Faitnina platana ▼ goUrisL ■jtU.rSr&MvnmK a*x*aH'»auvomac vnammommtm* IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. GOVSK LIST Časopis za trgovino, Industrifo in oibrt. Haročmna /.a ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, ■iPtečno 16 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Telet«a st. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 20. decembra 1928. Telefon st. 2552. ŠTEV. 150. Na slepem tiru. V popolni tišini, brez običajnega pompa in Formalnosti je bil pretekli teden otvorjen promet na drugem tiru med Beogradom in Zagrebom. Dve največji gospodarski središči države ste sedaj zvezani z dvotirno progo, ki bo potencirala pulsiranje gospodarskega življenja, odprla pokrajinam levo in desno Save možnost polnega uveljavljenja v konkurenčni tekmi. Dve leti intenzivnega dela se bližata koncu, nekdanje male provinci-jalne postaje na tej progi so danes najmoderneje opremljene in dorastle najmočnejšemu prometu. Za bodočo izvozno sezono se odpirajo Sremu, Vojvodini in Srbiji nove perspektive in nadejamo se, da se kalamitete, ki smo jih preživljali letošnje poletje, ne bodo več ponavljale, vsaj ne v tej kritični stopinji, ki je povzročila nepopravljive škode. Veselimo se tega napredka — vendar 8e nam pri iem vsiljuje nehote vprašanje — ali naj Slovenija ostane pri tem potisnjena ob stran in v ozadje? Skoro vsi znaki kažejo na to, da za naše interese na merodajnih mestih ni pravega razumevanja. Nismo zahtevali nič pretiranega, toda niti tega, kar nam po vseh pravicah gre, ne moremo doseči. Evo konkretnih dokazov! Pred tremi meseci so bili generalni direkciji predloženi podrobni načrti za zgradbo trikota v Zidanem mostu in do danes zaman čakamo, da bi se razpisala dela za nov betonski most. Tako bo potekel čas, zapadel letošnji budžetski kredit in cela igra bo potem začela znova in končno nas bodo odkazali na investicijski program inozemskega posojila. Za zgradbo drugega tira na preobremenjeni progi Zidani most — Zagreb so bili v rekordnem času enega meseca predloženi načrti generalni direkciji. Zgradba tega tira je logična posledica in neobhodno potrebno dopolnilo že obstoječega tira Zemun—Novska. Dočim se je zadnji gradil iz tekočih stroškov in na podlagi reparacijskih dobav, smo mi od-kazani na inozemsko posojilo. Zakaj ta dvojna mera in iz kakega razloga? Male lokalne postaje v Sremu so danes moderneje opremljene kakor Ljubljana, ki ima 45 parov potniških vlakov in nad milijon potnikov. Razmere z obnovo proge Borovnica — Rakek, ki je v skrajno izrabljenem stanju, mejijo že na abderitstvo. Enkrat imamo materijal in nimamo kreditov za delavske mezde, potem zopet ni drobnega pribora in končno pa pride povelje, da naj se odpošljejo tračnice, drugam, kjer jih baje nujne je potrebujejo. Vedno slišimo le en pavšalen refren: Vaše železnice so urejene, in to tudi v času, ko so morale vzdrževalne sekcije na račun drugega tira Novska —Zemun omejiti delo na progi na štiri dni tedensko. Koliko časa naj traja to zapostavljanje in kam naj vodi? Iz našega gospodarstva. Po dolgotrajnih pogajanjih, ki gredo nazaj v leto 1C27, se je pogodila angleška skupina pod vodstvom Staniča Boornesa s Prvo Hrvatsko Šte-diono g’ede Lesne destilacijske d. d. Angleška skupina prevzame intere-sement Šledione v višini ca 100 milijonov dinarjev in prevzame na ta način večinski paket omenjene d. d. Pri novi družbi, ki jo bodo ustanovili z glavnico 1 milijon funtov, bo Štediona tudi udeležena, in zasigurana je tudi ude^žba Zagrebške tekstiliioindu-striiske d. d. Tovarna Lesne instila-cijske d. d. leži ob železnici Usora— Pribinic. ki se odcepi od proge Brod— Sarajevo. Predelovalna kapaciteta tovarne, ki je za več let naprej preskrbljena z zadostnimi zalogami lesa in ki dela z najmodernejšimi produkcijskimi stroji, znaša letno 300.000 metrov, od k.oje vsote predelijo 200.000 metrov. Po podatkih generalnega ravnateljska dobijo iz teh 200.000 metrov ca 35.000 ton oglja. 3000 ton lesnega katrana (žgane smole) veMko čistega metPaikohola, formalhedida itd. V zadnjih letih se je močno pojavila inozemska konkurenca, ki je proizvajal razne produkte sintetična im potom. A profesor Suida 8 Tehniške dunajske visoke šo’e je znašel neki način produkcije koncentrirane kisove kisline, keji način je zlasti važen za one industrije, ki to tekočino rabijo. Tako v prvi vrsti za industrijo umetne svi’e. Kar se tiče zgradbe tovarne umetne svile, izvemo, da se na- črt vzdržuje, da je pa njegova izvedba odvisna od nekaterih za izvedbo bistvenih predpogojev. V prvi vrsti od primerne zaščitne carine. Danes je namreč uvoz nebarvane umetnosvile-ne preje prost carine, za barvano pa plačaš 65 Din pri 100 kg. Uvoz te preje v telu 1927 je znašal 53.000 kg, uvoz svile in svilenega blaga 1. 