GOSPODARSTVO ■o -r<"> v Jani Zilnik o nogometu kot načinu življenja V Pletilstvu Petra izdelujejo Po izvrstnem metu izvedela nogavice že 23 let str. 4 za očetovo smrt str. 18 str. 26-27 Moj vrtnarski ponos Brez vstopnine večji obisk Organizatorji letošnjega festivala Pivo in cvetje si upravičeno manejo roke. To, da letos za razliko od lani ni bilo treba plačati vstopnine, se jim je obrestovalo z večjim obiskom. Po grlu obiskovalcev naj bi steklo približno 160 tisoč vrčkov piva. A če je to pivo že odteklo, si obiskovalci Laškega še vedno lahko ogledajo cvetlične zasaditve po mestu, ki jih je zasnovalo tamkajšnje hortikulturno društvo. str. 34-35 AKTUALNO 1 Farmacevtsko svetovanje v zdravstvenih domovih še ni zaživelo str. 2 CELJE Prihodnje leto prva lopata za »rešilno cesto«? str. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Več kot trideset zlatih maturantov v regiji str. 7 KULTURA' Alma, Alfred in Janez, kot jih vidi Bori str. 11 NAŠA TEMA' Pametni telefoni in nespametni ljudje str. 12-13 NA PRAZNIČNEM OBISKU V Občini Dobje str. 29-31 pripelje} Vsak petek od 15. /unija do 27. julija vam jo Pripeljemo v službo! str. 9 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 IVI \ t в~*\ I TRANSPORT PO SLOVENIJI — 1 * - _ BREZPLAČEN! o. ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH 2 do 3,00 € + davek (bio + 0,40 €) im Aktualne dnevne cene: biki do 3,50€ + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.40 €). > X CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! > V Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "pouter d.o.o. Parmova ulica 53, Sl-l000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Pri izdelovanju nogavic nikoli nismo kopirali drugih, so pa drugi že večkrat kopirali nas.« Franc Ocvirk, prokurist podjetja Pletilstvo Petra »Leta 1995 je v naši državi prevladovalo prepričanje, da je nogomet za neumne. Dokazali smo, da je nogomet za inteligentne fante.« Jani Žilnik, trener mladinske selekcije pri NK Celje »Treba se je zavedati, da smo učitelji v šoli zaradi otrok in ne obratno.« Alojzija Rajh, glasbena pedagoginja in zborovod-kinja »Ko delam, ne razmišljam o orodju. Izdelek nastaja neposredno pod prsti, vmes so samo moje misli.« Igor Bahor, lončarski mojster »Morda me letvica postavljena na višini 1,90 m že malce psihološko zavira. Mislim, da bi na 1,91 m šlo lažje kot na centimeter nižji višini...« Maruša Černjul, slovenska reprezentantka v skoku v višino 1 PETEK \l/ 31 * 15 O C/3 SOBOTA 1 1 NEDELJA 30 ^ 27 O Nasveti v lekarni plačlj v zdravstvenih domovi Kljub vsem možnostim program na Celjskem še ni zaživel, kot bi lahko Že nekaj časa je znano, da lekarne ponujajo farmacevtsko svetovanje, ki ga bolnikom zaračunajo. Malo manj je zaživelo farmacevtsko svetovanje v zdravstvenih domovih celjske regije, ki ga od lanske jeseni financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V zdravstvenem domu v Laškem in Radečah se ta program sploh še ni začel, navajajo pri ZZZS, v ostalih zdravstvenih domovih celjske regije je bilo obravnavanih le malo bolnikov. »Gre za program, ki je namenjen zlasti kroničnim bolnikom, ki sočasno jemljejo pet ali več zdravil oziroma zdravilnih učinkovin. Zadeva poteka tako, da izbran osebni zdravnik iz zdravstvenega doma ali zdravnik zasebnik bolnika napoti k farmacevtu svetovalcu, ki deluje v prostorih posameznega zdravstvenega doma,« pravijo v celjski območni enoti ZZZS. S tem želijo obvestiti vse bolnike, ki sočasno jemljejo več zdravil, da jim takšnega svetovanja ni treba plačevati v lekarnah, saj so do njega upravičeni pri farmacevtu sve- Ze leta 2016 je bil kot sistemska novost v osnovnem zdravstvu uveden zdravstveni delavec, in sicer farmacevt svetovalec, ki je po izobrazbi specialist klinične ali lekarniške farmacije s pridobljenimi kom-petencami in nastopa kot sodelavec izbranega osebnega zdravnika. Poleg tega so v okviru tega programa organizirane tudi skupine kakovostnega predpisovanja zdravil, ki jih sestavlja od šest do 15 zdravnikov s farmacevtskim svetovalcem. Zobozdravniki v birokratskem primežu predpisov v« »In to se odraža tudi na bolnikih, ki postajajo številke,« pravijo v Zdravniški zbornici Slovenije »Nepremišljeno in neusklajeno sprejemanje zakonodaje je tudi zobozdravstvo spravilo v nezavidljiv položaj,« pravijo v Odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije. Zaradi tega se tudi pri zobozdravnikih čakalne dobe podaljšujejo, pri čemer so zobozdravniki v vedno večjih stiskah, ker ne morejo zagotavljati takšne dostopnosti svojim bolnikom, kot jim jo obljubljata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Ministrstvo RS za zdravje,« poudarja predsednik odbora Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. V odboru za zdravstvo me- gramov. To pomeni vsaj sto nijo, da bi čakalne dobe v zo- zobozdravstvenih timov. bozdravstvu lahko skrajšalo Zagotovo bi bilo dobro, če lične in zelo široke. Preprosto povedano se zobozdravstvene storitve točkujejo, kar pomeni, da mora na primer zobozdravstveni tim - sestavljen iz zobozdravnika, medicinske sestre in tudi zobozdravstvenega tehnika - letno s storitva- mi glede na splošni dogovor doseči približno 47 tisoč točk. V praksi prihaja do različnih rezultatov, saj so storitve na področju protetike ovrednotene z več točkami kot običajen pregled. Vseh zobozdravstvenih timov je v Celju 18, če k temu prištejemo še zasebnike, številka naraste na 36, kar skoraj pomeni, da bo kmalu zasebnikov več kot zobozdravnikov v javni zdravstveni mreži. Sporni čakalni seznami? Kritike odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici letijo še na uvajanje dodatnih pravil zdravstvene zavarovalnice, ki naj bi zmanjševala dostopnost do zdravstvenih storitev in posega v odnos med zobozdravnikom in bolnikom ter vpliva na odločanje v postopkih zdravljenja. »Bolniki vedno bolj postajajo številke,« pravijo v zbornici. Kot primer so navedli, da je zakonodajalec zaradi hitenja in želje po večjem nadzoru ter celo takojšnji vzpostavitvi reda zobozdravstvo uvrstil med zdravstvene dejavnosti, ki morajo voditi čakalni seznam. »To pomeni, da se primarno zdravstveno dejavnost s vsaj še dodatnih petsto programov otroškega in odraslega zobozdravstva v Sloveniji. Zato bo odbor v pogajanjih z zdravstveno zavarovalnico predlagal financiranje vsaj sto dodatnih tovrstnih pro- bi bilo zobozdravnikov tudi v Celju še več, pravijo v ZD Celje, a koliko teh timov bi potrebovali, je težko predvidevati. Tudi zato, ker program zobozdravniki uresničijo različno, saj so zobozdravstvene storitve raz- Lanska anketa zbornice o zmogljivosti zasebnikov, ki bi lahko s sodelovanjem kadrovsko prispevali k reševanju krize dostopnosti v zdravstvu in zobozdravstvu, je pokazala, da bi 382 zasebnikov (med njimi tudi zobozdravnikov) lahko zagotovilo zmogljivosti za opravljanje 129 programov za odraslo zobozdravstvo in najmanj 24 programov za mladinsko in otroško zobozdravstvo. Ampak le, če bi bila na voljo dodatna sredstva iz proračuna za reševanje krize dostopnosti, torej za reševanje nedopustnih čakalnih dob. AKTUALNO 3 ivi, h ne Farmakotera-pijski pregled, ki ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, obsega: • pregled predpisanih zdravil glede na pričakovan odziv pri bolniku (ali je zdravilo učinkovito) in ob upoštevanju bolnikovih bolezni (na primer okvara ledvic, sladkorna bolezen) • pregled predpisanih zdravil pri starostnikih glede na listo potencialno neprimernih zdravil zanje • pregled odmerkov predpisanih zdravil, njihovega števila in časa dajanja, tudi glede na obroke hrane in ostala zdravila Ф pregled predpisanih zdravil glede na medsebojno nezdružljivost ali slabo združljivost ter glede na preobčutljivost • pregled klinično pomembnega medsebojnega delovanja med zdravili • pregled optimalnega kombiniranja zdravil in • pregled stroškovne učinkovitosti predpisanega zdravljenja. V Sloveniji je bilo leta 2016 kar 204.564 oseb, ki so sočasno jemale pet ali več zdravilnih učinkovin, kar je 7,6 odstotka oseb več kot leta 2012. Vsak izbran splošni oziroma družinski zdravnik ima tako v povprečju opredeljenih 128 bolnikov, ki jemljejo pet ali več zdravilnih učinkovin. tovalcu v zdravstvenem domu. Očitno je to sporočilo na nek način tudi »opomin« osebnim zdravnikom. Ravno ti lahko izberejo bolnike in jih napotijo k farmacevtom svetovalcem. »Vendar lahko napotitev k farmacevtu svetovalcu zahtevajo tudi bolniki, če menijo, da se zaradi sočasnega jemanja zdravil slabše počutijo, ali če imajo kakršnekoli težave, povezane z jemanjem različnih zdravil,« dodajajo pri ZZZS. Dobili boste zloženko Farmacevt svetovalec bo pri takšnem svetovanju preveril medsebojno delovanje predpisanih zdravil in po potrebi predlagal izbranemu osebnemu zdravniku spremembe v terapiji, z bolnikom se bo pogovoril tudi o tem, kako zdra- Posamezno zdravilo lahko spremeni učinek drugega zdravila. Učinek zdravila se lahko tako poveča, da postane škodljivo za zdravje, ali se tako zmanjša, da ne deluje več. Študije kažejo, da je tako v Sloveniji kot v svetu približno sedem odstotkov vseh zdravljenj v bolnišnicah posledica predpisovanja neprimernih in nezdružljivih zdravil. O tem, koliko je nepotrebnih zapletov, ki jih rešujejo pri osebnih zdravnikih in specialistih, podatkov sploh ni. vila delujejo in kako jih pravilno jemati. Namena takšnega programa sta preprečevanje neželenega ali celo škodljivega medsebojnega delovanja zdravil in izboljšanje varnosti zdravljenja ter kakovosti življenja bolnikov. »Za promocijo farmacevtskega svetovanja je ZZZS izdal tudi zloženko, ki je v elektronski obliki dosegljiva na njegovi spletni strani. V papirni obliki bo za bolnike dosegljiva v zdravstvenih domovih v naslednjem tednu,« pravijo v območni enoti. Takšno svetovanje je še posebej pomembno za starejše bolnike, ki pogosto jemljejo več zdravil. »Praviloma so to bolniki, ki prejemajo največ zdravil, med njimi tudi številna, ki zanje niso nujno potrebna ali so celo neprimerna. Zato vsem bolnikom svetujemo, naj vodijo natančen seznam zdravil,« dodajajo v ZZZS. Program farmacevtskega svetovanja je bil opredeljen v okviru splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016. Testno je že pred leti potekal na območju Murske Sobote in v delu Ljubljane. Analiza je pokazala velike individualne koristi za bolnike, a tudi zdravniki so sodelovanje s farmacevtom svetovalcem sprejeli zelo pozitivno. Na Celjskem je lani prvi ta program uvedel Zdravstveni dom Šentjur, in sicer že septembra. Program ni namenjen le bolnikom, ki imajo osebnega zdravnika v zdravstvenem domu, ampak je namenjen tudi bolnikom, ki imajo zdravnika koncesionarja. SŠol, foto: splet Farmacevtski svetovalec se z bolnikom pogovori in ima dostop do njegove zdravstvene dokumentacije. Nato izda mnenje, ki ga pošlje le osebnemu zdravniku, pri čemer z bolnikom o njem ne razpravlja. To mnenje pregleda osebni zdravnik in glede na poznavanje bolnika ter svojo klinično presojo v dogovoru z bolnikom izvede spremembe. Torej prilagodi odmerke in čas jemanja zdravil ali jih zamenja in celo ukine. Poraba zdravil v Sloveniji skokovito narašča. Letno kar 75 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije prejme vsaj en recept. Od leta 2001 se je število prejemnikov receptov povečalo za sedem odstotkov, kar je glede na staranje prebivalstva razumljivo. Zaskrbljujoče pri tem je, da se je od leta 2001 poraba zdravil na posameznika povečala kar za 62 odstotkov. Konec lanskega septembra je bilo na območju celjske območne enote ZZZS 202.561 zavarovanih oseb, od tega 56 tisoč takšnih, ki so stare od 46 do 64, in skoraj 38 tisoč starejših od 65 let. Kar 17 tisoč jih je sočasno prejemalo od pet do devet različnih zdravil, več kot dva tisoč ljudi, starejših od 46 let, pa celo deset in več zdravil. Celjska območna enota zavoda za zdravstveno zavarovanje je tako predlani namenila več kot 25 milijonov evrov samo za zdravila na recept. To sicer ni denar zdravstvene zavarovalnice, ampak denar vseh plačnikov prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri sindikatu Dens opozarjajo še na eno težavo, in sicer na prepoved oglaševanja slovenskih zobozdravnikov in istočasno dopuščanje svobodnega ter neomejenega oglaševanja v slovenskih medijih tujim zobozdravnikom. »Den-talni turizem, ki ga spodbujajo vlade sosednjih držav, vstopa v naš prostor kot nelojalna konkurenca. Tuji zasebniki se ponujajo kot rešitelji slovenskega zobozdravstva, naša zavarovalnica in politika pa temu še prikimata, ko v javnosti ne povesta, da gre za sistemsko zlorabo bolnikov, ki v javni mreži ne morejo uveljavljati pravic iz zdravstvenega zavarovanja,« pravi Matej Praprotnik, dr. dent. Med., iz zdravniške zbornice Slovenije. statusom izbire osebnega zobozdravnika izenačuje s sistemom na sekundarni ravni, kjer vsa komunikacija poteka preko napotnic. In to kljub temu da smo zobozdravniki del primarnega zdravstva in bolniki prosto dostopajo do nas brez napotnice,« navaja Pavlović. Bolnik se na prvi pregled namreč ne more naročiti, če ni opredeljen pri izbranem zobozdravniku. To pomeni, da bolnik ne izbira več termina, ampak se ga uvrsti na čakalni seznam na prvi prost termin in predvideva njegovo brisanje s čakalnega seznama v primeru, če ne pride na dogovorjen pregled in se ne opraviči. Ta bolnik se nato še tri mesece ne more naročiti in se uvrstiti nazaj v čakalno vrsto. Tudi inšpekcija Čakalni seznami so težava tudi v Celju, kjer pravijo, da je takšen zakon primeren za bolnišnice in ne za zobozdravnike, za katere napotnice niso potrebne in imajo več zdravstvenih storitev. Ker določena storitev za določenega bolnika pomeni tudi, da mora priti v ambulanto večkrat kot drug bolnik, ki ima druge zdravstvene potrebe. Zato je težko opredeliti, zakaj nek bolnik pride prej na vrsto kot drug. Čakalni seznami pomenijo tudi veliko novega in nepotrebnega administrativnega dela, dodajo v celjskem zdravstvenem domu. V Celju naj bi inšpekcija opravila do zdaj več nadzorov ravno na področju vodenja čakalnih seznamov. Mirjana Petrovič, dr. dent. med., predsednica sindikata Dens, ponazarja, kako se spremembe odražajo pri vsakodnevnem delu v ordinacijah: »Obravnavamo vse težave - od navadne razjede na sluznici ust do raka v ustni votlini. Če bolnika ne moremo obravnavati v 24 urah, mora na čakalni seznam. Ampak takrat preneha biti bolnik s široko paleto zobozdravstvenih težav, postane številka na čakalnem seznamu, ki jih moramo vse obravnavati enako. So sicer izjeme: preventiva, nujna medicinska pomoč, stanja, ki niso nujna, vendar bi čakanje na čakalnem seznamu poslabšalo zdravstveno stanje bolnika. Toda če te izjeme presežejo polovico vpisanih v čakalni seznam, se začnemo spraševati o smiselnosti vodenja takšnega seznama.« SŠol Foto: splet ■ v ■ ■ IV ■ Lažne prijave plačamo vsi Najdaljše dopustne čakalne dobe za izbrane storitve (ortodontsko in protetično zdravljenje) med slovenskimi zobozdravniki vzbujajo strah tudi zato, ker naj bi ljudje ravno zato še pogosteje odhajali k zobozdravnikom v tujino. Matej Prapro-tnik, dr. dent. Med., iz zbornice opozarja na ozko grlo obljub o idealnem zdravstvenem sistemu, pri čemer nekaterih ovir nikakor ni mogoče preskočiti: »Čakalnih vrst ne moremo skrajšati z enako količino denarja za zobozdravstvo in z enakim številom izvajalcev, ki sodelujejo v javni mreži. Sistema ne moremo urediti brez dobre komunikacije med izvajalci in ministrstvom.« HP . Шт Kdo odgovarja zanje? Pred nedavnim je bila na območju Policijske uprave Ljubljana zabeležena lažna prijava, da je otrok padel v Savo. Omenjena prijava je vzbudila veliko ogorčenja v javnosti, ki meni, da so storilci tovrstni kaznivih dejanj premalokrat kaznovani. Na Celjskem je po statistikah tovrstnih prijav manj, vendar se pojavljajo. »Vsaka zloraba znamenj za pomoč pomeni, da je lahko nekomu pomoč, ki jo v tistem trenutku nujno potrebuje, okrnjena,« je pojasnila Maja Ciperle Adlešič s Policijske uprave Ljubljana. Med lažne prijave spadata dve vrsti kršitev. V primeru lažnih klicev na številki 112 in 113 gre za kaznivo dejanje zlorabe za pomoč in nevarnost, kjer je zagrožena zaporna kazen do treh let. V primeru lažne naznanitve prekrška, kot je na primer kršenje javnega reda in miru, je zagrožena globa 83 evrov. V primeru, da pristojni ne izsledijo, kdo je klical, stroške krijemo vsi, je pojasnil Robi Ribič, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Generalne policijske uprave: »Vsak takšen klic pomeni nepotrebno intervencijo in- t e r-ventnih enot, kar pomeni, da so te po nepotrebnem zasedene in v tistem času ne morejo posredovati v drugih pomembnih zadevah. Vsekakor tudi pri takšnih intervencijah nastanejo stroški, do tri tisoč evrov. Če storilca oziroma pošiljatelja policija ne izsledi, stroški bremenijo proračun vsakega posameznega organa, ki deluje pri tovrstni intervenciji. Če poenostavim, plačamo državljani.« Na Celjskem je letno približno petdeset tovrstnih prijav. »Največ lažnih prijav na Celjskem, prijavijo vinjene osebe, ki so v določenem trenutku v stanju nerazsodnosti in pokličejo ter poročajo o nečem, kar ni res,« meni Operativnokomunikacijski center, kamor lahko, na številko 113, pokličemo, če nujno potrebujemo pomoč. vodja Opera-tivnokomu-nikacijskega centra na Policij ski upravi Celje Božidar Pezdevšek. Lažne prijave poleg policistov prejemajo tudi gasilci. Celjski gasilci se s tovrstnimi klici, po pojasnilih poveljnika Gasilske zveze Celje Janeza Senice srečujejo redko. Vendar so se policisti in gasilci na vsako prijavo dolžni odzvati, četudi gre le za izkoriščanje linije nujne pomoči za osebna obračunavanja, je pojasnila Maja Ciperle Adle-šič in dodala: »Namen številke 113 je, da nanjo pokliče tisti, ki jo nujno potrebuje, ni pa namenjena, da se jo izkorišča za osebne namene.« Na Celjskem policisti beležijo več kot 70 odstotkov klicev, ko ljudje prosijo za odgovore na vprašanja, za katera niso pristojni, tovrstni klici tudi niso kaznivi, zato policisti in gasilci opozarjajo, da sta številki 112 in 113 namenjeni le za nujne primere. ANJA HOHLER Foto: SHERPA 4 GOSPODARSTVO Razprodani do konca leta V Pletilstvu Petra izdelujejo nogavice že 23 let - Večino izdelkov prodajo tujim naročnikom Celjsko gospodarstvo je dobilo dejavnost, ki je v občini doslej ni bilo. Vsaj ne v omembe vrednem obsegu. Pletilstvo Petra, ki se že več kot dve desetletji ukvarja s pletenjem nogavic, je pred kratkim svojo proizvodnjo z Lahomnega v Laškem preselilo v nove prostore na območju nekdanjega Ema. Podjetje kar 96 odstotkov proizvodnje proda na zunanje trge, kjer je sicer konkurenca v izdelovanju nogavic zelo močna. Njemu uspeva, saj se ves čas trudi biti korak pred drugimi, ker izdeluje nogavice iz takšnih materialov, ki jih marsikje še ne poznajo. Recept za uspeh je preprost, pravita lastnika Petra in Franc Ocvirk najsodobnejši materiali, vrhunska tehnologija in butična proizvodnja. Vendar se za to »preprostostjo« skriva trdo in dobro delo ter veliko odrekanja. Proizvodnja nogavic v Sloveniji se niti približno ne more primerjati s tujino, kjer je na primer samo v italijanski Brescii kar 800 podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Pred leti, ko sta samo na Celjskem še delali tovarni Polzela in TTP, je bilo drugače, danes je v Sloveniji le še približno dvajset »nogavičar-jev«. Večinoma gre za majhna podjetja in obrtne delavnice, največja in daleč pred vsemi ostalimi je kočevska družba Intersocks, ki je v lasti Italijanov. Pletilstvo Petra je v Savinjski regiji s svojimi približno pol milijona evrov visokimi letnimi prihodki od prodaje na drugem mestu, po dobičku in številu zaposlenih je prvo. V celotni Sloveniji je po prihodkih četrto, po dobičku tretje in po številu zaposlenih peto. Vsi računi pravočasno plačani Zgodba Pletilstva Petra je podobna zgodbam mnogih družinskih podjetij, ki so nastala v garaži in so danes uspešna na tujih trgih. Podjetje je pred 23 leti, obletnica je bila 1. julija, ustanovila Petra Ocvirk. Začela je izdelovati otroške nogavice za italijanskega naročnika. Najprej je delala sama, nato se ji je pridružila še ena sodelavka, V Pletilstvu Petra je zaposlenih šest ljudi, trenutno pri delu pomagata še dve študentki. Jedro sestavlja družina Ocvirk (z leve): sin Gregor, oče Franc in mama Petra. V podjetje je vedno bolj vpeto tudi Gregorjevo dekle Nina Teršek. kmalu je ob družinski hiši postavila delavnico. Po nekaj letih je prekinila sodelovanje z Italijani in začela plesti nogavice za slovenski trg. Ne le za otroke, tudi za odrasle. »Bilo je zelo naporno,« pravi Petra, »bila sem vse, od čistilke do direktorice, v delo sem bila vpeta 24 ur na dan. Nobenih dopustov nisem poznala, saj sem bolj kot zase skrbela za to, da so bili vsi računi pravočasno plačani. Najbolj mi je bilo pomembno, da nikomur nisem bila ničesar dolžna in da sem lahko mirno spala.« Tako je v Pletilstvu Petra še danes. Kot pravi Franc Ocvirk, ki se je ženi pridružil leta 2011, potem ko je po 23 letih dela zapustil tovarno nogavic Polzela, se v vseh letih do zdaj ni niti enkrat zgodilo, da bi kakšen račun ostal neplačan. »To je naša karta, na katero igramo ves čas. To je, da smo pošteni do vseh, s katerimi delamo. Tudi zato nas imajo v tujini zelo radi.« Franc Ocvirk je že prej, ko je še delal na Polzeli, ženi pomagal z nasveti, ko je prišel v podjetje, je proizvodnja začela še hitreje rasti. Le nekaj se ni spremenilo. Zakonca še vedno delata od jutra do večera. Vedno korak pred drugimi V Pletilstvu Petra že dolgo ne delajo več klasičnih nogavic in tudi ne za široko potrošnjo. Njihovi kupci so znani, njihov razvoj je usmerjen v izdelovanje nogavic z doda- no vrednostjo. To pomeni, da so narejene iz posebnih prej in namenjene točno določeni uporabi. Proizvodnja je butična, saj za enega naročnika ne naredijo več kot 60 ali 70 tisoč parov nogavic. Pri razvoju je podjetju v veliko podporo sodelovanje s Predilnico Litija, ki je vodilna evropska proizvajalka specialnih prej iz naravnih in umetnih vlaken. Predilnica svoje na novo razvite preje lažje proda, če kupcem pokaže tudi izdelek, ki je narejen iz njih. Vzorce ji delajo v Pletilstvu Petra. »Vse novosti, tudi vrhunske, imamo med prvimi v Evropi, zato smo lahko korak pred konkurenco, kar je tudi naš slogan. V sodelovanju z litijsko predilnico tako med drugim izdelujemo nogavice za zaščito pred klopi. Sicer pa prejo za nogavice kupujemo pri vseh evropskih proizvajalcih, saj je v Sloveniji, z izjemo litijske in gorenjske predilnice, ta industrija žal propadla. Tehničnih materialov je zelo veliko in ves čas je treba slediti novostim, saj v nasprotnem primeru kupci zelo hitro pozabijo nate. Vendar smo pri nakupu surovin zelo pazljivi. Kupujemo le tiste, ki imajo uveljavljene evropske certifikate,« pojasnjuje Franc Ocvirk. Nenehno pod nadzorom Proizvodnja v Pletilstvu Petra je ves čas pod budnim nadzorom najbolj prizna- nega evropskega inštituta Hohenstein, ki se ukvarja s testiranjem in certificiranjem tekstilnih izdelkov in je tudi celjskemu podjetju izdal certifikat Oeko-tex. Brez tega certifikata v tujini sploh ne bi mogla prodajati, pravita Petra in Franc Ocvirk. Poleg nemškega inštituta kakovost nogavic iz celjskega podjetja testirajo še v centru za nego tekstilij pri mariborski fakulteti za strojništvo. »Vse nogavice, ki pridejo iz našega podjetja, so nekajkrat preverjene. In vsi materiali, ki so vgrajeni v njih, so sledljivi. Pri nas nimamo nogavic, ki bi bile narejene iz okolju in uporabnikom neprijaznih materialov,« poudarja Franc Ocvirk. Čeprav v Pletilstvu Petra delajo za tuje blagovne znamke, so si uspeli izboriti, da je na vsakem paru nogavic, ki ga naredijo, poleg datuma izdelave in surovinske sestave zapisano tudi njihov ime. S tem ne zagotavljajo samo sledljivosti izdelka, ampak večajo tudi svojo prepoznavnost. »Čeprav nam naročniki s tem, ko dovoljujejo naše oznake, odpirajo vrata tudi do drugih kupcev, nam do zdaj še nihče ni znižal cene,« je zadovoljen Franc Ocvirk. Od zamisli do izdelka Pletilstvo Petra največ sodeluje z desetimi podjetji, štiri od teh so večja. O imenih Petra in Franc raje ne govorita, Polzela samo še nekaj dni Stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec bo konec julija dokončno ustavil poslovanje tovarne nogavic na Polzeli. Proizvodnja bo vrata zaprla že jutri, 20. julija, nekaj časa bodo delali le še maloprodajna mreža in za njeno obratovanje potrebna režija in skladišče. Hohnjec je proizvodnjo začel ustavljati že junija. Najprej so se ustavili stroji v pletilnici in nato še v šivalnici. Ker je bilo treba dokončati še zadnja naročila za tuje blagovne znamke, sta ta mesec delala še obrata za oblikovanje in pakiranje. Z zaustavljanjem proizvodnje se v Polzeli zmanjšuje tudi število zaposlenih. Konec junija je v podjetju delalo še malo več kot 70 ljudi. V skladu s stečajno zakonodajo, ki podjetjem v stečaju dovoljuje poslovanje le eno leto od začetka stečaja, bi moral sicer Hohnjec proizvodnjo ustaviti že prej, a je celjsko sodišče prisluhnilo njegovim argumentom, da podjetje dela dobro. Poleg tega je stečajni upravitelj tudi upal, da mu bo tovarno uspelo prodati še v času obratovanja, saj bi s tem iztržil višjo ceno. Žal zanimanja za nakup celotnega kompleksa skupaj z opremo, zalogo gotovih izdelkov in blagovno znamko ni bilo. Kupca je z zbiranjem zavezujočih ponudb in izklicno ceno 2,8 milijona evrov začel iskati že junija lani, neuspešna je bila tudi dražba junija letos, na kateri je bila izklicna cena za 400 tisoč evrov nižja. Hohnjec premoženja Polzele ne namerava več prodajati kot celoto, ampak ločeno po posameznih sklopih. JI da ne bi pri katerem od konkurentov »zbudila skomin«. Za nekatere naročnike v Celju samo razvijejo določeno nogavico, izdelujejo je pa ne, ker imajo premajhne zmogljivosti. »A nič hudega, saj je tudi to za nas pomembna referenca,« pravi Franc Ocvirk, ki je zelo ponosen na to, da so v podjetju sposobni narediti vse, od ideje in razvoja do končnega izdelka. »Naročniki pridejo k nam z zahtevo, kakšne nogavice bi imeli radi, mi potem poiščemo najbolj primerne materiale, razvijemo prototip, izdelamo vzorce, in če je vse v redu, tudi začetne količine. Proces traja kar nekaj mesecev, vedno pa se hkrati ukvarjamo s tremi ali štirimi projekti.« Podatkov o tem, koliko nogavic izdelajo na leto, v podjetju sploh ne izpostavljajo. Bolj sta jim pomembna kakovost in pravočasna dobava. Kot pravijo, njihove pošiljke naročnikom nikoli ne zamujajo, čeprav je tudi v industriji nogavic postalo skoraj tako kot v avtomobilski industriji, kjer dobave izdelkov ne zahtevajo le na določen datum, ampak na določeno uro. »Tudi zato delamo v treh izmenah ter pogosto ob sobotah in nedeljah,« pravi Petra Ocvirk. Najsodobnejši stroji V Pletilstvu Petra pri proizvodnji nogavic uporabljajo najnovejšo tehnologijo. Ko so se selili iz Laškega, so v stari delavnici pustili vse stroje in za Celje kupili nove. »Stroji, ki jim imamo, so najbolj sodobni, boljših trenutno na trgu ni. Nujno jih potrebujemo še nekaj, saj imamo proizvodnjo do konca leta zasedeno, nova naročila še kar prihajajo. A je treba na nove stroje, ki jih kupujemo v italijanskem podjetju Lonati, čakati zelo dolgo,« pojasnjuje Franc Ocvirk in dodaja, da v podjetju nenehno vlagajo v opremo, saj se tehnologija pletenja nogavic nenehno izboljšuje, vsak novi stroj naredi več, višja je tudi kakovost izdelkov. Nogavice iz Pletilstva Petra je v Sloveniji mogoče kupiti le v industrijski prodajalni, ki je v prostorih podjetja, na spletni trgovini, v izbranih trgovskih verigah in na nekaterih večjih sejmih. »Na sejme gremo predvsem zato, da zbiramo odzive ljudi o tem, kaj pri naših nogavicah je dobro in kaj ne,« pravi Petra Ocvirk. Kot ugotavlja skupaj z ostalimi v podjetju, mnogo Slovencev za dobre nogavice še vedno ni pripravljenih plačati več. Raje si kupijo več manj kakovostnih nogavic za nižjo ceno, čeprav na koncu pod črto zanje dajo več denarja, kot bi ga dali za en njihov par, ki zdrži kot pet drugih. Slabe izkušnje ima podjetje tudi s prijavami na javne razpise, kjer prav tako namesto kakovosti vedno zmaga nižja cena. Nogavice za vsako nogo Spisek nogavic, ki jih izdelujejo v Pletilstvu Petra, je zelo dolg. Poleg že omenjenih nogavic za zaščito pred klopi imajo na seznamu še kompresijske, kolesarske, pohodniške, tekaške, delovne, medicinske, za gasilce iz negorljivega materiala nomex ... Trenutno razvijajo posebne nogavice za voznike tovornjakov, v predalu že nekaj časa čaka tudi načrt za nogavice z vgrajenim čipom, v katerem bi bili najnujnejši podatki za primer nesreče. »Tako kot za vsako bolezen raste rož'ca, >raste< v našem podjetju nogavica za vsako nogo in vsako priložnost,« malo v šali in predvsem zares pravi Franc Ocvirk. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Franc Ocvirk: »Pri izdelovanju nogavic nikoli nismo kopirali drugih, so pa drugi že večkrat kopirali nas.« GOSPODARSTVO 5 Še vedno izguba, a manjša kot predlani Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je imela lani 207,4 milijona evrov prihodkov, kar je približno štiri milijone evrov več, kot je bilo načrtovano. Odhodki so znašali malo več kot 240 milijonov evrov. Elektrarna je lani poslovala z izgubo, a je bila ta precej manjša kot leto prej. Direktor mag. Arman Koritnik je povedal, da je Teš lani ustvarila 30 milijonov evrov dobička pred amortizacijo oziroma EBITDA. »Za lani smo načrtovali malo več kot 40 milijonov evrov izgube. Z dobrim poslovanjem, ustvarjenimi prihodki in po zaslugi sprejetih ukrepov je bila izguba manjša in je znašala 32,6 milijona evrov.« Kot je zapisano v poslovnem poročilu Teš, je izguba v letu 2017 posledica nizkih prodajnih cen električne energije in nespremenjenih cen premoga. Je pa lanska izguba za približno 14 milijonov evrov manjša kot leta 2016. Proizvodnja zaenkrat zaostaja Teš je lani proizvedla 36 odstotkov električne energije v državi. Za leto 2017 je načrtovala malo več kot 4 tisoč gigavatnih ur proizvodnje električne energije. Načrtovano proizvodnjo je dosegla v 98 odstotkih. Proizvodnja toplotne energije za daljinsko ogrevanje Šaleške doline je lani znašala 356 gigavatnih ur, kar je za približno osem odstotkov več od načrtovane proizvodnje. Koritnik je povedal, da je proizvodnja v prvem polletju letos nekoliko slabša od načrtovane. A pričakuje, da bodo v podjetju do konca leta dosegli načrt, tudi po zaslugi ponovnega obratovanja bloka pet. »Verjamem, da bomo letošnji poslovni načrt, kar se tiče proizvodnje, izpolnili v celoti.