je neprenehoma toliko ljudstva k sv. Petru in odtod nazaj vrelo, da je človek več ko četertinko ure potreboval, preden je bil kos čez Angelov most priti; taka gnječa je bila. Smem reči, da skoz celi dan je bilo do dvesto in dvajset tisuč ljudi, domačih in ptujih,
Cri sv. Petru. Ker puntarji in skrivni odbori vedno olj pritiskajo, čuti rimsko ljudstvo, da mu je priproš-nje svetnikov in Božje pomoči še toliko bolj potreba, da ne postane tako prosto in srečno, kakor so zdaj njegovi laški bratje v oprostenih deželah sedanjega laškega kraljestva. Pa tudi zato so se Rimljani te slovesnosti tako obilno vdeleževali, da bi sv. Očetu, ki so bili popoldan ob štirih tudi sami prišli k svetemu Petru zv. Benedikta počastit, pokazali, da ne deržijo s tistimi, ki so poprejšnjo noč petarde zažigali, in tako naj bolj žalostno dobo vlade Pija IX slavili.
Tukaj imamo sploh vedno demonstrativno (draživno) vojsko. Skrivni puntarski odbor vedno prepoveduje javno razveseljevanje, zdaj tu zdaj tam po zidih v pritiskanih oklicih, posebno pa vožnjo in sprehajanje po Rimljanom tako priljubljenem j^inčiu*" in pa obiskovanje gle dišč. Pa bolj ojstre ko so prepovedi, več vozov in gospode je drugi dan na Pinčiu pri vojaški godbi. Tudi gledišča so dolgo časa odborovim prepovedim vkljub vedno polne bivale, kar prekucuhom v glavo pade, zani-čevavce svojih prepovedi ojstro kaznovati. Naj popred so dali natisniti imena vsih tistih, ki so gledišča obiskovali, da so jih tako naznanili svojim podkupljenim beričem, kterih vest se tudi umora ne ustraši, in njihni meščevavni roki izročili. —Ker pa tudi to ni dosti pomagalo , so jih začeli po ulicah, ki k glediščam peljajo, pričakovati, in zdaj tega, zdaj unega s kamenjem napenjati, tako da so resnično že več jih poškodovali, rervi tukajšnji pevkinji so na taki način dva zoba izbili, in še voz poterli. — Pa se na drugi način so se
maščevali nad gospemi, ki so se le še vozile v gledišče; pričakali so jih namreč nekterekrati ravno pri glediščinih vratih, in kakor hitro je ktera glavo iz voza pomolila, jo je že kak podkupljen nesramnež urno kakor bi trenil s človeškim b— po licu namazal in je zginil. — Da so se po takem gledišča vedno bolj praznile, je jasno. — Pa si bode marsikdo mislil: Kje pa so vojaki, žan-darji, pa policija, da se je kos kaj takega goditi ? — Po ulicah in okoli gledišč straže hodijo, pa kaj da so tukaj ulice strašno ozke in potem pred glediščem polno vozov, tako da ne morejo straže vsakega človeka posebej opazovati. —
Ko so pa konservativni videli, da so puntarji skoraj svoj namen dosegli, je tudi konservativni odbor dal imena vsih tistih natisniti, ki so popred radi gledišče obiskovali, da bi jih tako poštenim mestjanom naznanil za boječe ali za sumljive, na kakoršne se ob času nevarnosti ne bodo mogli zanesti; in pomagalo je nekoliko, kajti vsacega moškega je vender le nekoiiko sram boječemu biti. — Pa tudi to puntarje jezi, da čedalje več ptuje gospode v Rim dohaja, kajti oni vejo, da tuja bogata gospoda tukaj veliko denarja pusti, in da tako ljudstvo ni za punt zrelo, ki ima dela in obilno zaslužka; zato so začeli sedaj tudi ptujce iz Rima odpravljati; nahajajo se namreč zdaj tu zdaj tam na kaki hiši, v kteri ptujci prebivajo, že kakih štirnajst dni besede zapisane: „Morte ai Forestieri," to je: Smert ptujcem! — Tudi našo hišo je puntarski skrivni odbor ponoči od 13. do 14. u. m. počastil z napisom: „Morte agli Esteri!" Smert ptujcem !—pa nas ni nikakor ostra-šil. Že celo tako prederzni so beriči puntarjev postali, da so pretečeni teden še po dnevu o poldan na javnih tergih in tudi po stopnicah v hišah z nožmi ljudi pričakovali, strašili, in kake tri tudi oropali. — Pa pre-tečeno sabo to večer je trem zadnja ura odbila, kajti tri so žandarji pri neki hiši blizo vrat S. Lorenzi postrelili, ker so se z nožmi v rokah branili in enega žandarja tudi nevarno ranili; od tega časa je zopet mir.