1925 59.400 kilogramov v vrednosti 9 800.000 Din., ). IT 28 140.900 kg v vrednosti 16 milijonov 200.000 Din in leta 1927 že 2P2.000 kg v vrednosti 29 milijonov dinarjev. Letos je uvoz najbrž prekoračil znesek 35 milijonov dinarjev. Ob primerni zaščitni carini in ob dovolitvi drugih ugodnosti bi naša prva tovarna umetne svile imela torej dober domači trg. Kakor »Trgovski list« zdržema poroča, bi bila naša tovarna umetne svile druga na bolkanskem polotoku. Prva je bila šele nedavno ustanovljena v Bukarešti v Rumuniji, ob udeležbi največjih češkoslovaških in nemških tovarn ter številnih domačih in inozemskih bank, pod vodstvom nemških Vereinigte Glanzstoffabri-ken. Tovarna bo stala kot poročamo tudi na drugem mestu, v Teslicu v Bosni. Upajo, da bo z vsemi naravnimi predpogoji in kapitalističnimi sredstvi bogato opremljena nova tovarna mog’a kriti vso domačo potrebo in da bo mogla vrhu tega igrati pomembno vlogo tudi na inozemskih trgih, v prvi vrsti v sosednih balkanskih državah. Gdfeitnost samoupravnih dcVlad pri odmeri novega družbenega davka. Pri odmeri družbenega davka prihaja tehtovito v poštev vprašanje, ali so samoupravne doklade, katere je družba vplačala v bilančnem letu na družbeni davek, odbitne ali ne, to je, jeli se smatrajo za režijske stroške ali pa se v bilanci izkazani dobiček poviša za znesek, katerega so znašale v bilančnem letu plačane samoupravne doklade. Po do sedaj veljavnih določilih finančnih zakonov so se priznavale na posebno pridobnino plačane samoupravne doklade za režijske stroške. Tudi novi zakon o neposrednih davkih vsebuie v tem oziru zadovoljiva določila, Č^en 42, št. 1 tega zakona namreč odreja, da se pri določanju davčne osnove za družbeni davek ne smejo odbiti: nenosrednji davek, plačan po tej obMki. Fer pa je smatrati za neposrednii davek po tej obliki samo osnovni in donolniini davek, ne pa tudi samoupravnih doklad, ki so dajatev svoie vrste, ie jasno, da ie hotel zakonodajalec priznati samoupravne doklade za režijske stroške. V tem smislu določa tudi pravilnik v odredbah k členu 82 zakona, da se prišteva davčni osnovi samo osnovni davek, donolniini davek in morebitni minimalni davek, ne pa tudi na osnovni in minimalni davek plačanih s^moimrav-nih doklad. Kljub tem iasnim določilom pa se nahaia v pozneišem tekstu pravilnika v odredbah k čl. 83 zagona pod št. 12 določilo, ki naravnost iz-kiiučuje odbitnost na družbeni davek, odnosno na sedanjo posebno pridob-nino plačanih samoupravnih doklad. To določbo se plaši: »Razen spredaj navedenih odbitkov se priznajo za iz- jib.iiuii»iwi» w—— ihk—>1 ■iimnii■■ »m r» »imm—m— PRIJAVE Z\ EVIDENCO KATASTRA ZGRADB. Pred kratkim so davčna oblasiva vsa poslopja na novo popisala. Popisi se bodo porabljali vsako leto za kontrolo vloženih prijav o donosu zgradb. Radi tega se moraio popisi glede števila stanovanj in glede števila prostorov natančno vjemati. Katastrske liste, v katerih so popisane vse hiše, morajo davčna obiastva ob vsaki iznremembi popolnjevati. Jz-premembe bodo davčna obiastva do-znava1a deloma iz obvestil- katera so iim do^na pošiljati, na primer sodišča elede prenosa lastninske pravice, občine glede stavbenih in porabnih dovoTieuj, deloma so jih pa dolžni naznanjati 'davkoplačevalci sami. Dnv-koniačeva!ci so dolžni prijavljati sadeče izoremombe: 1. gradbo novih poslopij. 2. izpremembo poklica hišnega lastnika, ki vpMva na davčno dolžnost, na primer, ako se kmetovalec prične trajno baviti z obrtom in vsled teca za svojo hišo izgnbi davčno prostost. 3. izoremembe davčnega objekta samega, na primor z nadzidki. dozidki itd., 4. izprem^mbe, vsied katerih se ukinja trajna davčna nro-stost. Vse te iznremem^e mora davkoplačevalec prijaviti v 30 dneh, sicer ga zadenejo zakonite kazenske posledice. Opozarjamo prizadete na to dolžnost s pristavkom da si bodo sestavi ianje prijav za odmero zsrradari-no bistveno olajšali in si prihranili tudi pota ako gledaio na to. da se bodo vloženo priiave do ce’a v jemale s katastrskimi lisH, v katerih so pred kratkim popisali svoje zgradbe, zavezane zgradarini. datk.e davki, takse, carine, davek na poslovni promet, samoupravne davščine, razen onih, ki se pobirajo na družbeni davek...« S tem določilom je postal vprašanje nejasno. Striktno odrekanje odbitnosti samoupravnih doklad, plačanih na družbeni davek, je povzročilo med prizadetimi podjetji kolikor toliko razočaranja, ker bi se družbeni davek, ako bi se plačeval tudi od doklad, plačanih v bilančnem letu, izdatno povišal. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se je radi tega zanimala za to vprašanje na merodajnih mestih in ugotovila, da je besedilo pravilnika k členu 83 pod št. 12, po katerem bi na družbeni davek plačane doklade ne bile odbitne, pomotoma zašlo v pravilnik in da bodo davčne uprave pravočasno dobile navodila, naj se na to določilo, ,ki ni v skladu z zakonom, ne ozirajo. Svetovna trgovina s sirom in surovim maslom. Mednarodna trgovina s sirom in s surovim maslom je v zadnjih letih zelo narasla in je predvojna višina že precej prekoračena, kljub temu, da je vojska ves razvoj zavrla. Tudi preteklo leto kaže zopet lep napredek. Vsa svetovna trgovina s surovim maslom je znašala v letu 1927 okoli 460 milijonov kg, to je za ca. 30 mil. kg več kot v letu 1926, za 325 mil. kg več kot v letu 1919 in za 140 mil. kg več kot letna povprečnost zadnjih petih predvojnih let. Razen Avstralije in Argentine so mogle lani vse dežele s previškom masla svoj eksport dvigniti Na čelu eksportnih dežel je korakala zopet Danska; prodaja ji je lahka: 75% previška je prodala na Angleško, 25% pa v Nemčijo. Nova Zelandija, po kvantiteti druga eks-porhm dežela, pošilja blago samo na Ang'eško. Tretje mesto kot dobaviteljica na svetovnem trgu ima Holandija, ki proda okoli 75% svojega previška v Nemčijo. Priobčimo seznam neto-eksporta surovega masla v zadnjih treh letih v tonah: Danska Nuva Zelandija Holandija Avstralija Rusija lrs!ca Argentina Švedska Finska Latvija 1925 120.700 63.300 37.1 C0 65.90 24.4CO 16.100 26\9''<) noro 13.200 7.200 1926 180.200 C9.4C0 43.700 87.700 27.200 25.4"0 29.100 i5.iro 13.200 10.100 1927 141.000 74.000 46.100 84.C00 80.800 27.500 21.200 18.400 15.100 10.800 Vse te eksportne dežele zalagajo v prvi vrsti dve veliki konsumni deželi, Veliko Britanijo in Nemčijo. Prva je absorbirala lani ca. 65% vsega na svetovni trg prišlega surovega masla, Nemčija pa 23%. Britanski neto-uvoz surovega masla je znašal