Letntfe 2. Maribor, torek 8 julija itfib. Sle v. 152 Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno. četrtletno K 16'50. Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Pozivni razglas. Vsled odpusta letnikov 1890—1894 se na podstavi sklepa ministrstva za vojno in mornarico Pov. F. Dj. O. štev. 19.742 in Vrhovne komande O. štev. 36.483 tega leta poživljajo s tem vsi v letih 1888 in 1889 rojeni, ki so bili svoječasno asentovani ali pa pri prebiranjih za črnovojno službo z orožjem sposobnim spoznani k dve-mesečni orožni vaji. K orožni vaji morajo priti vsi, ki so v ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pristojni ali rojeni, kakor tudi tisti, ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva. Zglasitev: Zglasiti se morajo pri vojno-dopolnilnem poveljstvu, v čigar področju je njihovo bivališče, in sicer: letnik 1889 dne 26. julija, letnik 1888 dne 30. julija vsakokrat ob 8. dopoldne. Po možnosti naj pridejo vpoklicanci v vojaški opremi in obleki (posebno s plašči in perilom) za katero dobe primerno odškodnino. Orožne vaje so oproščeni: 1. Železničarji, poštni uslužbenci in rudarji. Po 1. juliju 1.1. v službo sprejeti železničarji, poštni uslužbenci in rudarji niso oproščeni in se morajo brezpogojno pozivu odzvati. 2. Bogoslovci ter dijaki, ki obiskujejo visoke in srednje šole ali zavode, ki imajo po brambnem zakonu pravico do enoletne vojaške službe. 3. Oni, ki so bili pri nadpregledu (superarbitraciji) proglašeni za vedno invalide ali začasno premeščeni v neaktivno razmerje, ako ta doba še ni potekla. Vsi tt se pa morajo javiti pri pristojnih orožniških postajah, ki vpošljejo vojnim dopolnilnim poveljstvom sezname prijavljenih invalidov. Rezervne častnike, praporščake in kadetne aspirante se bode pozvalo po potrebi, ne glede na letnike. Na eventualne prošnje za oprostitev orožne vaje se ne bo oziralo in orožne vaje razven navedenih oproščencev ne bo nihče oproščen. — Vsak vpoklicanec mora brezpogojno o pravem času odriniti k tej dvamesečni vaji. Županstva naj izdajo vpoklicancem potrdila, da odhajajo k orožni vaji; to potrdilo daje vpoklicancem pravico do brezplačne vožnje po železnicah. Vpoklicanci, ki se ne bodo pravočasno odzvali pozivu, bodo dalje časa pridržani v službi in se bodo strogo kaznovali po vojnih zakonih. Drugo nedeljsko pismo. Gospod urednik 1 To pa ni lepo od Vas, da ste priobčili zadnjič nedeljsko in kmalu nato še moje muhasto pismo, ne da bi me vprašali za dovoljenje. Kako si še bom upal pred svet odslej, ko mi lahko vsak pobič dokaže literarno tatvino. Milostno se sodi one, ki krivdo sami priznajo, zato bo tudi zame najbolje, da se sam obtožim, da sem ukradel kar oba naslova nedeljskega in muhastepa pisma našemu slavnemu Kersniku. Prava tatvina pa to vendarle ni, ker zaraditega ni Kersnik nič bolj ubožen, saj so mu ostala vsa pisma, kar jih je imel. fato upam, da mi tudi on odpusti. Sedaj pa k dogodkom tega tedna. Res bogat je bil ta teden. Dame, ki so se vseh prireditev udeležile, vem, da prespe danes kar vso nedeljo. V torek večer sokolski večer, kjer je bilo treba čuti pozno V noč v okrašeni, a silno vroči dvorani, v sredo in četrtek pa so nategi ili ljubljanski igralci svoje predstave tako silno, da smo prihajali domov šele ob polnoči. V svojem listu ste že objavili kritiko iger »n igralcev. Jaz bi želel re{i še katero o poslušalcih in gledalcih. Publika brez dvoma ni bila taka kakor bi morala biti. Le pomislite, gospod urednk! Ibsenovi „Strahovi" na odru, na galeriji pa je vehalo dete! Kako pride dete semkaj ? Pa tudi sicer sem opazil otročadi, ki gotovo še ni dorasla za gledališče, najmanj seveda za tako težke predstave. Treba bi bilo poskrbeti, da bi ostaja zunaj, y lastno korist in v korist publike. Pa tudi z ostalo publiko ni bilo lahko biti povsem zadovoljen Razumljivo je, da je občinstvo že