Da bi pa prevroča kri puntarjev nekoliko ohladil, je bil za včeraj. 2<>. dan t. m., vojni minister Kancler veliki vojaški pregled (revue) napovedal. — Šest tisuč vojakrv raznega orožja, ki so v Rimu v posadki, je bilo v „villi Borghese" zbranih, ki so se res kaj izverstno sukali. Kdor je to četo videl, mogel je spoznati,
politansko pod obsedo djala, in da je veliko demokratov pozaperla. — Naj si že temu bode, kakor koli, to je gotovo, da se laškemu kralju, ki je popred druge s prestolov preganjal, zdaj samemu krona na glavi močno maje, ki mu bode, berž ko ne, tudi padla. Bati se je, da bi politiški vertinec takega demokraškega prigodka tudi še ostalih papeževih dežel ne zgrabil.
Is Amerike je prejel gosp. J. M. naslednje pismo: Hvaljen bodi J. in .M. Wabasha\v, Minn. N. A.l. pro-senca 18(37, ali novega leta dan.
Opomnite me, da naj večkrat kaj pišem, ker to mora biti zame sladek spomin na ljubo domovino. Res je, vselej me neko veselo čutje ogreva, kader koli kako slovensko pisemce pišem, posebno zdaj , ko bi mogel še čez 40 ur daleč iti, preden bi Slovenca najdel, da bi po domače ž njim kremljal. Naj tedaj zopet pošljem zvestega sporočnika čez široko morje. Akoravno bo novo leto že več ko mesec staro, preden Vas to pismo najde, vender zakličera danes Vara in vsem ljubim rojakom: veselo novo leto!" Zamerili mi ne boste, da tako pozno pride vošilo, sej je iz Amerike, ki ni koj za voglom, tudi se Vam bodo ušesa že ohladile od mnogoterih vošil, ki jih danes prejemate. Ako bi vo-
šilo po telegrafu poslal, bi bilo pač urno tam, pa za to je moja„kasa," akoravno sem fajmošter celega kantona, vender-le prelahna, ker vsaka beseda 5 terdnjakov ali 10 gld. velja po tej urni poti. No, zdaj pa kaj druzega.