leta 1927 295.200 ton in ne izkazuje v zadnjih treh letih nobene omembe vredne soremembe. Nasprotno se je pa nemški import dvignil in sicer od 96.500 ton v letu 1925 na 97.700 ton v letu 1926 in na 108.200 ton v letu 1927. Vsi drugi prodajni trgi imajo razmeroma podrejeno vlogo. Švica na primer, ki je tretja importna dežela, je kupila lani v inozemstvu samo 8400 ton surovega masla. Prodaja sira na svetovnem trgu je znašala v letu 1927 okoli 330 milijonov kg, za ca. 1 mi\ kg več kot v letu 1926, za 150 mil. kg več kot v letu 1919 in za 90 mil. kg več kot v petletni predvojni povprečnosti. Najvažnejša dežela v izvozu sira je Holan- (lija; lani je šlo ca. 75 odstotkov nje- : nega eksporta v Nemčijo. Razvoj v najvažnejših deželah eksporta v zadnjih treh letih je bil sledeči, v tonah: Štev. 150. »ra* Htlandija Nova Zelandija Kanada Švica Italija 1925 79.200 70.000 63.700 21.800 37.4C0 1926 83.700 74.100 60.500 26 5C0 29.500 1927 96.700 75.800 49.400 32 700 25.900 Kakor za surovo maslo, sta tudi za sir najboljši dve odjemalki Anglija in Nemčija. Prva je kupila lani 45% one množine sira, ki je prišla na svetovni t^g; a britanski uvoz kaže padajočo tendenco: leta 1927 je znašal neto 147.200 ton, 1. 1928 151.700 ton, leta 1925 1 56.500 ton. Import Nemčije je padel od 66.300 ton v letu 1925 na 63.100 ton v letu 1926, a se je lani dvignil na 69.CG0 ton. Nemčija ima torej kot konsument ca. 20-odstotno udeležbo na svetovni trgovini s sirom. Važna odjemalca sta tudi U. S. A. in Belgija; uvoz Zedinjenih držav se je dvignil od 24.100 ton v letu 1925 na 33.800 in 34.600 ton v naslednjih dveh letih. Številke za Belgijo so: 16.500, 14.500 in 16.100 ton. Tudi Francija ima v mednarodni trgovini s sirom važno vlogo, in sicer v obeh smereh, kot importerka in kot eks-porterka. Uvoz Francije v letu 1927 je znašal 19.900 ton, izvoz pa 13.800 ton. Značilno je, da so francoski eks-porti v zadnjih letih nazadovali, do-čim gre tendenca importov navzgor; tako sc je Francija prelevila iz eks-portne dežele sira v importno. Keirip v bolju z naravo, Do srede devetnajstega stoletja so izhajala vsa barvila, s katerimi so se barvale obleke in druge tkanine, iz živalstva in posebno iz rastlinstva. Morda najstarejše, na vsak način pa najodličnejše barvilo je bil škrlat, namenjen edino le vladarjem in njihovemu bližnjemu spremstvu. Škrlat so odkrili Feničani in izdelovali so ga še do rimskega cesarstva po večini v Tyrusu, teniškem mestu ob azijski obali. Odtod je poklical kralj Salomon nekoč delavce, ker je hotel udomačiti to obrt v Palestini. Dobival je še škrlat iz nekaterih školjk Sredozemskega morja, katere so lovili z vabami in jih nato zmečkali, da so dobili barvilo, ki ga je žival napravljala v neki žlezi. Poleg skrlata je prišlo praktično samo še eno barvilo iz živalstva; toda to barvilo je bilo tudi rdeče in prihaja od košeniljke, nekake uši, ki je domača v Meksiki in ki so jo gojili prav radi njenega rdečega barvila že Acteki. Leta 1526 je prišlo to barvilo prvič v Evropo, udomačilo se je v najkrajšem času in tako so nastala razna vzgojevališča lakih uši v Za-padni Indiji, na Malagi, Španiji, Al-žirju, Javi in Tenerifi. Uš se je vrgla ali v vrelo vodo ali se je pa ugonobila v peči. Na ta način se je dobivalo barvilo od nje. Vse druge važne barve so se dobivale iz rastlinstva; med njimi je bila glede važnosti na prvem mestu rastlina indigo. Indigo se je prideloval v Srednji Ameriki, na Javi in pred vsem v Indiji na velikih sadilnicah in v osemdesetih do devetdesetih letih so ga pridelali na leto približno za tri sto šestdeset milijonov lir. Nemčija na pr. je odteh rabila v letu 1890 sama nad 1 milijon kilogramov. Posebno važen je bil tudi broč. Rdeče barvilo se nahaja v koreninah te rastline. Po žetvi so se korenine po-eušile, zdrobile v prah in prišle kot prah na trg. Pridelovala se je ta rastlina na Francoskem, Holandskem, Južni Rusiji in Mali Aziji, drugod se je gojila rastlina le v malem obsegu. Jbeta 1868 je znašala vsetovna produkcija broča kakih sedemdeset milijonov , kilogramov v vrednosti dve sto sedemdesetih do tri sto milijonov lir. Končno naj omenimo še barvan les, ki daje barvilo. Edino le še barvan les se med vsemi drugimi naravnimi barvami dandanes uporablja, da se napravlja iz njega barvila, toda Se to le v omejenem obsegu tako na Francoskem kakor v Nemčiji. Do tega malega ostanka so vsa druga naravna barvila po sto in stoletni vladi danes že izginila z trga. Vse to je pa posledica odkritja onih barvil, ki se dobivajo iz premogove smole in ki se tudi imenujejo smolnata ali anilinska barvila. Leta 1858 se je odkrilo v Londonu in sicer v kemični de’avnici znamenitega nemškega kemika Hoffmanna prvo smo^ato barvilo; drugo tako barvilo, fuksin, po odkrili Francozi, in Anglija kakor tudi Francija sta si ustvarili na tej podlagi svojo industrijo smolnatih barv. Nemci so se še obotavljali. Komaj pozno v šestdesetih letih so se sezidale prve tovarne, ki so utemeljile svetovni s^ves nemške kemično-barvne industrije. Na stotine takih barv se je polagoma odkrilo v Nemčiji. Leta 1888 se je odkril alizarin, barvilo broča. Lože in lagodneje se je dal alizarin uporabljati kakor pa naravno barvi'o broča. Radi tega so 'prenehali nasadi in Nemčija, ki je prej uvažala največ broškega barvila med vsemi drugimi državami, je postala črez noč zalaga-teljica alizarina za ves svet. Umetni indigo je odkril Adolf pl-Beyer, približno leta 1880, a to barvilo je prišlo po dolgoletnih poskusih komaj leta 1897 na trg ,in medtem, ko je Nemčija še leta 1896 uvozila za 14 milijonov indiga, ga je izvozila leta 1912 že za