« TS, foto: SHERPA V Tešu je bilo ob koncu leta 2017 zaposlenih 311 delavcev, kar je 12 manj kot konec leta 2016. Novo skladišče že pod streho BSH bo svoje novo skladišče odprl predvidoma sredi novembra. Družba BSH Hišni aparati je lani pridobila za 5.900 kvadratnih metrov novih skladiščnih površin. Gre za dve poslovno-logistični hali, ki sta ju zgradila njena dolgoletna poslovna partnerja, podjetji Pfeifer in Transporti Jožef Melavc, BSH pa ju je vzel v dolgoročni najem. Letos bo nazarsko podjetje svoje skladiščne prostore še povečalo. V začetku leta je nasproti tovarne začelo graditi skla-diščno-logistični center, ki meri 4.500 kvadratnih metrov. Stavba že stoji, do konca septembra naj bi bila končana vsa gradbena dela. V podjetju so povedali, da bodo oktobra preverjali vse procese skladiščenja in skladišče, manjšo otvoritveno slovesnost pa načrtujejo za sredino novembra. Nova hala, katere vrednost je ocenjena na 5,3 milijona evrov, bo namenjena skladiščenju in distribuciji gotovih izdelkov. Z njo bodo v BSH razbremenili obstoječe proizvodne prostore in s tem omogočili nadaljnji razvoj tovarne, v kateri že več kot štiri desetletja razvijajo in izdelujejo male gospodinjske aparate. V skladiščno-logističnem centru bo BSH na novo zaposlil 15 delavcev. Nazarska družba, ki zaposluje že skoraj 1.500 ljudi, je lani ustvarila malo manj kot 347 milijonov evrov prihodkov, kar je za petino več kot leta 2016. Čisti dobiček je bil od predlanskega višji za 55 odstotkov in je znašal 12 milijonov evrov. JI, foto: MARJAN MARIĆ Celjski sejem tudi letos brez dividend Lastniki Celjskega sejma so se na torkovi seji skupščine seznanili z lanskim poslovanjem družbe in odločali o delitvi bilančnega dobička. Čeprav so si dividende nazadnje izplačali leta 2014, so tudi letos soglasno podprli predlog uprave, da bo bilančni dobiček deloma šel v rezerve, deloma pa bo ostal nerazporejen. Največja sejemska hiša v Sloveniji je lani poslovala dobro. Ustvarila je 4,2 milijona evrov prihodkov in 70 tisoč evrov čistega dobička. Prihodki so bili od predlanskih višji za četrtino, razlog za takšno rast je bilo večje število sejmov. Nekaj sejmov, ki so bili lani, je namreč bienalnih in jih letos ne bo. Med njimi sta Industrijski sejem, ki po številu razstavljavcev in po zaslužku postaja drugi največji in najpomembnejši sejem v Celju, ter sejemski četver-ček, ki ga sestavljajo sejmi Avto in vzdrževanje, Gospo- darska vozila, Moto boom in Logistika. Ker bo torej v letu 2018 sejmov manj, družba Celjski sejem letos načrtuje približno takšne prihodke, kot jih je imela pred dvema letoma, manjši naj bi bil tudi dobiček. »Za zdaj poslujemo v skladu z načrti, kaj lahko pričakujemo ob koncu leta, bom lahko ocenil šele po Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti, saj je to še vedno naš največji sejem,« je povedal izvršni direktor Robert Otorepec. Največja lastnica Celjskega sejma je še vedno s skoraj 25-odstotnim deležem Mestna občina Celje. Sledi ji celjsko podjetje Max-Rent, ki je malo več kot 15-odsto-tni lastniški delež kupilo konec lanskega leta od ljubljanske družbe MSIN. Med večjimi delničarji so še podjetje Celuks, mariborski Uti-lis ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. JI Slovenske železnice GREMZVLflKOM www. slo-zeleznice.si Nižje cene letnih splošnih in osnovnošolskih abonentskih vozovnic! Cena splošne in osnovnošolske abonentske letne vozovnice je enaka ceni splošne mesečne vozovnice, pomnoženi z 8. Slovenske železnice * g+ 133 ® Grem z vlakom Prihodnje leto prva lopata za »rešilno cesto«? DRSI o gradnji navezovalne ceste Ljubečna-avtocestni priključek Celje - vzhod CELJE - »Predvidevamo, da bi se gradnja lahko začela v drugi polovici leta 2019. Odkupi zemljišč potekajo brez večjih zapletov, zato ne pričakujemo, da bodo potrebne razlastitve.« Tako so v Direkciji RS za infrastrukturo odgovorili na naše vprašanje, kdaj bi se lahko začela gradnja navezovalne ceste Ljubečna-avtocestni priključek Celje - vzhod. Gre za cesto, ki je že umeščena v državni prostorski načrt (DPN) in ki bi pomenila rešitev za pričakovane nove prometne obremenitve ter težave na območju Ljubečne ob napovedani gradnji logističnega centra družbe Inpos. O tej problematiki smo obširno pisali v prejšnji številki Novega tednika. Kot je znano, je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo to cesto potrdilo kot prednostno naložbo v okviru operativnega programa izvajanja evropske ko-hezijske politike v obdobju 2014-2020 in je bila uvrščena med 29 ključnih razvojnih projektov Savinje regije (t. i. dogovor za razvoj regij). Vrednost te naložbe je ocenjena na 4,4 milijona evrov, država in EU bosta zanjo prispevali 3,5 milijona evrov, ostalo bo morala zagotoviti Mestna občina Celje. In obnova ceste Ljubečna-Arclin? V državni direkciji za infrastrukturo smo se pozanimali še, ali nameravajo v prihodnosti obnoviti, tudi razširiti, regionalno cesto skozi Ljubeč-no, kjer na določenih mestih prihaja do nevarnih zožitev, zaradi česar dve tovorni vozili skorajda ne moreta peljati drugo mimo drugega. Prav tako smo vprašali, ali nameravajo v DRSI na tej cesti urediti in razširiti pločnik, da bo bolj varen za pešce, saj tamkajšnje krajane predvsem skrbi za varnost otrok. »Za cesto Ljubečna-Arclin je v pripravi projekt za izvedbo, ki predvideva ureditev ceste, gradnjo pločnikov, avtobusnih postajališč, prehodov za pešce ... Za naslednje leto je predvidena ureditev zemljiškopravnih zadev (odkupi zemljišč). Če ne bo težav z zemljišči, bi se gradnja lahko začela leta 2020 ali 2021, vendar po izkušnjah pri urejanju ceste skozi naselja običajno prihaja do težav, kar ima za posledico zamik začetka gradnje,« so nam odgovorili v Direkciji RS za infrastrukturo. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA »Pred izvedbo projekta navezovalne ceste bomo preučili tudi gradnjo logističnega centra in poskušali poiskati ustrezne rešitve priključkov,« so nam v DRSI še odgovorili na vprašanje, ali je ob tem predvidoma časovno povezanem projektu uresničevanja dveh naložb mogoča gradnja začasne ceste, ki bo razbremenila promet na regionalni cesti skozi Ljubečno. Cesta Ljubečna-Arclin brez pločnikov Mik Celje spet stotim otrokom omogočil letovanje CELJE - Celjsko podjetje, ki izdeluje stavbno pohištvo, je že trinajstič omogočilo stotim otrokom iz socialno šibkejših družin letovanje na Obali. Letos so na Debelem rtiču letovali od 7. do 14. julija. Gre za projekt Mikova karavana otroškega smeha, za katerega v podjetju pravijo, da vsem zaposlenim ogromno pomeni in še dodatno osmi-sli njihovo delo. »Omogočiti otrokom počitnice ob morju, večini od vključenih otrok celo prvič v njihovem otroštvu, je neprecenljivo. Pomembno je, da se podjetja zavedamo, da je uspešno poslovanje rezultat simbioze z okoljem, v katerem delujemo in ustvarjamo. Vračanje okolju, sploh njegovim najmlajšim članom, in s tem lepšanje ter bogatenje njihovega odraščanja je močna motivacija tako za zaposlene kot za vodstvo,« pravijo v podjetju. Otroke, ki se udeležijo letovanja, izberejo v sodelovanju s svetovalnimi službami slovenskih osnovnih šol. Te predlagajo nadarjene, odlične učence, ki prispevajo k rezultatom svoje šole in vzdušju v njej, a jim žal njihovi starši zaradi socialne stiske ne morejo omogočiti počitnic ob morju. MRL Foto: Mik Celje Odstopila direktorica občinske uprave ŠMARJE PRI JELŠAH -Julija je občina ostala brez direktorice občinske uprave, saj je z mesta odstopila zdaj že nekdanja predsednica Simona Dobnik, ki je dala tudi odpoved kot vodja pravne službe. Glede na pojasnila občine je Dobnikova na svojo pobudo odstopila, delovno razmerje pa so nato v občinski upravi 30. junija sporazumno prekinili. Spomnimo, da je Dobni-kova delo direktorice občinske uprave pričela opravljati aprila 20l6, ko se je upokojila tedanja vršilka dolžnosti direktorice Zlatka Pilko. V torek, 3. juli- ja, je bil izdan razpis, s katerim želijo na občini zapolniti mesto vodje oddelka za splošne in pravne zadeve, katerega delo je opravljala Dobnikova. O imenovanju vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave oziroma objavi razpisa za novega direktorja se župan Stanislav Šket še ni odločil, pojasnil je le: »Direktorja občinske uprave najverjetneje ne bom imenoval, a če ga bom, bo le vršilec dolžnosti. Delovno razmerje direktorja občinske uprave je namreč vezano na mandat župana in eno dodatno leto, torej za dobo pet let, pri čemer bodo čez približno štiri mese- ce lokalne volitve. Prav je, da si župan, ki bo izvoljen, sam izbere direktorja.« O razlogih za odstop Dobnikove je navedel: »Simona Dobnik se je za odpoved odločila zaradi slabih odnosov na delovnem mestu. Nesoglasja so se vrstila že nekaj časa, prišlo je tudi do nestrinjanja glede izplačevanja plač zaposlenim. Odstopa Dobnikovi ne zamerim, saj se je samostojno odločila, dogovor pa sem sporazumno sprejel,« je še pojasnil Šket, ki ga pred koncem mandata čaka še kar nekaj pomembnih odločitev. AH Veljati je začel nov vozni red vlakov Zaradi obsežnih gradbenih del in zapor proge med postajami Celje-Laško-Rimske Toplice bo od 19. julija do 8. decembra 2018 na odsekih proge Ljublja-na-Maribor in obratno prilagojen vozni red vlakov, za nekatere vlake bo uveden nadomestni avtobusni prevoz. Vse spremembe si lahko ogledate v iskalniku voznega reda na spletni strani Slovenskih železnic www.slo-zeleznice.si. Veljati so začele tudi nižje cene letnih splošnih in osnovnošolskih abonentskih vozovnic. Cena splošne abonentske letne vozovnice je enaka ceni splošne mesečne vozovnice, pomnoženi z 8 (pred 1. junijem je bila enaka ceni 10 mesečnih vozovnic). Cena osnovnošolske letne vozovnice je enaka ceni osnovnošolske mesečne vozovnice, pomnoženi z 8. Cena osnovnošolske polletne vozovnice je ena- ka ceni osnovnošolske mesečne vozovnice, pomnoženi s 5. Vsi imetniki splošnih in osnovnošolskih abonentskih vozovnic, tako letnih kot tudi poletnih, mesečnih in tedenskih vozovnic, imajo po novem tudi možnost potovanja brez doplačil z vlaki IC, EC, MV in ICS. Slednje ne velja za imetnike subvencioniranih IJPP-vozovnic za vlak ali avtobus. NT Več kot trideset zlatih maturantov v regiji Zlata maturantka Laura Kovačič z Gimnazije Celje -Center. (Foto: Rok Rakun) Znani rezultati mature 2018 Prejšnjo sredo so bili objavljeni za dijake maturante težko pričakovani rezultati splošne mature 2018. Na gimnazijah v naši regiji so podelili maturitetna spričevala dijakom, med katerimi je bilo tudi 32 zlatih maturantov, kar pomeni, da so dosegli od 30 do 34 točk. Najvišje točke na maturi je v Sloveniji doseglo skupaj 271 dijakov. Letos je na spomladanskem roku maturo pisalo 6.248 slovenskih dijakov, kar je malo manj kot lani, ko jih je bilo 6.376. Maturo je opravilo 94 odstotkov maturantov. Uspešni so bili tudi dijaki gimnazij v naši regiji. Na Gimnaziji Celje - Center je maturo pisalo 107 če-trtošolcev, ki so jo opravili z 90-odsotno uspešnostjo. Dijaki so dosegli povprečno 20 točk. Imeli so dve zlati maturantki, Anjo Vrečer in Lauro Kovačič. Na Gimnaziji Lava je maturo opravljalo 124 dijakov. Uspešnih je bilo 123 dijakov. Zlati maturanti so bili Vid But, Mirjam Končan in Matevž Zdolšek. Na I. gimnaziji v Celju je Uspešnih je bilo 95 odstotkov maturantov. Imeli so 20 zlatih maturantov, med katerimi je tudi diamantna maturantka Saša Klezin. Ostali so bili: Neža Arnol, Frenk Dragar, Izak Jenko, Grega Batič, Gašper Dobnik, Petra Maček, David Opalič, Liza Pekošek, Jan Škruba, Maja Vengust in Veronika Zupan, Nika Jeromel, Zarja Kovačič, Urban Plaskan, Luka Vindišar, Tinkara Žnidar, Kevin Goršič, Laura Kovač in Manca Prislan. V povprečju so dijaki dosegli 22 točk. Veliko maturantov je doseglo tudi 29 točk, zato na gimnaziji po vpogledu v maturitetne pole in pritožbah pričakujejo še kakšnega zlatega maturanta. 93 gimnazijcev je pisalo maturo na gimnaziji v Velenju. Opravilo jo je 90 dijakov. Povprečno so dosegli 20 točk. Gimnazija Velenje se lahko pohvali s štirimi zlatimi maturanti. To so: Doris Ćosić, Tina Šafarič, Katarina Grazer, Jana Kotnik. Na Gimnaziji Slovenske Konjice je maturo opravljalo 32 dijakov, 31 jih je bilo uspe- zlata maturanta, in sicer Jaša Šonc in Sašo Jakob. V Rogaški Slatini je splošno maturo pisalo 32 dijakov, opravilo jo je 29 maturantov. Povprečno so dosegli 18 točk. Zlati maturant je postal Blaž Jančič. KLARA PODERGAJS Foto: MARJAN MARIC NASA IZBIRA JE HIBRID TOYOTA AURIS HIBRID TOYOTA ALUiAYSA BETTER UJAY FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-Mobil *Cena velja za model Auris HSD HB Luna Plus z vključeno eko subvencijo. Povprečna poraba goriva za vozila Toyota AURIS in AURIS TS: od 3,5 do 4,0 l/100km _ „. _ .. in emisije CO2: od 79 do 92 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije NOx: od 9,6 mg/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča Dečkova 43 CeUe globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čt 03 425 60 80 povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMW in PM2 5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Več na www.toyota-frimobil.si. maturo pisalo 190 dijakov. šnih. Dva dijaka sta postala Menjava kolektorjev skoraj misija nemogoče Remont šestega bloka, za katerega je skrbelo 250 delavcev, ocenjen na približno deset milijonov evrov - Toliko tudi za posodobitev petega bloka V Termoelektrarni Šoštanj so zadovoljni, da so remont šestega bloka opravili v predvidenem finančnem in časovnem okviru. Med majem in julijem so izvedli tri sklope vzdrževalnih del. Dobavitelj opreme GE je na svoje stroške opravil garancijska popravila, v elektrarni so poskrbeli za načrtovana popravila po navodilih proizvajalcev, dodatno so se odločili še za zamenjavo štirih vrst lopatic na turbini. Izvršni direktor tehnič- izziv je bila menjava kolek- nega sektorja mag. Branko Debeljak je pojasnil, da je dobavitelj opreme GE garancijska popravila izvedel na lastne stroške. Največji torjev ponovnega pregrevanja, ki je prav tako sodila med garancijska popravila. »Menjali smo dva in menjava sodi skoraj že v misijo Direktor Teša mag. Arman Kori-tnik Izvršni direktor tehničnega sektorja mag. Branko Debeljak Poravnava tudi z Občino v Šmartno ob Paki Kot smo že poročali, je Teš sklenila izvensodno poravnavo z Občino Šoštanj, a tudi z Občino Šmartno ob Paki. Na podlagi poravnave bo prvi občini nakazal 1,6 milijona evrov in drugi 80 tisoč evrov. Za zneske so se vpletene strani dogovorile, potem ko sta občini želeli izplačilo odškodnin, dogovorjenih v pogodbi pred nekaj leti, vendar Teš na plačilo ni pristal. Direktor Teša mag. Arman Koritnik je pojasnil, da dosedanja ureditev z odškodninami ni ustrezna, saj elektrarna posluje v skladu z okoljevar-stvenimi dovoljenjem. Po njegovih besedah si bodo vpletene strani v prihodnje Seznam del, ki jih je dobavitelj opreme GE na svoje stroške izvedel v sklopu garancijskih popravil, je zelo obsežen. A Koritnik kljub temu meni, da dela prvotno niso bila opravljena slabo. »Obratovanje bloka šest je glede na moje poznavanje in glede na podatke konkurence zelo zanesljivo. Napake so bile posledica več vzrokov, ki jih pri konstrukciji ni bilo možno predvideti.« (Foto: Teš) nemogoče glede na čas, ki smo ga imeli na razpolago. A z dobro organizacijo in s kakovostnim izvajalcem del nam je uspelo. Kolektorska cev ima premer skoraj 400 milimetrov, dolga je deset metrov in težka osem ton. Za zamenjavo teh kolektorjev je bilo opravljenih 1.760 zvarov.« Medtem ko so zaradi pogostih okvar v Tešu menjavo kolektorjev načrtovali že dlje časa, so se za zamenjavo lopatic na srednjetlač-nem delu turbine odločili prizadevale za sistemsko rešitev, ki bo jasna in transpa-rentna ter ne bo odvisna od vsakokratne volje direktorja elektrarne ali župana občine, kjer občutijo vpliv delovanja tega energetskega podjetja. Dodal je še, da denar, nakazan občinama, ni vezan na konkretne projekte, ampak lahko občine same razpolagajo z njim. »Denar je namenjen za družbeno koristne dejavnosti, občine nam bodo o njih dale poročilo. V Šoštanju na primer gradijo glasbeno šolo in verjetno bodo del denarja porabili tudi za to.« Zanimalo nas je še, na podlagi česa so vpletene strani določile višino donacij oziroma pomoči za izvedbo projektov. Koritnik je dejal, da so znesek določili s pogajanji. Mestna Občina Velenje je zaradi neizplačila odškodnine proti Tešu vložila tožbo. Od Okrožnega sodišča v Celju je doslej prejela vabilo na mediacijsko srečanje, ki bo 26. septembra. TS tik pred zdajci, je pojasnil Debeljak. Upoštevali so namreč informacije iz sorodnih elektrarn po svetu. Te so pri lopaticah opažale določene težave, zato so jih v Šoštanju zamenjali preventivno. Po besedah direktorja Teša mag. Armana Koritni-ka je bil načrtovan strošek remonta približno deset milijonov evrov. »Po trenutnih ocenah, ki še niso čisto dokončne, smo najverjetneje porabili manj denarja.« Manj škodljivih izpustov V termoelektrarni so pred dnevi trajno zaustavili blok štiri. Ekološko posodabljajo peti blok, kar jih bo prav tako stalo približno deset milijonov evrov. Cilj je zmanjšati izpuste, predvsem dušikove okside. Zato je bilo treba vgraditi tretjo generacijo primarnih ukrepov za zniževanje omenjenih oksidov in dograditi sistem za doziranje uree, ki pri procesu izgorevanju pripomore k znižanju dušikovih oksidov, je povedal Debe-ljak. Po zaslugi teh ukrepov bo peti blok pri proizvodnji električne energije imel za približno 50 odstotkov nižje mejne koncentracije dušikovih in žveplovih oksidov v primerjavi z blokom štiri. Mejne koncentracije prašnih delcev bodo nižje do 80 odstotkov. Teš nasploh proizvede od 33 do 37 odstotkov proizvodnje v celotnem elektroenergetskem sistemu. Kakšno bo razmerje med količinami energije, ki jo bosta letno proizvedla peti in šesti blok? Šesti blok lahko proizvede do 3.500 gigawatnih ur letno. Za blok pet, katerega obratovanje je še posebej pomembno ob nepredvidenih izpadih ali popravilih šestega bloka, letno načrtujejo proizvodnjo od 700 do 800 gigawatnih ur. Peti blok naj bi začel delovati 31. julija. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA Najmočnejši spet iz Buč ŠENTJUR - Na tradicionalni Dobrinski noči, ki jo že 22 let organizira društvo Izviri Dobrina, so gospodinje postavile na ogled svoje pršjače, moški silaki pa so se pomerili v športni igri vleke. Lanski prvaki so ubranili naziv najmočnejših. Dobrinska noč je ena redkih prireditev, ki obuja dediščino naših babic in dedkov. Pred 22 leti je bila prva prireditev folklorno obarvana. Kasneje se je program širil in zdaj ima Dobrinska noč že nekaj let podoben program. Nekaj je kulturnega in nekaj tudi zabavnega programa. Najo- kusnejši del je ocenjevanje kozjanske pršjače. Letos so gospodinje prinesle deset pršjač. Naslov za naj pršjačo je pripadel Majdi Benčina iz Spodnjega Tinskega. Naslov naj pršjače z dodatki je dobila Jožica Mlinarič iz Loke pri Žusmu. Za občinstvo zagotovo najbolj zanimiv del dogajanja predstavljala vleka vrvi, kjer se so pomerili silaki iz okoliških občin. Na vleki so letos sodelovali Šentjurski korenjaki, Športno društvo Juršinci in Športno društvo Buče. Zmagali so silaki iz Športnega društva Buče, ki so tako tudi ubranili lansko zmago. BGO Nagrajenci s priznanji. Na sredini stoji predsednica društva Izviri Dobrina Danica Recko, za njo predsednik Turistične zveze Slovenije in župan Občine Podčetrtek Peter Misja, poleg njega predsednik KS Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan. (Foto: Franci Hrovatič) Toča popolnoma uničila vinograde PODČETRTEK - V ponedeljek je nevihta s točo pustošila po Kozjanskem in v Obsotelju. Najhuje je bilo v občini Podčetrtek. »Neurje s točo je poškodovalo območje Virštanja in del Olimja. Izredno močno je prizadelo vinograde in tudi druge kmetijske površine. Vinogradi so ponekod popolnoma uničeni. Poleg tega tudi cestna infrastruktura ni ostala nepoškodovana. V torek smo odgovorni odpravljali posledice na različnih cestah, da smo se lahko pripeljali na različne konce, saj so bile ceste ponekod tudi neprevozne,« je povedal župan Občine Podčetrtek Peter Misja. Škodo, ki je nastala, bodo ocenili še v tem tednu, vendar Misja dvomi, da bo iz državnega proračuna subvencioniran kakšen delež. »Glede na to, da imajo vinogradniki možnost subvencioniranega zavarovanja, ne verjamem, da se bo država kakorkoli odzvala. Lokalna skupnost je pri urejanju svoje infrastrukture samostojna, zato bo treba zagotoviti dodatna sredstva, nato bomo v najkrajšem času odpravili škodo,« je še pojasnil Misja. AH SLOVENSKE KONJICE - Za konjiški vrtec je bilo letošnje leto prelomno. Na dveh mestih je odprl nove vrtčevske prostore, in sicer v enotah Prevrat in Loče. Jubilejno obletnico so obeležili na slovesnosti v tamkajšnjem kulturnem domu. V kulturnem programu so otroci in zaposleni prikazali delček svojih aktivnosti ter podpisali eko listino. Šesto otrok obiskuje Vrtec Slovenske Konjice, zanje skrbi skoraj sto zaposlenih. Jubilejno leto so povezali z izvajanjem mednarodnega projekta Erasmus+ in z drugimi spremljajočimi aktivnostmi. A kot je povedal ravnatelj vrtca Tomaž Popovič, so stavbe le pogoj za delovanje vrtca, pomembni so tudi vsebina in odno- Tudi dve čistilni napravi ŠOŠTANJ - Novo kanalizacijsko omrežje v teh dneh gradijo v kraju Zavodnje. Občina bo za naložbo odštela malo manj kot 410 tisoč evrov. V središču kraja bo izvajalec, podjetje Ni-vig, zgradil kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalne odpadne vode. Gre za približno 400 metrov javne kanalizacije in približno 300 metrov kanalizacijskih pri- Spodbujajo šolanje za deficitarne poklice VELENJE - Mladi, ki se bodo odločili za srednješolsko izobraževanje za tako imenovane deficitarne poklice, se lahko še do konca tega meseca prijavijo na razpis za štipendije. Razpis je občina letos objavila prvič. Velenjska občina zadnjih devet let razpisuje štipendije za študente visokošolskih študijev od drugega letnika naprej, v proračunu za leto 2018 pa je prvič zagotovila denar za štipendiranje dijakov, ki se odločajo za deficitarne poklice. Vodja urada za družbene dejavnosti v velenjski občinski upravi Drago Martinšek pravi, da gre za poklice s področja strojništva, mehatronike, elektrotehnike, računalništva, gradbeništva, rudarstva, gostinstva in turizma ter zdravstvene nege. »Gre za poklice, ki bodo na trgu dela Marko Samec je novi direktor knjižnice ŠMARJE PRI JELŠAH -Občinski svet je na zadnji seji sklepčno dal soglasje k imenovanju novega direktorja Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Direktor podjetja Samino, Šmarčan Marko Samec, ki ima več kot deset let izkušenj na področju kreativne industrije, je s svojim programom prepričal tudi šmarske občinske svetnike, ki so sklepčno dali soglasje za njegovo imenovanje na mesto direktorja knjižnice. Župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanislav Šket je sicer presenečen, da se je na drugi razpis za mesto direktorja prijavila le še ena kandidatka, mag. Klaudia Re-denšek, saj je pričakoval več kandidatov. Vendar pravi, da je Samcu treba dati priložnost, da se izkaže. »Samec ima znanje. Če bo pokazal voljo, izrazil ideje in če bo znal okoli sebe združiti pametne ljudi, Marko Samec, sicer doktor gradbeništva, je že več kot deset let aktiven predvsem na področju kreativne industrije. V preteklosti je svoje izkušnje nabiral v tujini, vključen pa je bil tudi v kar nekaj šmarskih kulturnih projektov, kot je Festival amaterskega in neodvisnega filma F. A. F. ki imajo dobre ideje, bo uspel, kar mu tudi želim. Hkrati želim, da nadaljuje na dobrih temeljih, ki so že postavljeni, in da nadgradi področja, kjer občanke in občani opazimo pomanjkljivosti,« je Samčevo imenovanje komentiral Šket. Da bo imenovanje formalno dokončno, je po pojasnilu svetnice zavoda Jane Turk Šulc treba počakati še nekaj časa: »Po poslovniku javnega zavoda je postopek imenovanja direktorja vezan na določen postopek. Sedaj ko je občinski svet dal soglasje, moramo počakati še šestdeset dni. V tem času imajo knjižnice, ki so na šmarsko občino prenesle opravljanje dejavnosti, in njihovi strokovni delavci možnost izraziti mnenje. Ko bo svet zavoda prejel mnenja, bomo imenovali novega direktorja z večino glasov sveta zavoda.« Na mnenja morajo v svetu počakati, kljub temu da niso zavezujoča. AH, foto: FB Marko Samec Otroci se veselijo novih prostorov enote Prevrat. Poleg sedmih igralnic so otrokom na razpolago še trije večji skupni prostori, dva večnamenska prostora in športna gibalnica ter zunanje pokrite terase z igrali. (Foto: arhiv Občine Slovenske Konjice) Vrtec Konjice praznuje sedemdeset let si med zaposlenimi. »Vrtec bo v naslednjem letu odprl razvojni oddelek v enoti Tatenbach. Razvojni oddelek bo staršem omogočal lažje vključevanje otrok v vrtec. Hkrati bo omogočil vključevanje otrok v okolje, kar je zelo pomembno z vidika otrok in družine, hkrati pa omogoča razvoj strpnega, vključujočega in empatičnega okolja,« je še dodal Popovič. V vrtcu imajo pet dislociranih oddelkov po krajevnih skupnostih in ker se zavedajo, kako so vrtci pomembni za obstoj življenja v krajevnih skupnostih, ves čas iščejo iščejo nove vsebine. V začetku leta so se prijavili za projekt LAS Od Pohorja do Bohorja z naslovom Odprto učno okolje za vse generacije. BGO Najboljša ma je brezplačna ica ključkov. Naložba zajema še gradnjo črpališča in male komunalne čistilne naprave za 84 populacijskih enot. V drugem delu kraja Zavodnje bo izvajalec zgradil še približno pol kilometra kanalizacijskega omrežja za odvajanje komunalne odpadne vode in malo komunalno čistilno napravo, ki jo bo lahko uporabljalo do 35 populacijskih enot. TS Da naša akcija resnično prinaša nasmeške in zadovoljstvo delovnim kolektivom, so potrdili tudi prejemniki nagrade v minulem tednu. Že klic, ki ga je dan pred dostavo opravil voditelj Luka Žerjav, je prinesel iskreno veselje Polone Marovt, ki je s prisrčno rimo utemeljila, zakaj si nagrado zasluži kolektiv Celjskega sejma. Da je bilo veselje pristno, se je Luka prepričal že naslednji dan, ko je slastne pice iz Picerije Verona tudi dostavil. Prisrčen sprejem in zadovoljstvo zaposlenih ponovno dokazujeta, da naš slogan, da je »brezplačna malica najboljša malica«, drži. Foto: MARJAN MARIĆ v Šaleški dolini po opredelitvi gospodarske zbornice najbolj iskani. Občina želi biti zato povezovalec med gospodarstvom in izobraževanjem.« Za štipendije je v proračunu namenjenih 50 tisoč evrov, višina prejemkov za mlade bo odvisna od števila prijavljenih. Najverjetneje bo znesek višine štipendije od 50 do 80 evrov mesečno, dijak ga bo prejemal v prvem letniku šolanja. Kot dodaja Martinšek, do štipendije niso upravičeni tisti mladi iz Mestne občine Velenje, ki bodo na primer prejemali državno, kadrovsko ali Zoisovo štipendijo. Sicer v občini v enaki meri kot doslej ohranjajo štipendiranje tudi za študente. Ta razpis bo občinska uprava objavila oktobra. TS 10 KULTURA »Klarinet je moja ljubezen na prvi pogled« Virtuoz na klarinetu Goran Bojčevski bo nastopil na Starem gradu Celje s kitaristom Vlatkom Stefanovskim Odličen klarinetist Goran Bojčevski, ki je po rodu Makedonec, zdaj že več kot desetletje živi v Celju. Ker je ljubitelj različnih glasbenih zvrsti, je njegov nastop vedno mešanica klasične, etno in džez glasbe, pri čemer se trudi oblikovati zasedbe tako, da najbolje izvajaje te različne zvrsti. Prepoznaven je po lastnem slogu Balkan nuevo, ki je preplet balkanske glasbe s tango ritmi. Z novim projektom Classical meets Balkan, ki ga bo 20. julija premierno predstavil na Starem gradu Celje, bo balkanske etno--rok klasike predstavil v novi, klasični preobleki. Goran Bojčevski se je rodil v Bitoli, kjer je v tamkajšnji nižji glasbeni šoli spoznal glasbeno ljubezen na prvi pogled. Ko je bil star devet let in je že bil vpisan k pouku klavirja, sta z učiteljem ugotovila, da to ni glasbilo zanj. Predlagal mu je, naj poskusi s klarinetom, saj je škoda njegovega talenta, da bi ga zapravil za učenje glasbila, ki mu ni blizu. »Takrat sploh nisem vedel, katero glasbilo je klarinet, a ko sem ga prvič videl, se je zgodila ljubezen na prvi pogled. Kot bi se zaljubil v žensko in bil z njo do konca življenja. Klarinet zame ni le glasbilo, ampak je del mene. Imam srečo, da sva se našla, kajti z njim se lahko izražam na različne načine in dokazujem, da je to glasbilo uporabno še za kaj več kot samo za narodnozabavno ali etno glasbo. S klarinetom še nisva dorekla vsega.« Filmsko obarvan koncert Da sta s klarinetom res dobra prijatelja, bo Bojčevski dokazal s koncertom na Starem gradu. Koncert je sestavljen iz treh delov. »V prvem delu bom premierno predstavil svojo avtorsko glasbo z lastnim slogom Balkan nuevo, v drugem delu bo poseben gost Vlatko Stefa-novski, ki bo predstavil svoj novi album, v tretjem delu bomo zaigrali Vlatkove uspešnice z mojimi aranžmaji, ki so filmsko in klasično obarvani. Poslušalci bodo uživali v različnih zvrsteh glasbe,« je petkov koncert napovedal klarinetist. Še posebej bodo zvoki zveneli v objemu grajskih zidov. »Zame je posebna čast, da bom lahko igral v tem okolju. Prizorišče je enkratno in mislim, da tam vsak ton najde pravo mesto. V tem prostoru je toliko zgodovine, da je glasba samo pika na i.« V projektu sodelujejo številni priznani glasbeniki. Poleg Goranove-ga dolgoletnega prijatelja Tomaža Marčiča, ki ga bo spremljal na harmoniki, bodo del zasedbe tudi Dejan Gregorič, Jan Sever, Domen Lorenz, Ana Mezgec, Luka Dukarić, Urša Kržič, Jošt Lampret in Gregor Hrovat. Dva Makedonca, ki sta se spoznala v Celju Goran in Vlatko sta Makedonca, ki sta se našla na Goranu Bojčevskemu se bo na Starem gradu Celje pridružil svetovno znan kitarist Vlatko Stefanovski. slovenskih tleh. Vlatko Ste-fanovski je Gorana povabil kot gosta na koncert, ki ga je imel v Plesnem forumu Celje. »Ta koncert je bil presežek, ljudje so si me takrat zapomnili in od takrat se najino sodelovanje nadaljuje. Vesel sem, da sem ga takrat spoznal, in tokrat sem ga za gosta povabil jaz.« Za glasbili, za kateri se zdi, da nimata veliko skupnih točk, glasbenika dokazujeta ravno nasprotno. »Vse se da, če se hoče. Zanimive kombinacije so lahko vrhunske. Vlatko je nekoč celo rekel, da si želi, da bi njegova kitara zvenela kot klarinet, jaz si želim, da bi moje glasbilo zvenelo kot kitara. Prav to je draž glasbe, da z glasbili poskušamo nekaj drugega.« V glasbi ni meja Da Goran Bojčevski poslušalce vedno znova prevzame, nista kriva etno ali balkanski »melos«, temveč strast in iskrenost. »Mislim, da se vse, kar počnemo v življenju, če je iskreno in strastno, dotakne ljudi. V glasbi ni meja, meje so zgolj v naših glavah. Svet in glasba morata biti brezmejna.« Ta brezmejnost se vedno znova potrjuje na številnih koncertih v različnih delih sveta. Ljudem, ki ne poznajo balkanskih ritmov in Goranove glasbe, njegov način izvedbe glasbe privabi solze v oči. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Poletje vabi k branju Pet knjig po izboru Ane Miličevič iz knjižnice Slovenske Konjice V poletnem času bomo kulturne strani obarvali s knjižnimi predlogi ljudi, ki si vzamejo čas za dobre knjige. Mogoče najdete med njimi kakšno, ki bo popestrila vaš prosti čas med poletjem. Brian Grover, Jim Rickards: Poljub iz Rusije Leta 1931 se Brian v času svetovne gospodarske krize odpravi v Sovjetsko zvezo iskat delo. V moskovskem gledališču spozna spozna Ileano, mlado, čudovito bolniško sestro. Med njima vzplamti strastna ljubezen, ki pripelje do poroke. Kmalu pride do zapletov, ki ju ločijo za dolgih pet let. Po dolgi negotovosti mu jo uspe iztrgati iz krempljev stalinistične administracije. Dogodek je v tistih časih odmeval po vsej Evropi, svoje mnenje o usodi ljubimcev sta izrekla celo Chamberlain in Hitler. Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru Je izviren, realističen, v hitrem ritmu napisan moderni roman v elektronskih pismih, ki razblinja kritiko, da je elektronska pošta ne uporabna. Šaljiv odgovor iz vljudnosti spodbudi izmenjavo zabavnih elektronskih sporočil, ki neustavljivo prerastejo v besedni flirt, nato v napeto, presenetljivo, prisrčno dopisovanje. Vladislav Bajac: Knjiga o bambusu Je ena tistih knjig, ki jih je treba brati počasi, da lahko vpijemo vso svetlobo, ki jo ponuja. Zgodba je postavlje- na v čas japonskih samurajev, šogunov in zenovskih modrecev. Je pripoved o učenju življenja in najdbi modrosti, tiste modrosti, ki se zaveda, da moramo vse odgovore na lastna vprašanja najti v sebi in da je edini čas, ki ga živimo, tukaj in zdaj ter da je vse prav tako, kot je. Gabriela Babnik: Koža iz bombaža V zgodbi se soočita dva svetova oziroma dve kulturi: afriška in evropska. Zanimivo je, da avtorica pripoveduje zgodbo v romanu skozi oči moškega prvoosebnega pripovedovalca, Afričana. Moški je namreč izobražen, občutljiv, vendar tudi politično osveščen. V Burkini Fasu ima svojo radijsko postajo, tam sreča mlado Slovenko in zapleteta se v ljubezensko razmerje. Pozneje tudi on pride v Slovenijo in jo občuti na povsem samosvoj način. Makos Adam, Alexander Larry: Višji klic To je resnična zgodba o dveh pilotih, poročnikih, katerih življenji sta usodnega dne med drugo svetovno vojno trčili v zraku: o Američanu in Nemcu. Pet dni pred božičem leta 1943 se je hudo poškodovan ameriški bombnik trudoma skušal obdržati v zraku nad vojno Nemčijo. Iznenada se je bombniku za rep približal lesketajoč se temen obris -nemški lovec. Še huje, nemški pilot je bil as, zmožen uničiti ameriški bombnik s pritiskom sprožilca. Kar je sledilo, presega najbujnejšo domišljijo in bo pozneje postalo znano kot »najbolj neverjetno srečanje med sovražnikoma v drugi svetovni vojni«. Dopolnili Napotnikovo zbirko V Vili Mayer v Šoštanju so dopolnili stalno kiparsko zbirko Ivana Napotnika, s katero skušajo osebnost umetnika še bolj približati ljudem. Občina je leta 2010 v prenovljeni Vili Mayer med drugim vzpostavila stalno kiparsko zbirko enega prvih na Dunaju izobraženih slovenskih akademskih kiparjev, mojstra ustvarjanja v lesu Ivana Napotnika. V sklopu stalne zbirke, ki jo je zasnovala umetnostna zgodovinarka Milena Koren Božiček, je na ogled 58 umetnin kiparja, ki so v lasti občine. Letos, ko mineva 130 let od rojstva tega umetnika in ko v Šoštanju obeležujejo Napotnikovo leto, so zbirko nekoliko prenovili po idejni zasnovi občinske svetovalke za družbene dejavnosti Alenke Ver-bič. Prenovljen je en razstavni prostor, je povedala vodja Vile Mayer Špela Poles. Tam so na celostenskih panojih predstavljene reprodukcije risb Napo-tnikovih staršev in sester, reprodukcije skic za nekatere kipe iz zbirke ter nekatere fotografije. Predstavljeni so tudi izvirniki nekaterih odlikovanj, ki jih je kipar prejel v času življenja in jih hrani arhiv Občine Šoštanj. Ostalo gradivo za dopolnitev zbirke je Vila Mayer pridobila v Narodni galeriji Slovenije in Galeriji Velenje. TS KULTURA 11 Alma, Alfred in Janez, kot jih vidi Bori Dalibor Bori Zupančič razstavlja v galeriji Kvartirna hiša V Kvartirni hiši v Celju je do konca julija še na ogled razstava celjskega slikarja, literata in vsestranskega umetnika Da-liborja Borija Zupančiča. Njegov opus je zaznamovan s konceptualizmom. Pri tokratni razstavi ostaja zvest tradicionalni praksi, risbi. Razstava je dobila ime po treh osebnostih, ki so povezane s Celjem. Alma M. Karlin je odhajala iz Celja, Alfred Nobel je prihajal v mesto, Janez Bermež ostaja v Celju. Vsi trije so nekako povezani tudi z Borijem Zupančičem. »Njihove zgodbe so povezane z menoj. Tudi jaz sem odhajal iz Celja, tudi jaz sem prihajal v mesto in nenazadnje ostajam v njem.« Dela, ki so razstavljena v Kvartirni hiši, so Borijeva najnovejša in so nastala posebej za celjsko postavitev. »V to hišo je zahajal Alfred Nobel, v enem kotu je krasna Almina skulptura. Za Janeza ravno ne vem, ali je prihajal v to hišo, a se nahajamo na deskah, ki jih zagotovo igralec zelo dobro pozna.« Vse tri osebnosti so na Borijevih risbah plod umetnikove domišljije. So me-tamorfoze in niso resnični dokumenti. Nihče si namreč ni popolnoma podoben. »To so osebe iz moje domišljije, kot si jih jaz do- mišljam v svojih sanjah ali razmišljanjih.« Mrgolazni kot dodatek risbe V ozadju »portretur«, kot je poimenoval umetnik mešanico portreta in karikature, je polno majhnih figuric. »To so mrgolazni, kot so miške, podgane, kuščarji, vse, kar mrgoli okoli nas. Seveda ne v naši resničnosti, temveč v naših dušah.« Zanimiva je tudi postavitev risb, saj so vse obrnjene za devetdeset stopinj, kar Bori Zupančič razloži s tem, da v mislih, kjer so se umetniku prikazovale te figure, ne veljajo zakoni težnosti. BARBARA GRADIČ OSET Zupančičeve stvaritve spominjajo na izseke iz stripa, kar ni naključje, saj se je s stripom nekaj časa ukvarjal profesionalno. Obiskovalci si ogledujejo razstavo v Drevesni hiši v celjskem mestnem gozdu. V Drevesni hiši razstava o čarobnosti gozda Gozd je kulturna vrednota in rezultat načrtnega dela generacij V Drevesni hiši v mestnem gozdu v Celju je na ogled slikarska razstava Čarobnost gozda in barva zemlje. Razstavo slik, ki so nastale v posebni tehniki slikanja na les z barvami, narejenimi iz zemlje, so pripravili mentorji in učenci II. osnovne šole Celje v sodelovanju s celjskimi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije. »Priprava slik je imela več različnih ciljev, med drugim so učenci na ta način spoznavali pomen prsti za naš obstoj. Teme so res zanimive in so učence zelo prevzele: ko je ravnatelj vstopil v razred, ga sploh niso zaznali, tako so bili zatopljeni v delo,« je ob razstavi zanimivo zgodbo razkril mag. Robert Hostnik, vodja celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Predstavljene slike učencev 5.b-razreda II. osnovne šole Celje so pod mentorstvom profesoric Marije Cenc in Jane Rovere, nastale ob praznovanju dneva Zemlje v aprilu. Pri predmetih naravoslovje in tehnika ter družba so učenci v minulem šolskem letu spoznavali, kako pomembna je zemlja - prst za življenje na Zemlji, kako smo z njo dolžni ravnati in se do nje in njenih organizmov obnašati. Pri likovni vzgoji so svoje znanje nadgradili in spoznali estetsko plat zemlje in njeno uporabo v slikarstvu. Slikali so z zemljo različnih barv in struktur na smrekove in hrastove deske. Da bi se mladi vrnili v naravo Kot je še povedal Robert Hostnik, je gozd kulturna vrednota, ki je rezultat načrtnega in skrbnega dela predhodnih in današnjih generacij, odnos družbe do gozda pa je tudi odsev njene kulture. In kako s te perspektive ocenjuje odnos mladih do gozda? »Vedno bolj se zavedamo tega, da so današnje generacije mladih precej oddaljene od narave, gozda, od gibanja na prostem. Z razstavo so se ti mladi ustvarjalci imeli priložnost vrniti v ta drugi svet, ki je tako različen od okolja, v katerem vsakodnevno živimo. Vsekakor mestni gozd kot celota nudi ta stik in to je tudi bil naš namen s postavitvijo te razstave.« Razstava bo v Drevesni hiši na ogled do konca avgusta. ROBERT GORJANC Foto: ZGS KE CELJE Nagrajeni mladi skladatelji Knežje mesto je gostilo 55 mladih glasbenikov iz celega sveta, ki so se udeležili mednarodnega tekmovanja skladateljev, posvečenega violinistu in skladatelju Oskarju Rie-dingu. Oskar Rieding je bil nemški violinist in skladatelj, ki si je Celje v začetku 20. stoletja izbral za mesto, kjer je preživel svoja upokojenska leta. Njemu v spomin so lani pripravili tekmovanje violinistov, letos spomladi so pripravili natečaj za mlade skladatelje. Prvi izbor tekmovanja je bil video izbor. Med 55 mladimi glasbeniki iz 25 držav sveta, starimi od 6 do 37 let, je komisija izbrala 20 finalistov, ki so se predstavili v Narodnem domu v Celju. Tekmovanje je bilo organizirano v štirih staro- stnih skupinah in v vsaki od kategorij tekmovanja so bili v finalu zastopani tudi domači skladatelji. Šestletnik navdušil občinstvo Posebno nagrado Društva slovenskih skladateljev sta dobili izjemni mladi violinistki Barbara Juminaga iz ZDA in Lana Gerasimenko iz Ukrajine. Prvo nagrado tekmovanja v tretji kategoriji, dve posebni nagradi in nagrado organizatorja tekmovanja je prejel mlad, a že priznan pianist in skladatelj iz Srbije Veljko Nenadić. Prvo nagrado v drugi kategoriji je poleg Barbare Juminaga prejel nadarjen turški vio-lončelist Arda Byurukgyu-ral, ki je nastopil z avtorsko skladbo Mesečev ples. V prvi kategoriji je slavil zmago najmlajši udeleženec tekmovanja - šestletni Andrej Slobodjanjuk, violinist ruskega porekla, ki živi v Singapurju. Poleg del za violino Andrej piše tudi skladbe za klavir, ki jih je predstavil slovenskemu občinstvu. Po nastopih je bila naslednji dan organizirana brezplačna skladatelj ska delavnica za vse finaliste. Vodili so jo člani strokovni žirije. Finalisti tekmovanja so nastopili tudi na koncertni turneji. Naslednji koncertni dogodek bo 15. septembra, ko se bodo v dvorani Narodnega doma celjskemu občinstvu predstavili slovenski in tuji finalisti tekmovanja ob spremljavi zagrebškega komornega orkestra. BGO Najmlajši udeleženec tekmovanja je navdušil cceljsko občinstvo. Foto: Ilia Voronin 12 NAŠA TEMA dletom atimo z uporabo sodobnih tehnologij, že vemo. j je preveč? Če se sprehodimo po eni od celjskih ulic, hitro opazimo, da je ogromno ljudi»priklenjenih« na telefon ali tablico. Da ne pišemo o tem, da se nekateri med hojo zaletavajo v drogove in padajo v reko, ker brskajo po spletu in so na to popolnoma osredotočeni. Predvsem otroci imajo zaradi prekomerne uporabe »pametne tehnologije«težave z zbranostjo in učenjem. V tokratni temi smo preverili, kako se soočiti s postopkom digitalnega razstrupljanja, ki ni le težava mladine, temveč vedno večja odvisnost tudi srednjih in starejših generacij. ANJA HOHLER, foto: SHERPA Kar je za odrasle alkohol, je za otroke telefon V prime; Nacionalni inštitut za javno zdravje je že leta 2015 v sodelovanju z Mladinskim združenjem Brez izgovora izvedel raziskavo o neke-mičnih ali vedenjskih zasvojenostih mladih v Sloveniji. Rezultati niso bili spodbudni. Novo, podobno raziskavo inštitut izvaja od spomladi. Raziskava iz leta 2015 je pokazala, da je kar 82 odstotkov mladih anketirancev v zadnjih 12 mesecih igralo računalniške igre na različnih napravah (računalnik/notesnik, mobilni telefon ali tablica oziroma s pomočjo igralne konzole) tako na spletu kot tudi brez internetne povezave. Podatki tudi kažejo, da mladi začnejo igrati računalniške igre pri približno sedmih letih, med delavniki tej aktivnosti namenijo povprečno 1,7 ure dnevno, ob koncih tedna skoraj 2,5 ure na dan. Novi podatki letos Podobne podatke so v inštitutu dobili tudi z mednarodno raziskavo Z zdrav- Ж A W-r 1 Zaradi prekomerne uporabe telefonov in tablic se otroci navadijo na intenzivne dražljaje. Težava nastane, ko se vključijo v pedagoške procese, kjer ti dražljaji niso toliko intenzivni, zato otroku med listanjem knjige ali učbenika postane dolgčas. »Prihaja do popolnoma identičnega pojava kot pri uživanju različnih drog. Uživalec droge ima namreč vznesen občutek, ki ga človek težko pridobi s tem, da nekaj dobrega poje ali naredi. Center za ugodje v srednjih možganih hrepeni po vedno intenzivnejših dražljajih in uporaba digitalnih tehnologij te dražljaje pospešeno spodbuja,« je pojasnil terapevt Drago Jerebic iz Inštituta Bližina. Jerebic obenem pojasnjuje, da sčasoma posameznik za doseganje stanja enakega ugodja potrebuje več tovrstnih dražljajev. Otrok najprej prosi starše, če lahko odigra eno igrico, sčasoma to ni več dovolj, saj potrebuje dve ali več. V primeru, ko posameznik že prekomerno uporablja tablico ali telefon, se ob prenehanja uporabe naprave pojavijo odtegnitveni sindromi. V takšni situaciji po Jerebičevih izkušnjah ljudje postanejo nervozni, razdra-žljivi, ne morejo se umiriti ali iščejo nadomestilo, ker imajo občutek, da jim nekaj manjka. »Prekomerna uporaba sodobnih tehnologij je neke vrste mašilo za polnjenje praznine. Predvsem mladi razumejo sodobno tehnologijo na podoben način kot odrasli drogo ali alkohol. Vsaka zasvojenost je nadomestek, s katerim posameznik nadomesti praznino, osamljenost, nerazumljenost, ki jo zapolni s substanco ali z zasvojenim vedenjem. Tudi prekomerna uporaba telefonov lahko hitro izpolni pogoje in sodi v zasvojeno vedenje.« Učinkovite strategije odvajanja Terapevtska stroka meni, da ni popolnoma nič narobe, če otroku ali najstniku starši odvzamejo telefon in ga ne odvajajo postopoma. Ko gre otrok v šolo, na oratorij, taborniške ali športne tabore, lahko kar nekaj ur ali dni preživi popolnoma brez pametnih tehnologij. Sindromu odtegnitve se sicer ne moremo popolnoma izogniti, lahko pa posamezniku pomagamo na način, da ni sam, in tako blažimo razdra-žljivost. »Če otroku vzamemo telefon, mu vzamemo igro in na nek način tudi stik z ljudmi, ker se s pomočjo aplikacij na telefonu povezuje z drugimi. Zato mu je treba zagotoviti drugačno igro in vzpostavljanje odnosov z drugimi. Predvsem ne smemo otrok v času omejevanja sodobne tehnologije puščati samih,« meni Jerebic. Pogosto imamo tudi odrasli težave z organizacijo svojega prostega časa, kaj šele otroci. Jerebic svetuje, da v obdobju začetne odtegnitve pametnih tehnologij poiščemo dejavnosti, ki nas veselijo. Največja nevarnost, da bodo otroci uporabljali telefon, nastane, ko so sami doma ali so zaprti v svoji sobi. Od otrok terjajmo toliko kot od sebe Starši lahko s svojim zgledom pripomorejo k zmanjšani možnosti, da bo otrok prekomerno uporabljal telefon in tablico. »Ko pride starš iz službe domov in se želi za kratek čas sprostiti, to stori s telefonom v roki. Ob tem daje otroku občutek, da za sprostitev potrebujemo telefon. Pomembno je, kakšen zgled dajemo, od otrok lahko terjamo le toliko kot od sebe,« meni Jerebic. V praksi se po Jerebičevem mnenju obrestuje, da družina po opravljenih dnevnih obveznostih telefone odloži in jih ne uporablja več, predvsem ne ponoči, kar otroci pogosto počno. Vendar se mora tako odločiti celotna družina in ob tem postaviti jasna pravila, drugače uspeha ne bo. Ob tem morajo biti dosledni predvsem starši. »Nevarnost je, da se eden od staršev želi za kratek čas spočiti in dovoli otroku, da pogleda risanko ali odigra kakšno igrico. S tem da nasprotujoče si sporočilo, da se sam ne drži dogovora, kar pomeni, da se ga tudi otrok ne bo,« opozarja Jerebic. Pomoč tehnologije pri razvoju Pogosto slišimo od staršev, ki so bili morda tarča očitkov, da njihovi otroci prekomerno uporabljajo sodobno tehnologijo, da mora njihov otrok osvojiti tehnologijo, da bo lahko sledil razvoju in ne bo zaostajal v znanju v primerjavi s svojo generacijo. Vendar Jerebic pojasnjuje, da ni tako: »Nič ni narobe, če starši z otroki pregledajo posamezne mobilne aplikacije, kjer rešujejo matematične vaje, se učijo tujih besed in izvajajo različne miselne vaje. Vendar je telefon tako nevarna naprava, da jo lahko hitro prekomerno uporabljamo. Zato sam ne bi iskal aplikacij in načinov, ki bi otroke samo še spodbujali k uporabi pametnih tehnologij.« Staršem svetuje, da se naj ne bojijo biti malo staromodni in strogi pri omejevanju uporabe sodobnih tehnologij. Ko se odvisnost že pojavi, Jerebic meni, da, je nujno treba spremeniti življenjski slog. Treba se je predvsem zavedati, da je preventiva veliko bolj učinkovita in lažje izvedljiva kot odpravljanje posledic, pojasnjuje Jerebic. »Svojemu otroku ne Podatki kažejo, da mladi začnejo igrati računalniške igre pri povprečni starosti sedem let. bomo nikoli dali preveč bonbonov ali čokolade, prav tako je s pametnimi tehnologijami, saj je bolje, da jih omejujemo že od začetka in otrokom s tem ponudimo druge možnosti preživljanja prostega časa.« AH Za prihodnost stroka še ne more napovedati, kaj točno se bo zgodilo vsem, ki zdaj prekomerno uporabljajo tehnologijo, saj s posledicami še nima izkušenj. ШШШ So mladi res tehnološko pismeni? Z osveščanjem mladih, otrok, staršev in učiteljev o zasvojenosti in prekomerni uporabi tehnologije se ukvarjajo pri projektu Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Pokrivajo področje nevarnosti, s katerimi se soočamo uporabniki interneta. Izvajajo tudi delavnice v osnovnih in srednjih šolah. Predstavnik projekta Safe.si Marko Puschner je povedal, da so se težave z zasvojenostjo pojavile z razvojem tehnologije. Največje težave nastajajo zadnjih deset do dvajset let. »Internet ima določene storitve, družbena omrežja, ki imajo potencial, da še dodatno zasvojijo ljudi,« je povedal Puschner, ki dodaja, da težave predstavljajo predvsem videoigre, ki so se z razmahom telefonov razširile in postale zelo agresivne pri za- Safe ■SI je spletna stran z veliko vsebinami za otroke, najstnike, mlade, za starše in učitelje. Pokriva večino težav, s katerimi se soočajo uporabniki interneta. Kdorkoli lahko dodatna vprašanja pošlje na info@safe.si. Potrudili se bodo najti vse odgovore. svajanju. »Primer so všečki na Facebooku, ki so narejeni tako, da zasvojijo. Da se uporabnik vrača na omrežje, da všečka in všečke tudi pričakuje,« je razložil Marko Puschner. Ob vseh teh dejavnostih se sprošča dopamin, hormon sreče, ki pripomore k zasvojenosti. Posledice še nejasne Pri mladih gre večkrat za prekomerno uporabo tehnologije kot za zasvojenost. Otroci in mladi se tako več časa ukvarjajo z aplikacijami na telefonih, kot da bi počeli druge stvari. Marko Puschner je povedal, da za prihodnost še ne moremo napovedati, kaj točno se bo zgodilo vsem, ki zdaj prekomerno uporabljajo tehnologijo, saj s posledicami še nimamo izkušenj. »Generacija mladih, ki so rasli s tehnologijo, zdaj prihaja v odrasla leta, ko se ljudje zaposlujejo, ustvarjajo družine,« je povedal Puschner. Pojavljajo se težave z zbranostjo na delovnem mestu. »Če smo navajeni vsake toliko časa pobrskati po telefonu, to navado prinesemo seboj v službo. Dobimo sporočilo, telefon se NASA TEMA 13 žu sodobne zasvojenosti jem povezan vedenjski slog. Glede na to raziskavo računalniške igrice med tednom igra približno 78 odstotkov 11-, 13- in 15-letnikov ter ob koncih tedna kar 83 odstotkov. Med njimi je več fantov kot deklet in največ 15-letnikov. Zaskrbljujoče je, da približno trije odstotki 13-letni-kov in štirje odstotki 15-letnikov igrajo igrice kar sedem ur ali celo več. Mladi so tako rekoč v primežu zasvojenosti. »V inštitutu za javno zdravje smo začeli letos raziskovanju vedenjske zasvojenosti in osveščanju o tej problematiki posvečati še več pozornosti. Spomladi smo začeli nacionalno raziskavo o alkoholu in tobaku, v sklopu te raziskave preverjamo tudi stanje na področju zasvojenosti s tehnologijo, spletom, z videoi-gricami in igrami na srečo. Ljudem smo omogočili tudi dostop do podatkov o zasvojenosti s sodobno tehnologijo, saj jih želimo osveščati o tem. Informacije so objavljene na naši spletni strani. Tam bomo objavili tudi seznam dostopnih virov pomoči v primeru tovrstne zasvojenosti si izziv, poglejmo koncert brez uporabe telefona Postavimo na primarni in sekundarni ravni zdravstva. Ta seznam bo urejen kmalu,« pravi mag. psihologije Špela Selak iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Mladoletni zasvojenci 2,5 odstotka slovenskih osmo-šolcev po vseh teh raziskavah popolnoma ustreza diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami. Pretirano igranje računalniških iger je bolj tipično za fante kot za dekleta, omenjeni posamezniki začnejo igrati računalniške igre prej kot ostali (pri povprečni starosti 5,5 leta) in igrajo bistveno več od ostalih (med delovnimi dnevi 5,4 ure na dan, ob sobotah in nedeljah v povprečju 6,9 ure dnevno). Če k temu prištejemo še uporabo mobilnih telefonov za sporočila in za socialna omrežja, se odpirajo nove razsežnosti nevarne zasvojenosti. Takšne raziskave kažejo tudi, da imajo otroci, ki prekomerno uporabljajo te vrste sodobne tehnologije, slabši učni uspeh, a tudi pogosto motnje pomanjkanja pozornosti. Ti mladi so bolj nagnjeni k uživanju v tveganih aktivnostih, bolj uživajo, ko dražijo in nadlegujejo druge ljudi, o sebi pravijo, da se počutijo kot tem- O zasvojenosti pri posamezniku govorimo, ko se določen vedenjski vzorec (na primer brskanje po spletu, igranje igric ...) začne ponavljati iz dneva v dan in postane središče razmišljanja ter dogajanja v njegovem življenju. Zasvojenost je bolezen, ki vpliva na telesno in duševno stanje zasvojenega, prizadene njegove odnose z okolico in njegovo ustvarjalnost ter pusti posledice tako v družini zasvojenega kot v širši okolici. Zasvojenost in z njo povezane posledice predstavljajo pomemben družbeni problem z mnogimi razsežnostmi. pirana bomba, ^т мш hitreje ЛГ izgubijo živce, ko se razjezijo, in pogosteje ne opravijo domačih nalog. In kar je še huje, otroci iz leta v leto takšni tehnologiji namenjajo še več časa, zato v nacionalnem inštitutu starše svarijo, naj ne dopuščajo predolge in pretirane uporabe različnih tehnologij v času počitnic in tudi sicer: »Poleg tega naj imajo nadzor nad tem, kaj otroci in mladostniki počnejo. Namesto pasivnega preživljanja prostega časa naj jih usmerijo v aktivne oblike, kot so druženje s prijatelji, gibanje v naravi, na prostem, igranje različnih iger in gibalne aktivnosti.« Pediatri opozarjajo ... ... da naj bi bili otroci med tretjim in petim letom največ uro na dan pred zasloni ter otroci in mladostniki med 6. in 18. letom največ dve uri na dan. Nekateri celo odsvetujejo uporabo sodobne tehnologije do 12. leta. Kot glavni razlog navajajo neugoden vpliv na določene kognitivne funkcije, kot so pomanjkanje pozornosti, slabša zbranost, zmanjšanje rav ne pogrešajo, saj jih pustijo doma oglasi in zmoti zbranost,« je pojasnil Marko Puschner. Tako se včasih mladi niso sposobni strnjeno učiti eno uro skupaj, ker jih naprave pri tem zmotijo. Navajeni na male spremljevalce »Pravimo, da so mladi tehnološko pismeni, a to ni res,« je povedal Puschner. Ne gre samo za to, da zna mlad človek prižgati računalnik in iti na splet, ampak da razume, kar mu računalnik kot naprava omogoča. Navedel je primer s Kosovske univerze, kjer so študenti računalništva za iskanje rešitve pri delu z računalnikom uporabili telefon, namesto da bi uporabili računalnik z večjim zaslonom, pred katerim sedijo. »Mlajše generacije obvladajo mobilne telefone, a ne obvladajo računalnikov. Včasih je komu težava napisati enostaven dopis v Wordu,« je povedal Puschner. KP »Najprej nas je bilo strah, kako bodo starejši otroci prenesli prepoved uporabe mobilnih telefonov. A smo ugotovili, da se hitro privadijo. Ker se veliko dogaja, verjetno naprav ne pogrešajo preveč,« pravi sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje Bojana Špegel. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje poleti organizira dve zdravstveni koloniji na morju. Uporaba mobilnih telefonov tam ni dovoljena, zato jih otroci in mladostniki nimajo s seboj. Bojana Špegel pravi, da sodelavci zveze ne opažajo, da bi otroci na zdravstvene kolonije skrivaj prinašali pametne telefone. Če se že najde kakšen takšen junak, dobro ve, da mu bo vzgojitelj vzel mobilnik in mu ga vrnil šele po vrnitvi v Velenje. To, da telefoni niso dovoljeni, je tudi eno od pravil počitniškega varstva, ki ga ZPM Velenje letos prvič organizira s tamkajšnjim mladinskim centrom in športno zvezo. Po treh tednih varstva Špeglova ugotavlja, da se otroci pravila držijo. Tudi vzgojitelji in prostovoljci v času, ko so z otroki, mobilnih telefonov ne uporabljajo, zato da so za zgled udeležencem. Varstva se je sicer udeležilo nekaj otrok, ki so imeli pametne ure. Ko je šestletni deček takšno uro izgubil, je zveza starše izrecno obvestila, da tudi tovrstna tehnologija med počitniškim varstvom ni zaželena, in od takrat s tem nimajo težav. Bojana Špegel pravi, da imajo otroci tako v koloniji kot v počitniškem varstvu na voljo številne dejavnosti. Ker jih ne motijo razni piski, opozorila in zvonjenje, mladi lepo sodelujejo. »Doslej nam še nihče ni dejal, da pogreša mobilni telefon, tablico ali kaj podobnega. Je pa eden od staršev pred odhodom v kolonijo v Savudrijo povedal vzgojitelju, da otroku ni uspel vzeti telefona, zato je to moral narediti vzgojitelj. Kot kaže vsi starši nimajo moči, da bi postavljali pravila svojim 15-letnikom,« je povedala Špeglova. TS sposobnosti za učenje in zmanjšanje zmožnosti samoregulaci-je. Poleg tega naj bi bila uporaba sodobne tehnologije povezana z več sedečega dela in s premalo gibanja, kar ima za posledico debelost in slabšo psihofizično pripravljenost. Pogosti posledici sta tudi pomanjkanje spanca in počasnejši psihosocialni razvoj. Svetovna zdravstvena organizacija je že maja 2011 označila mobilne telefone kot potencialno rakotvorne zaradi sevanja. Otroci so iz različnih razlogov bolj občutljivi kot odrasli in temu še bolj izpostavljeni. »Za starše je pomembno, da vedo, koliko časa otroci in mladostniki uporabljajo različne naprave, od televizije, tablice, telefona do računalnika, in tudi kaj počnejo z njimi. Pomembno je, da se o tem z njimi tudi pogovarjajo. Otroci in mladostniki namreč pogosto ne znajo presoditi in oceniti potencialnih nevarnosti. Tako na primer na družabnih omrežjih objavljajo slike, podatke ali osebne informacije, ki jih lahko kdo zlorabi, ali se zapletajo v pogovore z neznanci. Zato je pomembno, da imamo družinska pravila o tem, koliko prostega časa na dan ali na teden lahko otroci ali mladostniki uporabljajo te naprave, in da se tega tudi držimo. Poleg tega določimo tudi, kdaj in kje se sodobnih naprav ne uporablja - na primer med jedjo, družinskim kosilom, med pogovori, na izletih ... Sodobne tehnologije naj bodo nameščene v skupnem prostoru in ponoči ugasnjene,« staršem svetujejo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. SŠol OB ROBU Kje je meja? ANJA HOHLER Kako izgleda moderno druženje? Vsi brskamo po spletu, iščemo nove čevlje, igramo igrice, »heštegamo« in še marsikaj. Telefon uporabljamo, ko sedimo na postaji in čakamo avtobus. Telefon uporabljamo, ko si umivamo zobe. Telefon uporabljamo, ko se peljemo v službo. Telefon uporabljamo, ko zvečer na kavču s partnerjem gledamo televizijo. Kaj za vraga je na telefonu takšnega, da je bolj pomembno od preživljanja iskrenih trenutkov z družino in s prijatelji? Sprašujem se, kakšne so vrednote sodobnega človeka ob vsej dostopni tehnologiji. Da smo neosebni, imamo težave pri navezovanju novih stikov in da prosti čas namenjamo brskanju po spletu, namesto da bi redke proste trenutke porabili za druženje z družino, že vemo. Toda kako bomo to zajezili? Pred časom sem zasledila zanimivo idejo. Dva mlada Štajerca sta zaradi opažanja, da ljudje preveč dragocenega časa porabimo za brskanje po telefonih, na projekt prijavila gradnjo kontejnerskega lokala, ki bi na mizi imel posebno skrinjo, v katero bi gost ob prihodu v lokal zaklenil svoj telefon in drugo pametno tehnologijo. S tem bi gost ves čas v lokalu namenil pogovoru s prijatelji. Zanimiva ideja, kajne? Obenem me je postalo strah. Da moramo sami pred sabo zaklepati svoje stvari, ker ne znamo reči ne? In kako bomo potem svojim otrokom prepovedali gledanje risank in igranje igric? Menim, da težko. Nastavimo si ogledalo in poglejmo kje je razlog, da kot družba potrebujemo digitalno razstrupljanje. Mislim, da je izgovor, da morajo otroci dnevno slediti razvoju tehnologije, da niso zaznamovani kot neinteligentni in nesocialni, iz trte zvit. Strinjam se, da jim moramo dovoliti, da občasno vzpostavijo stik tudi s tovrstno tehnologijo, da jo uporabljajo za potrebe šole in da se naučijo, kako kritično razmišljati. Tudi stroka še nima konkretnega odgovora, kje je meja. Zato je naloga vsakega starša, da sam presodi, kdaj potegniti črto. Priznam, da sem sama ena tistih ljudi, ki v delovnih dneh veliko časa uporabljam telefon, saj iščem vedno nove zgodbe in me zanimajo lokalne ter svetovne novice. Vendar popolnoma neupravičeno zapravljam proste trenutke, ki bi jih lahko izkoristila za izlete v naravo. Predvsem v času poletnih dopustov, ko naj bi imeli odrasli manj službenih in otroci manj šolskih obveznosti, poskrbimo, da bomo več časa preživeli skupaj in razvili pristnejše odnose. ANKETA Sto ljudi, sto uporabnikov telefonov Včasih je telefon služil le kot sredstvo komunikacije, zdaj imamo v žepu svet, ki ga lahko odkrivamo na vsakem koraku. Na celjskih ulicah smo preverili, katere svetove odkrivajo mimoidoči z mobilnimi telefoni. Sabina Špilak: »Telefon uporabljam predvsem za klice in brskanje po internetu, ker doma nimam toliko dostopa do interneta. Služi kot pripomoček za stik z internetom. Povprečno ga uporabljam eno uro na dan, glede na to, ali obiščem tudi Youtube ali prebrskam elektronsko pošto. To se mi zdi preveč. Preden sem dobila pametni telefon, sploh nisem toliko uporabljala telefon. Če bi potovala z agencijo, kjer je vse organizirano, bi se telefonu lahko odpovedala, če pa bi šla na potovanje, kjer bi vse organizirala sama, pa ne. Na telefonih imamo ogromno aplikacij, ki olajšajo potovanje, telefon je skoraj nujen pripomoček.« Jaka Kragl: »Telefon lahko uporabljam tudi do pet ur na dan, kar se mi zdi veliko. Lahko bi ga uporabljal manj, a mi potem postane dolgčas, razen če imam ob sebi kakšnega prijatelja. Uporabljam ga za družbena omrežja ali za igranje igric. Večinoma se pogovarjam, sporočila uporabljam, če nimam mobilnih podatkov, drugače ne. Na dopustu bi se lahko odpovedal telefonu, saj se kdaj kam odpravim tudi brez telefona.« Egon Horvat: »Telefon uporabljam najmanj štiri ure na dan. Uporabljam ga za službene namene, brskanje po spletu, igranje igric in pregled elektronske pošte. Redno uporabljam aplikacije Facebook, Instagram in Twitter. Drugače uporabljam tudi aplikacije za potrošniške kartice, mobilno banko, tudi Duolingo. Na dopustu bi se težko odpovedal telefonu, ker poslušam tudi glasbo, spremljam televizijo in pogledam filmčke.« KLARA PODERGAJS Foto: GrupA novi tednik 14 KRONIKA Tako izgleda »odprava«. Pred začetkom dela na terenu dobijo policisti še zadnje ključne podatke, na kaj Še zadnja usklajevanja na terenu. Nato ni bilo več tako. Vsi policisti so si morali nato nadeti tudi neprebojne in predvsem na katere osebe morajo biti pozorni. jopiče in se opremiti z orožjem. Vsak je imel tudi avdiopovezavo z ostalimi ekipami na terenu. Pivo in cvetje: varnost na prvem In to se je v praksi tudi pokazalo »Po naših izkušnjah je varnost na prvem mestu, že ko govorimo o poslovni dejavnosti našega naročnika. Enako velja, ko gre za organizacijo tako zahtevne prireditve, kot je Pivo in cvetje. Vsak dan je bilo na prireditvi 90 Sintalovih varnostnikov. S preventivnim ravnanjem smo pomagali zagotoviti, da na festivalskih dogodkih ni bila potrebna nobena omembe vredna intervencija,« pravijo pri podjetju Sintal, ki je skrbelo za varovanje. Železniška postaja Laško, ko je še bila napol prazna. Ravno to je točka, kjer se v jutranjih urah že tradicionalno med Pivom in cvetjem dogajajo kršitve javnega reda in miru. »Predvsem ko se prireditev konča in se nekateri ne sprijaznijo, da morajo zapustiti prireditveni prostor. Zamislite si, da je v mestu tudi več sto vinjenih posameznikov, ob 5. uri pa se glavna cesta odpre, več prometa je nato tudi na železnici. Gre za velik varnostni zalogaj za vse ekipe, da ne pride do nesreč,« pravi Janez Kejžar s PP Laško. Policija je na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem v vseh štirih dneh morala posredovati 38-krat. Največkrat zaradi kršitev, ki so bile povezane z alkoholom. Splošno gledano je glede na število obiskovalcev število posredovanj presenetljivo nizko. Policijskim ekipam v Laškem smo se pridružili tudi mi. Gre za eno največjih prireditev v Sloveniji, ki je tudi z varnostnega vidika izjemno velik zalogaj, zato so dovolj zgovorne besede inšpektorja v Sektorju uniformirane policije PU Celje Aleksandra Podgrajška: »Delo policije v času Piva in cvetja predstavlja le majhen odstotek vsega policijskega dela v celotnem obdobju priprave na varovanje takšne prireditve.