Poštnina plačana v gotovini. 93, V Ljubljani, dne 18. septembra 1929. Letnik XI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. ljubljanske in mariborske oblasti Vsebina.: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvala i Slovenaca». 384. Pojasnilo o odkupnini osebnega dela. 385. Izprememba in dopolnitev v pravilniku o uvozu in prometu umetnih gnojil. 386. Razpis, da papirja za tiskanje na rotacijskih strojih ni treba pošiljati v kemijsko analizo. 387. Odločba, s katero se znižuje minimalna stopnja uvozne carine na pergamentni papir. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 388. Izprememba in dopolnitev železniške tarife, dela II., za prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga, veljavne od dne 1. marca 1928. Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, HrVStä j Slovenaca“ Odkupnine od oblastnih in občinskih uradnikov in Številka 213 z dno 12, septembra 1929.: Postavljen je pri direkciji državnega rudnika v Zabukovci za rudarskega računskega revidenta v 4. skupini II. kategorije Kavčič Cvetko, bivši rudarski računski revident, sedaj pisarniški pomožni delavec pri isti direkciji. Odlok ministra za finance z dne 5. septembra 1929.: CMavna carinarnica II. vrsto v Gederovcih je ukinjena in pretvorjena v oddelek glavne carinarnice v Gornji Radgoni skupno z dosedanjimi oddelki v Cankovi, Rogaševcih in Hodošu. Ookret ministra za gradbe z dne 6. septembra !929.: Ing. Jug Avgust v Mariboru sme izvrševati javno prakso v vsej kraljevini specialno iz kulturno-tehnične stroke. Številka 214 z dne 13. septembra 1929.: uslužbencev in od duhovnikov, če nimajo osnovne in položajno plače, ki služi po gorenjem zakonskem predpisu za podstavo odmeri odkupnine, kakor tudi od pogodbenih uradnikovi in dnevničarjev vobče, ki prejemajo globalno nagrado. Zato dajem to-le pojasnilo: Ker jo določil zakonodajalec v poslednjem od-stavku § 38. zakona o samoupravnih cestah osnovno in položajno plačo uradnikov in uslužbencev kot podstavo za odmero odkupnine osebnega dela, je moral nedvomno misliti samo na redno državne mnenje kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj v Ljubljani in Topčideru: Člen 13., skupina B, točka 4.), v pravilniku o uvozu in prometu umetnih gnojil št. 52.164 z dne 7. decembra 1926. se izpreminja in dopolnjuje tako-le: Točka 4.) v skupini B člena 13., ki se glasi: «Thomasova moka s skupno fosforjevo kislino (Rs 06)............................... 18-49 %», se mora glasiti: «Thomasova moka s skupno fosforjevo kislino (P20,)................................ 17-49 %•» Oddelku za rastlinsko pridelovanje se nalaga, . . , ., . naj na običajni način razglasi to jzpranembo, po uradnike in uslužbence kakor tudi na one oblastne sfi morajo ravnati vsi interesenti. in občinske uradnike in na duhovnike, katerih plače j so urejene po istem sistemu ali se mu vsaj dado j primerjati. Pri onih oblastnih in občinskih uradnikih in uslužbencih in pri duhovnikih, ki nimajo osnovne in položajne plače po sistemu rednih državnih uradnikov in uslužbencev, a vendarle dobivajo svoje Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. av- prejemke dvojno: v obliki sistemizirane plače in dra-gusta 1929.: Postavljeni so za sodnike apelacij-1 ginjskih doklad ali stanarine, je odmerjati potem-•ikega sodišča (višjega deželnega sodišča) v Ljub-1 takem odkupnino po poslednjem odstavku § 38. za-Ijani v dosedanji skupini in kategoriji dosedanji kona o samoupravnih cestah na sistemizirano plačo sodniki okrožnega sodišča (deželnega sodišča) v! brez draginjskih doklad in brez stanarine. Ljubljani Janša Josip (3./L), Lajovic Anton (3./I.) in dr. Konda Jakob (4. a/L). Številka 215 z dne 14. septembra 1929.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. sep-tembra 1929.: Ukaz z dne 20. aprila 1929.,* s katerim jo bil dr. Gosar Andrej kot minister na razpoloženju upokojen, je razveljavljen, ker je bil 'ir. Gosar Andrej z ukazom z dne 11. maja 1929.