Božične praznike smo prav zadovoljno in veselo obhajali. Pred sv. dnevom smo skoraj celi dan cerkev zališali z venci, smrečjem, tančico itd. tako, da je bila kakor vsa prenovljena. Popoldne pred sv. dnevom so začeli ljudje koj po kosilu k spovedi prihajati in spo-vedoval sem tedaj celi popoldan in celo noč do perve maše, ki je bila ob petih zjutraj. Maša je bila peta; pervikrat so se moji pevci, ki sem jih kake tri tedne pripravljal, dobro skazali, ker peli so lepo latinsko mašo, ki jo je neka deklina francoske rodovine izverstno z orgijami spremljala. Med pervo mašo sera pridigoval precej dolgo primerno pridigo v angleškem jeziku, in potem imel nagovor v nemškem. Ljudi je bilo veliko, akoravno hud mraz, ker posebno Irci perve maše na sv. dan nikakor ne zamude. Druga maša ob 8 je bila tiha s francosko pridigo; tretja zopet slovesna o pol enajstih z angl. in nemško pridigo. Med vsako mašo in še po zadnji maši do treh popoldne sem spovedoval in potera še nekaj otrok kerstil. Da sem bil ves zdelan, in da mi je zajutrek ob štirih potem dobro dišal, si lahko mislite. — Moje pravo stanovanje je v Vabašu, lepem mestu pri Misisipu; tu pride v cerkev kakih tri sto družin. Tri nedelje v mescu sem dorad, četerto nedeljo in tudi peto, kedar jih ima mesec pet, pa po druzih' raisijonih raašujem, kedar je mogoče v dveh krajih, ker imamo dovoljenje ob nedeljah dvakrat maševati. Tu imamo tudi naj lepšo cerkev; akoravno lesena, je vender prav prijazno narejena, ima visoke okna, na verhu v obok zakrivljene, lep zvonik s 3 stot. težkimi zvonom, in je sploh zadosti prostorna. V cerkvi imamo tudi lepe orgije, ki so kakor „harmonium," pa imajo veliko močnejši glas, Amerikani jih imenujejo „cottage — ali Par-lor-organs;" naše veljajo 200 dolarjev in so prav iz-verstne. Deklina, ki zdaj orglja, gre spomladi v „Prai-rie du chien," kjer njeni starši stanujejo, potera pa ne vem kdo bo orgljal. Ako bo moč, bom učitelja dobil, ki zna orgljati; ali to tu ni ravno lahko, jih je premalo. Pač bi marsikterega učitelja, ki morebiti na Kranjskem komaj malo službico dobi, tu dobro rabili in izverstno podpirali, pa kaj, ker je tako daleč. Zdaj učim nekega prav prebrisanega dečka orgljati, pa se bojim, da ga bodo starši v kako veliko mesto v šolo poslali, in tako bo ves moj up zopet po vodi. Drugi moj misijon, kjer je tudi cerkev, pa bolj revna, je v „\Vest-Albany" 18 angl. railj ali 6 ur od tod. Ta kraj je še prav divji, akoravno okoli 115 katoliških, irskih, nemških in mnogo protestanških družin tu stanuje; vsi so namreč raztreseni v okrogu in nimajo mesta, še celo vasi ne, vsak kmet je za se naredil dom, kjerkoli mu je bolje kazalo. Pot do tega kraja je grozno gerda in težavna in vselej sem vesel, ako od tam s celim vozom domu pridem. Obišem ta kraj vsak mesec enkrat, en mesec v delavnik, drugi pa v nedeljo. Tretji misijon je v „Lake-city," prav prijaznem mestu pri Misisipu ali boljše, pri jezeru Pepin-u, v kterega se reka razliva in še le veliko milj proti jugu zopet svoje poti poišče. Prav prijazen je pogled z griča doli v to mesto, daleč okrog voda, po kteri parobrodi kakor krasni dvori plavajo, in na bregu lepo mesto. Tu je lepa nova cerkev, prevelika celo za to sosesko, ki le kakih 70 kat. družin šteje, ki so, razun enega prav prijaznega Nemca, vsi Irci. Ta kraj je tudi 6 ur daleč od Vabaše in obiskujem ga kakor „West-Albany" en mesec v delavnik, drugi pa v nedeljo. Ena poglavitnih misijonskih staj je tudi „High-land," kakih 5 ur od tod. Tam je kakih 40 nemških in okoli 30 irskih kat. družin. Imajo tudi lepo