nestrpno pričakovalo, ' da se zastor dvigne. A, če se je to zgodilo šele z običajno zamudo četrt ure, ni bilo ravno okusno, igralce klicati s ploskanjem. Saj se poznamo: tisti, ki čakajo so nestrpni, a koliko je takih, ki bi bili prišli prepozno, če bi se bila igra točno pričela. Saj že itak ni bilo miru, kar se je najbolje dokazalo v prvem dejanju prvi večer, ko smo le s težavo razumeli igralce, ker ni bilo i miru v dvorani. Za ljubljansko gledališče so, govorili igralci dovolj glasno; a za Maribor—.1 Dr. Ljudevit Pivko. Sokolstvo v Novem Sadu, Subotici in Beogradu. (Dalje). Posvetovanja odborov. Izbrani sokolski delegatje so imeli ves dan 28. junija seje v 8 odsekih, v katerih se je izvršilo ogromno delo. Posamezna poročila in resolucije izidejo v prihodnji številki »Sokolskega Glasnika«. Odseki so bili: 1. sokolsko-teh-nični odbor s komisijo za izvedbo sokolskega jedinstva, 2. prosvetno-šol-ski odbor, 3. prosvetno-kulturni odbor, 4. sokolsko-organizatorski odbor, 5. so-kolsko-zdravstveni odbor, 6. sokolsko-ženski odbor, 7. sokolsko-vojni odbor, 8. sokolsko-pobratimski odbor. (»Pobratimstvo« je protialkoholna organizacija v Sokolstvu.) Po dovršenem delu so se sešli vsi odseki zvečer k skupni seji, kjer so se pregledale resolucije, ki so se imele predložiti Sokolskemu Saboru. V Subotici, Petrovaradinu in Karlovcih. Ostalo Sokolstvo, ki ni imelo posla v odsekih, se je odpeljalo zaran 29. junija v Subotico na izlet. Subotica je bogato mesto na krajni severni meji jugoslovanskega Banata. Tukaj Treba pa je še pomisliti druge okolnosti, da se jim mora oprostiti ta zamuda. Treba je bilo oskrbeti res naravnost vse malenkosti. Naj izdam, kar sem zvedel: mestno gledališče ne premore niti ene svetilke; treba si jo je bilo šele omisliti in oskrbeti. Na srečo jo je imel gospod režiser seboj; in tako je bilo tudi z drugimi stvarmi, ki si jih je bilo treba prirediti s tujimi močmi na neznanem odru . . . Pomislimo to in še enkrat presodimo, če je bilo prav, da smo ploskali. Da se je dijaštvo udeležilo ploskanja, leži v njegovi naravi in nihče mu ne more tega zameriti; drugače pa je z onimi, ki bi to že lahko vedeli, ker so sami navdušeni diletantje. Pa nestrpnost in ne-strpljivost se je lotila nas Slovencev. To se vidi pri nas tukaj v malem, v slavni vladi pa v nekoliko večjem. Kako se dajejo in prekljajo sedaj že ves teden za gospoda podpredsednika deželne vlade ! Človeka je kar strah, da bi še sam ne dobil neljube brce, če na to samo pomisli .. . Pa hvala Bogu, navaden zemljan niti takih brc ni deležen. Danes, ko Vam to pišem, sede za- stanuje narod, ki je hotel dokazati Sokolstvu, kako si šteje v čast obisk. Nihče izmed izletnikov ne bo mogel nikdar pozabiti krasnih uric, ki jih je preživel v gostoljubni Subotici. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko 'se je Sokolstvo po krasno uspeli telovadbi poslavljalo od obmejnega mesta. Druga skupina izletnikov je odšla čez Donavo v Petrovaradin, kjer se je slavil spomin palih junakov in junakinj od krvniške avstrijske roke. Tudi v Sremske Karlovce je izletela skupina Sokolov. Zvečer je bila v narodnem gledišču v Novem Sadu druga svečana predstava. Tretji dan. Dne 30. junija je zboroval Sokolski Sabor dopoldne in popoldne. Čitali in utemeljevali so se sklepi vseh odsekov ter sprejemali po kratkih debatah. Sedež Sokolskega Saveza SHS je določen za prihodnjih 5 let v Ljubljano. Starosta je izvoljen dr. Oražen, načelnik Stane Vidmar. Novosadski srbski trgovci in srbska trgovska omladina so povabili na ta! dan vse Sokolstvo na skupni obed. Zvečer pa se je zbralo zopet vse So- j kolstvo pred mestno hišo in se po-' slovilo od Novega Sada. V Beogradu. Izlet v Beograd ni bil v programu Sokolskega Sabora. Tem večje veselje je zavladalo zlasti v vrstah slovenskega in hrvatskega Sokolstva, ko je javilo predsedništvo