** ! zapona_ Oni oblastni in občinski uradniki in uslliužbenci in pa duhovniki kakor tudi pogodbeni uradniki in dnevničarji vobče, ki dobivajo svoje prejemke v globalnih vsotah, pa niso zavezani, plačevati odkupnine iz poslednjega odstavka § 38. zakona o samoupravnih cestah, ampak morajo plačevati kot odkupnino osebnega dela predpisane dnevne mezde na podstavi davka po razkaznici iz § 40. gorenjega Postavljen za izrednega profesorja na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani. Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 13. avgusta 1929.: Premeščen je po službeni potrebi' U r u d e n Ivan, profesor v 8. skupini I. kategorije Ua državni trgovinski akademiji v Ljubljani, v istem svojstvu na državno dvorazredno trgovinsko šolo v Ljubljani. Uredbe osrednje vlade. 384. Pojasnilo o odkupnini osebnega dela.*""11 Glede na izdano naredbo, da se začni pobirati po Poslednjem odstavku § 38. zakona o samoupravnih "estah odkupnina osebnega dela za letos od vseh 'kžavnih, oblastnih in občinskih uradnikov in uslužbencev civilne in vojaške vrste (vštevši častnike) kakor tudi od vseh duhovnikov in od upokojencev * Uradni list 45 z dne 30. aprila 1929. * Uradni list 51 z dne 15. maja 1929. *** «Službene Nevino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. avgusta 1929., št. 202/LXXIX. V Beogradu, dne 14. avgusta 1929.; št. 21.944/111. ,r. . ^ w Minister za poljedelstvo: dr. Frangeš s. r. 386. Razpis, da papirja za tiskanje na rotacijskih strojih ni treba pošiljati v kemijsko analizo.* Odredbe iz sedemindvajsetega odstavka v razpisu C. br. 29.131 /29** se ne nanašajo na papir za tiskanje na rotacijskih strojih, določen v triintridesetem odstavku omenjenega razpisa. Ker so za ta papir navedene vse njegove lastnosti, ki jih ni treba kemijski preskušati, toga papirja ni pošiljati in tudi ga ni bilo treba pošiljati v kemijsko analizo. V Beogradu, dne 9. avgusta 1929.; C. br. 33.846. Pomočnik ministra za finance: dr. Fran Gospodnetić s. r. 387. Odločba, s katero se znižuje minimalna stopnja uvozne carine na pergamentni papir.*** Na podstavi člena 15. v predlogu zakona o obči umetnih gnojil, so sporočile ministrstvu, ki mi je j carinski tarifi, v zvezi z drugim odstavkom člena 1. poverjeno, da ne morejo več sklepati pogodb z ino-' zakona z dne 27. januarja 1929. o izpremembi za-zemskimi firmami umetnih gnojil, ki izdelujejo Tho- j konskih odredb, s katerimi so predpisuje zasliše-masovo moko, ker ne morejo dajati to firme zbog ■ vanje ali odločanje, ministrskega sveta, odnosno so-tehničnega značaja, ki ga ima izdelovanje Thoma-1 glasnost finančnega odbora narodne skupščine, je sove moke, poroštva, da ima uvožena Thomasova ; izdal minister za finance to-le odločbo, ki ji je pri-' moka skupno 18-49 % fosforjevo kislino ((Pa05), ka- trdil tudi predsednik, ministrskega sveta pod P. M. S. V Beogradu, dne 9. avgusta 1929.; št. 56.043. Minister za gradbe: St. B. Savković s. r. 385. Izprememba in dopolnitev v pravilniku o uvozu in prometu umetnih gnojil.* Kmetijske organizacije, ki se bavijo z uvozom kor, to predpisuje pravilnik o uvozu in prometu umetnih gnojil št. 52.164 z dne 7. decembra 1926.** Ker bi pomenil izostanek uvoza Thomasove moke za naše rastlinsko pridelovanje velik nedo-statek v prizadevanju, zvišati letino, odrejam na predlog oddelka za rastlinsko pridelovanje in na br. 1465 z dne 21. julija 1929.: «1.) Minimalna stopnja na pergamentni ]>apir iz tar. št. 454., točke 2., uvozne tarife v predlogu za- * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. avgusta 1929., št. 202/LXXIX. i ** Uradni list z dne 8. avgusta 1929., št. 340/82. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i *** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. avgusta 1929., št. 202/LXXIX.; Slovenaca» z dno 11. septembra 1929., št. 212/ ** Uradni list z dne 2, januarja 1927., št. 1/1. j/LXXXHI. kona o oböi carinski tarifi se znižuje od 90 (devetdeset) dinarjev na 35 (pot in trideset) dinarjev. 