« Nanjo se policisti pripravljajo več tednov, saj morajo dodobra organizirati svoje delo, ekipe načrtovati na pravih točkah, priskrbeti zadostno število policistov in jih seznaniti s postopkom dela. Kolegi varnostniki Če kdo misli, da je delo policista na tovrstni prireditvi samo nadzor, se krepko moti. Policisti imajo tudi vse podatke o morebitnih osebah, za katerimi je izdan ukrep iskanja, in o osebah, ki so v preteklosti kršile javni red in mir, zato so ob takšnih prireditvah pozorni tudi nanje. Vse štiri dni Piva in cvetja je bilo na terenu približno sto policistov z vseh celjskih policijskih postaj. Na terenu so bili tudi posebne policijske enote in vodniki službenih psov. Manjkali niso niti policisti v civilu. Vsak trenutek so bili policisti tudi v stiku z varnostniki. Tudi to je del, ki so ga načrtovali na takšnem varovanju. Ravno varnostniki so policistom v precejšnjo pomoč. Kar nekaj kršitev so varnostniki pravočasno zaznali in tudi preprečili večje izgrede. »O takšnih primerih nas tudi takoj obvestijo,« pravi Janez Kejžar s Policijske postaje Laško. Na žalost vse takšne prireditve pokažejo, da obiskovalci mere pri alkoholu ne poznajo. Mnogo vinjenih je bilo ta konec tedna med mladimi. V času našega obhoda s policisti so kriminalisti v civilu dobesedno na cesti pobrali mladoletnico, ki je bila alkoholizirana tako močno, da so jo morali odpeljati v zdravstveni dom, nato so o tem obvestili njene starše. Zlomljen nos Zvrstilo se je tudi kar nekaj pretepov, vendar ni šlo za večje izgrede. Pri tem se je večje število varnostnikov in policistov izkazalo za izvrstno, saj je že njihova vidnost na ulicah »delovala« preventivno. V noči na četrtek je prišlo do pretepa, Krivdo priznala tik pred Kamenikovim zaslišanjem Zaradi drog obsojena na zaporno kazen Na Okrožnem sodišču v Celju so pretekli teden zaradi prekupčevanja z mamili obsodili Emirja Hasičića in Simona Luca-ja. Oba sta dobila zaporni kazni. V tem postopku je še obtožen tudi Muha Amidžić, a je sodišče kazenski postopek zoper njega začasno izločilo, ker je tudi izvedenec potrdil, da sojenja ne more spremljati zaradi slabega zdravstvenega stanja. Emirja Hasičića so obsodili na tri leta zapora, naložili so mu tudi stransko denarno kazen v višini 8 tisoč evrov, Lucaj je dobil tri leta in šest mesecev zapora ter denarno kazen v višini 10 tisoč evrov. Čeprav na predobravnav- nem naroku krivde nista priznala, sta si premislila tik pred zaslišanjem Kristijana Kamenika. Ta je že čakal na pričanje na sodišču v Italiji, s katerim se je celjsko sodišče povezalo preko videokonference, saj v Italiji prestaja zaporno kazen ravno zaradi tega primera. Kamenika so leta 2016 prijeli v Italiji s skoraj 50 kilogrami droge v vozilu. Kasneje se je izkazalo, da je bil kokain namenjen v Slovenijo in da bi ga v Italiji moral prevzeti eden od zdaj obsojenih v Celju. Ker so Kamenika italijanski kriminalisti prijeli, do primopredaje ni prišlo, kar je tožilstvo pri odmeri kazni tudi upoštevalo kot olajševalno okoliščino. Kot oteževalno je upoštevalo, da sta bila tako Hasičić kot Lucaj v preteklosti že obsojena zaradi kaznivih dejanj. Oba sta vpletenost v kaznivo dejanje v Italiji obžalovala in prosila za prestajanje zaporne kazni v polodprtem ali odprtem zaporskem režimu, saj imata oba družino in otroke, ki jih morata preživljati. Kdaj se bo začelo sojenje Muhi Amidžiću, zaenkrat še ni znano, saj trenutno sojenja zaradi slabega zdravstvenega stanja ne more spremljati. Prav tako ni znano, ali bo krivdo priznal tudi on in ali bo tudi v njegovem primeru predvideno zaslišanje Kristijana Kamenika. SŠol Počilo v predoru V četrtek ob 21.32 se je v predoru Pletovarje na avtocesti v Kraberku, to je na območju Slovenskih Konjic, zgodila prometna nesreča. V njej so trčila tri tovorna vozila. Na kraju so posredovali celjski poklicni gasilci in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Slovenske Konjice. Ti so zavarovali kraj, odklopili akumulatorje, posipali cestišče z vpojnimi sredstvi, ga očistili ter nudili pomoč vlečni službi. Poškodovan ni bil nihče, medtem ko so tovorna vozila uničena. Foto: PGD Slovenske Konjice KRONIKA 15 Celje, ki sta izvajala tudi obhode po celotnem območju prireditve. Nekatere so morali policisti takole pospremiti. »V štirih dneh so štiri ekipe Zdravstvenega doma Laško opravile 380 ur dela. V posredovanjih smo pomagali 40 osebam. Sedem oseb je bilo odpeljanih v Splošno bolnišnico Celje, 18 smo jih pregledali na terenu, 22 v naši ambulanti. Največkrat je bilo razlog za posredovanje slabo zdravstveno stanje zaradi alkoholiziranosti. Večjih poškodb ni bilo,« pravijo v ZD Laško. mestu v katerem si je eden od vro-čekrvnežev poškodoval nos, nato so se vrstili manjši spori, v katerih so padali udarci, a huje poškodovanih ni bilo. Da so ravno mladi tisti, ki so premočno pogledali v kozarec v Laškem, kaže podatek, da so policisti zoper mladoletne ukrepali šestkrat, medtem ko so na splošno izdali zaradi kršitev 14 plačilnih nalogov. Treba je zapisati, da je mnogo mladih alkoholno pijačo prineslo kar s seboj v nahrbtnikih. V dneh prireditve so dve osebi pridržali zaradi kršenja javnega reda in miru, dve zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Dve vozili so tudi zasegli, ker voznika nista imela vozniškega dovoljenja. Obravnavali so tudi šest kaznivih dejanj, v vseh primerih je šlo za poškodovanje tuje stvari ali tatvino. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Na štirih točkah v Laškem so bile štiri ekipe ZD Laško, v katerih so bili tudi zdravniki. Največkrat so posredovali zaradi težav, ki so jih osebe imele zaradi prevelikega zaužitja alkohola. Ekipe so bile razvrščene tako, da so lahko najhitreje prišle na vse morebitne kraje, kjer bi nekdo potreboval pomoč. Dve ekipi sta bili tudi na desnem bregu Savinje, in sicer za primer, če bi se zgodila prometna nesreča na cesti proti Rimskim Toplicam ali Celju, da bi do kraja prišli najhitreje. Na fotografiji zdravnik Marko Ratej (skrajno desno) in zdravstvena tehnika Aleš Šanca in Marko Vuckovič. Koruza ustavila promet Štajerska avtocesta je bila preteklo sredo med priključkoma Trojane in Blagovica proti Ljubljani več ur zaprta za ves promet. Vzrok je bila prometna nesreča, ki se je zgodila nekaj minut pred 8. uro zjutraj pri viaduktu Petelinjek proti Ljubljani. V nesreči je bil udeležen voznik tujega tovornega vozila. Tovornjak se je prevrnil, pri čemer se je ves tovor razsul po cestišču. Šlo je za večjo količino koruze. Čeprav so bile prve informacije, da se voznik v nesreči ni poškodoval, so s Policijske uprave Ljubljana, ki pokriva območje, kjer se je nesreča zgodila, sporočili, da je dobil telesne poškodbe, zaradi katerih so ga odpeljali v ljubljanski klinični center. Foto: LD Štorska občina izgubila še v pravdnem postopku Možna je še pritožba Okrožno sodišče Celje je v pravdni zadevi, v kateri je Občina Štore tožila nekdanjega župana Franca Jazbeca in nekdanjega direktorja podjetja Hudournik Stanka Za-kelška, zavrnilo tožbeni zahtevek. Občina ju je tožila za znesek 2,8 milijona evrov zaradi občinskih poroštev Hudourniku, ki jih je morala odplačevati. Lani je odmevala oprostilna sodba, ki jo je izreklo Višje sodišče v Celju v kazenski zadevi. Sodišče je takrat Jazbeca, Zakelška in tudi nekdanjo vodjo štorske občinske uprave Irenco Ocvirk oprostilo. Predlani so bili namreč na prvi stopnji sodišč vsi obsojeni. Znano je, da so se očitki nanašali na to, da je Občina Štore, katere župan je bil takrat Jazbec, nudila poroštvo v korist Zakelškovega podjetja Hudournik. Ko je podjetje propadlo, ga je morala občina začeti odplačevati, saj Zakelšek - tako je navajalo tožilstvo - pogodbenih obveznosti ni imel namena odplačati. Kot je v razlagi zapisalo višje sodišče, ni dokazov, da so obtoženci storili goljufijo zaradi statusa Jazbeca v času dejanj. Zdaj je pravdni oddelek sodišča, ki je zavrnil tožbeni zahtevek, odločil, da Jazbec in Zakelšek občini nista dolžna povrniti skoraj treh milijonov evrov. Občina mora zdaj toženima celo plačati skoraj sto tisoč evrov pravdnih stroškov. Se je pa pravdno sodišče oprlo na odločitev višjih sodnikov, torej na lansko oprostilno sodbo, s tem v povezavi je moralo posledično upoštevati tudi splošni zastaralni rok za odškodninske terjatve. Če bi upoštevalo daljše zastaralne roke, kar je po zakonu, ki govori o odškodninskih obveznostih, sicer možno, bi poseglo v zagotavljanje pravnega varstva, kar bi bilo z lansko oprostilno sodbo nezdružljivo in tudi s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Zoper sodbo, ki je bila izdana 7. julija, danes pa so jo v roke prejele stranke v postopku, je možna tudi pritožba. Tako da postopek popolnoma še ni končan. SŠol Sedel bo šest let manj Višje sodišče je odločilo v primeru pritožbe na sodbo Zvonetu Laubiču, ki so ga na celjskem okrožnem sodišču zaradi umora partnerke obsodili na 26 let zapora. Višji sodniki so mu kazen znižali za šest let. Laubič sicer kazen že prestaja na Dobu. Kot je znano, je Laubič z nožem partnerko večkrat zabodel pred trgovskim središčem na Mariborski cesti v Celju 1. aprila 2016. Tožilstvo mu je očitalo kaznivo dejanje umora na grozovit način. Kje bodo stali novi merilniki? Javna agencija za varnost prometa je v sklopu projekta Skupaj za večjo varnost - Namestitev prikazovalnikov hitrosti Vi vozite - že osmo leto zapored pripravila razpis, na katerem se lokalne skupnosti potegujejo za brezplačen najem prikazovalnikov hitrosti. Na junijski razpis se je prijavilo 29 občin, od katerih jih je strokovna komisija izbrala 24, ki bodo prejele prikazovalnik hitrosti Vi vozite v brezplačno 10-mesečno uporabo. Med občinami s Celjskega, kjer bo kmalu postavljen takšen merilnik hitrosti, so Vransko, Šmartno ob Paki, Šentjur, Žalec in Štore. Prednost na razpisu so imele občine, kjer ob lokaciji namestitve merilnika poteka šolska pot, vendar ni zagotovljen minimalen standard zanjo in tiste občine, kjer se zgodi več prometnih nesreč in prekrškov. Pazite se goljufov Pretekli teden se je v Srebrniku na območju Šmarja pri Jelšah zgodila drzna tatvina. Trije neznanci, dva moška in ena ženska, so prišli peš do stanovanjske hiše v Srebrniku, kjer je bila v tistem času lastnica sama doma. Moška sta jo s pogovorom zvabila od hiše pod pretvezo, da ju zanima nakladalka, parkirana v bližini. Ženska je v tem času odšla v hišo, pregledala prostore in iz sobe v zgornjem nadstropju ukradla gotovino. Policija opozarja občane na večjo previdnost v primeru obiska neznanih ljudi. 16 AKTUALNA PONUDBA pišekbar* Sezonska ponudba • #zajtrkprpišek V Jutranjem ritmu Radia Celje z Dejanom in Evo med 5. in 9. uro skrbimo za Poletno osvežitev. Ko v jutranjem programu ujamete zvok osvežitve, pošljite SMS-sporočilo »osvežitev«, lahko tudi »osvezitev«, na telefonsko številko 031 609 609. Vsak petek izžrebamo nagrajenca, ki prejme nagrado, ki jo določi podeljevalec. Izžrebanca v petek v Jutranjem ritmu pokličemo po telefonu. Če se izžrebanec ne odzove na naš klic, izberemo naslednjega. Dejan je trenutno na dopustu, zato bo voditeljica Eva Popovič jutri sama izžrebala prejemnika družinske vstopnice za celjski bazen. Letno kopališče Celje se v tem letu ponaša z izvedeno investicijo obnove 50-metrskega bazena. Obnovili so betonsko ploščo in školjko bazena, zamenjali bazensko keramiko in stroj- ne inštalacije ter uredili ogrevalni sistem, ki omogoča zagotavljanje temperature vode na prijetnih 25 in 26 stopinjah. Prečiščevalni sistem kopališča zagotavlja eno najkakovostnejših bazenskih kopalnih vod v državi. Prihodnji teden si boste lahko privoščili osvežitev v šentjurskem bazenu, teden dni kasneje bodo za poletno osvežitev poskrbeli v kavarni Caffe Maximum Šempeter, kjer bodo podarili možnost sladkanja za celotno družino. Od 6. avgusta si privoščite poletno osvežitev s Thermano Laško, kjer letos praznujejo deset let kopanja pod edinstveno premikajočo stekleno kupolo, pri čemer vam bodo podarili družinsko vstopnico. V Pišek baru, kjer bodo konec avgusta pripravili spektakularen zunanji dogodek, so letos poskrbeli za nova vabljiva igrala za otroke, od 13. do 17. avgusta pa bodo poskrbeli tudi za osvežitev za poslušalke in poslušalce Radia Celje. Za sladkanje bodo teden dni kasneje poskrbeli v Od 30. julija lahko sodelujete v Poletni osvežitvi vsi sladkosnedi. Za razvaja-nje brbon-čic bodo poskrbeli v Caffe Maximum Šempeter. Kavarni-slaščičarni Marelica. Poletne osvežitve se bodo končale z razvajanjem brbončič v gostilni Oštirka. V prvih tednih akcije Poletna osvežitev v Jutranjem ritmu Radia Celje ste se nagrajenci že lahko razvajali v Termah Snovik, s turistično agencijo Sonček ste šli v Istralandijo, se kopali v Thermani Laško, uživali v Termah Dobrna in si na Velenjski plaži privoščili večerjo za dve osebi. Bodite pozorni na zvok osvežitve. Takoj ko ga slišite, pišite na 031 609 609. Podrobnosti o nagradni igri najdete na spletni strani www.radiocele.com. Veliko sreče! BRdF BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Štirje napačni odgovori na vprašanje, katera je vaša šibka točka Omenjeno vprašanje včasih na razgovoru predstavlja najtežji del intervjuja. Večina se pripravlja, da bi se pohvalila z močnimi točkami, a malokdo se zares osredotoči na drugačno vprašanje. Delodajalci ga postavljajo, ker bi radi spoznali kandidata in načine soočanja z vsakodnevnim pritiskom, a marsikdo nanj odgovori popolnoma napačno. »Sem prefekcionist« Vprašanje, katera je vaša šibka točka, lahko z drugimi besedami zapišemo tudi na način: »Ali kritično razmišljate in kako se boste soočili s krizami v organizaciji?« Z odgovorom, da ste »perfekcionist«, si delodajalec ne more ravno pomagati, saj mu ne da širše slike o tem, kako se boste ujeli z drugimi in kako ste se spoprijemali s kari-ernimi padci. Če ne omenite nobene slabe lastnosti, se postavljate v obrambni položaj, s čimer se delodajalec ne bo sprijaznil. Bodite iskreni in natančni, omenite šibkosti, povezane z razpisanim delovnim mestom. Pripravite se, da jih boste povedali brez oklevanja. »Težko najdem šibko točko« Nič čudnega ne bo, če ne boste izbrani na razpisu, če boste na vprašanje odgovorili tako. S tem izražate nezmožnost prepoznavanja neuspehov, konfliktov in težav, hkrati delodajalcu pokažete, da ne razumete medsebojne dinamike in niste dobri glede prepoznavanja ljudi, njihovih čustev in pri moti-viranju sodelavcev. »Podcenjevanje« Včasih ste morda preveč iskreni in transparentni, zato drugi o vas govorijo, da podcenjujete ljudi okoli sebe. Če sogovorniku priznate, da je to vaša šibkost, nikakor ne pozabite dodati načina, na katerega rešujete to težavo, in tega, kaj počnete, da se takšnim komentarjem izognete. »Sem deloholik« Nekateri karierni svetovalci menijo, da so zgornje besede pravi odgovor na takšno vprašanje, saj s tem svoje šibkosti spremenite v močne lastnosti, ki sovpadajo s cilji podjetja. Drugi se s tem mišljenjem ne strinjajo, saj menijo, da se kandidati tako izogneju pravemu odgovoru. Omenjen odgovor delodajalcu nič ne pove o tem, kako se kandidat sooča z izzivi, temveč mu pokaže, da ni iskren. Ne pove mu, kaj oseba meni, saj se prikaže v nerealni luči. Navsezadnje vsi delamo po svojih najboljših močeh, kajne? Ne verjamete kariernim svetovalcem? Morda boste verjeli psihologiji ... Odgovori, kot sta »preveč sem prijazen« ali »do ljudi imam previsoka pričakovanja«, niso tako zanimivi, kot je »dramatično se od-zovem na vse situacije«. Kandidati, ki so odgovorili s slednjim odgovorom, so bili za 30 odstotkov zanimivejši za delodajalce kot prvi. Na razgovoru morate sogovorniku predstaviti realno zgodbo o svoji karieri, s katero mu boste dokazali, da se zavedate šibkosti in da veste, kako jih odpraviti. Na takšen način boste delodajalcu ostali v spominu. ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com Spremljajte portal MojeDelo. com in ne zamudite nobenega zanimivega razpisa več. И MojeDelo.com Voznik/-ca (Vzhodna regija: Celje, Hrastnik, Krško, Mozirje, Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Velenje) Opis dela: vožnja avtobusa na osnovi razporeda in potnega naloga v skladu z zakonodajo, kontroliranje veljavnosti vozovnic in njihova prodaja, opravljanje dnevnih preventivnih pregledov in informiranje odgovornih o popravilih vozila ... Nomago, d. o. o., Vošnjakova ulica 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Slovenska Bistrica) Vaše naloge bodo predstavljali priprava dietne hrane in pic, priprava toplih in hladnih obrokov, organiziranje dela, vodenje in poznavanje dokumentacije HACCP. Sodexo, d. o. o., Železna cesta 16, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Strojni inženir v razvoju (m/ž) (Celje) Splošni pogoji: vsaj VI. stopnja izobrazbe smer strojništvo, najmanj 2 leti delovnih izkušenj v razvoju, uporaba CAD-orodij, izpit B-kategorije. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Terenski serviser (m/ž) (po Sloveniji) Iščete prihodnost najvišje kakovosti? Za svojega naročnika, Miele, d. o. o., iščemo odgovorno, prilagodljivo in k strankam usmerjeno osebo z visoko stopnjo zavzetosti ter samoiniciativnosti za prosto delovno mesto terenskega serviserja za gospodinjske aparate ter profesionalne rešitve v Sloveniji. Vernar consulting, d. o. o., Tehnološki park 18, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Obdelovalec kovin I, II (m/ž) (Vitanje) Pričakujemo IV. stopnjo šolo strojne smeri, zaželene delovne izkušnje z delom na CNC-strojih, zaželeno znanje računalništva -MS Office, triizmensko delo ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 12. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Šentjur) Odpiramo novo trgovino, zato iščemo ambiciozne in odgovorne prodajalce za prodajo pisarniškega materiala, darilnega programa in drobne galanterije v Šentjurju. Izbranemu kandidatu ponujamo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas ... Office & more (Acron, d. o. o.), Pameče 167, 2380 Slovenj Gradec. Prijave zbiramo do 19. 7. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Poslovodja (m/ž) (Šentjur) Odpiramo novo trgovino, zato iščemo poslovodjo za prodajo pisarniškega materiala, darilnega programa in drobne galanterije v Šentjurju. Izbranemu kandidatu ponujamo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas za poln delovni čas, stimulativno plačilo ... Office & more (Acron, d. o. o.), Pameče 167, 2380 Slovenj Gradec. Prijave zbiramo do 19. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnik koaksialnega omrežja (m/ž) (Celje) Podjetje Telemach je vodilni alternativni telekomunikacijski operater v Sloveniji in tretji največji ter najhitreje rastoči mobilni operater v Sloveniji. Zaradi širitve področja fiksnega dela omrežja k sodelovanju vabimo nove sodelavce s tehničinih področij za delovno mesto tehnika koaksialnega omrežja. Telemach, d. o. o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Blagajnik - prodajalec (Velenje) Opis del in nalog: delo na oddelkih, svetovanje kupcem pri nakupu blaga in posredovanje informacij, skrb za dobro zalo- ženost in videz prodajnih polic, pomoč strankam pri izbiri blaga, skrb za točno označevanje blaga - plakati, regalne etikete, cene, deklaracije. Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Slaščičar (m/ž) (Rogla) Pričakujemo zaključeno poklicno šolo slaščičarske smeri ali delovne izkušnje, ustvarjalnost, urejenost in prilagodljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 10. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delo v proizvodnji (m/ž) na področjih dela brizganja plastike, metalizaciji in montaži (Prebold) Od vas pričakujemo predznanja: natančnost, vestnost, dobre ročne spretnosti. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 10. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojni inženir za področje razvoja strojne opreme elektronskih sklopov (HW) (m/ž) (Velenje) Delo bo obsegalo načrtovanje analognih in digitalnih elektronskih vezij za področje velikih gospodinjskih aparatov, optimi-ranje delovanja elektronskih vezij glede na specifikacije končnega produkta, izdelavo potrebne tehnične dokumentacije . Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 7. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Terenski komercialist (m/ž) (Celje) Smo ambiciozno podjetje na področju tehnične trgovine. Zaradi širitve prodajnega centra v Celju iščemo novega sodelavca za delovno mesto terenskega komercialista. Termotehnika, d. o. o., Pod Trško goro 83, 8000 Novo mesto. Prijave zbiramo do 23. 7. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec na območju Celja (m/ž) Pričakujemo prijaznost in ustre-žljivost do strank, komunikativnost, samostojnost, osebno urejenost, poznavanje trgovinskega poslovanja, vozniški izpit B-ka-tegorije. Pami, d. o. o., Vipavska cesta 50, 5000 Nova Gorica. Prijave zbiramo do 8. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. OSIR VSAKO SOBOTO Ob 12.15 18 ŠPORT Martina Ratej je tri tedne pred nastopom na evropskem prvenstvu v odlični formi. Skoki Tine Šutej so vselej atraktivni. Preskočila je 4,30 m. Po izvrstnem metu izvedela za očetovo smrt Martina Ratej je v odlični formi, a življenje ji še naprej ne prizanaša Čeprav sta na državnem prvenstvu v Celju manjkala dva slovenska atletska asa, člana celjskega Kladivar-ja Robert Renner in Luka Janežič, je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov. Daleč najboljši dosežek dvodnevnega prvenstva je v soboto uspel Martini Ra-tej v metu kopja. Z izidom 66,10 m je le za dober meter zaostala za svojim slovenskim rekordom in je zdaj enajsta na svetovni lestvici te sezone in četrta ta čas v Evropi. Za Kladivar je dobra novica prišla še iz finskega Tam-pereja, kjer je Eva Pepelnak na svetovnem prvenstvu za starejše mladince in mladinke osvojila četrto mesto v troskoku. Z zadnjim tro-skokom je v finalu izboljšala osebni rekord za sedem centimetrov, bron je zgrešila za decimeter. Kljub temu je po zadnjem poskusu skočila v objem svojemu trenerju Hr-voju Fižuletu. Petek, desetega Martina Ratej je zadnjič slovenski rekord izboljšala 14. maja 2010 na diamantni ligi v Dohi (67,16). Uspelo ji je še nekaj spodobnih daljav, v zadnjih treh letih pa se ni posebej izkazala. »Zelo sem zadovoljna, zadnji izid je izjemna spodbuda zame. Celotna tekma je bila odlična. Takšne serije se ne bi nikakor sramovala na velikem tekmovanju. S trenerjem sva dosegla dva cilja, en zelo dolg met in stanovitnost pri preostalih poskusih,« je poudarila Martina. Tako ona kot trener Lovrenc Umek sta dodala, da met še zdaleč ni bil tehnično popoln. »Če bi bil, bi kopje preletelo prek državnega rekorda. Vedno obstajajo rezerve. Že 14 dni se na treningih dobro počutim. Kopje redno leti do 62, 63 metrov. Na tekmi adrenalin doda dva, tri metre. Res je, da sem bila v Loza-ni razočarana, čeprav glede uvrstitve in rezultata ne bi smela biti. Vedela sem namreč, da sem sposobna še več, kot sem prikazala. Jutri bom odpotovala v London, kjer bo tekma diamantne lige v soboto.« Kdaj ste izvedeli za očetovo smrt? »Nekaj minut po tekmi v Celju ...« je odgovorila Martina Ratej. Kvalifikacije na evropskem prvenstvu v Berlinu bodo zgodaj popoldne v četrtek, 9. avgusta, finale bo že naslednji dan (20.25), ko bodo godovali Lovrenci. Dvakrat Urška in Jan Predsednika AD Kladivar Celje Staneta Rozmana je zelo razveselil Martinin nastop. Poleg nje naj bi na EP v Nemčiji nastopili še trije iz Kladivarja, Tina Šutej, Maruša Černjul in Luka Ja-nežič, medtem ko je Robert Renner, bronast na zadnjem EP v Amsterdamu v skoku s palico, zaradi poškodbe roke že končal sezono. »Martina je zdaj tik pod evropskim vrhom. Bila je poglavje zase. Ko smo se veselili, jo je doletela tragična novica. Njen oče je bil dlje časa bolan, hospitaliziran je bil v univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Novica ni pretresla le Martine, temveč tudi vse, ki smo bili zraven.« Rozman je pohvalil še nekaj »svojih« atletov: »Po dvakrat sta zmagala tekača na srednje in dolge proge Urška Arzenšek in Jan Bre-šan. V deževnem vremenu je Tina Šutej preskočila 430 centimetrov. Žal mi je, ker ni nastopil Luka Janežič. Ogreval se je, a je bila bolečina v stegenski mišici premočna. V načrtu je bilo, da bo tekel na 100 in 200 metrov ter v štafeti 4x400. Ko smo pričakovali piko na i, smo prejeli avtogol. Namreč oslabljena moška Kladivarjeva štafeta Stane Rozman se zaveda zahtevnega organizacijskega zalogaja, ko bo Celje med 21. in 23. septembrom gostilo Balkansko prvenstvo za veterane. na 4x400 se je srčno borila in osvojila drugo mesto, po sodniškem posredovanju je bila zaradi napačne postavitve diskvalificirana.« Rozman se zaveda zahtevnega organizacijskega zalogaja, ko bo Celje med 21. in 23. septembrom gostilo Balkansko prvenstvo za veterane. Razbremenitev v Velenju V ospredju pozornosti je pri Kladivarju tudi odlična skakalka s palico Tina Šutej, ki je po kriznem obdobju poiskala pomoč pri celjskem trenerju Milanu Kranjcu. »Za mano je naporen teden. Selila sem se. Tudi vreme ni bilo idealno. Enkrat sem poskusila preskočiti 4,45 m, potem sva se s trenerjem odločila, da je bolje prenehati. Pri Kla-divarju sem našla zelo pozitivno okolje. Novi trener želi popraviti mojo tehniko. Ima težavno delo, moj način je že zakoreninjen po petnajstih letih skakanja. Trudiva se in mučiva. Pogledujeva le proti Berlinu. Ker sem sposobna preskočiti 4,60 m, načrtujem preboj v finale.« Trener sredozemske podpr-vakinje Tine Šutej je Milan Kranjc, ki je prej ustvaril in vodil celjskega asa v skoku s palico Roberta Rennerja. Zdaj je Kranjc popolnoma osredotočen na delo s Šu-tejevo. Zaradi poškodbe sta letos resneje vadila šele aprila. »Kljub težavam je Tina na prvi letošnji tekmi, v Velenju, izpolnila normo za Berlin. Bremena nato ni bilo več. V Tarragono je na sredozemske igre odpotovala po medaljo. Osvojila je srebrno. V nedeljo ni imela prave energije, selitev je pustila posledice. Vsekakor je sposobna uvrstitve v finale EP.« Luč za Encija Tudi Anita Horvat, nova članica velenjskega kluba, je zmagala dvakrat. Zlati medalji je osvojila v tekih na 200 in 400 m. Atletinja iz Brezovice pri Ljubljani je bila prej članica Massa: »V oktobru ali novembru sem se dogovorila z AK Velenje. Z veseljem tekmujem v novem dresu. Letos v mojih tekih še ni bilo presež- Anita Horvat je od lani članica AK Velenje. kov. Upam, da se bo zgodil kmalu in da bom izboljšala državni rekord. V Berlinu imam visok cilj, uvrstitev v finale teka na 400 metrov.« Jutri bo prvič tekmovala v diamantni ligi, v Monaku. V teku na 800 metrov je Jerneja Smonkar (Velenje) v zaključku ugnala Marušo Mišmaš. Na 4x400 metrov sta bili najboljši obe velenjski štafeti. Peter Hribaršek (Velenje) je sobotnemu naslovu na 100 m ovire dodal še prvo mesto na 400 m ovire. Atletski konec tedna v Celju je bil pomemben še z nenavadnega vidika. Tadej Enci, izvrsten velenjski gluhi tekač, je nastopil med slišečimi. Za razliko od prejšnjih tekmovanj tokrat pri štartu ni bil odvisen od zvoka, ampak od svetlobe. S pomočjo nove štartne lučke, ki mu je jo podarila Atletska zveza Slovenije, je imel na štartu enake možnosti kot tekmeci, saj se je lahko zaradi svetlobnega znaka hitreje odzval kot ob zvočnem signalu. Lučka je pomagala Enciju, da je v teku na 400 m osvojil tretje mesto. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, GrupA, AZS Maruša Černjul ni preskočila želene višine (1,90 m), nato je izjavila: »Morda me ta višina že malo psihološko zavira. Mislim, da bi na 1,91 m šlo lažje kot na centimeter nižji višini ...« ŠPORT 19 Sedmica za spektakel s Steauo Celjani jutri v Kidričevem, Velenjčani v nedeljo doma z Mariborom - V celjskem napadu tudi Elvir Ibišević Nogometaši Rudarja so v prvi tekmi uvodnega kroga kvalifikacij evropske lige premagali ekipo Tre Fiori iz San Marina s 7:0. Današnja povratna tekma bo zgolj formalnost in predvsem priprava za obračune z Mariborom in romunsko Steauo. Velenjčani so takoj prevzeli pobudo, a žoga ni hotela v mrežo. Kapetan Damjan Trifković je nato z odličnim preigravanjem na zelenico položil dva gostujoča branilca in zaposlil Milana Tučiča. A gol v 33. minuti je bil edini v prvem polčasu. Domači strateg Marijan Pušnik je vztrajal pri napadalni, a ne brezglavi igri, kar se je obrestovalo: »V prvem polčasu smo se mučili. Fantom sem Nesrečen Leon Črnčič, eden najboljših igralcev Rudarja, je na pripravljalni tekmi s Hajdukom prejel tako močan udarec, da so mu morali operirati levo ličnico. med odmorom dejal, naj nadaljujejo mirno. Italijani so bili besni po tekmi. Pri 0:0 je imel njihov najnevarnejši napadalec lepo priložnost. Tekma s Steauo bo lep nogometni dogodek za vse nas. Romuni so absolutni favoriti proti nam, tako kot smo mi proti ekipi iz San Marina,« Po dva gola sta dala Dominik Radić in Milan Tučić, po enega Djair Parfitt Williams in Ante Solomun, gostje so dosegli še avtogol. Gonilna sila »knapov« ostaja Damjan Trifković, ki bo v nedeljo dopolnil 31 let: »Povsem mirni smo odpotovali v Italijo, kjer domačinov ne bomo podcenjevali.« Velenjčani se bodo drugič pomerili z nekdanjim evropskim prvakom, pred devetimi leti so igrali z beograjsko Crveno zvezdo. Če bodo ostali skupaj ... Celjsko moštvo je zadnjo prijateljsko tekmo odigralo s katarskim Umm Salalom, ki se je po precej spodbudni igri rumeno-modrih končala z izidom 1:1. Gol je za gostitelje dal Rudi Požeg Vancaš, ki po kakovosti močno izstopa v celjskem moštvu. Vodstvo kluba premleva ponud- be, ki se vrstijo. Vsekakor bo počakalo, da se bo odškodnina približala želeni. Zanj se že nekaj časa ogreva tudi Maribor. Skoraj brezpredmetno je napovedati, kam se lahko na prvenstveni lestvici zavihtita Rudar in Celje. V prejšnji sezoni sta zbrala enako število točk, a so si Velenjčani zagotovili četrto mesto in nastop v evropskem tekmovanju zaradi boljšega medsebojnega izkupička. Trener Celja Dušan Kosič je priznal, da je zadovoljen, ker je uspel zadržati jedro moštva, obenem se zaveda, da bi že prodaja zgolj enega igralca (Požeg Vancaš) pomenila padec kakovosti ekipe. »Naš cilj je tudi prodaja igralcev, za katere obstaja zanimanje, da bomo lažje preživeli. Rudi predstavlja dodano vrednost našega moštva A obnašamo se, kot da bo še nekaj časa del celjske ekipe,« je dejal Kosič. In nadaljeval: »Ničesar ne obljubljam, toda naši tihi cilji so visoki. Veselimo se, da se bo jutri začelo zares. Enako kot Kidričani želimo uspešno začeti prvenstvo.