štirideset milijonov mark. Nasadi indiga so propadli, velikanske izgube je doživel tedaj posebno angleški kapital, ki je bil naložen v te nasade. V času naravnih barvil se je barvalo le z nekaterimi barvami, dandanes lahko dobimo vsak najmanjši odtenek vsake barve poceni in najboljše kakovosti. Še danes se zabeležujejo vsak dan novi uspehi. Kar smo poskušali opisati le s kratkimi besedami, kako so namreč izpodrinila smolnata barvila naravna barvila, je pa le eno dejanje nad vse zanimivega igrokaza, ki se vrši pred našimi očmi. Naslov temu igrokazu je: Izpodrinjevanje naravnih proizvodov s proizvodi kemične industrije. Ti zadnji izpodrinjajo in izpodrivajo prve: umetna barvila naravne barve, umetne dišave naravne, umetna gnojila hlevski gnoj, zračni soliter pa čilskega. Kdo ve, kaj bomo še v tej stroki doživeli? Pomislimo samo na sintetični (umetni) bencin in na sintetični (umetni) kavčuk, ki se pravkar že naznanjata. žito. Baisse na svetovnem žitnem trgu se ne da ustaviti, in so vedeli to že naprej. V zadnjih dneh so pričele vrhu tega krožiti še vesti, da je kanadski pridelek še večji kot so ga doslej cenili. Tudi kvaliteta je menda dosti boljša kot so mislili doslej. Značilno je, da je znašala za mlevske namene neporabna količina žita lani 245.000 ton, letos pa da znaša samo 28.000 ton. Že samo to dejstvo je za tendenco na svetovnem žitnem trgu zelo vplivno. Zato se ni čudili, da se trudijo dežele s poznim pridelkom, na primer Argentina, da oddajo kakor hitro mogoče večje množine žita. V dosego tega cilja se tudi ne ustrašijo znatnega znižanja v cenah. Oiicijelno se to sicer ne prizna in se govori o »drugi« roki, praktično se pa tako vrši. Dobro sprejemljivost najde pšenica sedaj edinole v Britanski Indiji in na Kitajskem, kamor so odšle že velike količine iz Avstralije in iz Severne Amerike. Čeprav priznavajo in kar odgovarja tudi dejstvom, da je importna potreba v omenjenih dveh deželah, k katerima se more prišteti tudi Rusija, letos dosti višja kot lani, vendar to pri ogromnem letošnjem previšku ne pride nič v poštev. Ves ta položaj povzroča vladam severoameriških in južnoameriških produkcijskih dežel velike skrbi. Da preprečijo v U. S. A. in v Kanadi gospodarsko katastrofo, mislijo resno na to, da bi se ogromnih zalog deloma umetno znebili; z drugo besedo: ameriški in kanadski borzni krogi bi bili zelo veseli, 6e bi se večje množine pšenice požgale ali pa v morje vrgle, kot se je to pred leti že zgodilo. Kako brezvestno 1 Iz predsedstvenega poročila Zbornice TOL (Iz poročila, ki ga je podal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin v plenarni seji dne 5. t. m.) (Nadaljevanje.) (I. Samoupravne finance. Omenil sem že, da je delo oblastnih samouprav, z ozirom na njih izrazito gospodarski delokrog, kakor tudi oblastni proračun, predme! posebne pažnje od strani zbornice. Oba oblastna proračuna na zborničnem področju sta se za leto 1929 na-pram tekočemu letu znatno povečala. Ljubljanski proračun je poraslel od 55-9 na 74 milijonov dinarjev ali za 32%, mariborski pa od 39-3 na 82.8 milijonov ali za ca 60% in spadata tako med največje oblastne proračune v državi. Priznamo, da je pravilno in potrebno, da oblastne samouprave razvijajo delavnost v delokrogu, ki jim je po zakonu predpisan, ker so bile mnoge panoge uprave pri prejšnji centralizaciji precej zanemarjene, vendar moramo ugotoviti, da je predvideni prenos kreditov iz državnega proračuna na samouprave vzpri-čo potreb za vršenje prenešenih agend povsem nezadosten. Zato moramo vztrajati na že vedno povdarjenem načelu potrebe izdatnejšega doliranja oblastnih samouprav iz državnega proračuna in sicer na stalni zakoniti podlagi. Sedaj so oblastne samouprave primorane iskati dohodke za kritje primanjkljaja povečanih proračunov v visokih konsumnih davščinah, samostojnih davkih in dokladah na direktne državne davke. Zbornica je zato še pred razpravo oblastnih proračunov v skupščinah, takoj ko je zaznala za njihovo sestavo, dostavila oblastnim odborom spomenice, v katerih je detajlno obrazložila svoje stališče glede kritja proračunov. Ugotoviti moram, da so se zbornični predlogi v ljubljanski oblasti v znatni meri upoštevali in se je znižala doklada na pridobninski davek za trgovska, industrijska in obrtna podjetja od 30 na 25%. Opustil se je davek na inozemske delavce, znižala doklada na podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, od prvotne izmere 30 na 25% in na podlagi lanskoletnih utemeljenih predlogov tudi davščina na konsum premoga na polovico prejšnje izmere, kar kaže hvalevredno razumevanje industrijskih potreb naše oblasti. Oblastne doklade na državno trošarino so razen pri vinu, kjer je bila doklada povečana od 35 na 65 par na 1 Jiter, ostale neizpremenjene. Z obžalovanjem pa moramo nasprotno ugotoviti, da naši prigovori in nasveti pri odboru mariborske oblasti, niso našli enakega razumevanja in da bo vsled tega obremenitev pridobitnih slojev ne samo na- pram izvenelovenskim oblastem marveč tudi v obeh s’ovenskih oblastih neenaka. Posebno krut je v mariborski oblasti davek na konsum električnega toka, ki preobčutno zadeva industrijo in gotovo ne bo v prilog uspešnemu razvoju nadaljne industri-jalizacije oblasti. Kreditna politika Narodne banke. Razveseljiv pojav v našem gospodarstvu je tudi, da je novoimenovani guverner Narodne banke Ignat Baj-loni takoj po nastopu svoje važne funkcije čutil potrebo stopiti v stik z gospodarskimi organizacijami v Zagrebu in v Ljubljani, da osebno čuje njihova mišljenja in njihove želje. Dne 2^. oktobra smo imeli čast pozdraviti ga v naši zbornici, ob