2.) Ta odločba stopi v veljavo dne 1. oktobra 1929.» Iz pisarne oddelka za carine ministrstva za finance v Beogradu, dne 20. avgusta 1929.; C. br. 35.170. Razglasi osrednje vlade. Določitev rafinerij, pri katerih se mora rafinirati celokupni špirit v sirovem stanju v proizvodni periodi 1929./1930.* Gospod minister za finance je izdal pod &t. 84.015 j z dne 11. septembra 1929. to-le odločbo: Celokupni špirit v sirovom stanju, ki se pro-1 izvedo v proizvodni periodi leta 1909./193O. v kme- i tijskih špiritnih tvornicah, se mora rafinirati, in j sicer; v rafineriji firme: Braća Königstädtller, a. d. v Novem Sadu in v centralni rafineriji kmetijskih špiritnih' tvornic kot zadrugi v Brodu na Savi. Iz oddelka za davke ministrstva za finance v Beogradu, dne 11. septembra 1929.; št. 84.015. * «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca z dne 14. septembra 1929., št. 245/ /LXXXV. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. L. br. 713/1, 714/1, 715/1, 716/1 in 717/1. Srez Ostalih . Na novo obolelih Ozdra- velih i Umrlih 1 Ostalih v oskrbi Škrlatinka. — Scarlatina. Celje 8 4 , 1 11 Celje, mesto . . . 3 , . 3 Čakovec 2 2 . , Dolnja Lendava. . 2 2 Gornji grad . . . 4 11 1 4 10 Ljutomer 4 . . 4 Maribor, desni breg 6 . 5 1 j Maribor, mesto . . 1 , 1 j Murska Sobota . . 1 . i Ptuj 6 . 6 Slovenjgradec. . . 12 . i i 10 Šmarje pri Jelšah . . 2 2 Skupaj . 49 17 ii 7 48 Ošpice. — Morbilli. Prelog 1 , , 1 Prevalje 1 1 Ptuj i . 1 j Skupaj . 2 i • 3 Pavica. — Dipbtcria et Croup. Celje 1 . i . , Dolnja Lendava. . i . 1 Ljutomer i i Maribor, desni breg 3 3 Murska Sobota . . 3 2 1 Prelog 1 i 1 1 Ptuj 3 i 1 3 Skupaj . 11 4 5 1 9 Šen. — Erysipelas. Celje 1 , 1 Maribor, levi breg . 2 • 1 1 Maribor, mesto . . 1 . 1 1 Murska Sobota . . i 1 1 i ! Skupaj . 3 3 2 • 1 4 Krčevita odrevenelost — Tetanus Ljutomer........| 1 | . | . | . | 1 V Mariboru, dne 13. septembra 1929. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. Izpremembe v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo. Razglasi sodišč in sodnib oblastev. S 11/29—*2. 1618 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini firme: Tiskarna «Panonija» v Murski Soboti, registrirana zadruga z omejeno zavezo. Konkurzni komisar: dr. Šumenj a k Slavko, sta-rejšina okrajnega sodišča v Murski Soboti. Upravnik mase: dr. Goljevščok Josip, odvetnik v Murski Soboti. Prvi zbor upnikov pri olerajnem sodišču v Murski Soboti (soba št. 19) dne 24. septembra 1 9 2 9. ob devetih. Oglasitvoni rok do dne 1 5. oktobra 1 92 9. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču (soba št. 19) dne 2 6. oktobra 1 9 2 9. ob devetih. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 12. septembra 1929. IS 10/29—1. 1648 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini W o 1 f a Henrika, neregistriranega trgovca v Kočevju. Konkurzni komisar: dr. Lavrenčič Matija, predstojnik okrajnega sodišča v Kočevju. Upravnik! mase: Šubic Emil, trgovinski sotrud-nik v Kočevju. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kočevju dne 5. oktobra 1929. ob desetih. Ogla-sitveni rok do dne 2 2. oktobra 1929. Ugotovitveni narok pri istem sodišču dne 5. nove m b r a 1 9 2 9. ob desetih. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek II., dne 13. septembra 1929. S 4/29—59. 1599 Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prezadolženec: Lutar Josip, trgovec v Dolnji Lendavi. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 8. oktobra 192 9. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 17. Prezadolženec mora priti k' naroku osebno. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek L, V imeink zdravniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani so bili vpisani: dr. S o IH la k Fran, zasebni zdravnik v Celju, dr. D a r a ž i o Aleksander, pogodbeni zdravnik 32. artiljerijskoga polka v Mariboru, dr. D e že Julij, mestni zdravnik v p. v Mariboru, dr. P i n g o v i č Borivoje, vojaški zdravnik v Celju, in dr. Fischer Josip, zdravnik zdravstvenega doma v Celju. V Mariboru, dne 6. septembra 1929. Po odredbi velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. L. št. 33/29. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 1. do dne 7. septembra 1929. Srez 1 f Na novo obolelih ; Ozdra- j velih Umrlih Ostalih v oskrbi Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica. Murska Sobota . . 1 • 1 • • Povratni tifus. — Typhus recurrens. Ljutomer • 1 • • 1 Skupina tifuznib boleini. Celje 1 # 1 Celje, mesto . . . i 1 Dolnja Lendava. . i 1 Konjice 2 2 Ljutomer 1 i Maribor, desni breg 1 i Maribor, levi breg . 1 , i Maribor, mesto . . 3 1 2 Murska Sobota . . 2 i 1 2 Ptuj 3 i 2 2 Slovenjgradec. . . . 2 2 Šmarje prt Jelšah . 2 1 1 2 Skupaj . 17 6 9 . 14 Griža. — Dysenteria. Konjice 1 1 Maribor, mesto . . . i 1 Skupaj . 1 i • , 2 S 5/29—78. 1641 Sklep. V konkurzni stvari firme: «Diskobolos» Avgust K o z m a n se ugotavlja, da se je dosegla pri naroku z dno 3. septembra 1929., S 5/29/77, med prezadolženo firmo: «Diskobolos» Avgust Koz-man in njenimi upniki prisilna poravnava in da se ta poravnava po § 152. k. r. potrjuje. Deželno kot konkurzno sodišče v Ljubljani, dne 8. septembra 1929. S 4/29—58. 1619 Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prezadolženka: Križanič Mica, imetnica tvornice pletenin v Celju-Polulah št. 4. Za razpravljanje in skOiepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženka, se določa narok na dan 3 0. septembra 1929. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 2. Prezadolženka in porok morata priti k naroku osebno. Vnovčitev sklada je odložena do pravnomočne rešitve poravnalnega postopanja, izvzemši prodajo izdelkov in volne (dovolilo z dne 6. avgusta 1929., opr. št. S 4/29—54, tek. št. 1—11). Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L, dno 7. septembra 1929. S 8/29—149. 1620 Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prezadolženec: dr. Fleiss Henrik, imetnik firme: «Savinja», tvornica čarapa v Novem Celju, pošta Žalec. Za razpravljanj e in sklepanje o naknadno prijavljenih terjatvah in o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 3 0. septembra 192 9. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 2. Prezadolženec in porok morata priti k naroku osebno. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L, dne 10. septembra 1929. dne 6. septembra 1929. S 1/28—120. 1601 Sklic upniškega zbora. Prezadolženca: Leskovar Franc in Leskovar Milka, posestnika na Pragerskem. Na predlog konkurznega upravitelja drja. Schau-bacha Boštjana, odvetnika v Slovenski Bistrici, se sklicuje zbor upnikov na dan 2 8. septembra 19 2 9. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 7. Predmet: Sklepanje o poravnavi, Iki jo je ponudil Mulej Josip, posestnik in gostilničar v Rušah, da prepusti konkurznemu skladu v last svojo polovico izkupička od prodanih premičnin, ki so bile v njegovi solasti, in da se odpove vsem svojim terjatvam, ki jih jo prijavil h konkurzu, če se mu prepuste en tovorni avtomobil, dva voza-koleslja, dva konja, ki mu jih jo prodala in izročila baje za 10.000 Din njegova hči, prezadolženlka Leskovar Milka, preden se je otvoril komkurz. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek L, dno 10. septembra 1929. P V 182/29. 1594 Razglasitev preklica. Pirš Blaž, hišni posestnik v Mariboru, Koroška cesta št. 50, je bil s tukajšnjim sklepom z dne 1. avgusta 1929., L V 8/29/5, zaradi slaboumnosti omejeno preklican. Za pomočnika mu je postavljen Sajovic Albin, železničar v Mariboru, Koroška cesta št. 50. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V., dne 5. septembra 1929. T 12/28—25. 