« Vratarski par Jurhar-Rozman je odličen, Vidmajer, Travner, Dži-nić, Pišek, Cvek, Pungaršek, Požeg Vancaš, Lupeta in Vi-zinger pa so preverjeni igralci, ki jim bo morda v veliko pomoč obetaven novinec Jakob Novak. Če bi ostali skupaj (igrali bodo predvsem še Brecl, R. Štraus, Benedičič, Andrejašič ...), bi lahko bili presenečenje nove sezone. DEAN ŠUSTER Foto: MARJAN MARIČ Trener Marijan Pušnik je skušal potolažiti razočaranega vratarja Tre Fiorija. Z močnim celjskim pridihom Dva rokometna kluba s Celjskega sta dobila tekmeca v evropskih pokalih. Gorenje se bo v 1. krogu kvalifikacij pokala EHF pomerilo s švedskim Alingsasom. Prva tekma bo predvidoma 1. ali 2. septembra v Skandinaviji, povratna pa teden pozneje v Rdeči dvorani. Svoje nasprotnice so dobile tudi celjske rokometašice. Igralke kluba Zdežele se bodo v tretjem krogu pokala challenge pomerile z ro-kometašicami švedskega predstavnika Boden Handboll. Prvi dvoboj bo 10. novembra v dvorani Golovec. Nepozaben Julijanov julij Danes se bo v Celju začelo evropsko prvenstvo v rokometu za mladince. Žreb skupin je bil 19. februarja v celjskem Narodnem domu. Tedaj si je selektor Slovenije Sašo Prapotnik izbral skupino, v kateri so še Norveška, Srbija in Izrael. »Skupina se mi je zdela najlažja, zato sem jo izbral. Norvežani, s katerimi se bomo pomerili drevi, bodo najbrž najtrši tekmeci. S Srbi smo v preteklosti odigrali nekaj tekem in z ničimer nas ne morejo presenetiti,« meni Prapotnik. Glavni adut slovenske selekcije je nedvomno izvrsten rokometaš Celja Pivovarne Laško Domen Ma-kuc. Ob njem je v izbrani vrsti še šest njegovih klubskih soigralcev, Gašper Dobaj, Grega Ocvirk, Stefan Žabić, Matevž Kunst, Anže Dobovičnik in Kristjan Horžen. Pravočasno opozorilo Za slovenskimi rokometaši, ki odkrito ciljajo na polfinale, je 15 dni priprav na Rogli ter štiri pripravljalne tekme - dve proti Čehom in dve proti Hrvaški - na katerih so zabeležili tri zmage in hud poraz Sedmerica iz Celja Pivovarne Laško (30:19 v Ivanić-Gradu), ki je služil kot opozorilo pred začetkom prvenstva. Tekme evropskega prvenstva bo mogoče spremljati tudi v neposrednih televizijskih prenosih na Sport Klubu. Ta bo prenašal vse tekme slovenske, hrvaške in srbske reprezentance, polfinal-ni tekmi in finale, ki bo 29. julija v dvorani Zlatorog. Iz- brani vrsti Slovenije in Srbije bosta tekmovali v skupini B v dvorani Golovec, Hrvati pa v dvorani Zlatorog v skupini C. Slovenski mladinci so doslej na evropskih prvenstvih trikrat osvojili bronasto medaljo (2004, 2010 in 2012), leta 2002 pa srebrno, kar je tudi najboljši dosežek v tej kategoriji. Generacija letnika 1998 in mlajših, ki se bo predstavila v Celju, je na minulem kadetskem prvenstvu pred dvema letoma na Hrvaškem osvojila četrto mesto. Selektor je seznam ro-kometašev s pravico nastopa v prvem delu sporočil šele včeraj zvečer. Predsednik organizacijskega odbora EP je Jure Cvetko. DEAN ŠUSTER Foto: RK CPL V Kranju je bilo še zadnje dejanje za najmlajše plavalce v tej sezoni. Državnega prvenstva se je udeležilo 341 mladih tekmovalcev iz 28 slovenskih klubov. Predstavniki Plavalnega kluba Neptun Celje so osvojili deset medalj. Julijan Pevec je kar petkrat stal na odru za zmagovalce, dvakrat na najvišji stopnički. Odličja so si priplavali še Filip Bratina, Gaja Plevnik Ivanuša in Hanna Naya Hušič. Naslednji konec tedna bo na Ravnah državno prvenstvo za dečke in deklice, konec meseca bo sledilo še združeno državno Julijan Pevec prvenstvo za kadete, mladince in člane v Kopru. DŠ, foto: PK NEPTUN 20 INFORMACIJE / MALI O GLASI VOZILA PRODAM SCENIC 1,5 dci, letnik 2010, prvi lastnik, prodam za 5.500 EUR. Telefon 041 393-232. 1141 OPEL astro 1,7 D, letnik 2003, registriran do 21. 7. 2019, metalno sive barve, prodam za 1.450 EUR. Telefon 031 885-698. 1152 STROJI PRODAM HIDRAVLIČNI dvig za Sip Spider 350 ter čelni nakladalec in čelno hidravliko za traktor Universal ali Zetor prodam. Telefon 041 999-910. p TRAČNI obračalnik, 2,20 m in traktor Imt 542, letnik 1980, 2.600 ur, pet prestav, prodam. Telefon 031 799-476, (03) 5871-556. 1123 ŠROTAR za žito prodam. Telefon (03) 7810560. 1094 MULČER za kosilnico, širina 80 cm, ugodno prodam. Telefon 031 612-160. 1137 MLIN za sadje in grozdni mlin pecljalnik prodam. Telefon 041 265-492.1139 DVA trifazna elektro motorja znamke Končar, 380 V, 4 Kw, 1.500 obratov, malo rabljena, lepo ohranjena, kot nova, prodam. Telefon 031 475-194, Štore. 1141 MOTOKULTIVATOR kosor Muta, s pogonsko prikolico, s priključki, prodam. Telefon 031 796-410. 1155 ZENITNE PONUDBE za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si KUPIM SAMONAKLADALKO Kolenc kupim. Telefon 031 727-606. 1145 POSEST PRODAM TAKOJ vseljivo hišo v Bukovju, Babna Gora, prodam ali oddam. Telefon 041 751-695. 1112 HIŠO z vsemi priključki, s 300 m2 zemljišča, prodam. Kupim dvosobno stanovanje. Telefon 051 207-041. 1120 UGODNO do stanovanja. Prodam del hiše s svojim vhodom in z obnovljenim stanovanjem, 35 m2, na lepi legi, 1 km od Mozirja. Cena 21.000 EUR, 5.000 EUR počakam do enega leta. Telefon 070 777-281. p STANOVANJE ODDAM V PIRANU oddajam garsonjero za počitni-kovanje po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 1104 PRODAM ZAMRZOVALNO skrinjo, 200 l, prodam za simbolično ceno. Telefon 5414-273.1113 PRODAM PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, domača hrana, prodam. Možna dostava. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČE, od 90 do 150 kg, mesni tip, ugodno prodamo. Možna dostava. Telefon 041 455-732. 1073 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Ob nakupu 10 kokošk podarimo petelina. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli piščanci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461798, 041 763-800, 051 379-031. p TELIČKO čb, staro 14 dni, prodam. Telefon 041 996-166. 1118 PRAŠIČE, od 25 kg naprej, za nadaljnjo rejo ali zakol, lahko tudi očiščene, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 996-166. 1118 KRAVE simentalke, po izbiri, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 263074. Š 32 PRAŠIČE, mesni tip, 12 x 33, od 25 do 40 kg, prodamo. Telefon 031 544-653. Š 33 E m\ astrologinja I jasnovidnost BI0TERAPQE ^штгтт^^ш« ШИИР MIt'I'Mi1 PSIČKO nemško ovčarko, mešanko, staro 8 tednov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 685-080. 1124 TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon 040 524-780.1133 BIKCA simentalca, starega 11 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 384-488. 1136 BIKCA simentalca, starega 14 dni in teličko simentalko, staro 3 mesece in pol, prodam. Telefon 031 840-282. 757 TELICO simentalko, staro štiri mesece, težko okoli 300 kg, prodam. Telefon 041 500-320. 1143 TELIČKO simentalko, staro 10 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 245-733. 1146 KOZLIČE, stare 9 in 10 mesecev, prodam. Telefon (03) 5794-208. 1148 KRAVE simentalke in frizijke prodam. Telefon 031 490-473. 1153 TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, težko približno 180 kg, prodam. Telefon (03) 5773-529, 041 248-572. 1158 KUPIM ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A. d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n DEBELE, suhe krave in telice ter teleta ku-- z davkom. Telefon 041 653-286. Š 30 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SUH ječmen v vrečah prodam. Telefon 031 317-714. 1150 JABOLKA, RANA, za sok ali jabolčnik prodam. Telefon 031 490-473. 1153 PRODAM MLIN za sadje, prikolico za Muto, okrogel priklop, in hišico za psa prodam. Telefon 040 575-924. 1159 MEŠANA metrska drva, dve klaftri, prodam. Možni: prevoz, dostava in dogovor za nadaljnjo pripravo drv. Telefon 040 318-361. 1132 CISTERNI za vino Inox, 500 in 600 l ter varilni aparat, 220/380 V, prodam. Telefon 031 631 662. 1140 KOŠE, košare, kosišče in grablje, lepo izdelane, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5795-602. 1149 DESKE: lipa - debelina 32 in 50 mm, par-jena hruška - debelina 50 in 80 mm, javor, akacija, in češnja - debelina 32 in 50 mm, prodam. Telefon 040 211346. p JARKICE, mlade kokoši na začetku nesnosti, rjave, črne, grahaste, su-seks, dnevno sveža jajca in vse vrste visoko kakostne perutninske krme prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. p RAZNO KLESANJE in obnova nagrobnih napisov. Dalex, s. p., Planina 35a, 3225 Planina pri Sevnici, telefon 041 759-876.n ШШШ g astrologinja ■ I T I T I i ^^ -D J I ^И I 1 I A. I ^ Л 1 I ^B cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operateija ШШШ živite cenejel i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. C E LJ 5 K A k©c-r> izposoja kolesa INOX DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. - SKINAUT SMUČARSKA iOLA CELJSKA I Informacije 0(1 614 464 SLADA TRGOVSKO PODJETJE, d, a o. 1Ш-! m čarovnike<, Perišiča, Mo-drića, Rebiča. Odlična sta bila Lovren in Subašič. Nekateri so dozoreli na tem prvenstvu. Premalo se je govorilo o Subašiču. Zame je bil odločilen hrvaški dejavnik za preboj do finala, a ne le zaradi branjenja enajstmetrovk.« ... a tudi na svoje sodelavce pri Nogometnem klubu Šampion Celje, ki so se fotografirali na Brdu pri Kranju. Desno čepi žena Ksenija. INTERVJU 27 , da je Ч ^^ I ^^ »V Sloveniji nogomet nima statusa, kot ga ima na Hrvaškem. To je bistvena težava. Na Islandiji ^^ je celotna država sprejela nogomet kot način življenja. Dokler ni želje na vseh ravneh, v vseh družbenih porah, da bi uspeli, lahko samo sanjamo o odmevnejšem dosežku..« Jani Žilnik je eden najbolj znanih celjskih nogo metašev in trenerjev, ki je odlično igral tudi mali nogomet. Diplomirani inženir metalurgije je ustanovil Nogometno šolo Mali šampion. Bil je kapetan Celja in tudi islandskega Vi-kingurja, s katerim je igral v kvalifikacijah za ligo prvakov Igral je tudi za Šentjur, Rudar Velenje, SET Vevče, Korotan in Zreče. Nekdanji dijak I. gimnazije v Celju je sredi leta 2006 postal trener članskega moštva NK Celje, a je na položaju zdržal le pol leta. Vodstvo kluba ni pokazalo p o - trpežljivosti med ustvarjanjem nove, mlad e, domače ekipe. Bil je tudi pomočnik selektorja Branka Zupana v reprezentanci do 21 let, ki je bila na robu senzacije proti Nizozemski, ta pa je potem postala evropska prvakinja. Dve generaciji nogometašev Šampiona do 15 let je pripeljal do naslovov državnih prvakov. Sredi prejšnje sezone je prevzel vodenje mladincev NK Celje in po nizu zmag sta ekipi mladincev in kadetov ojili tretje mesto v SNL. nu Lužniki. Takrat je imel kapaciteto sto tisoč gledalcev. Moji soigralci so bili kot v transu. Izgubili smo s 4:2, a ni se vedelo, kdo je velikan in kdo malček. Kako vam je šlo na fakulteti za montani-stiko? Tedaj je v Sloveniji do dvajsetega leta treniralo precej manj nogometašev kot dandanes. Na fakulteti sem bil edini nogometaš. Profesorji so vedeli za mojo ljubezen. Na sestanku z več profesorji sem izdal vrstni red svojih najljubših stvari. Na prvo mesto sem postavil nogomet, na tretje metalurgijo. Vsi so si to zapomnili, eden od profesorjev mi je zato malce nagajal. Vse do diplome sem sicer redno opravljal izpite. Potem sta se začela še bolj intenzivno mešati nogometno udejstvovanje in pisanje diplome. Tedaj sem se posvetil nogometu. Kdaj ste dali prednost fakulteti? To je bilo prej. Za Kladivar sem igral v republiški ligi in skoraj bi prestopil tri stopničke. Namreč s Stanetom Bevcem sva neobremenjena odšla na preizkušnjo k Olimpiji. Tam sva začutila profesionalni pristop. Tedaj so jugoslovanski prvoligaški klubi imeli tudi po trideset igralcev. Uspeh je že bil, če si na treningu igral tekmo enajst proti enajstim. Prispel sem na prag podpisa pogodbe. Prevladale so časovne obveze glede študija. Denar, ki mi je bil ponujen, ni bil velik. Trenerja Gugolja je zamenjal Šoškić, ki mi ni toliko zaupal. Zato nisem sprejel pogojev. Preden ste zaigrali še za Šentjur, Rudar Velenje, SET Vevče, Korotan in Zreče, ste leta 1995 ustanovili nogometno šolo. Kako ste pritegnili starše in otroke? Spraševal sem se, kam naj vložim privarčevan denar. Tisti vložek bi danes bil vreden približno petdeset tisoč evrov. A ni P mi bilo žal ne tedaj in ni mi danes. Po prvih letih sem sicer imel pomisleke. Občinske strukture so me gledale postrani, češ kdaj bom odnehal. Starši in otroci so zaslužni, da sem »Na sestanku z več profesorji sem izdal vrstni red svojih najljubših stvari. Na prvo mesto sem postavil nogomet, na tretje metalurgijo. Vsi so si to zapomnili, eden od profesorjev mi je zato malce nagajal.« vztrajal. Poti nazaj ni bilo več. Najprej smo postali prepoznavni v regiji, kasneje po celotni Sloveniji. Leta 1995 je bilo v naši državi popolnoma drugačno razmišljanje glede nogometa, kot je zdaj. Prevladovalo je prepričanje, da je nogomet za neumne. Dokazali smo, da je nogomet za inteligentne fante. Fantje iz generacije, ki je bila prvak leta 2003, so bili večinoma gimnazijci. Delovali ste na mnogih nogometnih področjih. V Slovenskem revialnem pokalu v malem nogometu ste bili najboljši strelec. S Penalom Zvezdašem ste osvojili lovoriko. Kako je nastala ekipa, ki je po prevladi v Celju nasledila Aškerčevo in je bila predhodnica Pelikanov? Združil nas je žal pokojni Igor Kos. Igrali so Zlatko Koren, Mitja Marinček, Goran Savić, soigralci iz Kladivarja in Aleš Pečnik, rokometaša Vlado in Miha Bojović ter hokejist Nac Filipović. Bili smo zanimiva kombinacija. Včasih smo bili napoti drug drugemu. Težke osebe smo bile skupaj. Ni bilo za vzor, kar smo si vse povedali na igrišču. A po tekmah smo se družili kot prijatelji. Vsi so nas hoteli premagati. Prva celjska liga je bila zelo zahtevna, mi smo ji vladali nekaj let. Kdo so bili soigralci, ko je NK Publikum odigral prvo evropsko tekmo, z danskim Odensejem? Kot mlada igralca sta v ospredje stopala Matjaž Štancar in Andrej Goršek. Izkušen strelec je bil Suad Beširović, iz Velenja nas je okrepil Stjepan Pranjić, člansko kariero je začel Gregor Blatnik, Aleš Turk je kasneje igral v Nemčiji. Imeli smo relativno domačo ekipo. S svojimi, domačimi nogometaši moraš imeti potrpljenje. To se prej ali slej obrestuje. Tega si želim tudi v Celju. Kmalu po osamosvojitvi je Celje s Publiku-mom doživelo nogometno renesanso. Kakšni so vaši spomini na obračune na Skalni kleti? Sami ste priča, da sem se naježil. Bilo je resnično odlično vzdušje, zlasti na derbijih. Dva do tri tisoč ljudi je na majhni tribuni znalo pričarati pekel. Kot kapetan sem imel stik s povprečnimi gledalci in tudi z ultranavijači, Celjskimi grofi. Mislim, da mi je uspelo najti z njimi pravi odnos. Znali so nas namreč nagraditi, tudi če nam rezultatsko ni uspelo. V Areni Petrol je bilo kasneje drugače. Osnovni cilj nogometa je zadovoljiti gledalce. Bolj ko minevajo leta, bolj izpostavljate vlogo žene Ksenije. Kakšna je bila in kakšna je zdaj? Uspela je zdržati leta, ko je bilo zelo naporno. V zadnjem obdobju gleda na nogomet drugače. Zdaj »ve, za kaj se gre«. Spoznala je, da je nogomet res najpomembnejša stvar na svetu. Diplomirana veterinarka je postala nepogrešljiv član Nogometnega kluba Šampion, saj je ljubiteljsko opravljala sekretarska dela. Naložila si je veliko breme. Ob meni klub držita pokonci še glavni vzdrževalec Miro Jankovič in Bojan Arčan. DEAN ŠUSTER, foto: osebni arhiv Pred dvanajstimi leti je prevzel vodenje članskega moštva NK Celje. Foto: arhiv NT »S svojimi, domačimi nogometaši moraš imeti potrpljenje. To se prej ali slej obrestuje. Tega si želim tudi v Celju.« »Igrali smo na štadionu Lužniki. Takrat je imel kapaciteto sto tisoč gledalcev. Moji soigralci so bili kot v transu. Izgubili smo s 4:2, a ni se vedelo, kdo je velikan in kdo malček.« 28 PORTRET Ko lončar postane forenzik Igor Bahor je predan raziskovanju starodavnih lončarskih tehnik - V njegovi delavnici nastaja skodelica slovite Kofetarice V Narodni galeriji so ob stoti obletnici ustanovitve konec junija odprli razstavo o življenju in delu Ivane Kobilce. Z najbolj znano slovensko umetnico so povezani tudi v Lončarstvu Bahor. Tam so izdelali repliko skodelice, ki jo v rokah drži »mamica kavopivka«, kot je anonimno starko na znameniti sliki imenovala avtorica dela. V delavnici v majhnem parku le nekaj korakov od Term Topolšica nastajajo še druge rekonstrukcije, ki jih naročajo različne muzejske ustanove. In tudi protokolarna darila za slovenski državni vrh. Vprašanje je, če bi se Igor Bahor danes posvečal lončarstvu, če med služenjem vojaškega roka ne bi spoznal kiparja, ki je z avtoštopom potoval po svetu in si kruh služil s prodajo ročno izdelanega nakita. »To so bili časi, ko je človek težko prišel do >deviz<. Zato sem tudi sam začel izdelovati drobne stvari iz glinamola in šel na pot. V Italiji sem zaslužil lire, v Nemčiji marke, v Franciji franke. Vmes sem začutil močno željo, da bi se naučil ustvarjati s keramiko.« Svoje bogato znanje dolguje povsem neformalnemu izobraževanju. Tečajev takrat ni bilo, zato je na pragu svojih dvajsetih let študent elektrotehnike nekajkrat tedensko obiskoval delavnico lončarja Slavka Škode. Kot prostovoljec je spoznal različne dele ustvarjanja, od kopanja do sekanja gline, žganja, oblikovanja, in se naučil ogromno o tradicionalnem lončarstvu. Kasneje je kot fotograf skupaj z etnologi, ki so po državi opravljali terenske raziskave, obiskal skoraj vse tedanje slovenske lončarje. Znanje je nabiral še na tri mesece in pol dolgem potovanju v Združenih državah Amerike. Med drugim se je učil v centru za keramiko v Baltimoru in v indijanskem rezervatu Santa Clara v me- stu Santa Fe. Odkrivanje keramike ga je vodilo še v Kanado, Španijo in drugod po svetu. »Gre za iskanje, ki še ni končano. Kadarkoli se lahko kaj naučim, zgrabim priložnost,« pravi. Razbiranje zgodb iz črepinj Kot mentor je sodeloval pri prvih tečajih lončarjenja, ki jih je organiziral Slovenski etnografski muzej. Takrat so ga spoznali nekateri strokovnjaki z oddelkov za arheologijo in etnologijo, ki delujeta pod okriljem Filozofske fakultete v Ljubljani. Zaznali so, da zna Bahor po zaslugi svojih izkušenj v celoto povezati različne drobce. Ponujen izziv je z veseljem sprejel in se na primer poglobil v raziskovanje izdelave najstarejše slovanske posode, najdene na naših tleh. Gre za posodo praškega tipa, ki izvira iz 6. stoletja, najdena je bila na enem od najdišč pri Murski Soboti. Raziskovanje zgodb, ki jih nosijo ohranjeni delčki izvirnih predmetov, je po besedah sogovornika skorajda foren-zično delo. »V tej črepinji so se pojavljale neobičajne luknjice. Med raziskavo se je izkazalo, da je ustvarjalec glini dodajal oglje. Po recepturi, ki sem jo razbral iz najdenih črepinj, sem napravil zmes, oblikoval posode, jih razbil in primerjal prelome. Bili so identični. Način žganja slovanske posode je podoben tistemu, ki sem ga spoznal pri Indijancih v Novi Mehiki.« Kofetarica bo dobila še »pladenj« Lončarstvo iz Topolšice je še posebej znano po izdelavi rekonstrukcij skodelice, ki jo v rokah drži starka, upodobljena na sliki Kofetarica, ki je delo Ivane Kobilce. Za iz- »Raziskovanje starodavnih lončarskih tehnik temelji na poskusih. Nekega namiga, ugibanja, predvidevanja se lotiš tako, da narediš poskus. Rezultat primerjaš z izvirnikom in nato ponovno poskušaš, da so odstopanja čim manjša,« pravi Igor Bahor. Igor Bahor, ki se je za lončarski poklic izobraževal povsem neformalno, meni, da tudi danes pogoji za pridobitev tovrstnega znanja niso prav rožnati. »Nacionalna poklicna kvalifikacija obstaja samo za lončarja, ne pa tudi za mentorja. Sprašujem se torej, kdo bo izobraževal ljudi, ki jih ta obrt zanima. Tisti, ki si lončarjenje predstavlja kot neko nekvalificirano delo, o njem zelo malo ve.« Igor Bahor izvira Bahor je zdaj pri posod z motivom s Primorske. domači hiši lubenice. Starša sta se s Črnega Vrha nad Idrijo v Šaleško dolino preselila leta 1968. preuredil skedenj, kjer vodi delavnice. Na Primorsko spominja tudi serija delavo tega izdelka je Bahor združil moči s svojo ženo Jano, ki je oblikovalka, njena hči, slikarka Nika Oremuž, se je osredotočila na posli-kavo skodelice z motivom rože. Ekipa je izdelala celo vrsto vzorcev, te so pregledali umetnostni zgodovinarji in strokovnjaki za keramiko v Narodni galeriji. Da so prišli do izdelka, ki bi lahko bil podoben tistemu, ki ga je v mislih imela Kobilca, so opravili veliko ponovitev in izboljšav. Bahor meni, da je skodelica mojstrsko slikarsko delo. Ko stojiš pred Kofetarico, se namreč tudi na skodelici vidijo potegi čopiča in senčenje, kar so skušali ustvarjalci iz Topolšice upoštevati pri reprodukciji izdelka. »Oblika je precej neobičajna. Skodelica je glede na roko Kofetarice majhna, krožnik je dvignjen zelo visoko.« V lončarskem centru zgodbo razvijajo še naprej. Snujejo krožnik, ki ga ni na sliki, čeprav je bil v obdobju, ko je veljal viktorijanski obred pitja čaja, del servisa. Gre za krožnik, ki je kot nekakšen pladenj ostal na mizi. Skrivnosti grobnih pridatkov V zadnjem času lončar sodeluje pri rekonstrukciji pri-datkov iz dveh žarnih grobov iz bronaste dobe, odkritih na Ptuju. Čeprav izdelovalci takrat niso uporabljali lončarskega vretena, so bili pravi mojstri, pravi sogovornik. Posoda, visoka 30 centimetrov, ima na primer debelino stene le od tri do štiri milimetre. Ena posoda je okrašena s kositrom, zaradi česar je bila izdelava replike še toliko večji izziv. Pri raziskovanju je Bahor naletel na določene sledi, ki namigujejo na to, da si je lončar pri izdelavi posod Slovita reprodukcija skodelice Kofetarice. Lončarski mojster iz Topolšice lončarjenje povezuje z umetnostjo. »Bolj kot izdelek me osrečuje njegovo nastajanje. Uživam v delu. Zato so moji kulturni projekti večmedijski,« pravi. In dodaja, da pri obiskovalcih spodbujajo prebujanje čutil. pomagal s posebnimi orodji. Izjemno zanimiva je bila tudi priprava materiala, da je ta prenesel temperaturne šoke žganja na odprtem ognju. Arheologi namreč niso našli predhodnikov peči, kot jih poznamo danes, pojasnjuje sogovornik. Od vrčkov do zmajevega jajca Pred časom se je posvečal izdelavi rekonstrukcije rimske kritine. To so v Pokrajinskem muzeju Celje uporabili za prikaz strehe rimske hiše na razstavi Mesto pod mestom. Strešniki so bili velik izziv, saj so zelo veliki in težki, vsak tehta približno 18 kilogramov. Bahor je na podlagi namigov arheologa Jureta Krajška želel čim bolj natančno zasnovati orodje za izdelavo, tako da so se različni deli kritine čim bolje združili v celoto. Pri raziskovanju ga je navdušilo, da kakovost delcev izvirnika, starega dva tisoč let, preseže marsikateri današnji so- dobni strešnik. Izdelal je še številne druge reprodukcije, med drugim posnetek čaše, najdene na gradu Žovnek. Mnogo bolj sodoben pridih ima z zlatom okrašen servis za državni protokol. Servis nosi ime Zmajevo jajce, saj simbolizira jajčeca, ki jih je pred leti izlegla človeška ribica. Ne glede na to, ali Bahor raziskuje starodavne tehnike ali ustvarja sodobne izdelke, ga pri delu vodi osredotočenost. »Ko delam, ne razmišljam o orodju. Izdelek nastaja neposredno pod prsti, vmes so samo moje misli.« Kot dodaja, je delo z glino ali delo na lončarskem vretenu nekakšna terapija, s katero lahko človek odmisli slabo počutje in skrbi. Marsikje po svetu je tovrstno ustvarjanje priznana metoda za rehabilitacijo po poškodbah možganov. In vsekakor nekaj, o čemer bomo tudi pri nas še slišali. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA »Odločitev za samostojno občino je bila pravilna« Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Občine Dobje Francem Leskovškom Občina Dobje, ki ima manj kot tisoč prebivalcev in je velika manj kot 18 kvadratnih kilometrov, se morda zdi tako majhna, da tam ni kaj početi. A vendar je življenje v Dobju zanimivo, predvsem pa domače in sproščeno. Župan Občine Dobje je ponosen na pristne odnose med občani in občinsko upravo. Kot prednost majhnih občin izpostavlja tudi prilagodljivost majhnega občinskega sveta, ki je v Dobju sedemčlanski. Pohvalijo se lahko tudi z neokrnjeno naravo in s pridnimi rokami občanov, ki obdelujejo zemljo. In katere so negativne plati življenja v majhnih občinah? »Skrbi me, da prihodnje generacije ne bodo več obdelovale zemlje, saj se z ekonomskega vidika to vedno manj splača. Starejši ljudje, ki so celotno življenje preživeli na naših kmetijah, imajo še željo, a se sprašujem, kako bo v prihodnje. Predvidevam, da bomo Dobljani morali plačati za obdelavo in čiščenje naše zemlje, če bomo želeli vsaj delno ohraniti urejeno okolico,« je zaskrbljen Franc Leskovšek. Župan Občine Dobje Franc Leskovšek Kljub majhnosti občine ste uspeli od preteklega občinskega praznika uresničiti kar nekaj občinskih projektov. Med lanskimi šolskimi počitnicami smo zamenjali streho na osnovi šoli, investicija je zajemala zamenjavo kritine in kleparska dela. V neposredni bližini šole smo zgradili čistilno napravo za potrebe šole, vrtca in stanovanj nad vrtcem. Z majhno čistilno napravo, na katero je priklopljenih sto enot, smo predvsem pripomogli k čistejšemu okolju. Z investicijo smo se sicer prijavili na lokalno akcijsko skupino, vendar nismo bili izbrani, zato smo celoten projekt financirali iz občinskega proračuna. Večji občinski projekt na področju cestne infrastrukture je predstavljala ureditev ceste Škarnice-Vodice. Na omenjeni cesti je bil zaradi strmega klanca otežen promet, in sicer predvsem pozimi, zato smo izvedli prestavitev ceste. Cesta je zdaj razširjena in položnejša, preplastili smo jo tudi s prvo plastjo asfalta. Z omenjenim projektom smo rešili velik problem v zahodnem delu občine. Kakšni so občinski projekti za prihodnje leto? Največji projekt, ki ga bomo izvedli v prihodnjem letu, je ureditev obrtne cone z osmimi gradbenimi parcelami. Na uresničitev projekta vpliva tudi sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Agencija Republike Slovenije za okolje še ni dala pozitivnega mnenja, saj moramo narediti še dodatno poplavno študijo, zato Dobitniki občinskih nagrad Čeprav ima občina Dobje malo prebivalcev, v njej živijo ljudje, ki izstopajo v vseh pogledih. Ob občinskem prazniku bodo podelili občinska priznanja za dobro delo. Priznanje župana bo dobila mlada Maruša Tovornik, ki je vseh osem let osnovne šole opravila z odliko. Občinsko priznanje bo na področju kmetijstva prejela Ekološka kmetija Čadej, ki je v zadnjih letih precej napredovala pri trženju lastnih izdelkov, na področju gasilstva ga bo prejel Alojz Antlej, ki je bil tudi dolgoletni svetnik krajevne skupnosti. Občinsko priznanje za dolgoletno delo bo prejela Alojzija Rajh, učiteljica glasbenega pouka v dobjanski osnovni šoli. »Gospa Rajh je izjemna pedagoginja, poleg tega njeni pevski zbori dosegajo lepe rezultate. Aktivna je tudi v Kulturnem društvu Grič,« je pojasnil župan Občine Dobje Franc Leskovšek. Nagrajenci bodo nagrade prejeli na osrednji slovesnosti ob praznovanju občinskega praznika. AH bomo OPPN sprejeli šele na naslednji občinski seji. Odločitev Arsa je pomembna tudi za kandidaturo za pridobitev evropskih sredstev, s katerimi bi zagotovili komunalno ureditev cone. Rok za prijavo na razpis je do konca leta, zato upamo, da bomo do takrat pridobili pozitivno mnenje Arsa. V preteklih letih smo veliko vlagali v vrtec, šolo in gasilske prostore. Cestno infrastrukturo smo zanemarjali, zato imamo v načrtih še kar nekaj posodobitev na tem področju. Poleg tega imamo v načrtih gradnjo nove vežice, energetsko izboljšanje občinske stavbe in projekte na področju vodooskrbe. Kar nekaj težav ste imeli zaradi težkih vremenskih razmer, saj so se pojavi- ASFALT KOVAČ li novi zemeljski plazovi, kajne? Res je. Trenutno imamo evidentirana dva zemeljska plazova, ki ogrožata več stanovanjskih hiš in ju želimo čimprej sanirati. V občini imate kar nekaj aktivnih društev, ki pomenijo dodano vrednost. Predvsem si pohvalo zaslužijo člani Prostovoljnega gasilskega društva Dobje, ki poleg tega, da skrbijo za požarno varnost, postorijo še druge stvari. V času lanskega močnega snega so bili gasilci namreč prvi na neprevoznih odsekih cest. V občini so na svojih področjih aktivna še druga društva, kot so kulturno društvo, lovska družina, mladinski športni klub in kolesarski klub. ANJA HOHLER ASFALT KOVAČ d. o. o. Planina pri Sevnici 47 A 3225 Planina pri Sevnici g: +386 31 652 437 t: +386 3 7491 030 f: +386 3 7491 032 e: asfalt.kovac@siol.net Zahtevnejši občinski projekt PROIZVODNJA ASFALTNIH MEŠANIC PRIPRAVA SPODNJEGA IN ZGORNJEGA USTROJA CESTIŠČ, DVORIŠČ... do konca leta 2016 proizvedli 637.000 ton različnih asfaltnih mešanic vrhunsko usposobljeni kadri neprestano posodabljanje strojne mehanizacije in voznega parka Občina Dobje je letos uspešno končala projekt prestavitve ceste Škarnice-Vodice v dolžini osemsto metrov. Izvedba del je bila zahtevna predvsem zaradi prestavitve omenjene ceste in znižanja klanca. Sto tisoč evrov vreden projekt je izvedlo podjetje Biro izkop Marjan Felicijan, s. p. »Dela so bila zahtevna, saj je bilo med drugim potrebno razbijanje skal in kamenja. V času gradnje se je izkazalo, da bi bilo dobro sanirati zemeljski plaz v nadaljevanju ceste proti Vodicam, saj je bilo na razpolago dovolj kamnitega materiala. Vaščani naselja Zgornje Škarnice so dali pobudo in ponudbo za sofinanciranje prestavitve ceste in nadaljevanje gradbenih del proti Zgornjim Škarnicam,« je pojasnil župan Občine Dobje Franc Leskovšek, ki se posebej zahvaljuje Srečku Fajdigi, Gregorju Rabuzi, Petru Frecetu, Hiacinti Herman in zakoncema Paščinski, ki so brezplačno odstopili del zemljišč za potrebo obnove ceste. AH Ureditev ceste je pripomogla k večji varnosti vožnje na tem območju. Hvala vsem sponzorjem, donatorjem, simpatizerjem in prostovoljcem! 