Sabora zvečer 30. junija, da je priskrbelo poseben velik parnik, ki nas zapelje po Donavi iz Novega Sada v Beograd zgodaj drugo jutro in da pride sokolski vlak po nas v Zemun zvečer 1. julija. Štiri ure je trajala vožnja po Donavi. Ob zvokih treh band in sokolskih pesmi je hitel parnik »Karadjordje« mimo Petrovaradina in Sremskih Karlovcev, odkoder je mahalo tisoče rok Sokolstvu pozdrave v slovo. Naš »Zdravo« je odmeval od .visoke peščene desne obali in od gostih gozdov v Bački. V Beogradu ni bil nihče obveščen o prihodu Sokolstva. Iznenadeni so bili posamezni gledalci, ki so se slučajno nahajali v pristanišču, ko je upniki JDS pri sodni mizi in sodijo celo afero. Res prav je tako, saj ti so upravičeni in tudi hočejo napraviti konec brezglavemu prerekan u Saj je vendar zt sedaj vse eno, kdo vleče mastne dohodke poverjeništev, da le opravlja svojo nalogo z vso vestnostjo v korist svojeg. naroda in brez pristranosti. Ko bo naša drsava na zunaj utrjena in na znotraj urejena, potem pa začnimo zopet z golidami gnojnice, če je to že res tako potrebno. Ps. vrelo Sokolstvo iz parnika in se formiralo v pristanišču v štiri močne čete in v veliko žensko četo. Pohod v mesto je bil silno zanimiv. Meščanstvu se je videlo jasno na obrazih, da se čudijo, odkod neki prihajamo, ko nihče nič ne ve o navzočnosti Sokolstva. Pred ministrstvom prosvete se je ustavil sprevod in sledili so pozdravni nagovori sokolskih starešin in g. ministra prosvete, o katerih je poročal »Mariborski Delavec« dne 4. julija. (Konec prih.) __ Poižtičen pregled. >< Jadransko vprašanje zopet na vrsti. LDU Pariz, 4 julija. (DKU. — Brezžično) Svet petorice se je danes popoldne bavil z reševanjem vprašanja upostavitve podonavskega prometa in podeJilve mandata za Armenijo Prihodnji teden bo vzel svet petorice jadranski problem v resen pretres. Vkolikor se da posneti iz neoficielnih razgovorov, je italijanski naslop tamošnje kroge presenetil. Vendar so amerikan-ski, angleški in francoski delegatje izdelali načrt Z-; nadaljnje svoje postopanje a Italijani. Ako se ne pojavijo nepričakovane ovire in Italija sodelovanja ne odkloni, pričakujejo, da se more to vprašanje v ze!o kratkem času rešiti, nakar bi se dala dokončati nemško-avstrijska mirovna pogodba in završi ti poslednja vprašanja, ki veljajo boljševizmu ter pogodbi z Rusijo in Italijo. Dr. Kramaf odstopil — Tušar sestavi novo vlado. LDU Praga, 5. julija. (ČTU). „Pravd Lidu" poroča ;■ Tekom včerajšnje seje ministrskega sveta je došla iz Pariza brzojavka, s katero je dr. Kramaf ponudil predsedniku Masariku ^svojo demisijo. Vsled tega je sklenila vsa vlada, da demisijonira. Predsednik je sprejel to demisijo, povabil pooblaščenca če-hoslovnške republike na Dunaju, Vlastimila Tu šarja k sebi ter ga prosil, naj do nedelje poda predloge o sestavi nove vlade. Tušar je šel nato k vodji čehoslovaške socijalnodemokratične stranke, ki je vzel na znanje, da je Tušar sprejel nalogo, izrečeno mu od predsednika. V torkovi seji narodnega shromaždenja se bo nova vlada predstavila narodni skupščini in položila zaobljubo, predpisano od ustave Mirovni posvet. LDU Milan 5. julija. — Včerajšnji „Orriera della Sera" poroča iz Pariza: Sestanku vrhovnega sveta aliirancev, ki je bil v sredo popoldne, so prisostovali Pichon, Tittoni, Tardieu, Balfour, Lansing in Machino. Clemenceau ni bil navzoč in zdi se, da se iz-delavanja mirovnih pogojev za ostale sovražnike ne bo udeleževal tako aktivno, kakor je sodeloval pri mirovni pogodbi z Nemčijo. — Redakcijski odsek se peča v zadnjem času z mirovnimi pogoji za Nemško Avstrijo, ki bodo izročeni nemško-avstrijski delegaciji najbrže že prihodnji teden. Na ta način ni izključeno, da bo mirovna pogodba z Nemško Avstrijo podpisana koncem tega meseca. Sokolski vestnik. narodnemu, političnemu in kulturnemu delu. Največ zaslug si je pa brezdvomno priboril za »Sokola«. To njegovo delovanje je pa bilo trn v očeh našim narodnim nasprotnikom. In ko je 1. 