1642 Uvedba postopanja za dokaz smrti. Fajfar Franc, rojen dne 5. avgusta 1888. v S eben j ah št. 18, pristojen v Križe pri Tržiču, srez Kranj, samski, posestnikov sin v Sebenjah št. 18, je odšol leta 1914. ob splošni mobilizaciji to vojakom, se udeležil leta 1915. s 15. pehotnim polkom bojev v Galiciji, bil koncem meseca junija 1915. pri Stanislawu zadet v levo stran prsi ter je baje mrtev obležal. Ker je potemtakem verjetno, da jie Fajfar Franc umrl, se uvaja na prošnjo Fajfarjeve Marije in drugih sorodnikov postopanje za dokaz smrti ter se iz- daja vsakomur poziv, naj poroča do dne 31. decembra 1929. sodišču o pogrešancu. Do tem roku in po sprejemu dokaizov se bo odločilo o predlogu. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 9. septembra 1929. Nc I 503/29—1. Proglasitve za mrtve. 1617 Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan, 1 stan in zadnje biva-1 lišče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica OklicnI rok poteče dne Kolbl Jožef, rojen dne 9. marca 1894., posestnikov sin v Sovjaku št. 211. Odrinil leta 1917. k železniški nadomestni stotniji v Korneu-burg in prišel potem še istega leta na bojišče v Albaniji. Zadnjikrat pisal leta 1918. z Reke, ko se je vračal z dopusta na bojišče. Od takrat neizvesten. Oče Kolbl Anton. — 1.9.1929.; T 44/29—5. Kurnik Janez, rojen dne 14. junija 1891., posestnikov sin vZgornji Koreni št. 18. Odrinil leta 1914. k 47. pehotnemu polku v Maribor, potem pa na italijansko bojišče, odkoder pisal zadnjo dopisnico; od takrat neizvesten. Sorodnik Šuman Anton, posestnik in poštar pri Sv. Marjeti ob Pesnici. 1.9.1929.; T 57/29-6. Kurnik Viktor, rojen dne 5. decembra 1892., posestnikov sin v Zgornji Koreni št. 18. Odrinil leta 1914. k 26. domobranskemu pehotnemu polku v Maribor, potem pa na razna bojišča. Z italijanskega bojišča pisal dne 8. septembra 1918. zadnjo dopisnico; od takrat neizvesten. 1.9.1929.; T 58/29-6. Režonja Štefan, rojen dne 14. novembra 1890., poljski delavec v Renkovcih. Odrinil leta 1914. k 11. lovskemu bataljonu v Györ, potem pa leta 1915. na rusko bojišče, kjer baje meseca septembra 1918. umrl za špansko boleznijo. Svak Koroša Štefan. — 1.9.1929.; T 59/29-5. Lutar Štefan, rojen dne 10. novembra 1893., poljski delavec v Nedelici. Odrinil leta 1914. k 48. pehotnemu polku v Veliko Ka-nižo, potem pa na srbsko bojišče. Zadnjikrat se oglasil meseca novembra 1914. s poročilom, da leži ranjen v neki bolnici; od takrat pogrešan. Brat Lutar Jože. — 1.9.1929.; T 60/29-5. Balažkovič Štefan, ! rojen dne 7. avgusta j 1872., posestnik v Vo-drancih. Odšel leta 1916. z 82. pehotnim polkom na romunsko bojišče; od takrat pogrešan. Sorodnik Borko Jožef, posestnik v Vodrancih. Borko Jožef, posestnik v Vodrancih. 1. 9. 1929.; T.62/29—5. Flisar Nikolaj, rojen dne 9. novembra 1877., posestnik v Murskih Črncih št. 51. Odšel meseca decembra 1914. k 20. honvedskemu polku v Körmend, prišel z njim na srbsko bojišče, potem pa na romunsko fronto, odkoder zadnjikrat pisal meseca novembra 1917.; od takrat pogrešan. Žena Flisar Julijana. 1.9. 1929.; T 64/29-4. 20. marca 1930. Penhoffer Štefan, rojen dne 17. julija 1887., poljedelec v Dolgi vasi. Odšel leta 1915. k 20. honvedskemu polku v Veliko Ka-nižo, nato najprej na rusko in potem na romunsko bojišče; od meseca avgusta 1918. pogrešan. Oče Penhoffer Jožef. — 1.9.1929.; T 66/29-3. Matjašec Štefan, rojen dne 18. decembra 1892., poljedelec v Gomilici. Odšel leta 1914. z 12. pehotnim polkom na srbsko bojišče; od meseca avgusta 1914. pogrešan. Brat Matjašec Janez. — 1.9. 1929.; T 67/29-4. Völgyi Pavel, rojen dne 24. junija 1891., poljedelčev sin v Kamovcih. Odšel leta 1914. z 11. huzarskim polkom na gališko bojišče, kjer baje v začetku meseca julija 1916. padel. Zadnjič pisal dne 2. julija 1916.; od takrat pogrešan. Brat Völgyi Janez. — 1.9.1929.; T 68/29—3. Szalavary Rudolf, rojen dne 11. julija 1883., trgovčev sin v Dolnji Lendavi. Odšel leta 1914. s 7. četo 20. honvedskega polka na gališko bojišče; od takrat pogrešan. Brat Szalavary Štefan. — 1.9.1929.; T 70/29—4. Železinger Jožef, rojen dne 2. avgusta 1887., delavec v Ptuju. Odšel leta 1914. s 26. domobranskim