2018 - Evropsko leto kulturne dediščine 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Vsak nastop je za Rajhovo posebno doživetje. (Foto: osebni arhiv) Pevci v času vaj zbrano poslušajo vsak Alojzijin napotek. (Foto: osebni arhiv) »Glasba je vrsta izražanja« Alojzija Rajh iz Večjega Brda v občini Dobje - Prejemnica občinskega priznanja za izjemne dosežke na področju zborovskega petja Alojzija, znana tudi kot Slavica, pravi, da ni nikoli razmišljala o tem, da bo za svoje delo dobila občinsko nagrado: »Vedno sem in bom z veseljem opravljala svoje delo. Druge poti in poklica si nikoli nisem niti predstavljala. Ko razmišljaš o tem, kaj boš počel na svoji poklicni poti, veš le, da boš nekaj delal in s tem tudi nekaj zaslužil. Ukvarjanje z glasbo je svojevrstno delo. Sama sem se vedno želela ukvarjati s glasbo, nato se je moje življenje odvilo v to smer, da je glasba postala tudi del mojega poklica,« je pojasnila Rajhova. Že kot predšolski otrok je rada poslušala glasbo, v času šolanja je nastopala v šolskem pevskem zboru, tudi kot solistka, in v cerkvenem pevskem zboru, kjer sta pela tudi njena starša, ki sta jo prva navdušila za petje. Zato je bila odločitev, da se bo po končani srednji šoli vpisala na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani, samoumevna. Začetki poklicne kariere Po končanem študiju na AGRFT je dobila službo kot učiteljica glasbe v podružnični šoli Planina. Leta 1991, ko je Osnovna šola Dobje napolnila osem oddelkov in ne le štiri, kot je bilo do takrat, je Rajhova poučevala glasbeni pouk v obeh šolah, kasneje pa le v Dobju. Zdaj poleg tega, da vodi pevskih zbor in opravlja pedagoški pouk v Osnovni šoli Dobje, uči še v Osnovni šoli Dra-mlje in vodi pevski zbor v Osnovni šoli Blagovna. »V obdobju, ko sem iskala prvo službo, je bilo zaposlovanje enostavno, namreč delodajalci so poiskali mene in me prosili, naj se pri njih zaposlim. Danes je zaposlovanje mladih oteženo, zato se mi smilijo, saj nekateri ne dobijo priložnosti za opravljanje dela, ki jih veseli,« je mnenja Rajhova. Dober pedagog »Šolski sistem je zasnovan na način, da ima učitelj poleg pedagoškega dela še različne dejavnosti in administrativne naloge, kar povzroči, da ne more biti vedno čisto z dušo pri svojem delu. Ne, da ne bi želel, vendar ga v ta položaj prisilijo birokratske zadeve. Je pa res, da se je treba zavedati, da smo učitelji v šoli zaradi otrok in ne obratno. Dober pedagog mora tako imeti rad svoje delo in se zavedati, kaj želi doseči, seveda morajo biti ti cilji znotraj zmožnosti otrok,« je pojasnila Rajhova. Zase še pravi, da ji vsak nastop s pevskim zborom da dodatno motivacijo za delo. »Vesela sem, ko vidim, da me otroci upoštevajo, čeprav včasih komu nisem všeč in sem sitna, vendar nikoli neupravičeno. Vsak si namreč kdaj zasluži kakšno ostro besedo, da smo skupaj še boljši,« je v smehu povedala Rajhova. Veliko prostega časa na- mreč namenja učenju novih ter preigravanju in petju že znanih pesmi. »Pogosto ponovno pregledam besedila in zaigram tempo pesmi, saj pred otroke ne smeš priti nepripravljen, saj to takoj opazijo,« je pohvalila svoje učence in pevce Rajhova. Kdor ni posebej nadarjen za glasbo, lahko to postane Rajhova meni, da lahko vsakdo poje, samo vztrajati mora, če se za to pot odloči. »Malokdaj sem rekla kateremu učencu, ki se je želel pridružiti pevskemu zboru, da naj izbere drugo dejavnost ali se pridruži kakšno leto kasneje. Raje sem pevko ali pevca sprejela v zbor in mu dala možnost, da razvije svoj posluh. Velikokrat se je izkazalo, da sem se dobro odločila, saj so takšni pevci ponavadi najbolj zavzeti in pridni. Nikoli nisem nikogar silila v pevski zbor, saj potem ni dobrih rezultatov. Ko se posamezen pevec včlani v zbor, pričakujem resnost,« je dosledna Rajhova. Največji dosežki s šolskimi pevskimi zbori »Zaradi družine, ki mi največ pomeni, sem v prvih dvajsetih letih svoje poklicne kariere manj energije vložila v svoje delo kot zborovodki-nja. Ko so otroci odrasli, se je to spremenilo. Prijavila sem se tudi na zborovske seminarje in tako poglobila svoje znanje ter prijavila prve svoje zbore na pevske revije. Največje priznanje za dobro delo je nedvomno letošnje zlato priznanje, ki ga je prejel otroški pevski zbor Osnovne šole Dobje na državni reviji v Zagorju. Kar nekajkrat sem z različnimi zbori sodelovala na regij- skih tekmovanjih, kjer smo z dobjanskim mladinskim pevskim zborom dosegli srebrno in bronasto priznanje, z otroškim pa dve srebrni priznanji in eno zlato,« je svoje večje dosežke naštela Rajhova. Pravi tudi, da je vsak nastop svoje doživetje. Nastopila je tudi že z več drugimi priložnostnimi skupinami. Izvaja še glasbeni izbirni predmet, kjer otroci igrajo na šolska glasbila, in rada organizira nastope nekdanjih učencev, ki se ukvarjajo s glasbo ali radi prepevajo. »Veliko je mladih, ki so se po končani osnovni šoli v Dobju odločili za kariero, vezano na glasbo ali pa se v prostem času ukvarjajo z njo. Vesela sem vsakega, ki začuti lepoto glasbe, in tega, da sem pri tem vsaj delček prispevala sama. Tako se mi je zahvalila članica mariborske opere Renata Gračner, ki pravi, da sem ji pokazala pot v glasbeni svet. Je pa še več takšnih, ki so uspešni na glasbenem področju in prihajajo iz Dobja. Včasih namreč ni bilo tako enostavno obiskovati glasbene šole v Šentjurju, saj ni tako blizu, zato sem se trudila, da sem vsakega izstopajočega, ki sem ga opazila, peljala na kakšno tekmovanje,« je dosežkov svojih nekdanjih učencev in pevcev vesela Rajhova, ki meni, da se razlog za uspešne pevske zbore skriva tudi v poslušanju idej otrok: »Če pri pevskem zboru otroci pojejo le tisto, kar je zahtevno in mogoče bolj ljudsko, jim ni toliko zanimivo, kot da jim tudi prisluhnemo in zapojemo kakšno pesem na njihovo željo.« Rajhova vodi tri pevske zbore, ki imajo vsi približno dvajset članov. O današnji mladini, za katero veliko ljudi meni, da je posebna in da se razvija v nepravo smer, Slavica Rajh meni, da so vedno obstajali različni otroci, eni bolj, drugi manj zah- ÖSKUVU& ÜUÜJli £0*15 - ;n>17 Učenci radi zaigrajo na šolska glasbila. (Foto: osebni arhiv) NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 tevni in zagnani. »Danes so cilji otrok postavljeni višje, pot do uresničitve teh ciljev je pri vsakem posamezniku drugačna, enim ni toliko mar, drugi so osredotočeni na cilj. Pri delu z njimi je pomembno le, da jih znaš motivirati in najti način, le tako lahko dosegajo odlične rezultate,« o mladih meni Rajhova. Recept za uspeh je podpora družine »Ves čas kariere so me podpirali prav vsi člani družine. Moji trije otroci, ki so z mano tudi velikokrat nastopili in se še danes, vsaj delno, ukvarjajo s glasbo, mož pa tako ali tako ni imel izbire,« se je pošalila Rajhova, ki meni, da ji brez njihove podpore ne bi uspelo dosegati takšnih rezultatov. Z možem in svojimi tremi otroki je Slavica pred dvajsetimi leti ustanovila tudi dobjan-sko Kulturno društvo Grič. Sedem let ga je vodila sama, nato ga je prevzela njena hči Mateja Rajh Jager, ki ga zdaj vodi že trinajst let. »Ideja za oktet, iz katerega se je nato razvilo Kulturno društvo Grič, je nastala čisto po naključju. Doma smo velikokrat prepevali, ko sem se pripravljala na kakšen nastop ali sem želela slišati, kako določena pesem zveni. Nato sva z možem Francem k sodelovanju povabila še nekaj sorodnikov in iz tega je nastal oktet. Kar hitro smo dobili povabilo na nekaj nastopov v domačem kraju, nismo pa slutili, da bomo tako hitro napredo- »Vsaka glasba ima svoj pomen, zato nima nihče pravice, da reče za določeno zvrst ali izvajalca, da ni poslušljiv.« Podpora otrok in moža Franca je za Alojzijo zelo pomembna. (Foto: osebni arhiv) vali. Ker je prihajalo vedno več povabil na različne nastope, smo temu primerno tudi bolj intenzivno vadili. S to skupino smo nastopali tudi po Nemčiji in Belgiji,« je nastanek društva komentirala Rajhova. Čeprav je društvo nastalo v Dobju, ima danes sedež v Šentjurju, saj več kot polovica članov prihaja od tam. Vsaka glasba je po svoje dobra »Glasbe nikoli ne doživim kot zvočno kuliso,« je povedala Rajhova. »Ko slišim glasbo, jo težko preslišim. Doživim jo, kakršnakoli je. Vsaka melodija je po svoje dobra, če mogoče ni toliko za poslušat, je primerna za zabavo in ples.« Predvsem otroci velikokrat ne razumejo, da lahko kdo posluša drugačno zvrst glasbe, ki je sami mogoče ne poznajo ali jim ni všeč. »Vsaka glasba ima svoj pomen, zato nima nihče pravice, da reče za določeno zvrst ali izvajalca, da ni poslušljiv. Vsak se namreč odloči sam. Glasba pomeni vrsto izražanja in zaradi tega ne smemo nikomur očitati, da nima okusa zanjo,« meni Rajhova, ki ima rada vse zvrsti, tudi kaj bolj modernega. »Obožujem dobro narejeno glasbo, ki ni narejena po kalupu,« je svoj glasbeni okus obrazložila Rajhova. Rajhova, ki bo čez približno leto zapustila šolske hodnike in odšla v zaslužen pokoj se tega veseli predvsem zaradi več časa, ki ga bo lahko preživela z vnuki. »Moji štirje vnuki, dve vnukinji in dva vnuka, so balzam za mojo dušo,« je povedala. Kadar ima prost trenutek ob pestrem glasbenem udejstvo-vanju, se rada zamudi na vrtu in odhiti na kakšen kratek sprehod, da si lahko zbistri misli. Naš obisk je Rajhova povzela z mislijo: »Moji uspehi in uspehi mojih pevcev ne bi bili takšni, če ne bi imela podpore šolskega vodstva in sodelavcev, saj je to osnovni pogoj, da lahko kakovostno delam.« ANJA HOHLER Foto: SHERPA Takšen listek, ki ga je prejela Alojzija od neznanega učenca ali učenke, jo še dodatno motivira za delo. Pravi, da dobjanska šola premore veliko dobrih učiteljev. WWW.ODLIGNQ.SI © ODLIGNO.SNAGKS mm 32 REPORTAŽA Prikaz ročne žetve na star način na kmetiji predsednice Marije Žerjav Domače je najboljše Ženske si izmenjujejo znanje in izkušnje - Pomembno je tudi druženje onalnih slovenskih vrednot dobile srebrni vojniški grb, ki jim pomeni veliko priznanje in hkrati veliko obveznost za naprej. V društvu se trudijo svoje dejavnosti razvijati, dodati nekaj novega, je poudarila Žerjavova. Hkrati vzdržujejo stare običaje, kot so ličkanje koruze, delanje omel iz »ličune«, žetev na roke, pokrivanje s slamo, izdelovanje vizitk, rož iz papirja. Med delavnicami se sprostijo, poklepetajo in nasmejijo. Z veliko dobre volje Vsako leto se jim pridružijo nove članice. »Največ se jih priključi na prireditvah. Nekatere ostanejo, druge nas zapustijo po enem letu,« je povedala Marija Žerjav. Članice so večinoma stare štirideset let in več, dve sta mlajši od trideset. Posebno mesto zasedajo tudi štiri častne članice, to so tiste, ki so stare več kot osemdeset let. Članice društva do novink nimajo pretiranih zahtev, je povedala predsednica: »Morajo se znati prilagoditi, s sabo prinesti veliko dobre volje.« Mlade ženske v sedanjem času največkrat kmetijo podedujejo, nadaljujejo dejavnost. Vedno manj se jih odloča za delo na hribovskih kmetijah, kjer je delo veliko težje kot na ravninah, tam je lažje zemljo obdelovati s stroji. Mladim kmečkim ženskam svetujejo, naj bodo čim bolj iznajdljive. Naj se pridružijo tudi društvu, da se bodo lahko med delom tudi sprostile in postorile še kaj za svojo dušo. KLARA PODERGAJS FOTO: GrupA Društvo žensk za ženske. Za podeželske žene, ki jim je ljuba domača zemlja. Kjer človeka na obisku vedno pričakata skrbno pogrnjena miza in krožnik dobrot. Društvo podeželskih žena Meta, ki šteje od 120 do 130 članic, združuje podeželske ženske iz občin Vojnik, Dobrna in Celje. Sedem let ga vodi Marija Žerjav. »Največje poslanstvo društva predstavljata druženje in izmenjava izkušenj,« je povedala predsednica. S pomočjo društva izpostavljajo tudi težave, s katerimi se soočajo na podeželju. Skrbijo za promocijo domače hrane, organizirajo predavanja. »Naše članice obvladajo veliko stvari in je škoda, da bi znanje ostalo samo pri eni, dobro je, da kroži,« je povedala Žerjavova. In zato organizirajo delavnice. Prve članice so začele delovati v zvezi, ki jo je združila zadruga v Celju. Pozneje se je zveza preimenovala v društvo, ki si je nadelo ime po pomirjujočem zelišču - meti. Pred nekaj RAZVAJAJTE SE IN PREJMITE DARILO 4 X BON v skupni vrednosti 40 € • oblikovanje telesa in pomlajevanje obraza • nege obraza in telesa • ayurveda tretmaji • masaže in rituali JLAVITA 1 SPA & BEAUTY V MASAŽNO - LEPOTNI CENTER Štiri bone v vrednosti po 10 € prejmete ob nakupu vsaj ene storitve v masažno lepotnem centru La Vita Spa & Beauty. Bon je veljaven do 30. 09. 2018 in ga lahko uporabite ob nakupu in koriščenj storitev v masažno lepotnem centru La Vita Spa & Beauty, ob ponedeljkih in/ali torkih. 03 78 08 555 www.terme-dobrna.si TERME DOBRNA ^^ HOTELS, SPA& MEDICAL CENTRE leti se je preimenovalo tudi v društvo podeželskih žena, saj je samo polovica članic kmetic, ostalo so ženske, ki nimajo večjih kmetij, a so vseeno ljubiteljice domačega. Želijo združevati vse ženske s podeželja, ki se tako ali drugače ukvarjajo s kmetijstvom. Dejavne na veliko področjih Članice Mete v občini pomagajo na prireditvah, sodelujejo pri ustvarjanju Božičnega Vojnika. Pripravljajo tudi razstave. Tako so spomladi letos pripravile zeliščarsko razstavo v Jernej evem domu v Vojniku. Marija Žerjav že drugo leto vodi skupine iz drugih društev na kmetije članic, ki se ukvarjajo z zanimivimi dejavnostmi. Kot društvo se odpravijo tudi na pohod po okoliških poteh in na ekskurzije v druge kraje. Letos je bila to Primorska. Aktivne so tudi na regijskem področju, kjer so sooblikovale skupino društev podeželskih žena. Članice teh društev se redno srečujejo, spoznavajo in si izmenjujejo izkušnje. Društvo sledi modernemu času, saj aktivnosti in doživetja deli tudi na svoji strani na Facebooku. Pri delovanju jim pomaga kmetijska svetovalka iz KGZS Vesna Mihalič. »Sredstva za delovanje dobimo iz občinskih razpisov za dodelitev podpore društvom, ki delujejo na področju kmetijstva,« je povedala Marija Žerjav. Priznanje prinaša tudi odgovornost Leta 2014 so za aktivno delo in doprinos k ohranjanju tradicije, običajev in tradici- Predsednica društva Marija Žerjav (levo) in del članic upravnega odbora društva Olga Lečnik, Majda Brežnik in Irena Šelih. Članice društva imajo veliko idej za izdelke, predvsem pa spretne roke za izdelavo. REPORTAŽA 33 »Med nami ni bilo egoizma, bil je duh bratstva in solidarnosti.« Razstava o delovanju in podvigih mladinske delovne brigade Miloša Zidanška v Ipavčevi hiši v Šentjurju »Mladinske delovne brigade smo zgradile veliko pomembne infrastrukture in žal bi bilo, če bi to vse utonilo v pozabo,« so bile uvodne besede Janeza Kukovi-ča, pobudnika ustanovitve kluba Mladinska delovna brigada Miloša Zidanška. Ustanovili so ga letos z namenom, da prostovoljno delo mladinskih brigad ne bi utonilo v pozabo. »Zasledili smo, da mladi sploh ne vedo, kdo so bili brigadirji in kaj so počeli, ter da imajo popačene predstave. Mislijo namreč, da so bili brigadirji tisti, ki so morali z delom odslužiti kazen.« Mladinske delovne brigade so bile delovne skupine, ki so bile dejavne v povojnem obdobju na območju nekdanje Jugoslavije. Delovne skupine so bile organizirane na prostovoljni ravni in so opravljale javna dela z namenom, da bi državo približale razvitemu delu sveta. »Namen brigad je bilo aktivno vključevanje v reševanje problematike nerazvitosti posameznih pokrajin, tako slovenskih kot jugoslovanskih. Takrat ni bilo dovolj mehanizacije, s katero bi lahko gradili vodovode, kanalizacijo ali ceste, zato so potrebovali delovno silo,« je razložil Janez Ku-kovič. Mladinska delovna brigada Miloša Zidanška je bila ustanovljena leta 1977. Njeno prvotno ime je bilo Mladinska delovna brigada Cvetke Jerin in Dušana Laha. Ta je isto leto s pomočjo brigade iz Požege naredila cesto na Resevno. Leta 1978 se je mladinska delovna briga preimenovala in to leto je odšla na Goričko. Sledile so akcije po Sloveniji in ostalih krajih nekdanje Jugoslavije.« Vsak ni mogel biti brigadir Mladi, stari od 17 do 22 let, so bili najprimernejši kandidati za brigadirje. A prav vsak ni prišel v brigado. »Brigadir se je moral primerno vesti, poleg tega je moral imeti pridne roke. Slediti je moral nekakšnemu humanitarnemu klicu. Prošnjo, ki jo je posameznik poslal občini, so preverili in potrdili ali zavrnili udeležbo na delovni akciji.« Mladinske delovne brigade so delovale na lokalni, republiški in zvezni ravni. Zvezna delovna akcija Kozjansko je trajala od leta 1972 do 1987. V eni izmeni, ki je trajala skoraj mesec dni, je tudi do tristo mladih gradilo ceste, vodovode, pomagalo pri polaganju električne in telefonske napeljave ter pri kmečkih opravi- »Zelo smo veseli, da smo lahko pripravili to razstavo. Za pomoč pri organizaciji in financiranju se člani kluba zahvaljujemo Občini Šentjur, Zgodovinskemu arhivu Celje, Društvu likovnih ustvarjalcev Šentjur in Koradu s. p.,« je dodal Kukovič. »Delo brigadirja je bilo zelo odgovorno in za takratno družbo zelo koristno,« je prepričan Janez Kukovič. lih. Tam so se kalili brigadirji, ki so kasneje prevzemali pomembnejše naloge v drugih akcijah. Franc Škoberne -Jimmy je svojo pot brigadirja in kasneje komandanta začel prav v kozjanski akciji, ki je bila zelo spoštovana. »Občinska uprava me je takrat poslala, da sem poskrbel za nemoten potek prehranjevanja. Dobil sem spiske, kaj moramo kuhati in koliko kalorij morajo brigadirji dobiti. Poleg tega sem moral poskrbeti za namestitev. Takrat sem pridobil izkušnje, ki so mi prišle prav kot kasnejšemu komandantu brigade v Posočju.« Kdo je lahko bil komandant? »Da je nekdo postal komandant, je moral imeti organizacijske in psihološke spodobnosti, moral je biti človek, ki se je znal odzvati v posebnih situacijah. Komandant je moral biti izjemno močna osebnost, ker je le tako pridobil zaupanje. Moral je znati motivirati brigadirje, da so vsak dan naredili čim več,« je razložil Škoberne in dodal, da so bile to lastnosti tudi ostalih dobrih komandantov šentjurske brigade. Gradnja tolminskega vodovoda je bila ena zahtevnejših akcij šentjurske brigade. A zagnani mladinci so pod vodstvom dobrega komandanta naredili še več. »Nisem bil komandant s šibo, ampak z lepo besedo. Znal sem motivirati ljudi in po opravljenem obveznem dopoldanskem delu smo popoldne še opravljali razna vzdrževala dela na lokalnih cestah. Prav tako smo popoldne sodelovali v kulturnem krožku. Bili smo uspešni, kar dokazujejo številni naši bilteni. Veliko smo tudi peli. Sodelovali smo tudi na občinskih prireditvah v kraju, kjer smo bivali.« Šentjurska brigada se lahko pohvali s številnimi »Res smo sprejemali drugače misleče. V času današnje ksenofobije je to kar težko razumljivo.« »Priznanja akcije so precej pripomogla, da so v službi napredovali in da so se naslednje leto lahko pridružili akciji. Spomnim se, kako sem zaradi udarniške značke dobil po končani mesečni akciji še dodatni dopust in sem lahko s prijatelji šel na morje.« priznanji. »V zraku je bilo mogoče čutiti duh tekmovanja, kajti vsak večer so komandanti brali rezultate. Dober rezultat je bil najboljša spodbuda za naslednji dan. V Užicah smo ustanovili udarno enoto, ki se je imenovala Brača Dalton. Bilo nas je osem brigadirjev, ki so nas poklicali, kadar je bilo treba nekaj narediti še posebej hitro. Ko sem bil del brigade v Posočju, se je naša udarna enota imenovala Lepi buldožerji,« je o motivaciji na delovišču povedal Kukovič. Dan na delovišču Mladinci so vstajali zgodaj, včasih že ob pol petih zjutraj, da so pravočasno prišli do delovišča. »Potem smo delali do dveh popoldne, vmes smo imeli malico, po delu je v taboru sledilo še kosilo. Sledila je ura počitka. Popoldne smo imeli različne aktivnosti, pogosto smo pomagali domačinom pri opravilih, kot so košnja trave, spravilo sena, urejanje cest in podobno. Imeli smo tudi precej tečajev. Če smo imeli zvečer še kaj moči, je sledila tudi zabava. A predolgo nikoli, ker je bilo treba naslednji dan spet zgodaj vstati,« je dodal Kukovič. Udarniška značka in posebne ugodnosti Vsak brigadir se je želel čim bolje zapisati pri nadrejenih in po besedah Kukoviča si je skoraj vsak želel dobiti pohvalo ali celo udarniško značko. To je bilo največ, nekaj, kar so znali ceniti tudi domači in delodajalci. »Marsikdo je rekel, da je tudi zaradi udarniške značke ali pohvale dobil dodatne ugodnosti pri nadrejenih v službi. Priznanja akcije so precej pripomogla, da so v službi napredovali in da so se naslednje leto lahko pridružili Komandant Franc Škoberne - Jimmy v Posočju 1981, ko so gradili tolminski vodovod. »Na dan smo izkopali po petsto metrov jarkov za vodovod, in sicer v razmerah, ki niso bile ravno ugodne. A znal sem spodbuditi svoje brigadirje, da smo vedno naredili še kaj več, kot so od nas pričakovali. Poleg pohval smo bili deležni tudi zadovoljstva ljudi, ko so v svojo vas dobili vodovod.« akciji. Spomnim se, kako sem zaradi udarniške značke dobil po končani mesečni akciji še dodatni dopust in sem lahko s prijatelji šel na morje.« Učenje strpnosti Udeležba na mladinski brigadi je bila velika izkušnja za vsakogar, ki se je je udeležil. Poleg vstopanja v obdobje samostojnosti so bile brigade koristne šole, saj so mladi spoznali nove kulture, ljudi in pokrajine. »Marsikdo je prvič odšel za toliko časa od doma in ob tem se je veliko naučil. Naučil sem se samostojnosti, kot tudi, da smo imeli v nekdanji skupni državi nekakšno puščavo, Deliblatsko peščaro. To je velika pustinja v Vojvodini, ki smo jo brigadirji zasadili z drevesi. Poleg tega smo se učili strpnosti. Ne spomnim se, da bi komu prepovedali nedeljski obisk maše ali da muslimani ne bi smeli moliti. Res smo sprejemali drugače misleče. V času današnje kse-nofobije je to kar težko razumljivo,« je razmišljal Kukovič. Bile so tudi ljubezni Velika šola življenja so bile tudi nove ljubezni. Prav čudno bi bilo, če med mladimi, polnimi energije in zanosa, ne bi završalo tudi v glavah. »Bilo je veliko ljubezni in bile so lepe. Poznam kar nekaj brigadirjev in brigadirk, ki so se spoznali na akcijah in so se kasneje tudi poročili. Poroke smo imeli tudi na delovnih akcijah. Slovesi so bili vedno zelo solzavi,« je spominjanje na delovne akcije zaključil Janez Kukovič. Razstava, ki je na ogled v Ipavčevi hiši, ni zgolj nostal-gičen sprehod v našo zgodovino, je mogoče tudi opomin za nas, da so bile poti, ceste in ostala infrastruktura narejene z udarniškim delom naših staršev. Javno dobro je bilo nekaj, kar so nosili v sebi, zato ne bi bilo slabo del te miselnosti prenesti v sodobni kapitalističen svet. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA 34 FOTOREPORTAŽA Festival za vse generacije V nedeljo se je končal 54. festival Pivo in cvetje, ki je tudi letos postregel s pestrim glasbenim programom. 75 tisoč obisko-valc ev je v treh dneh prišlo v Laško, kar je deset tisoč več kot lani, ocenjujejo organizatorji. Zabave in piva željni gosti so popili 160 tisoč festivalskih vrčkov piva. Na štirih odrih so lahko obiskovalci poslušali vse od roka, narodnozabavne glasbe, tehna do zabavne glasbe. Otroci so se lahko vsak dan zabavali v Mavrični deželi. Letos so program nadgradili tudi z dejavnostmi za najstnike. Otroci do 15. leta so se lahko preizkusili na mini talent šovu. Med drugim so J se lahko udeležili kreativnih delavnic, športnih aktivnosti, se družili v bralnem kotičku in si ogledali lutkovne predstave. Okoli parka in cvetlične zasaditve je vozil tudi »mini ekspres« vlakec. Na občinskem dvorišču so se v četrtek vrnili v čas med obema vojnama. V soboto so lahko obiskovalci videli, kako je včasih vaški fant prišel dvorit svoji ljubljeni in nevestine priprave na poročni dan. V soboto so poročili že 49. par po stari šegi. Tudi letos je sobotni večer razsvetlila vodno-ognjena multimedijska predstava. Paša za oči so bile cvetlične zasaditve okoli kulturnega centra in po celotnem mestu, ki jih je izdelalo Hortikulturno društvo Laško. Cvetje si je kljub končanemu festivalu še mogoče ogledati. KLARA PODERGAJS, foto: SHERPA Na odprtju festivala so iz prvega festivalskega soda vrček izpili tudi župan Lašk (levo), predsednica organizacijskega odbora festivala Simona Oset in direki Janja Urankar Berčon. Ob prijetni glasbi je čas tudi za klepet- Kar šeststo domačinov pripravlja Festival Pivo in cvetje. Laško tako za štiri dni postane pravo festivalsko mesto. FOTOREPORTAŽA 35 :ega Franc Zdolšek Izkušena plesalca proti mladi krvi. Le kdo se je bolj zavrtel? torica Stika Laško Za ljubitelje narodnozabavne glasbe so v petek poskrbeli fantje Kvinteta Dori. le v nekaj minutah. Morda tudi zato, ker je Laško stisnjeno med sosednje griče z malo prostora za širitev, a hkrati še presekano s Savinjo, ki mu daje dinamičen, mogočen značaj. Mogoče tudi zato, ker je povezan z najbolj priljubljeno nizkoalkoholno pijačo na svetu, ki nosi s seboj duh prijateljstva, druženja, svobode. Ali preprosto zaradi nastopajočih glasbenikov: Sank Rock, Mi2, MRFY, Strain Train, Jackson, King Foo, Hamo & Tribute to Love, Sokoli in Pankrti, Dobermann, The Dead Daisies, Phil Campbell & The Bastard Sons. Če ne zaradi teh, pa morda zaradi Ine Shai, Isaaca Palme, skupine Panda, Petra Graša, skupine Victory, Marka Vozlja in skupine Mojstri, Slavka Ivančiča, Balkan Boys, Klare Jazbec, Prifarskih muzikantov z gostoma Andražem Hribarjem in Anjo Bukovec. Ali zaradi Euro kvinteta, Kvinteta Dori, Ansambla Mira Klinca, Oriona ter desetih odličnih didžej nastopov. Pivo in cvetje Laško - vsako leto nova zgodba 54. izvedba festivala Pivo in cvetje Laško je dokazala tudi nejevernežem, da sodi med najbolj priljubljene festivale pri nas. Vsako leto znova se potrdi, da je tudi na takšnem dogodku mogoče preplesti tako glasbene žanre kot generacijsko raznolikost obiskovalcev. Festival dokazuje, da je lepo pogledati v zgodovino in živeti v skladu z današnjim utripom življenja, da se je mogoče pridružiti otrokom pri igri ali v kampu s prijatelji do jutra deliti navdušenje nad najbolj priljubljeno skupino, ki je tisto noč končala koncertni program. Od drugih glasbenih festivalov našega v Laškem loči prav to temeljno razumevanje, da živimo prepleteni z raznoterimi vezmi, ki jih tovrstni dogodki lahko le še okrepijo. Festival z dogodki in glasbenim programom pomaga različnim generacijam obiskovalcev in ljubiteljem različnih glasbenih okusov, različnih interesov, da bolje razumejo drug drugega, spoštujejo različnosti, kar plemeniti medsebojne odnose. Festival ima svojo značilno dušo, je srčen in nadvse gostoljuben. Morda zato, ker ga ustvarja približno šeststo domačinov, ki vsako leto preživijo nekaj mesecev v pripravah in iskanju novih zanimivih zgodb. Prav mogoče je, da tudi zato, ker ima štiri odre z raznoliko odlično glasbo. Odri so obiskovalcem na dosegu nog Letos ga je obiskalo 75 tisoč ljudi, kar je deset tisoč več kot lani, četudi sta bila tako prvi kot zadnji dan festivala vremensko neugodna. Odzivi obiskovalcev so navdušujoči in nova obveznosti za organizatorje, ki bodo že jutri začeli priprave na 55. izvedbo. Saj veste, vsako leto nova zgodba. Zato nasvidenje na festivalu Pivo in cvetje Laško leta 2019! 36 REPORTAŽA Živalski vrt v Zürichu je že zdaj obsežen, v prihodnje pa nameravajo urediti še predel, podoben savanam, kjer bi srečali nosoroge in žirafe, medtem ko imajo dolgoročno še veliko drugih načrtov. Uf, kakšni zobje! (Foto: Enzo Franchini, Zoo Zürich) V Živalski svet v ma Približno štiri tisoč primerkov je mogoče videti v živalskem vrt Živali je mogoče spoznavati tudi pobliže. (Foto: Rita Schlegel, Zoo Zürich) Na vrhu Zürichberga, posejanega z imenitnimi vilami bogatih prebivalcev Züricha, se sredi zelenja razprostira eden najbolje urejenih evropskih živalskih vrtov. Prihodnje leto bo praznoval devetdesetletnico obstoja. Letno ga obišče več kot milijon ljudi. Mnenja o živalskih vrtovih so deljena, njihovi nasprotniki menijo, da bi morali živali pustiti v njihovem naravnem okolju, kjer bi jih ljudje prav tako lahko opazovali na različne načine. Tisti, ki delajo v živalskih vrtovih, te zagovarjajo kot središča za ohranjanje živalske raznovrstnosti sveta in hkrati kot izobraževalna središča za velike in male. V mnogih živalskih vrtovih se namreč rojevajo živali, ki v divjini skoraj nimajo več prostora ali celo izumirajo. Živalski vrt v Zürichu deluje po tem načelu in njegovo geslo je, da živali lahko varujejo le tisti, ki jih poznajo. Nekajurni sprehod Že v tramvaju, ki potnike iz središča Züricha po približno petnajstih minutah pripelje na vrh hriba, je zlasti ob koncih tedna jasno, kam je namenjen, saj je v njem živžav kot v kakšnem vrtcu ali razredu. Za Švicarje cena vstopnice ni nič posebnega, medtem ko za ostale »navadne« Evropejce ogled za približno 23 evrov za odraslega in pol manj za otroka ni ravno poceni. Živalski vrt je odprt vse dni v letu, in sicer v času od marca do oktobra do 18. ure, pozimi uro manj. Moj prvi poskus ogleda pred časom se tako ni posrečil, saj sem pred vhod prišla popoldne in mi je zato prijazna blagajničarka svetovala, da se mi ne splača kupiti vstopnice. Za miren ogled tako velikega živalskega vrta namreč ne bi imela dovolj časa in bi morala kakšno stvar izpustiti. Kar bi bilo res škoda. Družine, ki pridejo z otroki, lahko izkoristijo ob tem še vrsto priložnosti za otroško igro, saj igral ne manjka. Kot tudi ne kioskov s prigrizki in pijačo. Čim bolj podobno domačemu okolju Da je živalski vrt res obsežen, je obiskovalcu jasno že, ko razgrne zemljevid, ki Otroci imajo na voljo cel kup različnih igral, med drugim tudi tobogan. kateri je deževni gozd. hod. REPORTAŽA 37 Predel za slone tem živalim omogoča tako kopeli s peskom kot v vodi. (Foto: Jean-Luc Grossmann, Zoo Zürich) ilem u v Zürichu ga dobi pri vhodu. Na ogled je približno štiri tisoč živali oziroma več kot 350 živalskih vrst. Najbolje je najprej prehoditi zgornji del živalskega vrta, nato se še z vlakcem zapeljati do bivališča slonov in ogromne stavbe, pokrite s stekleno polkrožno streho, pod katero so ustvarili pogoje, podobne deževnemu gozdu. Vsako območje je urejeno tako, da je čim boj podobno naravnemu okolju, iz katerega izhajajo živali, pa naj gre za mongolsko stepo s kamelami, ledeno-vodni svet pingvinov, v zelenju skrite kotičke tigrov in volkov ali marca odprt avstralski del, ki je prepoznaven po značilnih rdečkastih skalah med peščenimi predeli, kjer se iz oči v oči obiskovalec sreča z emujem. Veliko prostora za slone Sloni imajo na voljo veliko prostora z vodnimi in s pokritimi površinami, imenovanega Kaeng Krachan. Poimenovali so ga po narodnem parku na Tajskem. Živalski vrt v Zürichu namreč podpira tudi različne mednarodne programe za ohranjanje živalskih vrst in njihovega naravnega okolja in eden teh je tudi na Tajskem, kjer v omenjenem parku živi skoraj dvesto slonov. Park je tudi sicer glede na število različnih vrst živali eden najbolj bogatih v jugovzhodni Aziji. Masoala deževni gozd Drugi podoben projekt se imenuje Masoala. Gre za območje deževnega gozda na Madagaskarju, za ohranjanje katerega živalski vrt letno prispeva 125 tisoč dolarjev in ta povezava traja že petnajst let. Zato se ogromna stavba, v kateri lahko obiskovalci živalskega vrta občutijo razmere, kakršne vladajo v deževnem gozdu, imenuje Masoala. Ne le da je pod vrhom kupole, kamor se vzpneš po stopnicah, skoraj štirideset stopinj, najhujša je vlaga v zraku, ki je skoraj osemdesetodstotna. A ko se skoraj zaletiš v kameleona, ki počiva na veji, in ga zaradi varovalnih barv komaj opaziš, pozabiš na pot, ki ti kaplja z obraza, in občuduješ še eno mojstrovino, ki jo je ustvarila narava. TATJANA CVIRN Pingvini v svojem hladnem vodnem svetu Belo-rožnati flamingi spijo na eni nogi. Med obiskovalci se sprehaja avstralski emu, kar pri nekaterih zbuja malo nelagodja. njegove prekrasne barve. Gorila se ni dala motiti pri malici. 