1914 izbruhnila svetovna vojna, so tudi slavljenca, nevarno bolnega, vrgli v ječo, da ga ugonobe. Toda trdna volja in ljubezen do naroda ga je rešila in zopet ga vidimo v prvih vrstah narodnih delavcev. Govoru so sledili burni »Na zdari«-klici in pa narodna himna salonskega orkestra. General Maister je brzojavno čestital slavljencema, obenem pa izrazil obžalovanje, da mu službena dolžnost brani, osebno udeležiti se slavnosti. Generalu so se brzojavno zahvalili ter mu poslali iskrene pozdrave. Dr. Fran Rozina se je na to v daljšem govoru zahvalil ter budil spomine iz preteklih bojev in dela. Spominjal se je ustanovitve »Dolenjskega Sokola«, njegovega izleta v Celje, ustanovitve in delovanja drugih sokolskih društev. Kot vzgled si je vedno stavil Cehe, ki so edinole s svojo kremenito, dis-ciplirano sokolsko organizacijo dosegli sedanji svoj položaj. Vse naše bodoče delo pa naj bo, je končal govornik, posvečeno veliki zgodovinski nalogi: odrešenju vseh tistih delov našega slovenskega naroda, ki jih je sovražna sila odcepila od celokupnega naroda. Nato je izročil »Mariborskega Sokola« novemu starosti, dr. Serncu, ki bo brez-dvomne vedno in povsod visoko dvigal prapor sokolstva. Dr. Irgolič je v vznešenih besedah nazdravil gospej soprogi dr. Rozine kot vzoru narodne žene, ki tudi tedaj ni klonila glave, ko so ji nemški biriči odvedli soproga v ječo. Dr. Rozina je nato pozdravil gospo dr. Pivkovo kot somučenico njenega moža in pa gospo general Maistrovo kot narodni ženi, ki se predvsem udejstvuje na humanitarnem polju. Roglič je pozdravil dr. Rozino kot bivšega načelnika »Divaškega Sokola«. Drž. poslanec prof. Voglar je v daljšem govoru našteval zasluge obeh slavljencev na narodnem in kulturnem polju. Končno je izjavil, da bo slovensko prebivalstvo mariborsko izreklo svoje zaupanje dr. Rozini s tem, da ga izvoli za prvega župana jugoslovanskega mesta Maribor. Dr. Rozina je na to pozdravil vladnega komisarja dr. Pfeiferja ter opozarjal na velike njegove zasluge in pa na ogromno delo, ki ga opravlja in izvršuje kot pripravljalno pot bodočemu slovenskemu županu. Dr. Pfeifer je zavračal to priznanje, ker dela le to, kar mu veleva ljubezen do lastnega naroda. Dr. Sernec je konečno nazdravil okr. glavarju dr. Lajnšiču. Dr. Rozini so izročili lepo častno diplomo, ki jo je izdelal domači slikar prot. Cotič. Slavje se je izvršilo nad vse veličastno. Vsi navzoči so se razšli z zavestjo, da mora vsak posameznik, če mu moči pripuščajo, storiti to, kar sta storila slavljenca. P- V H Dnevne novice. Častni večer dr. Rozini in dr. Piv-kotu. Mariborski »Sokol* je izvolil za svoja častna člana dr. F. Rozino in orof. dr. Lj. P i v k o t a. Da jima izroče diplomi, so jima 1. julija priredili v mali dvorani Narod, doma časten večer, ki se ga je udeležilo mnogo najodličnejšega občinstva. Žal, da enega izmed slavljencev ni bilo, namreč dr. Pivkota, ki je bil tedaj še v Novem Sadu. Slavnostni večer je otvoril starosta »Sokola« dr. V*. Sernec, ki je iskreno pozdravil vse odlične goste, na kar je v markantnih potezah očrtal življenje in delovanje prvoboritelja mariborskega dr. Rozine, njegovo delovanje pred 30 leti v Novem mestu, njegove borbe v Celju in Ljutomeru, pozneje pa v Mariboru, kjer je stal dolgo časa na čelu vsemu Šoloobvezna mladina v tovarno, odraslim brezposelnim pa državna podpora?! Ugotovljeno je, da sprejema tovarna za opeko v Leitersbergu (Derwuschegg & Co.) tudi šoloobvezne otroke kot delavce z dnevno plačo dvajset kroni Pod državnim nadzorstvo« stoječe podjetje torej vestno upošteva »e veljavne državne šolske zakone; upamo pa, da v naši državi ne bo prostora za kapitaliste, ki brezvestno izmozgavajo našo mladino, četudi bi ji hoteli lečiti rane z 20 kronskim