polkom na gališko bojišče, prišel v rusko ujetništvo (v Sibirijo), odkoder zadnjikrat pisal meseca novembra 1914.; od takrat pogrešan. Žena Železinger Joslpina. — 6.9.1929.; T 65/29-5. Drofenik Andrej, rojen dne 25. novembra 1875., kovač in posestnik v Radvanju št. 45. Odšel leta 1914. s črnovoj-niškim artiljerijskim oddelkom št. 12/3 na gališko bojišče v Przemyšl in prišel v začetku leta 1915.V rusko ujetništvo; od takrat pogrešan. Žena Drofenik Otiiija. — 6.9.1929.; T 72/29-3. Šneider Janez, rojen dne 20. novembra 1885., posestnikov sin v Ščavnici št. 3. Odšel ob začetku svetovne vojne s 47. pehotnim polkom na rusko bojišče, kjer prišel v ujetništvo. Baje leta 1916. v Trojskem taboru umrl za tlfuzom. Sestra Šneider Marija. — 10.9.1929.; T 41/29-7. Matjašec Štefan, rojen dne 18. decembra 1892., posestnikov sin v Gomilici. Prišel ob mobilizaciji s 14. četo 12. pehotnega polka na srbsko bojišče, kjer baje v Drini utonil; od takrat vsaj pogrešan. Mati Matjašec Agata. — 10.9.1929.; T 74/29-3. E 85/29—8. 1629 Dražbeni oklic. Dno 19. septembra 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjig-a Rakek, vi. št. 688. Cenilna vrednost 40.000 Din; najmanjši ponu-dok: 26.668 Din. Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Cerknici, dne 19. julija 1929. 1505 E 181/29—10. Dražbeni oklic. Dne 10. oktobra 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lastnič, vi. št. 77. Cenilna vrednost: 37.176 Din 30 p, po odbitku preživitnih pravic v vrednosti 10.211 Din 50 p čista vrednost: 26.964 Din 80 p; vrednost priteklin: 460 Din; najmanjši ponudek: 18.000 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 30. avgusta 1929. E 347/29—6. 1585 Dražbeni oklic. Dno 9. oktobra 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Tomaž, vi. št. 49 in 50, in zemljiška knjiga Ješovec, vi. št. 270 in 271. Cenilna vrednost: 11.777 Din 10 p; vrednost pri-tekline: 95 Din; najmanjši ponudek: 7851 Din 40 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je' oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, dne 17. avgusta 1929 Popravek. Pri vpisih v trgovinski register, priobčenih v Uradnem ilistu 88 z dne 31. avgusta 1929. (stran, 692.), se mora glasiti pod št. 636. pravilno: Besedilo firme: Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani. Bazylasi raznih uradov io oblaste?. Razglas o ceni za saharin s 4500 sladkobe.* Upravni odbor samostalne monopolne uprave je sprejel pod M. br. 18.576 z dne 5. avgusta 1929. sklop te-le vsebine: «1.) Sklep upravnega odbora samostalne monopolne uprave M. br. 595 z dne 11. januarja 1929., ki ga je odobril gospod minister za finance z odločbo št. 11 z dne 24. januarja 1929., se dopolnjuje tako, da se prodaja saharin v kristalu s 450° sladkobe po 1567 Din za kilogram. 2. ) Sklep upravnega odbora samostalne monopolne uprave M. br. 15.046 z dne 17. junija 1929. se dopolnjuje tako, da se prodaja saharin s 450° sladkobe po 308 Din za kilogram, če izdelujejo IkUpci iz njega tablete s 110° sladkobe. 3. ) Vise ostale odredbe, določene v enem in drugem sklepu, veljajo tudi za ta saharin.» * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 14. septembra 1929., št. 215. Sklep M. br. 595/29 je bil natisnjen v «Službenih Novinah» št. 30., 32. in 34./29,* sklep M. br. 15.046/ /29 pa v št. 154-, 156. in 158./29.** Iz pisarne uprave državnih monopolov — oddelka za prodajo — v Beogradu, dne 7. septembra 192!).; M. P. br. 29.2115. Razglas o ceni morske soli za ribarske potrebe pri začasnih založiščih v Hvaru, Jelši, Komiži in Visu.*** Upravni odbor samostalne monopolne uprave je sklenil pod M. br. 18.732 z dne 7. avgusta 1929.: «Morska sol za ribarske potrebe se prodaja iz začasnih založišč soli v Hvaru, Jelši, Komiži in Visu po isti ceni, po kateri se prodaja ta sol za iste potrebe iz založišč soli v Pagu in Stonu.» Ta slkllep jo odobril gospod minister za finance z odločbo št. 190 z dne 4. septembra 1929. Iz pisarne uprave državnih monopolov — oddelka za prodajo — v Beogradu, dne 7. septembra 1929.; M. pr. br. 29.295. 