38 PISMA BRALCEV V spomin Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Strah pred medvedi Pred mesecem se je veliko govorilo, da lomasti rjavi kosmatinec okrog vasi Kuretno in po njeni okolici in da je celo razbil čebelnjak ter celo v dolino pregnal divje svinje, kar je bilo tudi objavljeno od v enih od številk Novega tednika. Ko sem se odpravil po gozdu za gobami in sem videl pri kapeli v Kuretnem na drevesu, kjer se nahaja kažipot za Govce in Zavrate, opozorilo z napisom in s sliko medveda, me je kar stisnilo v prsih. Po desetih minutah hoje v vas Kuretno sem si oddahnil in videl, da je bil ves strah odveč, kajti pri hišni številki v Kuretnem 11 stoji steber, na katerem so označbe za pohodnike in kolesarje. Na stebru sem zagledal obešenega medveda. Tako, dragi pohodniki, kar brez skrbi po poteh in gozdovih. Za varnost je poskrbljeno, kar korajžno na pot. NANDE JAKOPIČ, Laško Pohvala Vsak dan lahko slišimo kritike na račun zdravstva in zdravnikov, zato je prav, da se prebere tudi kakšna pohvala. Zaradi sive mrene na obeh očesih in glavkoma ter počene mrežnice na desnem očesu sta me dolgoletna očesna zdravnica dr. Slavica Podgoršek in sedanja dr. Alenka Šinkovec iz bolnice Celje v novembru 2017 pod hitro napotili na operacijo sive mrene na očesno kliniko v Ljubljano. Na operacijo desnega očesa sem bil poklican aprila letos, za levo oko so me dali na čakanje do januarja 2019. Na operiranem desnem očesu so mi izboljšali vid z -12,5 na -1,25, toda niso upoštevali počene mrežnice in sem videl s tem očesom malo popačeno sliko, kar me je zelo motilo glede na še neoperira-no levo oko, tako da bi bilo čakanje na operacijo levega očesa zelo naporno do januarja in še voziti nisem upal. Na pregledu po operaciji po treh tednih v Celju pri dr. Alenki Šinkovec sem opozoril na moje težave in po pogovoru z dr. Podgorškovo dobil napotnico pod zelo hitro za očesno kliniko v Ljubljani, kjer sem bil uspešno operiran še na levem očesu 12. junija letos pri dr. Petri Shollmayer, ki mi je levo oko z -9,50 popravila skoraj na 0, tako da zdaj vozim po petdesetih letih brez očal in vidim bolje kot prej z očali, dobil bom sicer očala za malo dioptrije za daleč, predvsem pa za bližino. Naj povem, da zdaj pri operaciji sive mrene v oko vgradijo umeto lečo in tako izboljšajo vid trajno, če se pa malo pošalim, sem pa kar vesel, da sem dobil sivo mreno, ker zdaj vidim bolje kot v rani mladosti. Za vse to iskrena hvala dr. Slavici Podgoršek in dr. Alenki Šinkovec z očesnega oddelka bolnice Celje ter dr. Petri Shollmayer z očesne klinike v Ljubljani. JOŽE JURC, Slovenske Konjice Cinkarna www.cinkarna.si Niko Rožič Ob vstopu v letošnje poletje je slovenske vodarje pre-sunila žalostna novica, da je v 81. letu plodnega življenja iz naših vrst za vedno odšel starosta slovenskih vodarjev Nikolaj Martin Rožič, univ. dipl. ing. geodezije in ing. gradb. Prijatelji vodarji smo ga redno nagovarjali z imenom Niko. Odšel je človek, ki je vse svoje življenje posvetil naravi in je živel z njo. Posvetil se je vodarski stroki s ciljem, da bi voda kot največja dobrina služila človeštvu. Pri svojem delu je bil zagnan in je zelo hitro napredoval v tehničnega direktorja ter nato v direktorja Podjetja za urejanje voda Nivo s sedežem v Celju, ki je delovalo na porečju Savinje in Sotle. Pod njegovim vodstvom se je hitro razvijalo in v zelo kratkem času postalo eno vodilnih modernih vodnogospodarskih podjetij v Sloveniji. Na Lavi v Celju je zgradil moderen obrat za vzdrževanje gradbene mehanizacije in ob Savinji v Vrbju pri Žalcu obrat za proizvodnjo armiranobetonskih cevi ter drugih betonskih izdelkov za gradnjo objektov splošne in komunalne hidrotehnike. Niko Rožič je bil velik vizionar. Zavedal se je, da naravni vodotoki ne poznajo občinskih, pokrajinskih, državnih in drugih meja. Človek ne more naravnih vodotokov in drugih vodnih dobrin podrediti nenaravnim političnim tvorbam. Težav, ki jih povzroča narava, ni mogoče reševati ločeno, kajti poseg na enem območju lahko povzroči hude težave na drugem območju istega vodnega porečja. Lep primer je nedavno odprtje zapornic na reki Dravi na avstrijskem Koroškem, posledica so bile hude poplave ob Dravi v Sloveniji. Za preprečitev velikih poplav, a tudi za preprečitev velikih suš v kmetijstvu so bila na porečju Savinje in Sotle zgrajena štiri akumulacijska jezera: Šmartinsko jezero pri Celju za preprečitev poplav mesta Celje in oskrbo celjske industrije s tehnološko vodo, akumulacija Tratna za preprečitev poplav ob reki Voglajni in tehnološko vodo za Železarno Štore, akumulacija Žov-nek za preprečitev poplav v srednjem toku Savinje in namakanje kmetijskih zemljišč v sušnem obdobju, zlasti še hmeljišč, akumulacija Vonarje med Rogaško Slatino in Podčetrtkom, ki naj bi enako služila tako slovenski kot hrvaški strani. Žal danes niti ena od naštetih akumulacij v celoti ne deluje tako, kot je predvidel projekt za gradnjo. Niko Rožič je uspel v slovenski prostor pripeljati sodobno tehnologijo, kot so mehki jezovi, hrapave drče in namakanje s kapljanjem, imenovano kap na kap. Njegova želja je bila povezati vodarje v močno slovensko vodnogospodarsko združenje, ki bi načrtno in usklajeno urejalo vodarstvo v celotnem slovenskem prostoru. Zavzemal se je, da bi bila celotna vodarska dejavnost združena pod enim ministrstvom, kjer bi vso problematiko usklajeno reševali. Žal se danes s slovenskimi vodami ukvarjajo različni resorji, ki delujejo neusklajeno, posledično imamo vedno več naravnih katastrof. Niko Rožič je bil vizio-nar v pravem pomenu besede. Bil je eden redkih, ki se je zavedal, da se narava ne more prilagoditi politiki in njenim muham, ampak se mora politika čimbolj približati naravi in njeni danosti. Vodnega režima v nobenem primeru ne moremo reševati delno po občinah in tudi ne delno po raznih resorjih, ki imajo žal velikokrat nasprotujoče cilje, kar negativno vpliva na vodni režim. Pokojnega vodarja Niko Rožiča bomo vodarji ohranili v trajnem spominu. Najlepši spomenik mu bomo postavili z nadaljevanjem uresničevanjem njegovih idej in zamisli, da bomo zavarovali naravne danosti slovenskih voda in njenih vodotokov tudi za prihodnje rodove. Z vodnim režimom in vodami ne more gospodariti več resorjev, kajti ob obilo babic se rodi kilavo dete. Podobno je zapisal naš veliki slovenski pesnik France Prešeren: »Le čevlje sodi naj kopitar!« Niko, hvala ti za tvoj doprinos k slovenskemu vodarstvu! JANEZ LAMPRET Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na vinski trti, pečkarjih, koščičarjih ozimnih in jarih žitih, bučnicali; plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. Rdeča sadna pršica Hmeljeva pepelovka (Panonyhus ulmi) (Sphaerotheca humuli) AGRO NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) \ Oidij vinske (Uricijiulaii Pepelasta plesen jablan №№^|$a^raleycotrjchaJ Modri telefon Zloraba tujih plačilnih kartic V času dopustov se pogosteje poslužujemo nakupov in rezervacij na spletu. Številni pri tem uporabljajo tudi tuje plačilne kartice. Na nas se je obrnil gospod, ki so mu nepridipravi s plačilne kartice, katere izdajatelji so iz Anglije, ukradli ves denar. Zanimalo ga je, kako lahko v tej situaciji ukrepa. Lilijana Obreza Kadilnik, vodja oddelka za finančno kriminaliteto in pranje denarja v upravi kriminalistične policije, je pojasnila, da je ravnanje oškodovanca v tem primeru popolnoma enako kot v primeru slovenskih plačilnih kartic. »Pri vseh zlorabah, ko storilci uporabijo podatke kartic za plačilo blaga ali storitev na spletu, lahko kartice fizično zlorabijo na POS-terminalih, na običajnih prodajnih mestih, lahko pa so te kartice tudi predmet nameščenih >skim-ming< naprav na bankomatih. Na policiji vse te načine zlorab obravnavamo kot kaznivo dejanje uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva.« Predvsem lahko veliko naredimo sami, da preprečimo vdor. »Pri nakupih na spletu moramo biti pozorni, da uporabljamo priznana prodajna spletna mesta. Pred plačilom se moramo prepričati, da je vpis plačilne kartice varen, kar pomeni, da se na varni povezavi izpiše https. Pomembno je tudi, da imajo uporabniki spletnega nakupovanja na svojih računalnikih nameščene in posodobljene protivirusne programe, ki prepričujejo morebitno nameščanje zlonamerne programske opreme. Kadar posameznik uporablja kartico na bankomatu, naj bo pozoren, da prekrije številčnico, ko tipka PlN-številko. Slednje naj ne shranjuje v neposredni bližini plačilne kartice,« je še opozorila Obreza Kadilnikova. Iskanje kršiteljev na področju finančnih kršitev je v mednarodnem prostoru oteženo predvsem zaradi različne zakonodaje in dolgotrajnega procesa, Če imate težave in ne veste, kam bi se obrni I i, lahko pokličete številko našega Modrega te I efona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri te I efon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po tel efonu 42-25-158. ki velikokrat pripomore, da se podatki na spletu izgubijo. So pa omenjena kazniva dejanja v porastu predvsem v zadnjih letih. V preteklem letu so na Generalni policijski upravi zabeležili več kot 530 kaznivih dejanj na področju zlorabe tujih plačilnih kartic v lasti slovenskih državljanov, ki so skupno ostali brez več kot 230 tisoč evrov. Pred dvema letoma je bilo 380 takšnih kaznivih dejanj v višini 170 tisoč evrov povzročene škode. Še posebej ni odveč previdnost v času dopustov, ko na spletu plačujemo tudi različne počitniške oddihe in denar dvigujemo na tujih bankomatih. AH 38 PISMA BRALCEV V spomin Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Strah pred medvedi Pred mesecem se je veliko govorilo, da lomasti rjavi kosmatinec okrog vasi Kuretno in po njeni okolici in da je celo razbil čebelnjak ter celo v dolino pregnal divje svinje, kar je bilo tudi objavljeno od v enih od številk Novega tednika. Ko sem se odpravil po gozdu za gobami in sem videl pri kapeli v Kuretnem na drevesu, kjer se nahaja kažipot za Govce in Zavrate, opozorilo z napisom in s sliko medveda, me je kar stisnilo v prsih. Po desetih minutah hoje v vas Kuretno sem si oddahnil in videl, da je bil ves strah odveč, kajti pri hišni številki v Kuretnem 11 stoji steber, na katerem so označbe za pohodnike in kolesarje. Na stebru sem zagledal obešenega medveda. Tako, dragi pohodniki, kar brez skrbi po poteh in gozdovih. Za varnost je poskrbljeno, kar korajžno na pot. NANDE JAKOPIČ, Laško Pohvala Vsak dan lahko slišimo kritike na račun zdravstva in zdravnikov, zato je prav, da se prebere tudi kakšna pohvala. Zaradi sive mrene na obeh očesih in glavkoma ter počene mrežnice na desnem očesu sta me dolgoletna očesna zdravnica dr. Slavica Podgoršek in sedanja dr. Alenka Šinkovec iz bolnice Celje v novembru 2017 pod hitro napotili na operacijo sive mrene na očesno kliniko v Ljubljano. Na operacijo desnega očesa sem bil poklican aprila letos, za levo oko so me dali na čakanje do januarja 2019. Na operiranem desnem očesu so mi izboljšali vid z -12,5 na -1,25, toda niso upoštevali počene mrežnice in sem videl s tem očesom malo popačeno sliko, kar me je zelo motilo glede na še neoperira-no levo oko, tako da bi bilo čakanje na operacijo levega očesa zelo naporno do januarja in še voziti nisem upal. Na pregledu po operaciji po treh tednih v Celju pri dr. Alenki Šinkovec sem opozoril na moje težave in po pogovoru z dr. Podgorškovo dobil napotnico pod zelo hitro za očesno kliniko v Ljubljani, kjer sem bil uspešno operiran še na levem očesu 12. junija letos pri dr. Petri Shollmayer, ki mi je levo oko z -9,50 popravila skoraj na 0, tako da zdaj vozim po petdesetih letih brez očal in vidim bolje kot prej z očali, dobil bom sicer očala za malo dioptrije za daleč, predvsem pa za bližino. Naj povem, da zdaj pri operaciji sive mrene v oko vgradijo umeto lečo in tako izboljšajo vid trajno, če se pa malo pošalim, sem pa kar vesel, da sem dobil sivo mreno, ker zdaj vidim bolje kot v rani mladosti. Za vse to iskrena hvala dr. Slavici Podgoršek in dr. Alenki Šinkovec z očesnega oddelka bolnice Celje ter dr. Petri Shollmayer z očesne klinike v Ljubljani. JOŽE JURC, Slovenske Konjice Cinkarna www.cinkarna.si Niko Rožič Ob vstopu v letošnje poletje je slovenske vodarje pre-sunila žalostna novica, da je v 81. letu plodnega življenja iz naših vrst za vedno odšel starosta slovenskih vodarjev Nikolaj Martin Rožič, univ. dipl. ing. geodezije in ing. gradb. Prijatelji vodarji smo ga redno nagovarjali z imenom Niko. Odšel je človek, ki je vse svoje življenje posvetil naravi in je živel z njo. Posvetil se je vodarski stroki s ciljem, da bi voda kot največja dobrina služila človeštvu. Pri svojem delu je bil zagnan in je zelo hitro napredoval v tehničnega direktorja ter nato v direktorja Podjetja za urejanje voda Nivo s sedežem v Celju, ki je delovalo na porečju Savinje in Sotle. Pod njegovim vodstvom se je hitro razvijalo in v zelo kratkem času postalo eno vodilnih modernih vodnogospodarskih podjetij v Sloveniji. Na Lavi v Celju je zgradil moderen obrat za vzdrževanje gradbene mehanizacije in ob Savinji v Vrbju pri Žalcu obrat za proizvodnjo armiranobetonskih cevi ter drugih betonskih izdelkov za gradnjo objektov splošne in komunalne hidrotehnike. Niko Rožič je bil velik vizionar. Zavedal se je, da naravni vodotoki ne poznajo občinskih, pokrajinskih, državnih in drugih meja. Človek ne more naravnih vodotokov in drugih vodnih dobrin podrediti nenaravnim političnim tvorbam. Težav, ki jih povzroča narava, ni mogoče reševati ločeno, kajti poseg na enem območju lahko povzroči hude težave na drugem območju istega vodnega porečja. Lep primer je nedavno odprtje zapornic na reki Dravi na avstrijskem Koroškem, posledica so bile hude poplave ob Dravi v Sloveniji. Za preprečitev velikih poplav, a tudi za preprečitev velikih suš v kmetijstvu so bila na porečju Savinje in Sotle zgrajena štiri akumulacijska jezera: Šmartinsko jezero pri Celju za preprečitev poplav mesta Celje in oskrbo celjske industrije s tehnološko vodo, akumulacija Tratna za preprečitev poplav ob reki Voglajni in tehnološko vodo za Železarno Štore, akumulacija Žov-nek za preprečitev poplav v srednjem toku Savinje in namakanje kmetijskih zemljišč v sušnem obdobju, zlasti še hmeljišč, akumulacija Vonarje med Rogaško Slatino in Podčetrtkom, ki naj bi enako služila tako slovenski kot hrvaški strani. Žal danes niti ena od naštetih akumulacij v celoti ne deluje tako, kot je predvidel projekt za gradnjo. Niko Rožič je uspel v slovenski prostor pripeljati sodobno tehnologijo, kot so mehki jezovi, hrapave drče in namakanje s kapljanjem, imenovano kap na kap. Njegova želja je bila povezati vodarje v močno slovensko vodnogospodarsko združenje, ki bi načrtno in usklajeno urejalo vodarstvo v celotnem slovenskem prostoru. Zavzemal se je, da bi bila celotna vodarska dejavnost združena pod enim ministrstvom, kjer bi vso problematiko usklajeno reševali. Žal se danes s slovenskimi vodami ukvarjajo različni resorji, ki delujejo neusklajeno, posledično imamo vedno več naravnih katastrof. Niko Rožič je bil vizio-nar v pravem pomenu besede. Bil je eden redkih, ki se je zavedal, da se narava ne more prilagoditi politiki in njenim muham, ampak se mora politika čimbolj približati naravi in njeni danosti. Vodnega režima v nobenem primeru ne moremo reševati delno po občinah in tudi ne delno po raznih resorjih, ki imajo žal velikokrat nasprotujoče cilje, kar negativno vpliva na vodni režim. Pokojnega vodarja Niko Rožiča bomo vodarji ohranili v trajnem spominu. Najlepši spomenik mu bomo postavili z nadaljevanjem uresničevanjem njegovih idej in zamisli, da bomo zavarovali naravne danosti slovenskih voda in njenih vodotokov tudi za prihodnje rodove. Z vodnim režimom in vodami ne more gospodariti več resorjev, kajti ob obilo babic se rodi kilavo dete. Podobno je zapisal naš veliki slovenski pesnik France Prešeren: »Le čevlje sodi naj kopitar!« Niko, hvala ti za tvoj doprinos k slovenskemu vodarstvu! JANEZ LAMPRET Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na vinski trti, pečkarjih, koščičarjih ozimnih in jarih žitih, bučnicali; plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. Rdeča sadna pršica Hmeljeva pepelovka (Panonyhus ulmi) (Sphaerotheca humuli) AGRO NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) \ Oidij vinske (Uricijiulaii Pepelasta plesen jablan Modri telefon Zloraba tujih plačilnih kartic V času dopustov se pogosteje poslužujemo nakupov in rezervacij na spletu. Številni pri tem uporabljajo tudi tuje plačilne kartice. Na nas se je obrnil gospod, ki so mu nepridipravi s plačilne kartice, katere izdajatelji so iz Anglije, ukradli ves denar. Zanimalo ga je, kako lahko v tej situaciji ukrepa. Lilijana Obreza Kadilnik, vodja oddelka za finančno kriminaliteto in pranje denarja v upravi kriminalistične policije, je pojasnila, da je ravnanje oškodovanca v tem primeru popolnoma enako kot v primeru slovenskih plačilnih kartic. »Pri vseh zlorabah, ko storilci uporabijo podatke kartic za plačilo blaga ali storitev na spletu, lahko kartice fizično zlorabijo na POS-terminalih, na običajnih prodajnih mestih, lahko pa so te kartice tudi predmet nameščenih >skim-ming< naprav na bankomatih. Na policiji vse te načine zlorab obravnavamo kot kaznivo dejanje uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva.« Predvsem lahko veliko naredimo sami, da preprečimo vdor. »Pri nakupih na spletu moramo biti pozorni, da uporabljamo priznana prodajna spletna mesta. Pred plačilom se moramo prepričati, da je vpis plačilne kartice varen, kar pomeni, da se na varni povezavi izpiše https. Pomembno je tudi, da imajo uporabniki spletnega nakupovanja na svojih računalnikih nameščene in posodobljene protivirusne programe, ki prepričujejo morebitno nameščanje zlonamerne programske opreme. Kadar posameznik uporablja kartico na bankomatu, naj bo pozoren, da prekrije številčnico, ko tipka PIN-številko. Slednje naj ne shranjuje v neposredni bližini plačilne kartice,« je še opozorila Obreza Kadilnikova. Iskanje kršiteljev na področju finančnih kršitev je v mednarodnem prostoru oteženo predvsem zaradi različne zakonodaje in dolgotrajnega procesa, Če imate težave in ne veste, kam bi se obrni I i, lahko pokličete številko našega Modrega te I efona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri te I efon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po tel efonu 42-25-158. ki velikokrat pripomore, da se podatki na spletu izgubijo. So pa omenjena kazniva dejanja v porastu predvsem v zadnjih letih. V preteklem letu so na Generalni policijski upravi zabeležili več kot 530 kaznivih dejanj na področju zlorabe tujih plačilnih kartic v lasti slovenskih državljanov, ki so skupno ostali brez več kot 230 tisoč evrov. Pred dvema letoma je bilo 380 takšnih kaznivih dejanj v višini 170 tisoč evrov povzročene škode. Še posebej ni odveč previdnost v času dopustov, ko na spletu plačujemo tudi različne počitniške oddihe in denar dvigujemo na tujih bankomatih. AH PODLISTEK / BUKVARNA 39 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Skromen mož velikih dejanj Janez Hausenbichler (6) Hitro širjenje hmeljskih površin po dolini je narekovalo tudi organizirano povezovanje pridelovalcev hmelja. Tako sta Janez Hausenbichler in Karl pl. Haupt leta 1880 ustanovila Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu. Prva glavna seja je bila 21. maja 1881. Na njej so izvolili predsednika društva in druge organe. Izvoljeni so bili predsednik Karel pl. Haupt, podpredsednik knez Salm-Reiffer-scheidt ter tajnik in blagajnik Janez Hausenbichler. Sledili so še drugi odborniki. Savinjske kmete je bilo treba izobraziti za to kmetijsko panogo, zato je že kmalu po ustanovitvi društva (1882) imel prvo znan- stveno razpravo o »umnem hmeljarstvu« tajnik Kmetijske družbe za Štajersko Friderik Müller. Savinjski kmetje so se v velikem številu zbrali v gostilni Pri zlati kroni v Žalcu. V letih 1886-1896 se je žalska šolska mladina učila praktičnega hmeljarstva pod vodstvom nadučitelja Janeza Kocuvana v poskusnem nasadu ob Godomlji. Najbolj pomembna za okrepitev in pospeševanje hmeljarstva je bila udeležba hmeljarskega društva na raznih razstavah (leta 1913 je bila takšna razstava tudi v Žalcu). Na vseh razstavah je savinjski hmelj prejemal nagrade in pohvale. Na pobudo hmeljarskega društva sta bila usta- novljena dva zavoda, ki sta delovala samostojno z namenom pospeševanja hmeljske trgovine. To sta bili hmeljarna in oznam-kovalnica za hmelj. Hmeljarna je bila ustanovljena leta 1902 kot zadruga z. o. z., ki je imela ustrezne naprave za prepariranje in pakiranje hmelja. Leta 1886 sta Hausenbic-hler in Haupt naredila prve poskuse z goldingom, ki so mu tako vremenski pogoji kot zemlja odlično ustrezali, zato je bil pridelek odličen. Zaradi kakovosti je bil konkurenčen vsem svetovnim proizvajalcem in je zlahka našel svoj trg. S tem se je tudi proizvodnja hmelja za vse čase ukoreninila v Savinjski dolini. Hmeljske površine so se hitro širile. Savinjski golding je do leta 1928, ko ga je napadla pero-nospora, skoraj v celoti zamenjal wrntemberški hmelj. Se nadaljuje ... KARMEN KREŽE Medobčinska splošna knjižnica Žalec Žalec - središče hmeljarstva (Razglednica Žalca kot središča hmeljarstva v Sloveniji. Izdana je bila v 70. letih 20. stoletja.) ALBUM S CELJSKEGA Po končani žetvi na Kozjanskem, 1960 Ta skupinska fotografija, ki je nastala ob koncu žetve pšenice na posestvu mojih starih staršev Jožefa in Ro-tije Arzenšek (po dom. pri Zavrjek) v Bodrežu pri Gro-belnem, budi lepe spomine na poletni čas brezskrbnega otroštva. Kljub napornemu delu je ostalo še dovolj moči za veselo druženje. To je bil čas, ko so si sosedje z veseljem priskočili na pomoč. Žetev je takrat potekala ročno s srpi. Povezane snope so naložili na voz »ajnšpanigar« in jih pre- peljali do gospodarskega poslopja, kjer so jih, da so se primerno posušili, »vde-vali« v »štante«. Po tednu ali dveh, ko je bilo žito primerno suho, je sledilo mlatenje na »pojati«. Slamo so zmetali v »parno«, zrnje pa očistili luskin in prahu na t. i. »vejavki«, postopek pa se imenuje vejanje. Sledilo je »rehtanje« z za to namenjenim velikim rešetom, da se je ločilo debelejše zrnje od manjšega in polomljenega. Ko je bilo zrnje primerno suho, je sledilo polnjenje v platnene vreče ali v velike lesene zaboje, v skrinje, kjer je počakalo na mletje. Moji stari starši so imeli tudi manjši električni mlin za mletje žita za lastne potrebe. Stari ata je nas otroke vedno znova naganjal od mlina, da se ne bi zgodila nesreča. Prispevala: Cvetka Škoflek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426-17-36 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Marcos Lopez, Ramon Besa: Andres Iniesta - Umetnik Otožen in skromen čarovnik »To ni običajna biografija. In tudi ne tradicionalna. Bolj kot knjiga o Iniesti je to knjiga o Andresu, nič več, nič manj. Morda se zdi, da je Andres v tej dolgi zgodbi le redko v ospredju - navajeni smo vendar, da so avtorji avtobiografij glavni akcijski junaki svojih življenjskih zgodb; vsi se posvečajo predvsem epskosti njihovih življenj, ob tem pa zmanjšujejo pomen morebitnih dvomov in strahov. Andres je pri tej knjigi izbral drugačen pristop. A tudi, kadar ga ne vidite, je vedno tam nekje. Najdemo ga v prav vsakem stavku, ki smo jih skupaj začeli pisati leta 2012. Prisoten je veliko bolj, kot se zdi. Če bi o tem vprašali njega, bi vam najverjetneje odvrnil, da ga je v tej knjigi še preveč ...« To so uvodni stavki z naslovom Opomba piscev na začetku knjige, pod njimi pa sta podpisana športna novinarja Marcos Lopez in Ramon Besa. Kaj kmalu Andres Iniesta tem mestu moram poudariti, preide k bistvu (vsaj zame) avtobiografije. Pravi namreč: »Pri pisanju svoje zgodbe sem nevede gotovo pozabil na koga in gotovo se bo kak bralec pritoževal zaradi odsotnosti bolj kritičnih pogledov v knjigi ali pa se bo obregnil ob kak lik, ki ga ni v njej. A na da je ta knjiga točno takšna, kot sem si jo zamislil. To je moja knjiga. Za njeno končno podobo sem odgovoren jaz in ne moji sodelavci, za katere sem prepričan, da bi na nekaterih delih zgodbo prikazali nekoliko drugače in bolj poudarili tiste stvari, ki so se zdele pomembne njim ...« Torej, Iniestova pripoved je podobna Messijevi. O njem so v knjigi govorili poklicani in nepoklicani, sam pa je le malo povedal o sebi. Navedene so bile štiri teorije, kako se je zaradi zmanjšane količine rastnega hormona preselil v Barcelono. Najbolje bi bilo, če bi razlog navedel sam. Ali če bi ga navedel njegov oče. A ga nista. Toda za to je še čas. Iniesta, tako se mi vedno bolj dozdeva, je povedal, kar je mislil. Precej bolj iskrena sta bila Edson Arantes do Na-scimento Pele in Zlatan Ibra-himović, tudi Brane Oblak, če želite. Andres Iniesta velja za enega najboljših nogometašev svoje generacije, ki ga soigralci zaradi magije, ki jo izvaja na igrišču, pogosto imenujejo kar nogometni Harry Potter. Potem ko je končal La Ma-sio, legenar-dno mladinsko akademijo nogometnega kluba Barcelona, je Iniesta leta 2002, pri osemnajstih, prvič zaigral za prvo ekipo kluba. V sezoni 2004/05 je postal stalni član prve enajsteri-ce, kjer je obdržal svoje mesto vse do konca letošnje sezone. V tem času je kultnemu katalonskemu klubu pomagal do neverjetnega niza lovorik. V pravkar minuli sezoni je Barce- lona v španskem prvenstvu zbrala 17 točk več od madridskega Reala! Potem je Iniesta zapustil Barco. Spomladi so ga s ploskanjem nagradili na vseh štadionih. Nikjer mu niso žvižgali. Za špansko reprezentanco je zbral več kot sto nastopov in z njo dvakrat postal evropski prvak, leta 2010 je dosegel zmagovit zadetek, s katerim je Španiji priboril prvi naslov svetovnega prvaka. Najlepši - a obenem najotožnejši - del knjige je tisti, ki opisuje obdobje, ko se je moral pri dvanajstih letih odločiti, ali bo zapustil dom. Prevladala je goreča želja po nogometnem napredku. Hrepenel je po domu, starših, sestri, prijateljih. Prebolel je bolečino in postal eden najboljših zveznih igralcev vseh časov. Morda brez njega Messi ne bi bil Messi ... In kaj so mu v vseh teh letih dejali Messi, Xavi, Puyol, Pique, Suarez, Neymar? To bi radi nekoč prebrali. DŠ 40 IZ SVETA ZABAVE Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven-ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav,Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »1511 je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Coe Za videospot je poskrbela produkcijs ka ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbeio Ocepek Film o Peru Lovšinu Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr-ti, tri s Sokoli in kar deset samostojnih albumov. Oktobra t)o filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do-kumentarnim filmom Pero Lovšin - Ti lahko. Film pripovedujezgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govorionjegovemustvarja-nju glasbene in tudi neglas-bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemOesetih let prejšnjega stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongresnem trgu v Ljubljani do evropsOega nogometnega prvenstva lota 2000 v Amsterdamu in do današnjih dnj. Kamera Lovšina spremlja mednačtopi v majhnih slovenskih mestih - s Pankr- ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lovšin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski b orci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. C televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si PDKI DNEVJ etka ob 18.30 ih 22.15 ODtNA DODlM Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elemen^K^^EEUSKch a (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad kopira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študja, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film - in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3/10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prejšnji film Marvelove super soap opere Mašče valci (The Avengers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (n e nujno ega)e Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kol; vi- šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V1 tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta avežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6/10 PETER ZUPANC V KINO PRIHAJA BENICIO DEL TDRD JOSH BROUN / Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati r teroristi po v rej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponovno poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko preteklost ... Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost ine strahl pred poročno nočjo ... Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) telemach kanal 271 kanal 252 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slovenci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. 