dnevnim obližem. »Filatelistični klub za Slovenijo” v Ljubljani se je ustanovil. Gospodje in gospe, ki želijo pristopiti k temu klubu, kateri jim nudi priliko si pridobiti po ceni pismene znamke, naj izvolijo svoj pristop pismeno prijaviti t. č. tajniku Miroslavu Černe v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 16 Vsak član kluba je obenem tudi član hrvatskega filatelističnega društva, ter dobiva kot strokovni list „Jugoslovanskega fi* latelista." • Odbor. Umrl je g. dr. Ivan Glaser, odvetnik v Mariboru. Bil je blaga duša in je imel vedno j usmiljeno srce za trpeče. Narodnjak je bil vedno navdušen, vendar se pa v zadnjem času ni udeleževal javnega življenja. Naj v miru počiva ! Nemško nacionalno glasilo ,,Marburger Zeitung", ki se tiska v Kralikovi tiskarni, se nekaj zaletava v naš časopis. Mi ji samo to povemo, da ne bomo mi nikdar dopustili, da bi očital našemu zaslužnemu nepristranskemu vladnemu komisarju „Schweinerei." Te stvari naj išče pri svojih starih znancih in prijateljih, ki so prej vodili gospodarstvo mesta Maribora ter je popolnoma zavozili. Leta in leta bo mariborski davkoplačevalec, tudi nemški, moral plačevati s krvavo prisluženimi dinarji lahkomiselnosti onih, katerih glasilo je bilo in je še „M;irburger Zeitung." In če se niti danes pod patronanco Wastiana, Orniga in ostalih ne sme Sprijazniti z mislijo lojalnosti do države, v kateri životari, je to stvar Marburgerce, Mi zahtevamo samo zadoščenje za one zločine, ki jih je storila „Marburger Zeitung" 1. j 1914 in 1915 s svojimi denuncijacimi nad' našimi nedolžnimi žrtvami. Pojasnilo k oklicu poverjeništva za socijalno skrb za cvetlični dan v Sloveniji. Cvetlični dan v prid invalidom je določen na imendan kralja Petra I., 12. julija 1919; v kmečkih občinah in industrijalnih krajih ni pričakovati od cvetličnega dneva mnogo Uspehov, ker pade ta dan na delavnik, ko je vse prebivalstvo pri svojem delu. Da se tudi ti kraji pritegnejo k sodelovanju, je poverjeništvo za socijalno sk*.b povabilo županstva, župne urade, šolska vodstva, .društva in korporacije, da priredi cvetlični dan v nedeljo dne 6. julija. Kjer pa se namerava prirediti cvetlični dan v prid invalidom v soboto 12. julija, tam se cvetlični dan v nedeljo dne 6. julija ni vršil, to je v mestih. V tem smislu je tolmačiti oklic poverjeništva. Nedopustno iztirjevanje. Deželni svet in deželna vlada v Gradcu se še zmiraj obračata na spodnje-štajerske občine, zavode in oblasti z zahtevami, da naj se v Gradec vplača to ali ono na primer naročnina za državni zakon, prispevki za regulacijo Savinje itd. Samo ob sebi razumljivo je, da po I. novembru 1918 j prebivalci naše države iz javno-pravnih naslovov nimajo ničesar plačati tujim oblastvom in seveda tudi ničesar, kar spada v deželno avtonomno upravo, za katero je bil prej pristojen deželni odbor v Gradcu. Zaostale tirjatve se morajo plačati našim pristojnim uradom in oblastim oziroma likvidacijski komisiji štajerskega deželnega premoženja v Celju in se bode v prid tujih oblasti pri obračunu priznalo, kar jim gre. Za jednako postopanje se je izrazil nemško-avstrijski državni urad za finance z dopisom z dne 15. decembra 1918 za celo področje nem-ško-avstrijske vlade. Vsi pozivi iz naše strani naj se spoštuje to načelo tudi nasproti nam, so brezuspešni iH prihajajo zmiraj novi slučaji takega nedopustnega »ztirjevanja s strani raznih uradov v Gradcu. Opozoriti moramo torej vso našo javnost, da se taka plačila naravnost ne smejo izvršiti ampak le v roke naših domačih uradov oziroma likvidacijske komisije v Celju. Imamo namreč iz skupnega obračuna mnogo več tirjati i2 Gradca n.