kateri priliki so mu naši gospodarski interesenti in organizacije obrazložili svoje zahteve in pogle.de na splošno našo gospodarsko politiko, a špecijel-no na našo finančno politiko. Predlogi, ki so bili stavljeni tedaj, obsegajo tri vrste zahtev: Prvi del se nanaša na devizne in valutne predpise, drugi na poslovanje Narodne banke, tretji pa je splošnega značaja. V prvi skupini je bila naša zahteva predvsem ta. da bi v bodoče importna trgovina v Sloveniji dobivala inozemske devize direktno od Narodne banke in njenih podružnic. V drugi vrsti je bila naprošena Narodna banka, da se zavzame za skorajšnjo rešitev vprašanja industrijskih kreditov, nadalje, da se regulativnim hranilnicam za primer naglega dviganja vlog zasigurajo reeskontni krediti pri Narodni banki in da bi se državni papirji sprejemali v lombard v neomejeni množini. Končno se je naprosilo guvernerja, da bi se zainteresiral za kmetijski kredit in povečanje poslovnih kreditov za industrijo ter da bi banka obnovila kredite za male obrtnike, zmanjšala obrestno mero in omilila pogoje za dovoljevanje kreditov, podaljšala menični rok od 3 na 6 mesecev in odobravala izvoz-niške kredite direktno in ne preko bank. Med splošnimi zahtevami iso bile naše znane pritožbe glede sodnih izvršb, radi nezadostne carinske zaščite, neizpolnjevanja obveznosti od strani države, nadalje glede potrebe osnovanja gospodarskega sveta, ureditve odnošajev z državami sredozemskega morja, ukinjenja davka na poslovni promet, izjednačenja taks in trošarin ter reforme uprave poštne hranilnice. Uprava Narodne banke je vse iznesene zahteve proučila in imamo zagotovilo, da se bodo utemeljeni predlogi v okviru danih možnosti upoštevali ter da bo Narodna banka posredovala na merodajnih mestih, v kolikor so za rešitev posameznih zahtev kompetetni drugi činitelji, da se naše zahteve uvažujejo. (Nadaljevanje atedi.) Občni zbor Jugoslovanske obrtne zveze. V nedeljo 16. t. m. se je vršil v dvorani Rokodelskega doma občni zbor Jugoslovanske obrtne zveze. Občni zbor je otvoril predsednik gosp. Anton Rojina. Po pozdravu navzočih je je podal predsedniško poročilo o zvezi-nem delu. Po odobritvi zapisnika zadnjega občnega zbora je poročal dr. Adtešič o delu oblasti za napredek obrtništva in obrta. Preje je oblast predvsem podpirala le kmetijstvo, zdravstvo in javna dela. Sedaj pa skrbi oblast tudi v vedno večji meri za napredek trgovine in obrta in je v letošnjem proračunu določenih v ta namen 2 milijona dinarjev, dočim jih je bilo v lanskem le 887:000 Din, torej za skoraj 1,200.000 Din več. Posebno važnost polaga oblast na ustanovitev obrtno pospeševalnega urada. Če oblast ne bo mogla prevzeti državnega, potem bo skrbela za ustanovitev lastnega. Državnega pa ne more podpirati. Za obrtno nadaljevalno šolstvo je določil oblastni odbor 275.000 Din. Na to je dr. Adlešič obširno govoril o nujnosti obrtnega muzeja, ki bo ustanovljen s pomočjo ljub- ljanske in mariborske oblasti ter Zbor-; nice za TOI. Obstoji upravičeno upanje, \ da bo muzej v kratkem ustanovljen, j Oblastni odbor pa polaga veliko važnost } na razvoj domačega obrta, ki danes le žalostno životari. Tajniško poročilo je podal nato gosp. Zan, blagajniško pa g. Mubar. Za predsednika je bil nato izvoljen g. Rojina, v odbor pa gg.: Ogrin, Musar, Žan, Ložar, Teran, Pust, Olup in Bahovec, za revizorja pa gg. Gagel in Slapar. Pri slučajnosti je poročal g. Ložar o delu za ustanovitev obrtno-pospeševal-tiega urada ter pri tem poudaril zasluge g. Ogrina, podpredsednika Zbornice TOI za ustanovitev te institucije. Po pojasnilih g. Rojine glede Obrtne banke je orisal g. Pust žalostno stanje slovenskega obrtnika glede socijalnega zavarovanja. Obrtniki plačujejo polovico prispevkov v OUZD, a nimajo od tega prav nič. Nazorno je tudi razložil g. Pust pomen pospeševalnega urada in obrtn®* ga muzeja, od katerih mora prvi skrbeti | za materijalni, drugi pa za strokovni napredek slovenskega obrtnika. Po končanem dnevnem redu je predsedujoči zaključil zbor zahvaljujoč se navzočim za udeležbo. Trajen ušr dohodkom Razrešuje v kraijevitsi SHS Pran Ksav. Lešnik, !iar bor, Cankarjeva 26 ni«e!§ prodaja nm& izdelkov s a luJaa, PRODUKCIJA SUROVEGA ŽELEZA V NASLEDSTVENIH DRŽAVAH. Od novih držav jo do leta 1927 samo Ogrska močno povišala predvojno produkcijo surovega železa, Češkoslovaška jo je pa dosegla. Druge države so ostale pod predvojno višino. Tele so številke v 1000 tonah: 1913 1920 1921 Češkoslovaška 1228 737 577 Avstrija 607 100 220 Ogrska 190 — 71 Jugoslavija ca. 60 6 12 Rumunija ca. 120 19 33 Poljska 1031 411 444 1922 1923 1924 Češkoslovaška 335 817 983 Avstrija 323 344 267 Ogrska 08 125 116 Jugoslavija ca. 16 24 15 Rumunija ca. 34 52 58 Poljska 480 520 334 1925 1926 1927 Češkoslovaška 1166 1088 1260 Avstrija 380 333 435 Ogrska 93 188 299 Jugoslavija ca. 3 19 23 Rumunija ca. 64 63 — Poljska 315 327 617 Češkoslovaška je obdržala svojo veliko premoč. Poljska je s svojim deležem v Gornji Slezi ji, ki je bil pred vojsko v nemških rokab, takrat Češkoslovaško skoraj dosegla, je pa vsled carinske ločitve toliko zgubila, da je prišla šele leta 1927 na ca 60 odstotkov svoje predvojne produkcije. Tudi Avstrija je vsled carinske ločitve toliko zgubila, da znaša njena produkcija 1. 