majhno cerkvico, ravnokar dodelano. Pičle dve uri od tam na drugem griču je misijonska staja ,,Pell," kakih 35 irskih družin. Tudi tam imamo cerkev v delu, vender še ni toliko izdelana, da bi mogli v nji božjo službo imeti Ta dva kraja obišem vselej ob enem. Dam jim namreč kak zapovedani praznik in eno nedeljo, kedar jih ima kak mesec pet. Pervo mašo berem v „Highland-u" ob devetih, in po maši jaham v „Pell," kjer je vselej ljudstvo že zbrano in mašujem o poldne. Pota do teh dveh krajev so gerši kakor jih imajo dervarji v vašem Krimu pri Igu. Ko sem bil zadnjič tam, so nekteri prišli 4 ure daleč v cerkev. Prenočil sem pri nekem Ircu v prav revni leseni hiši, ljudje so pa prav dobri. Zvečer sem precej pozno močno kavo pil in skoraj celo noč potem nisem mogel spati. Ob treh zjutraj priromplja nekaj ljudi v hišo, in so precej glasno začeli govoriti, kakor kmetje sploh, kedar druge obišejo, bodi si po noči ali po dnevu, ne prašaje ali ljudje spe ali ne. Ali gospodar urno reče: „Keep quiet, keep quiet, the priest is in the other room" —tiho, tiho, duhoven je v oni sobi; in vse je na enkrat potihnilo. Kremljali so potem tiho, vender sem jih slišal pripovedovati, od kod so prišli, kako so celo noč popotvali, da bi maše ne zamudili. Pa nikarte ne mislite, da bi bili vsi tako goreči; veliko jih je, ki ne pridejo v cerkev> akoravno jo imajo pred nosom; se ve, tu v prosti Ameriki jih nič va-njo ne sili, ako jih lastna vest ne. — Druge misijone, kakor „Mi-neiska," Snake-creek," „Sand-prairie," „Hid-parc," kjer je le v vsakem kraji kakih 20 ali manj družin, obišem tudi vsak mesec, pa le ob delavnikih. Naj dalje je „Plain-view; namreč 30 milj, ali 10 ur od tod; obišem ta kraj le včasi, ker ni veliko katoličanov tam.
Tu imate tedaj mali pregled vinograda, ki mi ga je Gospod za obdelovanje odločil; gotovo veliko preveč za enega samega delavca. Koliko mora ljudstva biti po vseh mojih misijonih, tudi lahko iz tega posnamete, da sem, akoravno še le dobra dva mesca tukaj, vender že 37 zakonskih otrok kerstil. Mladost se množi, otroci v nevednosti zrastejo, pa kaj morem sam storiti za njih iz-rejo, grozno malo mi je mogoče, le naj potrebniše reči premorem oskerb3ti. Dva tedna moram vedno popot-vati, preden obišem vse misijone, razun enega, najbolj oddaljenega. Ko s tacih težavnih misijonov domu pridem, bi mi pač dišalo malo počiti se; pa večkrat me čaka sporočilo, da imam tega ali unega bolnika obiskati; in iti je treba, se ve, bodi si blizo ali daleč. V takem velikem in težavnem misijonu je pa tudi obilno dušnega veselja, ki daleč preseže vse težave in sitnosti, ki jih je treba prenašati. Bog pa tudi misijonarje posebno varuje, ker čversti in zdravi smo, hvala Vsega-mogočnemu, nobena reč nam ne škoduje, ne mraz, ne vročina. Glejte le čast. starčka gosp. Pirca; tako stari, pa le še popotujejo med Indijani in bolj so zdravi in več zamorejo prenesti, kakor marsikaki 201etni mlade-neč. — Že je pozno v noči, morain tedaj skleniti. Naj š ■ omenim, da sem z velikim veseljem čital popis zlate maše v. čast. gosp. fajmoštra v Horjulu, posebno mi je gospod Jeranova palica dopadla. Tudi jaz sem pošiljal v duhu najboljša vošila slovečemu gospodu. Bog jih naj Še veliko let ohrani ! Molimo eden za druzega, da nam Bog da svoje milosti in prave modrosti dar, da, ko drugim pot kažemo, sami ne bomo pogubljeni. Preserčen pozdrav Vam in vsem dr;,gim rojakom. Z Bogom! Vaš hvaležni nekd. učenec	Jak. Trobec.
JHftf Je hej norega po domačem in tujem svetu?