^go Gradec od nas in Gradec nam dosledno ničesar ne plača pred konecnim skupnim obračunom, iz naše strani pa ,a na tak popolnoma nedopusten način v SVOJ prid izvabiti plačila, vsled česar smo v veliki nevarnosti, da bomo oškodovani. Ponovno toraj prosimo vse pri našem ljudstvu merodajne činitelje, da javnost ob vsaki priložnosti tozadevno temeljito podučijo, da se iz nepoučenosti v? prizadene šleoda naši skupnosti. Predsednik likvidacijske komisije SHS za Štajersko v Celju, dne * julija 1919 Dr. Kukovec. Mariborska »Glasbena Matica" v Rad-8 . j..Na vabilo radgonskih Slovencev se je priredil v soboto 5. t. m. pevski izlet v Radgono, ki ie uspel nad vse krasno. Sprejem v Radgoni je bil kar najprisrčnejši. Narodne dame so obsipale pevce s cvetkami ter jim pripele šopke na prsa. Zaznalo se je, da občinstvo komaj čaka na duševni užitek. Na ko- lodvoru je pevce v vznešenih besedah pozdravil komisar dr. Klopčič ter izrazil veselje, da se je pevsko društvo v takem številu odzvalo. Veličasten sprevod se je pomikal prott mestu, povsod burno pozdravljen. V krasnem gostilniškem vrtu, ki je bil okusno opremljen, so čakali domačini ter pozdravljali došle goste. V paviljonu je svirala polnoštevilna vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Herzoga. Major g. Pogledič je pozdravil došle pevce ter naglašal, da je ta poset tudi velikega političnega pomena. Točno ob devetih se je pričel spored koncerta. Radgonsko pevsko društvo, mešan zbor je zelo ubrano zapel Čiričevo »Ob tamburici«, na kar so sledili zbori »Glasbene Matice« iz Maribora. Smelo trdimo, da takega petja Radgona še ni slišala. Celo radgonski Nemci, ki so pri zastrtih oknih poslušali, so bili istega mnenja. Sicer pa drugega nismo pričakovali od zbora, ki ga vodi naš Dev. Naravnost vibaren aplavz je pa izzval zadnji komad »Venec Vodnikovih pesmi«, ki se je proiz-j vajal docela umetniško s spremljevanjem 1 polnoštevilnega vojaškega orhestra. Omeniti moramo oktet »Glasbene Matice« (gg. jež, Živko, Mevž, Mejovšek, dr. Juvan, Gerbac, Vučnik, dr. Posega in Košenina), ki je nastopil takrat prvič ter pel naravnost mojstrsko. Dvorana je bila nabito polna, kar je najboljši dokaz, da je Radgona slovenska. Po končanom koncertu se je razvila živahna prosta zabava, pri kateri so med seboj tekmovali mariborski pevci, vojaška godba in radgonski pevci. Drugo jutro je pevce odpeljal vlak v Ljutomer, kjer je bil ravnotako prisrčen sprejem. Dopoldne je godba igrala na Glavnem trgu in pevci so dodali nekaj komadov ubranih pesmi. Bučno se je razlegalo „Morje adrijansko" po slovenskem Ljutomeru. Popoldne se je vršila konjska dirka, pri kateri se je občudovala spretnost udeležencev, kakor tudi lepe konje. Najnevarnejša takmeca sta bila znana dirkača Filipič in Vavpotič, ki sta skoro pri vseh dirkah odnesla prva darila. Po končani dirki se je zbralo občinstvo v stari pivovarni, kjer se je še marsikatera slovenska beseda rekla. I*evci so zapeli še par narodnih pesmi, na kar so se morali posloviti. Sladkorne karte. V četrtek dne 10. julija morajo priti hišni posestniki po rumene hišne pole z spričevali o ceplenju na Rotovški trg 9. Z rumenim hišnim polam se mora priti v petek dne 11. julija dopoldne po sladkorne karte za julij in sicer se bodo iste oddajale pri izdaji krušnih kart v Hammerling-ovi ulici št. 3 v telovadnici. Zadnje vesti. ^ (Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). Nova formulacija italijanskih zahtev. Berolin, 6. julija. „Ber-liner Tageblatt“ poroča iz Haaga: Govori se, da je Italija zdaj pripravljena, odpovedati se svojini zahtevam glede Jugoslavije in Dalmacije, da celo glede Reke, če dobi ugodnosti v Afriki in Mali Aziji. Čudno postopanje italijanskih oficirjev. Ljubljana, 6. julija. Z brzovlakom, ki vozi med Trstom in Dunajem, so se peljali tudi trije italijanski častniki. Nedaleč je zahteval vojaški kontrolni organ legitimacije. Pri tem ga je pahnil eden izmed italijanskih častnikov skozi vrata vagona, ko je vlak že vozil. Padel je tako nesrečno, da se je resno pobil ter obležal nezavesten. Ogrski