388« Izprememba in dopolnitev železniške tarife, dela H., za prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga, veljavne od dne 1. marca 1928/ Z veljavnostjo od dne 15. septembra 1929. se izpreminjajo in dopolnjujejo odredbe § 14. železniške tarife, dela H., za prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga tako, da se prečrta besedilo pod točko 4. in da dobi besedilo pod točko 5. namesto te številke številko 4., besedilo pod novo točko 5. pa se glasi: «5. Vozovnica za potovanje večjih družb volja za dva meseca, in sicer od dne, ko se izda, do polnoči poslednjega dne svoje veljavnosti. Toga dne prestane veljavnost vozovnice tudi, če vožnja ne bi bila dovršena.» Besedilo pod točko 6. se mora glasiti: «6. Dokler velja vozovnica, je dovoljeno, prekinjati potovanje na onih postajah, ki so navedene v vozovnici, brez formalnosti, na drugih postajah pa samo, če se prekinitev overovi.» Besedilo pod dosedanjo točko 6. mora dobiti namesto te številke številko 7. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 7. septembra 1929.; G. D. br. 35.830/29. Št. 9051/II. 1650 2—1 Razpis dobave. Podpisana direkcija nabavi dne 3 0. septembra 1 9 29. 3 0 00 kg bencina 0.7 2 0/2 5. Natančnejši pogoji se dobivajo pri njej. Ponudbe je treba predložiti v dveh izvodih ter jih opremiti s kolkom za 5 Din. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 14. septembra 1929. Št. 31.150/29/ref. X. a. 1645 Objava o določitvi mnogokratnika za mesec avgust 1929. davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila po § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dno 21. oktobra 1922., Uradni list z dno 31. oktobra 1922., št. 365/113, za mesec avgust 192 9. mnogokratnik 9*13 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski vrednosti. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 9. septembra 1929. * Uradni list 14 z dne 9. februarja 1929. ** Uradni list 71 z dne 12. julija 1929. *** «Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 14. septembra 1929., št. 215. t «Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 14. septembra 1929., št. 215/ /LXXXV. Št. 4330/1. 1649 Natečaj. Vdova D ii r n w i r t Marija, ki izvršuje po § 56. obrtnega roda dimnikarski obrt v občinah Dravogradu, Ojstrici, Libeličah, Tolstem vrhu, Kotljah in Guštanju, je zaprosila, da bi se po § 55. obrtnega reda namesto sedanjega poslovodje Knifiča Dezi-derja postavil in odobril za njen obrt nov poslovodja. Po členu 23. (2.) pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 7. oktobra 1926., Uradni list z dne 24. novembra 1926., št. 424/108, razpisujem s tem natečaj za navedeno dimnikarsko mesto. Prošnje za razpisano mesto se morajo vložiti pri sreskem načelniku na Prevaljah v 30 dneh od dne, ko je bil ta natečaj razglašen v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti». Prošnji morajo biti priloženi vsi dokumenti, s katerimi so dokazuje, da so izpolnjeni pogoji za samostaJlno poslovanje dimnikarsikega mojstra-poslo-vodje. Nezadostno dokumentirane prošnje kakor tudi one, ki prispejo po postavljenem roku, se ne bodo jemale v poštev. Prosilec mora izpolnjevati te-le pogoje: 1. ) biti mora državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; 2. ) dokazati mora, da je popolnoma izučen za dimnikarskega mojstra (§ 14. o. r.); 3. ) urediti je moral vojaško obveznost; 4. ) neposredno po izučenem obrtu je moral delati najmanj tri leta kot dimnikarski pomočnik; 5. ) dela v dimnikaršklem obrtu ni smel prekiniti dilje nego tri leta; 6. ) imeti ne sme drugega poklica in obrta nego dimnikarskega ter se tudi ne sme baviti z drugimi posli; 7. ) biti mora živčno zdrav, zanesljiv, biti ne sme obsojen zaradi kaznivih dejanj in ne nagnjen na pijančevanje. Na Prevaljah, dne 9. septembra 1929. Sreski načelnik: Koropec s. r. Razne objave. 