Komaj je protestant Beust zasedel ministerski stol, že vsi zoperniki katoliške cerkve tise vanj kakor muhe
ter mu priserčno priporočajo, da naj uči kozje molitvice vse, kar je „ultramontanskega", to je, karkoli po katoliško diha. Mnogi taki judovski in mavtarski dihurji stavijo za pretvezo svoje sovražljivosti Avstrijo, ktero bi pa sami za počeni groš prodali, ko bi le veter drugaČ potegnil: med tem ko je pravi katoličan — po njih psovki „klerikalec" ali „ultramonta-nec" — pripravljen rajši tudi življenje dati, kakor da bi postal izdajavec nad svojim cesarjem in cesarstvom. — Poslušajmo nektere pridige naših sovražnikov.
Judovska „Presse" ministru Beustu priJiguje, da naj „konkordat" odpravi in s tem naj pokaže, „da je zmožen za vladanje". Toda „Volksfreund" „Presso" bara, če bode z odpravo konkordata nasitena? če ne bode velikoveč tirjala, da naj se tudi „protestantenpo-tent" od 1. 1861 odpravi, ki je na enakem načelu zastavljen? K temu eno s Kranjskega: Undan je eden naj bolj spoštovanih naših tajmoštrov misel sprožil, naj bi deželni zbor poslal prr ',njo na Dunaj za odpravo znanega judovskega časništva, ki je z vednim hujskanjem zoper katoliške osebe , šege in naprave tolikanj škodljivo za Avstrijo. Se bo mar kdo taki misli odveč čudil? Ako sme judovka cesarskemu ministru svetovati, da naj zatre katoliško zvezo, ki sta jo storila naš katoliški cesar in sv. Oče papež v prid toliko milijonom katoličanov; — kaj čudo, ko bi katoliški zbori prosili ministra Beusta, da naj neškodljivo stori tako tiskarstvo, ki draži toliko milijonov katoličanov in se pre-derzuo zaganja v cesarsko-papeževe zveze, ki naj bi rajši v svojo „Mišno" in „Talmud" nos vtaknilo, če jo že tako serbi, da ga mora dergniti.
Kako pa „Presse" časti tiste narode, ki so cesarju vselej bili in so izmed vsih podložnikov naj bolj zvesti, med tem ko so se drugi puntali in hrup delali? Tirolce pita s pobalinsko psovko: ,,Schwarze Czechen in den Tiroler Bergen" — „černi Čehi po tirolskih gorah." Ceski, moravski in kranjski zbor pa imenuje „Brutanstalt des sla\visclien Foderalismus" — zalega slovanskega f«»de-ralisma" itd. itd.
,,Volksfreund" 7. sušca piše: „Ta čas ko ,,Dcbatte" na dolgo in široko sanjari za emancipacijo (sprostenje) judov, naskakujejo njeni eentralistiški in dvalistiški pajdaši „ultramontanizem", „Tirole", „klerikalni vpliv", „konkordat" in sploh misel ali idejo katoliške deržave, in godejo na vse pišalke gospodu Beustu, da naj začne vojsko do kervi zoper „klerikalne vplive" itd.
Tedaj judje „hoch"! zvestim katoličanom pa nož v serce? Evo ti lepega nauka centralistiških in dvali-stiških časniških vitezov!
Auierikanske naznanila. Na Angleškem se katoliške cerkve hitro hitro množijo; še hitrejše pa po Ameriki. V prelepi okrajini angleški na otoku NVight (r. Uajt) je grotinja Clerre (Kler) s stroški 12.000 liber šterlingov vstanovila prelep samostan za redovnice. —
Po vsih zveznih deržavah je o. Veninger znan za kaj čverstega misijonarja, ki mu vse verstva priterjujo zraven imenitne govorniške zmožnosti posebno senčno dobroto. Vsi stanovi in verstva spoznajo, kako rodovitne so njegove pridige. Pri undanjem misijonu v Hamiltonu je 10 drugovercev prestopilo v katoliško cerkev. Mile darove, ki jih obilno dobiva, obrača za spreobernjenje nejevernikov in njih otrok po raznih krajih v Azii.