1927 samo 70 odstotkov predvojne produkcije, a vendar je njena produkcija proti prvim povojnim letom zelo narasla. Jugoslavija in Rumunija svoje predvojne višine nista več dosegli; Jugoslavija je prišla leta 1927 na dobro tretjino, Kumunija leta 1925 in 1926 na dobro polovico; slabo za Jugoslavijo je bilo zlasti leto 1925. Okoristila iz carinske ločitve se je Ogrska; izgradila si je v Severni Ogrski produkcijo surovega železa, ki ima pa pač nekaj umetnega na sebi. Splošno je produkcija nazadovala. Trgovina. Železniški popust za uvoznike v Grčijo. Grške državne železnice so znižale počenši od 15. novembra t. 1. naprej železniško tarifo za transporte bivolov za 25%. Poleg tega je dovoljen 10% popust na normalnih tarifih za vsakega, ki pošlje v roku 1 leta od Djevdjelije ali Soluna do Aten ali Pireja 280 tovorov male živine (vagoni z dvema podi) in 1500 tovorov velike živine. Pošiljatelji morajo sicer pri oddaji pošiljk plačati redno tarifo, vendar se jim gornji popust odobri ob koncu, ko so uvozili zahtevane množine in predložijo redne tovorne liste. Povpraševanje po borovnicah. Tvrdka »Levante« Societš Commer-ciale a g. 1. — Trieste — Casella Postale 448 se zanima za naše izvoznike borovnic in prosi ponudbe. Večje količine lesenih zabojev potrebuje tvrdka H. N6fussy — Alexan-tlrie — B. P. 1691 in želi stopiti v poslovne stike z našimi proizvajalci te vrste blaga. Tvrdka bi potrebovala letno 500.000 zabojev za oranže, 300 tisoč za sladkor, 100.000 za jajca in 250.000 zabojev za dateljne. Ponudbe je poslati neposredno imenovani tvrdki. Svarilo pped inozemsko tvrdko. Holandska tvrdka Novetly Company Falkenburg, včasih tudi Ubbergen, odnosno nje ravnatelj W. E. A. K. Lamberti, skuša potom inseratov v inozemskih listih dobiti zastopnike za gotove patentirane preparate, ki jih ima baje ta firma. Za primer, da se katera oseba ponudi za zastopnika, se od nje zahteva, da pri tvrdki položi kot garancijo gotovo denarno vsoto, nli pa da pošlje predujem na blago, ki st bo naknadno poslalo. Ko se dfctiar pošlje, se tvrdka ali sploh ne cg'a?i. ali pa, za primer, da pride do resnih groženj, pošlje blago, ki je brez vsake vrednosti. Zato se svarijo interesenti, ki bi hoteli stopiti z gornjo tvrdko v kupcijske zveze, naj lo-bo pri tem oprezni. Novi sejmi. Občini Osilnica v ljubljanski oblasti je bila podeljena sejmska pravica do treh letnih živinskih sejmov, i ki se bodo vršili dne 15. aprila, 10. junija in 10. avgusta vsakega leta. Ako pade na sejmski dan nedelja ali praznik, se vrši dotični sejem prihodnji delavnik. Uvoz, izvoz. Uvoz perutnine na Švedsko. Po poročilu generalnega konzulata kraljevine SHS v Stockholmu se uvaža tekom jesenskih in zimskih mesecev perutnina v velikih množinah na Švedsko. Piščeta se uvažajo zlasti iz Francije in Holandske, na kar se opozarjajo naši izvozniki perutnine. Za ivzoz oreliov in posušenega sadja v Newyork. Ameriška tvrdka bi prevzela zastopstvo za razpečavanje orehov in posušenega sadja, ki se izvaža iz naše države, na ameriških trgih. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. Naslov tvrdke je: S. Holst — ! midsen, 105 Hudson Street, Nevv-Y ork. mmmemmummsm mmmmmmmmmmmmammmnmt Ljubljanska borza. Pečaj 19. decembra 1928. U > ,>' 1 jeva««- Mr. [)m Aiut>t«rcUm 1 h. gold. , . 22-8125 22-8725 d eri ju i M • » • 13 55 BruitedJ 1 bel*« —•— 7-9110 budim peit* i pongb . . —•— 9-9155 Čarih UH) tr 1094-10 1007 1«' Duu&j 1 &iUng 7 «930 8"i '230 London 1 funt 275-50 27630 *lewyork 1 dotar , , , , , 56*5850 66 7850 P+m ioo t» , . 22I-4D 2^3 4 ) tra*» 100 fcroM , , , . , 16815 1()8 95 T»*t t_*fl lir 296.65 29865 Los: Smreka — jelka: hlodi I., II., monte 250—300; brzojavni drogovi 240—2 ponudbe glede dobave 60 kilogramov mašila za črpalke, bakrene žice, bakrenih vrvic, pločevinastih in gumijastih cevi, vložkov za varovala, senčnikov, 20 ton kovaškega kosa, 10 ton livarskega koksa in 1 bakrene plošče. — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov slamnatih podnožnic, 1000 komadov brezovih metelj, galalita in fibra-stih vložkov. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 22. decembra t. 1. ponudbe glede dobave ležajev kurilnih vrat, pokrovov mašilk, tulnic za podveze, vodilnih puš in batnih teles ter glede dobave gumijastih cevi. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 21. decembra t. 1. ponudbe glede dobave merilnih trakov; do 29. decembra t. 1. glede dobave 100 kg mazila za gonilna jermena in 200 kg avto-olja; do 31. decembra t. I. pa glede dobave 50 bal strešne lepenke, ICO m3 jamskega lesa, pločevine in šip. - Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 21. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 8000 kg karbida; do 27. decembra t. I. glede dobave 10.000 kg ovsa, 2000 olja za osovine in 660 komadov žarnic. — Armijska artilerijska ra-dionica II. armijske oblasti v Sarajevu sprejema do 26. decembra t. 1. ponudbe glede dobave železa in pločevine. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 27. decembra t. 1. ponudbe glede dobave »Mitlaher« plošč za tlakovanje hodnikov. — Direkcija državnega rudnika Bukinje, pošta Kreka, sprejema do 28. decembra t. 1. ponudbe glede dobave jelovega lesa. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 29. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 7 vagonov moke, 2400 kg kave in 3000 kg mila. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice z« trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) Prodaja. Direkcija šum kraljevine SHS v Ljubljani sprejema do 28. decembra t. 1. ponudbe glede prodaje trdih drv. — (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) TR^A P^RoTlLA. TRŽNE CENE V UUBLJAjNI, DNE 15 DECEMBRA 1928. Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 17, II. vrste 15 Din; na trgu: 1 kg go-vojega mesa I. vrste 17, II. vrste 15,411. vrste 12 Din, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 15—18, ledic 18—20, možganov 20—35, loja 5—10 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 20 do 22-50, II. vrste 18-20, jeter 25-27-50, pljuč 15—20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrsle 2<5, II. vrsto 20—22, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 26—28, slanine ribe in sala 28—29, slanine mešane 25—20, slanine domačih prašičev 24 do 26, 1 kg slanine na debelo 26—27, masti 32—34, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I. vrste 30—3250, II. vrste 25—G7-50, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 35 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega 13—14, jagnjetine 18—20 Din. Konjske meso: 1 kg konjskega mesa L vrste 8, II. vrste 6 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 40, debrecin-skih 40, hrenovk 32, safalad 32, posebnih 32, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanino 28—30 Din. Perutnina: Piščanec majhen 15—18, večji 25—30, kokoš 28—35, petelin 25—30, raca 40—45, nopitnna gos 40—50, pitana gos 80 do 10, domač zajec, mnnjši 10, večji 15—20. Divjačina: Divji zajec 50—60, gozdna jerebica 20—28, kljunač 25, 1 kg srne .20 do 30 Din. Ribo: 1 kg karpa 25—30, linja 25, ščuke 26—30, klina 20, mrene 15—20, pečenke 10 6c 3—315 na debelo, 4 na drobno, kaše 550—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 10—12, otrobov 2 50, ko- L. M. ECKER sinova Stavbinska, galanterijska in omementska kleparnica. Oblastveno dovoljeno podjetje za. izvrševanje vodovodnih čel in centralnih kurjav. Ljubljana, Slomškova ul. 4 Telefon 2933 int. razne moke 4 50, koruznega zdroba 4 pšeničnega zdroba 6—7, ajdove moke ste 6—8, II. vrste 6, ržene moke 4 50—5 ; Žito: q pšenice 3C0, rži 300—325, ječmena 310—330, ovsa 300—325, prosa 280, nove, sušene koruze 320—325, ajde 270—280, fižola, ribničana 830, prepeiičarja 850. Kurivo: 50 kg premoga 30, tona premog* 440, m3 trdih drv 16, mehkih 60—75. Krma: q sladkega sena 115 vagonske dobave, 150 na drobno, pol sladkega sena 105 vagonske dobave, 125 na drobno, kislega se-f na 105 vagonske dobave, 110 na drobno, slame 75—100 Din. Zelenjava in gobe: 1 kg endivije 8—10, motovilca 20—25, radiča 10—12, poznega zelja 1 50—2, rdečega zelja 4—5, kislega zelja 3 50-5, ohrovta 2—2 50, karfijol 10—12, kolerab 3—4, kolerab, pcdzemljic 1—150, špi-! nače 9—10, paradižnikov 16, čebule 4, česna 10—12, krompirja 125—150, repe 1—1-50, . vr- kisle repe 250—3, korenja 150—3, peterši- Din. Ija 5, zelenjave za juho 5 Din. Sr «11 Hribar: 158 Mofi ^p^orcrsisirsš. Ne bom pripovedoval, kako so se stvari dalje pletle. Le toliko ugotavljam, da me je stvar pritirala v krizo življenja, ki sem jo premagal le slučajno — in to s pomočjo Kornelija viteza Gorupa. Dr. Triller mi je sicer namignil, kako bi se bil dal izpremeniti sklep upravnega sveta »Ljubljanske kreditne banke.c »Tavčarja pojdi prosit!« dejal mi je. Vse se je ob teh besedah uprlo v meni. Prijatelja naj grem prosit jaz, ki bi mu bil, da je on v takem položaju, svojo pomoč ponujal. Da to ni fraza, dokazujejo dejstva, katera navajam zgolj zaradi ugotovitve zgodovinske istine. Saj sem mu bil izročil takoj, ko je odprl odvetniško pisarno, zastopstvo banke. »Slavije«, sem poskrbel, da je dobil zastopstvo »Mestne hranilnice ljubljanske«, mu naklonil upravno svelništvo »Ljubljanske kreditne banke«, mu dal po smrti svojega sina pisarno v svoji hiši in sem mu v političnem boju vedno zvesto stal ob strani. Spomnil sem se pa ob dr. Trillerjevem svetu tudi svojeČasnega dr. Tavčarjevega opomina: »Svoje dolgove plačaj, berač!« In zavrelo je v m eni. Ponos človeškega dostojanstva, ki me ni zapustil nikdar tudi v najkritičnejših dneh življenja, storil je, da sem na dr. Trillerjev nasvet odgovoril tako, da je obžaloval, da mi ga je kedaj stavil. Naravno je, da sem ob takih okolnostih, ki so mi vrhu tega od ravno tiste strani še bolj zagrenjene bile, česar tu popisovati pa nima pravega pomena, moral skrbeti, da posel prodam. Posrečilo se mi je. Dobil pa za svojo osebo nisem niti takšnega izkupička, ki bi bil pokril dotedanje troške. O skrbeh, delu in trudu niti ne govorim. Seveda je lukrativni ta posel prišel v roke zidom. Ti jemljejo iz njega milijone, ki bi bili prišli sicer v korist našemu narodu. — Saj mora največjemu lajiku biti jasno, kaj pomeni 460.000 m* tehničnega lesa. Ako mi je ta posel prizadejal najtežje trenotke življenja, pokazal mi je vrhu tega tudi še ono odvratno svojstvo Slovencev, ki stori, da rajše kaj privoščijo tujcu ko domačinu. — Svojega dela v smeri slovanskega zbliževanja seveda tudi potem, ko sem nehal biti župan, nisem opustil. Zato sem koj, ko je izbruhnila balkansko- turška vojna, osnoval odbor za nabiranje prispevkov za Rdeči križ slovanskih balkanskih držav. Na ustanovno sejo povabil sem tudi dr. Tavčarja in dr. Trillerja. Prvega predlagal sem celo za predsednika odboru, zato ker sem želel s tem podčrtati, da se občinski svet ljubljanski ne oddaljuje od poti, ki sem mu jo bil v tem obziru pokazal jaz. Vodil sem vendar kot podpredsednik vse nabiranje sam in sein tudi glede razdeljevanja nabranih prispevkov med Srbe, Bolgare in Črnogorce obdržal odločevalno besedo. Po svojem povratku iz Petrograda, Sofije in Belega grada osnoval sem meseca maja 1913. leta »Slovanski klub«. Ta organizacija poslovala je prav živahno in je ustvarjala vezi s slovanskimi državami na Balkanu, posebno s kraljevino Srbijo. Z leto postajale so po posredovanju »Slovanskega kluba« od dne do dne tesnejše vezi. — Da tega vlada ni rada videla, je jasno. Saj je vsa pisava poluzvaničnih organov avstroogrskega javnega mnenja in je zlasti afera konzula Prochazke dokazovala, da se pripravlja k udarcu proti najmočnejši državi balkanskega koncerna. Res je potem z razpisom št. 5044/pr. z dne 26. decembra 1913 razpustila »Slovanski klub« zaradi prekoračenja njegovega statularičnega delokroga.