ljudski komisarji na Dunaju. Dunaj, 6. julija 1919. Že pred par dnevi je prišel budimpeštanski ljudski komisar dr. Kunfi na Dunaj. Zdaj se je nastanil na Dunaju tudi ljudski komisar dr. Ageston. Pravijo, da nista samo na oddih na Dunaj. Rusija. Pariza, 6. julija. Mestno zastopstvo v Arhangelsku je priznalo admirala Kolčaka kot generalnega guvernerja cele Rusije ter mu čestitalo. London, 4. julija. Berolin ki poročevalec »Daily Expressa« izve iz boljševiškega vira, da upajo ruski sovjeti na mirovni sklep jeseni. Sovjeti hočeje baje sprejeti pogoje antante, namreč priznati ruska posojila, vzdržati se propagande v inozemstvu ter skleniti mir z različnimi ruskimi četami, na drugi strani se hoče baje antanta obvezati, da se ne bo več vmešala v notranje razmere Rusije. Clemenceau zahteva zadoščenja. Berolin, 6. julija 1919. „Berliner Tage-blatt“ poroča iz St. Germaina: Clemenceau je zahteval od Italije zadoščenja za incidente, ki so se zgodili med italijanskimi in francoskimi vojaki na Reki in v nekaterih italijanskih mestih. Mirovna konferenca. Genf, 5. julija 1919. Izročitev še ostalih financielnih in političnih pogojev Nemški Avstriji v St. Germainu se je vsled vplivanja slovanskih mirovnih delegatov preložila. Gospoda Beneš in Kramar se borita proti vsakemu plačilu od strani Češkoslovaške republike. Italija in francosko-angleško-amerikanska zveza. Genf, 5. julija 1919. Italijanska delegacija smatra zvezo med Francijo, Anglijo in Ameriko kot obžalovanja vreden čin stare tajne diplomacije. Italija mora odgovoriti na versaillsko pogodbo s posebnimi zvezami. Veliko vznemirjenje je vzbudila v Farizu vest iz Rima, da je dobila druga italijanska eskadra naročilo, naj prične z demonstracijo v vzhodnem Sredozemskem morju. Boje se napada na Smirno. Revolucionarno gibanje v Italiji. Berolin, 6. junija. »Berliner Tageblatt« poroča iz Lugana: Revolucionarno gibanje se širi iz Forlija čez Romagno in čez sosedna ozemlja. Povsod zahteva ljudstvo, naj se prodaja blago za polovično ceno. Politične stranke, socialisti m republikanci, skušajo izrabiti položaj. »Secolo« priporoča, naj posnemajo nemški vzgled, ker sicer katastrofa neizogibna. »Avanti« zahteva, naj italijanski proletariat sam vzame v roke razorožitev. Iz Romagne poročajo, da se vojaki bratijo z narodom. Se le zdaj sme »Avanti« poročati, da so se pri vstaji v Speci ji mornariške čete in artilerija branile, nastopite proti množici, in da je bila tudi pehota pasivna. Tudi v Genovi so bili, kakor poročajo zdaj, ko je cenzura odpravljena, včeraj že vdrugič spopadi med fran-coskimi vojaki, ki so klicali »doji" z' Italijo«, in množico. ~ Viljem. London, 6. julija 1919. Reuter poroča, da bo noto, naslovljeno na Holandsko zaradi izročitve bivšega nemškega cesarja, podpisalo 22 ali 23 držav. V kuloarjih britskega parlamenta govore, da bo sodno postopanje proti bivšemu cesarju uredil odbor, ki ga bodo alii-ranci izvolili, da izvede mirovno pogodbo. Sodni dvor bo obstojal iz petih sodnikov, ki jih je pet aliiranih velevlasti v to izvolilo. Upajo, da se bo sodna obravnava vršila jeseni jin da bo Viljem navzoč, ker zahtevajo njegovo izročitev vse aliirane in asociirane države. Takojšnja izvršitev mirovnih pogojev glede Poljske. P a i i z, 6. julija. »Temps« piše, da nameravajo aliirane vlade, vse potrebno ukreniti, da se takoj izvedejo mirovni pogoji glede Poljske. \ Darovi za ranjsne vojols«. Darovali, odnosno nabrali so sledeči gg.: Alma Stupica 50 K, nadučitelj v p. Žolnir 50 cigaret in 6 smotk, neimenovana škatljo cigaret, ravnatelj Planinšek 12 zavojčkov cigaret, mala Šaša Senekovič 1 škatljo cigaret, Ema dr. Gorišekova nabrala v Rušah 700 K, darovali so: Anton Petin 10 K, dr. G. Skaza 20 K, ]. Ilc 10 K, J. Kljun 10 K, Mahorič 50 K, Stanka Pogačnik 50 K, Edvard Pogačnik 50 K, Kocijančič 10 K, Marija Marin 12 