„St. Paul Pionier" pripovedujejo žalostne reči o nemških amerikanskih rudečkarjih v novem Ulm-u v Mine-soti, ki kažejo, kako strahovito se človek poživini, kteri Boga in vero zapusti. Mesto novi Ulm so pred kacimi 10 leti zidali nejeverski, neki bogotajski černo- in rudeče-republikanski Nemci, ki so glavno načelo postavili, da ondi se ne sme nikoli nobena cerkev zidati. Nektere leta pozneje so bili podobo Jezusa Kristusa očitno se-
žgali. In kaj so še storili? Namesti Boga so postavili vola v česenje! L. 1862 so bili te prostobutičmanske Kristo -palivce in volomoljce morlvno napadli divji Siu-Indijani. Njih sosedje so jih o tej priliki branili, — in kaj so dobili za plačilo? To, da so jim poslednji božični večer dva keršanska vojaka pregnjusobno razse-kali in s tem „svojo prečudno pobožnost obhajali." K taki stopinji kulture pelje brezbožnost in človekoopiča-rija, ktero so poslednje leta tradirali nekteri laški in nemški učeniki. —
Kratke naznanila. Poljsko toliko bolj zginuje, kolikor bolj si iše kviško pomagati; v kratkem ne bo več kraljestva, ampak ruske okrajine po nekdanjem Poljskem. — Sliši se, da deržavnl zbor se utegne precej deleč odložiti, morebiti blizo do začetka majnika. — Izmed bivših zborov so bili čisto z vladno politiko: gornje* in spodnje-avstrijanski, solnograški, šleski, štirski, koroški, vorarlberški, in gališki, z nekakim prideržkom pa: češki, moravski, tirolski, k/anjski, bukovinski, in mestni svet teržaški; razrešeni so zbori: češki, moravski, kranjski, in bodo na novo volili. — Nesramni razbojnik Udmanič na Hervaškem je na vse zadnje konec storil; žandarji so hišo zažgali, v kteri je tičal, in potem ko ie še sam enega orožnika vstrelil, druzega ranil, je bil sam v tilnik zadet in je pri tej priči dušo izdihnil, pravijo, celo v rokah svoje vJačuge. Res, ka-koršno življenje taka smert! — Sliši se, da pride dr. Miklošič za načelnika v minist. učni oddelek. — Prusija in Rusija ste se neki med seboj z zavezo sklenile. — Nadvojvoda Štefan je samo za ogerske dobrotne naprave zapustil 960.000 gld. V ravno tej deželi je toliko pomanjkanje , da je neki svitli cesar odkazal milijon gold. za polajšanje ondotne sile.
Med in Pelin.
Učenih mož vprašanja in odgovori.
(Posl. M. Turk.)
16.	S čim se človek naj bolj debeli? Odg. Šola Salcrnitanska pravi, da za to služijo jajca, rudeče vino, mastna juha, in pšenična moka. Ali najbolje govori Modri, rekoč: Dober glas debeli kosti (Prig. 15, 30 )
18.	Kdo ne sme mešati koristnega z lepim? Odg. Kerčmar; ker je vino lepo, in voda koristna njemu, ako jo v viuo vliva.
17.	Kteri priči se najbolj verjame? Odg. Sebi; ako je pošteno, kar delaš, naj celi svet ve; ako pa ni pošteno, ni treba druzemu vedeti, da je nepošteno, kar delaš. Gorje ti, ako te priče ne ceniš!
19.	Kdaj je pravdoznancu najtežje govoriti? Odg. Kadar vsi drugi molčč, to je, kadar se nikdo ne pravda, ker tedaj nima koga braniti.
10. Koliko kozarcev se navadno pije? Odg. Devet. Pervi spada na željo, drugi na veselje, tretji na razuzdanost, četerti na pijanost, peti na serditost, šesti na zmotnjavo, sedmi na nespamet, osmi na spanje, deveti na bolezen. (Petrarka.)