1616 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 8. septembra 1929. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga..................... 384,563.943'68 Posojila......................... 1.594,659.625-39 Račun za odkup kronskih novčanic 985.631.290-19 Račun začasne zamene..................227.873.370-79 Dolg države........................ 2.999,855.034— Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163-— Saldo raznih računov................ 927,515.144-65 I U..U I A IV Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu; od te vplačano .... 30,000.000— Rezervni fond......................... 11,742.197-40 Novčanice v obtoku................. 5.636,512.630-—> Državni račun začasne zamene . . 227,873.370-79 Terjatve države po raznih računih 126,651.803-57 Razne obveze....................... 1.004,262.536-94 Terjatve države za zastavljene domene ............................... 2.138,377.163-— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde.................. 83,055.870-—- 9.258,475.571-70 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto. 1621 Razid društva. Litijska podružnica «Slomškove zveze» se je prostovoljno razšla, ker jo članstvo vstopilo v «Udruženje jugoslovenskega učiteljstva». Sakotnik Angela, s. r., bivša predsedni a. 1651 Razid društva. «M ladinska godba» v Šmarjeti pri Rimskih topllicah se je z dne 4. septembra 1929. prostovoljno razšla. Vorina Cvetko s. r., bivši predsednik. Opr. št. 29/29—18—1. 1656 Razpis. Podpisani urad razpisuje na svojem ambulatoriju v Ljubljani službo pogodbenega zdravnika specialista za dermatologijo z mesečnim honorarjem 2500 Din. Svojeročno spisane prošnje je treba opremiti s krstnim listom, domovnico, poročnim listom, rojstnimi listi otrok, šolskimi izpričevali, izpričevali o dosedanjih službah, zdravniškim izpričevalom in potrdilom o ureditvi vojaške dolžnosti. Prošnje naj se vlože pri podpisanem uradu do vštetega dne 5. 0 k 10 b r a 1 92 9. do 12. ure. Kesneje došle in nezadostno opremljene prošnje se no bodo vpoštevale. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 14. septembra 1929. 1605 3-2 Razpis učnih mest. Gimnazijski kuratorij privatnih višjih razredov na državni realni gimnaziji v Murski Soboti razpisuje za šolsko loto 1929./1930. šest učnih mest. Gre za predmete, ki se poučujejo v višjih razredih realne gimnazije. Prosilci naj vlože prošnje nemudoma pri ravnateljstvu realne gimnazije v Murski Soboti. V prošnji naj navedejo poleg osebnih podatkov predmete, ki so jih sposobni poučevati. Namestitev izvrši županstvo velike občine Murske Sobote. Nastop službe je dne 1. oktobra 1929. Učna obveznost znaša 18 do 20 tedenskih ur; jamčijo se službeni prejemki I. kategorije. Čas, prebit v samoupravni službi, se šteje v državno službeno dobo. V Murski Soboti, dne 10. septembra 1929. Predsednik: Benko Josip s. r. 1654 Razid društva. Streljačka družina v Zagorju Ob Savi sc je prostovoljno razšla. Suša Viktor s. r., bivši podpredsednik. 1622 Objava. Izgubil sem izpričevalo IV. razreda meščanske šole v Dolnji Lendavi iz šolskega leta 1913./1914. Proglašam ga za neveljavno. V Zalaegerszegu (Madžarska), dne 12. septembra 1929. Aranyoš Brunon s. r., uradnik. 1652 Objava. Izgubil sem izpričevalo II. c razreda H. državne gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1928./1929. na ime: Breznik Vinko iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Breznik Vinko s. r. 1653 Objava. Izgubil sem duplikat odpustnice V. razreda osnovne šole na Vrhniki iz šolskega leta 1910./1911. na ime: Buh Avgust z Vrhnike. Proglašam ga za neveljavno. Buh Avgust s. r. 1655 Objava. Izgubil seim izpričevalo VIT. razreda I. državno gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1928./1929. na ime: Fajdiga Silvester iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Fajdiga Silvester s. r. Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljanu —Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.