K, Babšek 4 K, Kapun 6 K, Avg. Be-čela 6 K, Ropolusk 1 K, Jožefa Kolar 4 K, Bugot Roman 6 K, Erhatič 1 K, Kramberger 1 K, Ambruš 6 K, Pinterič Anica 50 K, Milanček Gorišek 3 K, Neimenovani 2 K, Peteln Matilda 10 K, Ema dr. Gorišek 20 K, Milan Lichtenwallner 3 K, Krejči 10 K, Janko Pahernik 50 K, Mirko Gorišek 20 K, Drag. Mingelj 15 K, Oset Franc 5 K, Joško Robnik 20 K, Dr. Pfeifer 10 K, Grivec Stanko 5 K, Črnko 10 K, Stracovsky 10 K, Harič Karl 10 K, Majer 3 K, Grizold Fr. 20 K, Lesjak 10 K, Alojz Glaser 10 K, Ed. Seme 5 K, Jos. Lasbacher 50 K, Ela Lichtenwal!ner 20 K, Muie Julijana 20 K, Juriča Grizold 12 K, Sernc Julika 20 K, Preac 10 K. — Gosp. Toman Janez, župnik v Hajdini 50 K, gosp., Zorko Melhior, kaplan v Hajdini 50 K, Jakob Urbanc, veleposestnik v Lehnu nabral 591 K. Darovali so: Marija Urbanc 10 K, Loj-zika Urbanc 5 K, Zofika Urbanc 5 K, Jos. Fornezzi 20 K, Jakob Urbanc 20 K, Micika Urbanc 2 K, M. Medved 10 K, Fr. Rebernik 5 K, J. Verčko 10 K, A. Pernat 10 K, F. Troha 10 K. (Konec prih.) R MALA OZNANILA. M iiranor eden za knjigarno in eden za knjigo-UCCnCC, veznico, se takoj sprejme v veletrgovini Vilko W e i x I, Glavni trg 22. 3—1 Čevljarske pomočnike Vetrinjska ulica 13. in vajenca sprejme Andr. Ham, 2—1 Za uvoz prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo i. t. d. katero imam vedno v zalogi. Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z la. referencami- Import in Export Ferdo Sert, Maribor Koroška cesta 21. Raznašala časopisov invalidi, dobe lep zasluZek. Zglase naj se v upravniitvu »Mariborskega delavca". CZ®—11[5]| Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru T je gospod užnim srcem naznanimo sorodnikom, tovarišem in znancem, da dr. IVAN GLASER odvetnik v soboto dne 5. julija 1919 ob 17. uri, previden s sv. zakramenti, v 55. letu svojega življenja, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v torek, 8. julija 1919, ob 17. uri od mrtvašnice v javni občni bolnici v Mariboru na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. rekvijem-zadušnica se bo darovala v sredo, dne 9. julija 1919 ob %9. uri v Frančiškanski župnijski cerkvi. V Mariboru, dne 7. julija 1919. [joči ostali. Bučno olje Schichtovo milo Krušno moko Polenta moko Pšenične otrobe Žveplo za vinograde Kava vse po najnižji ceni I. maribor. strojna pletarna Ivan Barta KS- Župnijska ulica it. S se priporoča * i v izdelovanje vseh pletenin. — Svilene, flor, nimate : in volnene nogavice se po ceni izdelujejo in se tudi podpletejo. 10—7 I. Somišljeniki! olFKj Maribor [ Zahtevajte po vsih gostilnah, Glavni trg. j kavarnah in brivnicah „Mari- borskega delavca"! se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr. Stickler. | c=©zrTffQl c=Ša [fcizgccf Drago Vam plačam IIII MII lepo, suho lipovo cvetje Zbirajte ga in javite, kojo množino ga imate! Vreče Vam pošljem in prevzamem blago proti povzetju! 6—5 Vinko Vabič, Žalec pri Celju. Ponudbe trgovcev prosim le z navedbo cen! Restavracija in hotel pri ..Zamorcu" (hotel „Mohr“), Maribor Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt. Za obilen obisk se priporočata Franc in Pavla Jančer. Albert Bobek ml. pohištveno in stavbeno mizarstvo ter zaloga krst Maribor, Tržaška cesta št. 26 (poleg gostilne »Pri mestu Trst«). 3-3 Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru CENTRALA V LJUBLJANI R«*nrvnl fondi nad 4,000.000 K Delnlika glavnica 15,000.000 K . avstrijske razredne loterije Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. ^ in ***■« N .vrednost.eft.apW. S.prejema vloge nu knjižice, tekoči In žiro-račun proti najugodnejšemu obresto vanju. Rentni davek plača banka sama. Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje Itd., eskontira menice, de vize, vrednostne papirje itd. in blago. izvršuje borzna naročila najkulantnije. !, vreonostne papirje nu. — - __ —r" ■r«TOKify i*