21.	Ktere tri reči bogatina na siromaštvo pripravijo. Igra, pitje in meseno poželenje, — pravi Latinec:
Dives eram dudum, fecerunt sed tria nudum,
Alea, vina, Venus: tribus his sum factus egenus.
22.	O kom se sme reči, da je naj svitlejega rodu? Odg. O tistem, ki je rojen v naj revneji hiši. Papež Sikst V, sin prostih staršev, je govoril, da se je rodil v presvitli hiši; ker v to hišo je skozi tisuč lukenj in špranj na enkrat od vsih strani solnce sijalo.
Ii Ljubljane. V četertek je imel slov. Matice odbor VI sejo, v kteri se je določilo, v koliko natisih se ima dati na svetlo knjiga „Štirje letni časi," ki bo z lepimi drevoreznimi slikami previdena; da se izdd „Mineralogija"tudi s podobami, in ker za letnik ni došlo spisov, da napreduje koledar z letopisom, ako moč, v še obširniši obliki. Določilo se je verh tega, da daruje Matica nekaj svojih doslej natisnjenih bukev po storjenih prošnjah gimnaziji kranjski, ter gimnaziji in realki ljubljanski, kakor tudi kaznilnicam vsled prošenj c. k. deržavne pravdnije v Terstu in v Ljubljani, in da se poprosi slavni prof. vit. Miklošič, da blagovoli naši Matici darovati po en iztis svojih knjig, kar jih še ima.
— Kurent je tudi po Ljubljani rogovilil dosti bolj, kakor pa bi si bilo misliti o tacih časih, ko je toliko revšine in moledvanja, da bi človeku ne bilo treba le samo na mernike denarjev, ampak tudi posebnega mi-lošnjika za deljenje, ker sicer se komaj premore kaj časa v pokoju delati.
Za postni čas bodi priporočena med drugimi dobrimi bukvami posebno tudi „Kalvarija" s petnajst križevimi poti in naj lepšimi mašami in drugimi molitvami. Sej naj pripravniši pobožnost za post je obiskovanje križevega pota.
V slava svetemu Križu.
O sveti Križ! Kraljevi rajski bliš, Kak vernim slako upanje deliš! Na tebi večni Kralj je bil razpet, Po tebi rešil je pogube svet:
Naj slava ti, O sveti Križ, na vekomaj doni!
O sveti Križ! Ti breme si lahko; O blagor mu, kdor nosi te voljn6, Po pravi poti ga voditi znaš, V nadlogi britki serce mu krepčaš ,
In ko skonČ& — On pot, ga tvoja moč v nebo peljA. —
O sveti Križ ! Tolažba presladka, Zavetje milo vboz'ga grešnika, Ako skesano k tebi pribeži, Mu Izveličar grehe odpusti;
Potrudi se, O grešnik, ti odpustil bode vse.
O sveti Križ! Katoljške cerkve škit, Keršanstvu up, ljubezni večne svit! Nad tabo moč peklenska se raztre; S teboj edino se v nebesa gre.
O sveti Krii, Daj skoraj sveti cerkvi zmage bliš! —
O sveti Križ! Ko pride grenka smert, Pomozi, da nam bode raj odpert, Da nas dobrotni Jezus križani Takrat pogleda z milimi očmi.
Zasveti nam,
O sveti Križ za vek — pred Kristusam! F. S.
Duhov she spremembe.
V ljubljanski škofii. Mestna fara sv. Jakopa v Ljubljani je razpisana 28., lokalija Lučne pa 26. svečana.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta Pija IX. Keršenica iz Vodic 2 tol. za 4 gl. star. den.: Sv. Oče! molite mi za zdravje in srečno zadnjo uro. — f 50 gl. a. v. za sv. Očeta s prošnjo blagoslova za dar prave pokore in srečne smerti. — Iz Menkša 2 osebi 2 dvajs.: za srečno zadnjo uro. — F. St. v st. L. križavec za 2 gld. 12 kr. st. den.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.