« To prekoračenje utemeljevala je v razlogih za razpust s tem, da posredovanje služb, »zlasti po naročilu in v sporazumu z inozemskimi oblastmi« ni spadalo v delokrog »Slovanskega kluba«. V resnici so bili pa za razpust merodajni čisto drugi razlogi. To najbolj kaže nekak pasus v poročilu št. 86/pr. z dne 13. januarja 1914 deželnega predsednika barona Schvvarza ministru notranjih zadev na Dunaj. Dotični pasus se glasi: »Jedenfalls hatte sich der »Slovanski klub« und sein Obmann noch eine lteihe von anderen Betatigungen zum Zwecke ge-macht, -vvelche im Rahmen selnes statutenmHssigen VVirkungskreises keinen Platz gefunden liatten.c (Vsekakor si je bil »Slovanski klub« in njegov načelnik postavil za nalogo celo vrsto drugačnih udejstvovanj, za katere bi v okvirju statutaričnega delokroga ne bilo prostora.) Razpust »kluba« je sicer prekinil njegovo delovanje po predpisih zakona o združevanju; a vezi ki jih je bilo njegovo delovanje ustvarilo, ni mogel pretrgati več. Zaradi popolnosti navajam, da je bil podpredsednik »Slovanskega kluba« dr. Ivan O r a -ž e n, tajnik dr. Ivan Lah, odborniki pa d r. I. Berce, profesor Berce, J. Borštnik, Dragotin Hribar, dr. Fran Ilešič, R a -sto Pustoslemšek in Anton Trstenjak. Naravno je, da sem — prost županskega poslova- nja — »Ljubljanski kreditni banki« posvečal prav posebno pozornost. Njen predsednik od ustanovitve, dajal sem tudi smer njenemu razvoju, pri čemer mi je dobro došla vsaka koristna inicijativa tako izmed članov upravnega sveta, kakor iz uradništva. Okolnost,, da sem sam prilično dobro poznal potrebe naših pridobitnih krogov, pa mi je omogočala stopati pred upravni svet z iniciativnimi predlogi, ki so se tikali plodnega širjenja bančnega delokroga. Nisem se pa oziral le na dane razmere. Imel sem pred očmi mar* več tudi bodočnost. In tako sem še v dobi neposredno pred izbruhom svetovne vojne stavil utemeljene predloge za ustanovitev nekaterih podružnic, katere so poiem med vojno in po njej poslovati začele; Iz vsega doslej povedanega je jasno, da so se* razmere med mano in dr. Tavčarjem morale ohladiti. Kdo drug bi bil morebiti o podobnih okolnostih pretrgal vsakršne vezi z njim. Moja narav je bila takšna, da sem rad odpuščal in pozabljal. Smatral sem, da človeka, ki mi je prizadejal kakšno bridkost, najbolj osramotim, če mu vrnem z dobroto. Tej menda prirojeni moji lastnosti je bilo pripisati, da sem na primer dr. Šušteršiču, ki mi je vendar skušal škodovati, kolikor je le mogel, koj ko se je po svetovni vojni obrnil v nujni zadevi do mene, izkazal z največjo pripravljenostjo uslugo, katere me je prosil. Tej lastnosti je bilo pripisovati, da sem Alešovca, ki me je z obrekovanjem v Pragi želel spraviti ob službo, ko je zašel v bedo in pomanjkanje, dokaj izdatno podpiral. Če je pa že bilo tako, kar se tiče ljudi, s katerimi nisem bil nikdar v prijateljskih stikih, umevno je, da je vsako prijateljsko razmerje bilo tem globlje zakotveno v moji duši. Prijatelja izdati smatral bi bit za najne6astne jšo zadevo. Zato sem ostal gluh za dr. šusteršičeva in Šukljetova prišeptavanja proti dr. Tavčarju, kakor tudi za pozive, ki so mi od raznih strani domovine prihajali, naj se od Tavčarja ločim. In bila so to pisma naših najboljših mož. Dasi sem torej pač mnogokrat britko občutil dr. Tavčarjevo obnašanje do mene, so vendar spomini na najino prijateljsko razmerje v moji najlepši dobi življenja storili, da sem trpel in pozabljal. Pozabil sem zato tudi ono neprijateljsko postopanje njegovo v zadevi bosenskega kredita. Naravno pa je, da one prisrčnosti, ki je vladala pred tem med nama, ni bilo več. Shajala sva se pač često pri sejah »Ljubljanske kreditne banke«, a najino občevanje omejevalo se je le na najpotrebnejše. Bilo je 7. obeh strani dokaj mrzlo. >J\NO C£ f W tovarna " vinskega kisa,d.zo.L,Ljubljana nudi naifinejil In najokusnejši namizni kis Iz pristnega vina. Tehnitno In higljenltno najmoderneje ureja« na kisarna v Jugoslaviji. Pisarna i c ljubljena, Dunajska cesta la, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo I Veletrgovina ' kolonijalne in Špecerijske robe Ivan Jelačin Ljubljana Zaloga sveže pražene kave« mletih dišav in rudninske vode ToZtta in solidna < poxtreSba! c Zahtevajte cenik! ,.Trgovski Iisi“ Časopis za trgovino, industriio in obrt se priporoča p. n. trgovcem, Indu-stri/cem In obrtnikom za naročanje, razširjanje in Inserlranje. mmm Nabava drv. Pri štabu Komande 8. žandarmerijskog puka se bo vršila dne 19. januarja 1929. ob 11. uri ustmena licitacija za nabavo 120 prostornih metrov bukovih drv za kurjavo, potrebnih v Ljubljani. Pogoje se more vpogledati vsak dan ob uradnih urah pri navedeni komandi. Kavcija znaša 5% od celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10%). E. B. 13356. Iz pisarne Komande 8. žandarmerijskega puka v Ljubljani, dne 14. decembra 1928. R. WILLMANN i iltniitiiiiiiiiiilliirill STROJNO PODJETJE iiiiiiillliiiiiiinilliilil s LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA ŠT 3 \ 0 Izdelujs različne »rste strojev » lo.no Industriio, transmlsljske "»Pr*»a' ’’ dvigala vseh vrst, y*F~ rebrast« cevi Iz K o v a n o S a ^ ■'•C . Prevzema projektiranje In opremo različnih mehaničnih naj>r“ . ! v strojno stroko spadajoča dela In popravila točno, solidno In P0 moino.tl . najhitreje. Draja dr. IVAN PLRSS — 7.n trc^vsKia - industrijsko d. d. »MERKUR« kot isdaiatel!* in tiptcarjn : 0 MIKALEK, h} ’*> -