4 BRALCI POROČEVALCI 41 Novo priznanje za ■ ■ v ■ Lisanina Priznanje je Mihailo Lišanin (levo) prejel tudi v Litvi. Konec junija in v začetku julija so bile slike iz arhiva revije Likovni svet in Potujoče galerije mladih na ogled v okviru Kulturnega poletja Osijek in na Festivalu kratkega filma na temo romskih migracij v Malem Iđošu v Srbiji. V Zgodovinsko-umetniškem muzeju Kaliningrad so v tem času prav tako odprli razstavo iz Potujoče galerije mladih Mihaila Lišanina iz Celja. Naslednje odprtje razstave je bilo v Centru neformalnih institucij Litva v Vilniusu. Beloruski del turneje je bil zaznamovan z vrsto udeležb Lišanina na kulturnih prireditvah, z obiski kulturnih ustanov Belorusije in s turističnim spoznavanjem znamenitosti te lepe in urejene države. Med drugim so v okviru Meseca kulture v Minsku v galeriji državne likovne akademije odprli pregledno razstavo grafik, ki so nastale na 16 mednarodnih grafičnih delavnicah na temo Arhitektura in zgodovina Celja v letih 2002 do 2017 pod vodstvom ustanovitelja Mi-haila Lišanina. Za konec niza razstav v naštetih državah so odprli razstavo še v Naravo-slovno-zgodovinskem muzeju mesta Dzeržinsk. Pred tem so na posebni slovesnosti uredni- ka revije Likovni svet Mihaila Lišanina razglasili za častnega gosta mesta. Priznanje je prejel za 20-letno sodelovanje in za štiri postavljene medna- rodne razstave v Dzeržinsku. To je že njegov četrti naslov v čast mednarodnega dela in sodelovanja. LM Dan državnosti smo v praznovali tudi v Storah Sedemindvajseti rojstni dan naše države smo praznovali veterani v svojih društvenih prostorih. To je velik in izjemno pomemben praznik, ki smo si ga morali na žalost izboriti s puško. Nekateri nam očitajo, da to ni bila nobena vojna, saj je trajala samo deset dni. Drži, vojaški spopad je sicer trajal res »samo« deset dni, vendar dejavnosti za osamosvojitev segajo že precej časa nazaj. Za tiste, ki so v tej vojni izgubili svoje najdražje, je vsak dan vojne predolg in boleč. V junijski vojni leta 1967 je Izrael v šestdnevni vojni končal vojaški spopad z Arabci. Pomemben je rezultat. Mi smo ga s svojo odločnostjo in z odlično organiziranostjo dosegli. Postali smo samostojni. Verjamem, da je v teh letih samostojnosti veliko ljudi še vedno razočaranih iz različnih razlogov. Res je tudi, da nam manjka več optimizma in samozavesti. Imamo čudovito državo z izjemnimi naravnimi lepotami, veliko znanja in pridnih rok ter neskončen privilegij, da živimo v tem času in na tem prostoru. Veterani osamosvojitvene vojne za Slovenijo smo ponosni, da smo k vsemu temu tudi mi prispevali svoj delež. Zelo smo veseli, da za svoje delovanje tudi v današnjem času nekateri to opazijo. Tako smo prejeli od veteranske organizacije Sever za celjsko območje visoko priznanje - bronasti znak. Prejeli smo ga na odlično organizirani veteranski proslavi v Lokrovcu. Na mestu, kjer smo se pred leti usposabljali pripadniki TO. Letos jeseni bomo praznovali 50. obletnico njene ustanovitve. Takrat nameravam objaviti tudi nekaj fotografij, ki bodo javnosti prikazane prvič in segajo v čas osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Na eni je vidna blokada slovenskih tovornih vozil pred takratno celjsko vojašnico JLA Jožeta Meniha Rajka. Danes sem ponosen, da sem bil zraven. SREČKO KRIŽANEC, predsednik veteranov občine Štore Planinci na Rudnico Člani planinske sekcije Društva upokojencev Šentjur smo se 19. junija zjutraj odpeljali proti vzhodu. Sonce je bilo že precej visoko nad Bočem, a kljub temu je bilo jutro zelo sveže in primerno, da opravimo pohod po načrtu društva upokojencev na Rudnico nad Olimjem. Po uri vožnje smo se ustavili v gostišču v Podčetrtku in popili jutranjo kavico. Tam se je našemu vodniku Ivanu in naši skupini pridružil še en Ivan - vodnik in markacist Planinskega društva Podčetrtek. Po kavici in krajši predstavitvi naše načrtovane poti smo odšli v strmino mimo starega gradu in mimo nekaj osamljenih starejših, a vendar urejenih hiš z ure- jeno okolico v gozd. Pot po gozdu smo nadaljevali precej strmo po gozdni vlaki. V uri smo prispeli iz mešanega gozda na gozdno jaso, imenovano Mali Silavec, kjer je postavljena lesena brunarica PD Pristava, v okolici je tudi nekaj klopi in miz za počitek pohodnikov. Tukaj smo malo počivali in se okrepčali iz nahrbtnikov. Zelo lepi pogledi v okolico in zanimiva predstavitev vsega vidnega področja vodnika Ivana so nas zadržali kar nekaj časa. V tej bližini pripravlja PD Podčetrtek dokumentacijo za postavitev razglednega stolpa, ki naj bi bil postavljen še to leto. Popoldne smo pot nadaljevali še naprej po gozdovih Ru-dnice na višini 622 m. V teh gozdovih so bile tudi gozdne češnje, ki so bile ravno dozorele in smo se z njimi posladkali. V treh urah smo prispeli po krožni poti nazaj v dolino Olimje in si ogledali park ter v njem več kot dvesto vrst zdravilnih zelišč in zeliščno lekarno. Ogledali smo si tudi minoritski samostan in veličastno Marijino cerkev, ki je ena najlepših baročnih umetnin v naši domovini. Po ogledu samostana smo odšli še na Jelenov greben in se okrepčali z jelenovim golažem. Čas jih je že priganjal, zato smo morali lepo urejeno gostišče in jelene, ki so se sprehajali med gosti po dvorišču, zapustiti in se odpeljati proti domu. Naslednji izlet bo septembra, ko se bomo odpravili na Peco. IVAN STRAŽE Zadnji teden v juniju, torej prvi teden v letošnjih počitnicah, smo v Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje ustvarili Sončno mesto na Golteh. Od torka do petka smo izvajali dnevne otroške tabore v Mozirski koči in njeni okolici na Golteh. Letošnja tema tabora je bila izgubljena gozdna vila, ki smo jo po številnih dogodivščinah našli in še pred slovesom izvedeli, kakšna je njena zgodba. Otroci so se z vzgojitelji dnevno vozili na Golte, zadnji dan pa so prespali v Mo- zirski koči. Vsak dan so imeli zanimive obiske. Prvi dan jih je obiskal gozdar. Pogovarjali so se o gozdu in drevesih, jim premerili debelino in višino ter spoznali nekaj zanimivosti o gozdu. Drugi dan jih je obiskala likovnica. Iz naravnih materialov so naredili odtise (grafike) na temo gozdne vile. Tretji dan so prišle na obisk štiri tabornice iz rodu Lilijski grič iz Pesja in jim predstavile vse o taborništvu (taborniško opravo, himno, osnovne po-potniške znake ...). Ko se je zvečerilo, jih je čakal še nočni orientacijski pohod, kjer so s pomočjo svetilk iskali izgubljeno gozdno vilo in zaklad. Vilo so našli, a šele, ko je bila zunaj že trda tema. V petek popoldne smo za slovo pripravili predstavo kamišibaja - papirnatega gledališča, prav posebno pravljico avtorice Katarine Aman Zakaj ima gozdna vila črne lase, mlada udeleženka Ota Blatnik pa je predstavila svojo zgodbico. Otroci so bili nad taborom navdušeni. Obljubili so, da se naslednje leto spet vidimo. BŠ Zakaj ima gozdna vila črne lase? To je zgodbica, ki je bila navdih za temo letošnjega Sončnega mesta, ob koncu pa jo je otrokom predstavila avtorica Katarina Aman. Kljub dežju ustvarili pravo Sončno mesto 42 BRALCI POROČEVALCI Uspeh v Maleziji Tekmovanja World Scholar's Cup, ki je bilo od 18. do 23. junija v malezijski prestolnici Kuala Lumpur, se je udeležilo več kot štiri tisoč mladih iz štiridesetih držav. Med njimi je bilo tudi dvanajst dijakov z Gimnazije Celje - Center (GCC), ki so se z vrstniki pomerili v štirih različnih kategorijah: debati, pisanju eseja in individualnem ter skupinskem preverjanju znanja. Tokratna tema tekmovanja An Entangled World (Zapeljani svet, op. p.) je vključevala poznavanje šestih različnih področij: literature, umetnosti, zgodovine, znanosti, družboslovnih ved in posebnega področja. Dijaki GCC so se odlično odrezali in so uspeli precej izboljšati lanski rezultat s tekmovanja v Vietnamu. Med vsemi evropskimi ekipami, ki so sodelovale na tekmovanju, so zasedli četrto mesto. Tre-tješolka Maja Ciglar, najboljša posameznica šole, je dosegla srebrno medaljo na družboslovnem in zlato na posebnem področju ter srebrno medaljo v poznavanju vseh področij. S članoma svoje ekipe Mitjo Suvajacem, 3. letnik, in Ale-nom Pokupcem, 2. letnik, je osvojila 21. mesto med več kot sedemsto ekipami v Scholar's Bowlu in srebrno medaljo v debati. To sta osvojili ekipa, ki so jo sestavljali Neža Leskošek, Lara Dea Golob in Matej Zidarn (2. letnik) z 32. mestom v Scholar's Bo-wlu ter ekipa, v kateri so bili Lana Vincelj, Aljaž Primožič (2. letnik), Matevž Bervar (1. letnik). Suvajac je osvojil tudi srebro v pisanju eseja, uspeh pa je z zlato medaljo v debati dopolnil Matevž Bervar. Zlato medaljo so v pisanju eseja osvojile tudi drugošolki Rebeka Košmrlj, Eva Klara Drašković (obe sta poleg Mitje Suvajca in Alena Pokupca osvojili tudi srebrno medaljo v debati) in prvošolka Gabriela Laznik Zalaznik, ki je v pisanju eseja posamično osvojila 26. mesto med vsemi udeleženci. Najboljši posamični rezultat je uspel drugošolcu Mateju Zidarnu, ki je osvojil 17. mesto med debaterji, poleg tega je zablestel tudi na velikem odru v Talent showu s pesmijo Valery. Po tekmovanju v Kuala Lumpurju so se dijaki odpravili še na štiridnevno raziskovanje Singapurja. Odlični tekmovalni rezultati in nova poznanstva z vrstniki s celega sveta so tako dopolnili nepozabno izkušnjo odkrivanja malezijske in singapurske kulturne raznolikosti ter gostoljubnosti domačinov. Mentorja ekipe, ki se je na tekmovanje pod okriljem evropske točke za nadarjene, ki deluje na GCC, pripravljala tri mesece, sta bila nekdanji dijak GCC in študent FDV Jure Macuh ter učiteljica Valerija Zorko. Udeležbo na tekmovanju so podprli številni pokrovitelji in projekt RaST (Razvojno središče talentov). GD, foto: arhiv GCC Navdih v pesmi in naravi V soboto, 16. junija, je KD Antona Aškerca Rimske Toplice z društvi iz KS Rimske Toplice, KS Zidani Most in z Občino Laško, s Stikom Laško in z OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice izpeljalo že 23. Pohod po Aškerčevi poti od Zidanega Mosta do Senožet nad Rimskimi Toplicami. Pohod je v sklopu praznovanj krajevnega praznika KS Rimske Toplice in je eden od pohodov akcije Po laških poteh. Na zaključni kulturni prireditvi je bil glavni govornik dr. Peter Kozmus, čebelar, raziskovalec in podpredsednik svetovne organizacije Apimondia. »Navdihujejo nas Aškerčeva dela in tudi narava, če ju le znamo brati,« je na začetku svojega govora poudaril dr. Kozmus. Na štartu v Zidanem Mostu je pohodnike pozdravila Godba na pihala Slovenskih železnic, v Širju pa so bili deležni sladkih dobrot, ogledali so si lahko župnijsko cerkev in prisluhnili pesmim MePZ Spev ter igranju harmonikarja Žige Kališnika. Letos so se ob poti predstavljali tudi čebelarji ČD Laško. Od letos na 20. maj praznujemo svetovni dan čebel. Pobudnica za ta dan je bila Republika Slovenija, kar je v svojem govoru povedal tudi dr. Kozmus: »Čebele so že od nekdaj del slovenske kulture in Slovenci z njimi že stoletja živimo v sožitju in spoštovanju. A ne gre samo za med, v mislih imam tudi pesmi, pregovore in nenazadnje tudi panjske končnice, ki so edinstvene na svetu.« Ob petju KD Rimljan so se pohodniki lahko okrepčali pri domačinih, na zadnjem delu poti jim je dr. Janko Rode pokazal rastline, ki jih čebele najdejo v naših krajih. Opozoril je tudi na pravilen odnos do narave, da bodo čebele še dolgo del našega sveta. Na Aškerčevi domačiji na Senožetah, ki je imela dan odprtih vrat, so si obiskovalci lahko na stojnicah izbrali izdelke iz medu, dobrote Društva kmečkih žena Laško, naravno kozmetiko, sire, naravna zdravila in čaje. Članica krajevnega odbora Rdečega križa Rimske Toplice je merila krvni tlak, tako da so po-hodniki dobili tudi dokazilo, da je hoja zdrava. Lahko so se tudi okrepčali z odličnim bogračem TD Rimske Toplice in si pogasili žejo, kajti sonce je ob 11. uri postajalo precej močno. A to ni oviralo nastopajočih v kulturnem programu in dr. Kozmusa, ki je v svojem govoru povezal misel Aškerčeve Čaše nesmrtnosti s čebelami: »Tako kot v Čaši nesmrtnosti Anton Aškerc zapiše, da je treba delati dobra dela, tako čebele delajo dobro in marljivo in vse svoje delovanje podredijo celotni družini. Skrbijo druga za drugo in za naravo.« V programu so nastopili MePZ Anton Aškerc, Mihaela Cigole, Tjaša Ulčnik, učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, MGM, Žiga Kališnik in KD Rimljan, med njimi je spretno krmaril povezovalec Matjaž Aškerc, ki je prireditev sklenil s povabilom: »Vidimo se na 24. Pohodu po Aškerčevi poti!« MILENA SUHODOLČAN Pomen vseživljenjskega učenja Z junijem se je iztekel letošnji Teden vseživljenjskega učenja (TVU), najvidnejša promocijska kampanja An-dragoškega centra Slovenije na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Na Celjskem so za tematsko koordinacijo že peto leto zapored poskrbeli v javnem zavodu Regijsko študijsko središče ter povezali kar 17 partnerskih organizacij. Od 11. maja do 30. junija se je zvrstilo 77 prireditev, katerih poudarek je bil na pomenu in možnostih učenja v vseh življenjskih obdobjih. »Smo majhna mreža, a se prav s tovrstnimi dogodki povezujemo in krepimo sodelovanje. Med sodelujočimi organizacijami se odpirajo tudi možnosti, poti za nadaljnja sodelovanja oziroma projekte,« je povedala direktorica Regijskega študijskega središča Katja Esih. Prireditve so pod okriljem Regijskega študijskega središča pripravili Visoka zdravstvena šola v Celju, Regionalna gospodarska zbornica Celje, Osrednja knjižnica Celje, Mednaro- dna fakulteta za družbene in poslovne študije, Visoka šola za varstvo okolja, Visoka šola za proizvodno inženirstvo, Šolski center Šentjur, Šola za hortikulturo in vizualne ume- tnosti Celje - Višja strokovna šola, Muzej novejše zgodovine Celje, Razvojna agencija Savinjske regije, Celjski mladinski center, Noordung center, Zavod Vozim, Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, Inkubator Savinjske regije in Splošna bolnišnica Celje. Letošnje dogajanje so partnerji sklenili z dogodkom Vedno je pravi čas, na katerem so v prostorih Šolskega centra Šentjur izbrani posamezniki predstavili svoje zgodbe vse-življenjskega učenja. Vsaka od partnerskih ustanov je izbrala posameznika (zaposlenega, prostovoljca ...), ki se je po daljši prekinitvi ponovno odločil za formalno ali neformalno izobraževanje. Navdihujoče zgodbe o spremembah kariernih poti v kasnejših življenjskih obdobjih in s tem dviga kakovosti življenja bodo zbrane v posebni publikaciji, ki jo bodo konec poletja izdali v Regijskem študijskem središču. MGZ BRALCI POROČEVALCI 43 Pegazovi naj prostovoljci 4. junija je bila na Brdu zaključna prireditev natečaja Prostovoljec leta, na kateri so podelili priznanja izbranim prostovoljcem in prostovoljnim projektom. Angelca Pobežin, Ludvik Prah, Cvetka Krivec in Ivanka Šimon že dvanajst let vestno vodijo molitveno skupino vsak torek v Pegazovem domu, kar stanovalcem zelo veliko pomeni. In kaj vzajemno dobijo prostovoljke in prostovoljci za svoje delo? Pravijo, da so po molitveni urici polni veselja, radosti, zadovoljni, da so podali znanje in izkušnje. Ve- liko stanovalcev je ob začetku molitvene urice brezvoljnih, na koncu pa so zelo zadovoljni, kar prostovoljce izpolnjuje in jim daje moč za prihodnje delo. Jožef Plemenitaš je povedal: »Celo življenje živim v veri. Ko sem prišel v dom, je bila ena od informacij tudi, da imajo molitveno urico, in vedel sem, da bom nanjo rad hodil. Molitvena urica je moja duševna hrana, počutim se bolj mirno. Zaradi vere in obiskovanja molitvenih uric ter maše tudi lažje prenašam vse bolečine.« Cita Sajko je tako strnila pomen obiskovanja uric: »Prihajam iz krščanske družine, zato sem celo življenje redno hodila k maši. Več kot trideset let sem pela tudi v cerkvenem pevskem zboru. Molitvena urica je zame kot neko nado- mestilo maše. Veliko molimo, pojemo, Angela bere berilo, včasih se o tem tudi pogovarjamo, tako da dolgčas ni nikoli. Po molitveni urici se počutim drugače - bolje, umirjeno.« Mirko Ogrizek je bil 25 let cerkveni ključavničar v Podčetrtku, tako da je redno hodil k maši. Še vedno redno hodi vsako drugo nedeljo tudi k sv. Ani k maši, kjer tudi poje. »Ko sem prišel v dom, nisem nikogar poznal, zato so me zelo hitro povabili na molitvene urice, ker so vedeli, da sem v svojem kraju pomagal duhovniku. Ko hodim na te urice, ne pozabim na vero, ki mi jo je privzgojila stara mama.« Marija Plemenitaš je povedala: »Bila sem vzgojena v veri. Sicer nisem prej redno hodila k maši, ampak iz otroštva se spominjam, da je bila nedelja nekaj prazničnega, posebnega. Takrat se ni delalo, otroci smo imeli več časa za igro. Ko hodim na molitvene urice, obujam ta čas, spominjam se lepih nedelj, ki so bile zaradi maše poseben obred.« Natečaj je letos šestnajstič zapored izvedel Mladinski svet Slovenije, častni pokrovitelj je že vrsto let predsednik RS Borut Pahor, ki je tudi letos gostil zaključno prireditev in izročil plaketo nosilcu naj prostovoljnega projekta. Spoštovani prostovoljci Angelca Pobežin, Ludvik Prah, Cvetka Krivec in Ivanka Šimon! Iskreno se vam zahvaljujemo za vaše plemenito delo in doprinos k duhovni oskrbi v Pegazovem domu. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka Stoletnica parne lokomotive št. 5 Na zaključni prireditvi projekta Ureditev in vzpostavitev učnega parka pri OŠ Štore smo v ponedeljek, 4. junija, praznovali stoletnico parne lokomotive, ki že 36 let krasi šolski vrt. Obnova lokomotive je bila le del projekta, ki ga je šola prijavila na razpis za sofinanciranje aktivnosti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), in projektnega partnerja, družbe Štore Steel. S projektom smo želeli celostno urediti park pri šoli, ki ga je občina v jesenskem času popolnoma ogradila, da je spet postal varno zbirališče otrok v prostem času. Otroška igrala, učilnica v naravi, učna pot po Štorah, ki ima svoj začetek prav pri prenovljeni lokomotivi sredi šolskega vrta, predstavljajo dodano vrednost širšega učnega prostora. Učence, starše, zunanje obiskovalce ali samo bežne sprehajalce bosta na pomen parka opozarjali informacijski tabli s podatki in z zanimivostmi o tem, kako s pomočjo mobilne naprave na sedem kilometrov dolgi poti po Štorah najti skrite zanimive kotičke našega kraja, obveščali bosta o gostih hotela za žuželke in netopirnic ter o sto let stari lokomotivi ter njeni življenjski zgodbi. Na odru male šolske telovadnice so na osrednji prireditvi učenci in učenke s pesmijo, plesom in z recitacijami, povezanimi z vlaki in lokomotivami, vsem zbranim ponudili pester kulturni program. Pred številnimi povabljenci se je ravnateljica šole zahvalila posameznikom, ki so soustvarjali učni park: Janiju Jurkošku, direktorju družbe Štore Steel, da je privolil v sodelovanje in sofinanciranje aktivnosti, ter Gorazdu Tratniku za vso koordinacijo, Mihaelu Bučarju, vodji Muzeja Južne železnice v Šentjurju in poznavalcu zgodovine ter razvoja slovenskih železnic, ki je prostovoljno prevzel celotno obnovo lokomotive v svoje roke. Zahvalila se je še županu Miranu Jurkošku in njegovi ekipi občinske uprave ter režijskemu obratu za organizacijo in izvedbo del v okolici šole, za ograditev šolskega vrta, v katerem se danes varno igrajo naši otroci, ter za vso pomoč pri izvedbi del v parku ter sodelavcem, ki so pomagali soustvarjati končno obliko učnega parka, ki bo v vsej svoji funkcionalnosti in v celoti polno zaživel s prvim dnem novega šolskega leta. MOJCA ROŽMAN Varnostna kultura v prometu V Vrtavku je mogoče spoznati, kaj pomeni neuporaba varnostnega pasu v avtu. Abitura in Fakulteta za komercialne vede sta v sredo, 20. junija, organizirali okroglo mizo na temo Pomen varnostne kulture v cestnem prometu danes - jutri. Na parkirišču je bil postavljen simulator prevračanja vozila Vrtavko, s katerim so se obiskovalci lahko sami prepričali, kaj pomeni nepravilna uporaba ali celo neuporaba varnostnega pasu. V razpravi na okrogli mizi, ki jo je vodil mag. Fadil Muši-novič, so sodelovali predstavniki Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, Policije Celje, Mestnega redar-stva Celje, Centra varne vožnje ZŠAM Celje, predavatelji Abi-ture, študijskega programa Varovanje, predavatelji FKPV, iz študijskega programa Varno- stni menedžment in študenti in diplomanti obeh šol. Med drugim so se ukvarjali z vprašanjema, ali je mogoče ustvariti ustrezno varnostno kulturo in kako. Kulturo, v kateri je vsakemu posamezniku nedvomno jasno, katera dejanja so sprejemljiva in katera ne, kulturo, v kateri lahko vsak brez strahu pred sankcijami prijavi nesprejemljivo vedenje. Varnostna kultura, kot je poudaril mag. Aleš Kotnik, ki je tudi predavatelj varnostne kulture na FKPV za področje varnostnega menedžmenta, izhaja iz nas samih, zato bi jo lahko izboljšali z zgodnjim izobraževanjem. Direktor Javne agencije Rs za varnost prometa mag. Igor Velov je prav tako poudaril pomen vozniške kulture in zavedanja posame- znika, da smo sami odgovorni za svoja dejanja in za vse posledice. Mag. Elvis Alojzij Her-baj, predstavnik policije, prav tako predavatelj na Abituri in FKPV, verjame, da ljudje vemo, kaj je prav, a pravil ne spoštujemo, kar se potrdi, ko se kot vozniki znajdemo v različnih okoliščinah, v različnih kulturah. Tudi premalo razumemo in upoštevamo ostale udeležence v prometu, čeprav se sami znajdemo v različnih vlogah. Redarji po besedah Janeza Kušarja zaznavajo največ hude krvi pri napačnem parkiranju na pločnikih, prehodih za pešce, mestih za invalide ... Kam je šlo znanje, pridobljeno v avtošolah, se še sprašuje, enako kot mag. Tomaž Lotrič, predstavnik ZŠAM Centra varne vožnje. Varnostna kultura v cestnem prometu jutri se tesno povezuje tudi z avtonomnimi vozili, zato so bila v središču vprašanja, kdaj bodo samovo-zeči avtomobili na naših cestah, kako bodo delovali, bo tehnologija v njih takšna, da ji bomo lahko popolnoma zaupali ... Igor Velov napoveduje, da bodo že jeseni predstavljeni mnogi rezultati, seveda pa se postavlja vrsta vprašanj, na katera bo še treba odgovoriti. Sodelujoči so se dotaknili tudi okoljske varnostne kulture, povezane s prometom, čistim okoljem in s tem, kako bi k temu lahko pripomogla prometna ureditev v mestnih središčih, tudi v Celju. Ali bi si morda tudi Celje lahko privoščilo dnevno sobo sredi mesta tako kot Ljubljana? Janez Kušar je nakazal, da o ureditvi mestnega prometa sicer razmišljajo, a kljub temu dnevne sobe zaenkrat v Celju še ne bomo imeli. BP Spoznavali so ljudske plese V Celju je Zveza Sožitje, zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije, organizirala tabor za te osebe. Na njem se udeleženci učijo osnovnih folklornih korakov in pesmi. Člani Zveze Sožitje so iz vse Slovenije. Lani so tabor organizirali prvič. Ker je veselje do folklore pri njih veliko, so ga pripravili tudi letos, in sicer v Celju od 24. junija do 1. julija. Udeleženci so bivali v Domu sv. Jožefa. V torek, 26. junija, so obiskali Kulturno društvo Celj- ska folklorna skupina, ki jih je sprejelo medse. Tako so člani Zveze Sožitje doživeli ljudske plese in jih spoznali neposredno. Ogledali so si vaje skupine in na njih v okviru svojih možnosti aktivno sodelovali. Ob koncu srečanja so bili vsi zadovoljni, saj so drug drugemu polepšali dan. Hvaležnost in zahvala članov Zveze Sožitje se je čutila na vsakem koraku. Z neustavljivo željo po plesu, s pozitivno energijo in hvaležnostjo so se dogovorili, da se še kdaj srečajo. VO 44 TRI MORJA Na letališču Aktivistično plat poti z imenom Tri morja lahko spremljate na Instagramu recidesign in Facebooku recidesign, podobe recikliranja. w Prvič: Cas Nedelja, 15. junij. Večer je. Sedim na klopci ob Donavi v majhnem zalivu nekje na poti med Vukovarjem in Ilo-kom in v daljavi gledam ruševine gradu Šarengrad. Prijetno pihlja, na mogočni reki se rišejo dolge sence. Jaroš že spi, Bina Rosa se v spalni srajci še podi naokrog, Miha lovi čas v fotografije in govori z domačinom, ki bo kmalu prvič izplul v svojem novem čolnu. Iz belega hrasta. Kar nekaj načrtov se nam je v teh dveh dneh na poti že podrlo. Pravzaprav ne podrlo, saj ni šlo čisto nič narobe, le prepustili smo se potovanju. Ponavadi potrebujemo nekaj prevoženih kilometrov, nekaj prespanih noči, da ne načrtujemo (pre)več, tokrat smo se začeli prepuščati že doma. Načrt je bil, da bomo krenili na pot v petek popoldne, a ko sem se v četrtek pozno zvečer pripeljala domov še vsa energična od dela v Ljubljani, sva z Miho presodila, da nama bolj kot hitrostno pakiranje koristita mir in sproščenost priprav na pot. In je že bilo prav tako, saj nam je babica Urša v soboto za zajtrk spe-kla palačinke, ki smo jih razvratno mazali s čokolado in smetano, kot bi bil praznik. In v živo polubčkali še prababico Bredo za rojstni dan, pri njej v miru pokosili in se za pot opremili s posodicami domačih piškotov, pite in po- tice. Spotoma smo se ustavili še na zbirnem mestu Zelenega kroga in naložili ekološko sadje in zelenjavo. In šele po drugi uri popoldne zares krenili v svet. Naloženi smo bili tako, da nisem znala več zapreti predala ob sovozniko-vem sedežu, ko sem brskala po njem. Nikamor se nam ne mudi Še pri kosilu je Miha razlagal omizju, da gremo na- jezeru, ko nam je postalo vroče. Opazovala sem Roso, kako se igra. Mi smo rezali in jedli melono. Jaroš je v vodo neumorno metal kamenčke in se potapljal za njimi, ona je po vodi plula z mojimi natikači in iskala žabje skakalnice. Miha se je zavijal v brisačo, ona je iz nje naredila krila in tekala okoli jezera kot metuljčica. Mi smo opazovali labodjo družino, ona je našla labodje pero in si z njim močila lase, oblikovala pričesko. Jaroš pa tudi zna speljati vodo na svoj mlin, ker je tako neposreden pri navezovanju stikov, da mu ni nobena težava preiti z naše klopce, kjer malicamo me- Ob Donavi Rosa pluje ravnost na avtocesto in do Novega Sada, ker bi radi prišli čimprej v Bolgarijo. A sva se pri Ptuju spogledala: »Saj se nam nikamor ne mudi.« In zapeljala na magistralno cesto proti Va-raždinu. In smo ob cesti šteli gnezda, polna štorkelj, ter se ohladili v lokalnem lono, na sosedovo brisačo, kjer imajo čips, smokije, in se tam posladk ..., no, po-slaniti. Prvo noč smo prespali na majhnem letališču v Koprivnici in si spotoma ogledali teren letošnjega IX. državnega prvenstva Hrvaške v jadralnem letenju. Do- mače nam je bilo, saj ime Mihovega očeta Ferenca še vedno obudi marsikatere spomine. Komarji so nas pregnali v kombi, poljski zajec nam je pomahal za lahko noč in že smo bili v novem jutru, ko smo na polju nabirali zelišča za čaj. Danes je zadnji dan svetovnega prvenstva v nogometu in Hrvatje so v polni bojni opremi. Hiše, avtomobilska ogledala, mladenke, še nerodno stopajoči otroci so bili odeti v kockasto opravo. Zastave so plapolale, navijači so kričali iz avtomobilov, kadilo se je z žarov, v kotlih so se kuhale čorbe. Vse je bilo napeto in v pričakovanju večera. Mi smo ajdovo kašo z gobicami in tofujem ter obvezno paradižnikovo solato skuhali kar na otroškem igrišču ob vrtcu, ki smo ga mimogrede očistili. Rosa je najprej kosilo z vlakom peljala do svoje hišice, kjer je bila majhna mizica prav za štiri. Jaroš je bil tako navdušen nad sosedovimi kokoškami, da je skozi okno pobegnil od mize, domačin, ki se je s kolesom peljal mimo igrišča, pa se nam je le prijazno smejal. V popoldnevu smo že parkirali kombi Milico na majhnem parkirišču ob še manjšem privezu za čolne. Vzeli smo si čas, da smo se udomačili, potem smo risali, brali, skakali po toboganu, crkljali sosedovega psa in se v miru pripravili na spanje. Danes je naš zadnji dan na Hrvaškem. Prevozili smo ga s povprečno hitrostjo 52 km/h in prepričana sem, da se bo moj oče ob tej vrtoglavi hitrosti nasmejal do ušes. Sam je približno pred mesecem prav to cesto prevozil s kolesom, mogoče res z manjšo povprečno hitrostjo, ampak zagotovo v enakem času. Kako že gre tista naša: »Saj se nam nikamor ne mudi.« Skupaj z dnevom zaključujem tudi pisanje, lastovice še čivkajo z neba, nogometni navijači pa se že brezvoljno vračajo domov. Še zadnjič pogledam proti Donavi. Bina Rosa in Miha mi mahata s čolna. Seveda, domačin ju je vzel s seboj na prvo plovbo. To bi mi moralo biti jasno od trenutka, ko sta se začela motoviliti okoli njega. Čoln tako v svoji uvodni vožnji ni sam, prvič po Donavi čolna-ri tudi Bina Rosa. NUŠA KOMPLET PEPERKO VRTNARIMO 45 Moj vrtnarski ponos Uredništvo Novega tedni" ka v sodelovanju s Semenarno Ljubljana, Vrtnim centrom Kalia, izbira najlepšo fotografijo vašega vrtnarskega dosežka. Sodelujete lahko vsi, ki ste posebej ponosni na zeleni ali cvetoči dosežek v svojem vrtu. Fotografije svojega balkonskega cvetja, zelenjavnega vrta, grmičevja, okrasnih zasaditev gred ali pridelkov nam pošljite do vključno 27. avgusta 2018 na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti na Uredništvo Novega tednika, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali najlepšo fotografijo po izboru ekipe Novega tednika in jo objavili z vašim imenom in s krajem, od koder prihajate. Zmagovalno fotografijo bomo razglasili 30. avgusta. Nagrade podarja Semenarna Ljubljana, Vrtni center Kalia. VABLJENI K SODELOVANJU! Cvetje privabilo obiskovalce v mesto V Šoštanju občanom podarili cvetje in prijetno četrtkovo popoldne ) »Dober dan. Lahko prosim zasadite rožice v moje korito?« je fantič črnih las, temno rjavih oči, star približno osem let do ene od vrtnarskih mojstric prinesel manjše cvetlično korito. »Seveda, kaj pa zasadim?« ga je povprašala Barbara Dolinšek, ki je to popoldne na trgu sredi Šoštanja zasadila že marsikatero posodo. »Nekaj cvetočega, je naročila mami,« je deček vendarle izdal pravega naročnika nove domače zasaditve. Poznavalka rož je pred četrtkovimi obiskovalci le z nekaj gibi spretno zapolnila korito in dečku pojasnila, kaj je zasadila. Poleg cvetočih lepotic še nekaj uporabnega za kuhinjo, drobnjak. Po kratkem posvetu o zalivanju in dečkovi želji po dodatni sadiki v koritu se je prisrčno zahvalil in odhitel s polnimi rokami nazaj domov. V šoštanjski občini so si v bine. Cvetje je kot nalašč za to, !_l_I_■ ■ Na Trg v cvetju so prišle tudi meščanke, dame s klobukom. okviru uresničitve celostne prometne strategije zadali tudi nalogo, da bodo oživili staro mestno jedro, je pove-(dala Mateja Kumer, višja ' svetovalka za arhitekturo v tamkajšnji občini. »To je mogoče uresničiti le tako, da bomo v središče mesta prinesli vse- ker je pisno in živo. Ljudje imajo cvetje radi, so dojemljivi za takšno vsebinsko ponudbo.« Četrtkov dogodek Trg v cvetju je bil zasnovan tako, da so občani lahko na trg sredi mesta prinesli svojo posodo, v katero sta dva para veščih vrtnarskih rok zasajala sadike cvetočih lepotic, zelišč in zelenjave. Cvetje je tako občina poklonila svojim občanom, a tudi drugim obiskovalcem. Odziv je bil velik, ljudje so s svojimi posodami prihajali ves čas našega obiska. In po kakšnih pravilih kombinirata rastline za zasaditve obe mojstrici svojega posla? Mateja Iršič je povedala, da je ključen trenutni navdih: Vsa zasajena korita, ki so jih na ta dan postavili na stavbe na trgu, bodo tam tudi ostala. VRTNI CENTER KALIA Majda Breznik »Lepo je videti, da tudi mladim privzgajamo kulturo cvetja,« je bila mlajših obiskovalcev vesela Mateja Kumer. »Upoštevam, da je v eni zasaditvi nekaj za strukturo, nekaj za višino, nekaj cvetočega in tudi kaj uporabnega.« Barbara Dolinšek je dodala, da je treba pametno izbrati zemljo, v katero zasajamo rastline: »Najbolj kakovosten je univerzalni substrat za balkonsko cvetje, ki vsebuje tudi hranila in zagotavlja, da zemlja v posodi ni zbita.« S takšnimi nasveti sta obe nasmejani in dobrovoljni lastnici mojstrskih vrtnarskih prstov rade volje pospremili tudi vse tiste, ki so radi prisluhnili vedno koristnim namigom. MRL, foto: MARJAN MARIĆ Setveni koledar Čas za presajanje je od 12. julija ob 15. uri do 25. julija ob 22. uri. f 19. ČE korenina 20. PE korenina 21. SO cvet 22. NE ----- , od 8. ure list 23. PO list 24. TO list 25. SR plod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Prej Priznaj, da imaš drugo! Nimam! Kje naj vzamem denar za dve? Oven РЧ Tehtni ca Nikoli Najprej so bile v modi strgane kavbojke, zdaj so v modi strgane majice ... še malo počakam in bomo v modi mi s strganimi nogavicami! Tako pa se napreduje v karieri pitja piva! Tako si jaz s plačo lahko privoščim bazen! Tone vpraša prijatelja: »Kaj sta storila po poročnem slavju?« »Takoj sva šla na poročno potovanje.« »Z vlakom ali avtomobilom?« »Z avtomobilom. Vozila je žena.« »In kje sta preživela medene tedne?« »V bolnišnici.« Čakanja ste se že pošteno naveličali, zato je napočil čas za akcijo. Kljub prodorni energiji morate dobro preučiti neko malenkost. Kasneje se lahko izkaže kot zelo pomembna. Vedite, da morate biti dosledni pri vseh zadevah, ki ste jih potiskali na stranski tir v preteklem obdobju. Vaš vladar je še vedno retrograden v zračnem znamenju, preteklost se bo z vso silo vračala in soočiti se morate z njo. Odločili se boste za spremembe. 3\k Dvojčka Rak Lev Devica Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Nikar se ne trudite, da bi opravili vse delo hkrati. Zaradi površnosti lahko naredite kašno napako, ki bi jo kasneje težko popravili. Namenite nekaj časa tudi oddihu, kajti vaša energija se mora obnoviti. Vaša vladarica v znamenju device bo močno vplivala na samozavest, zato lahko v tem času pričakujete, da bo zelo nihajoča. Postavite si kriterije, po katerih boste lažje zaživeli. Sreča je relativna, včasih zanjo ni treba narediti nič, poskrbite, da bo tudi tokrat tako. škorpijon Razmišljali boste, kaj pri vas je spodbudilo tako veliko zanimanje nasprotnega spola. Ne trudite se z razlagami, saj dobro veste, da ste trmasti in nepopustljivi. Ljudje, ki so sestavni del vašega življenja, vam bodo stali ob strani pri vseh projektih, ki jih boste v tem obdobju skušali uresničiti. Vaša vladarica je vstopila v znamenje device, dosledni boste pri vseh zadevah, nepopustljivi, zato lahko v kmalu pričakujete dobre rezultate. Izkušnje so vas izučile in starih napak ne boste ponavljali. Odlično bi bilo, da bi bili pri neki zadevi konkretni, saj nič ne tvegate, ampak lahko nasprotno dosežete napredovanje. Zdelo se vam bo, da stojite na istem mestu in se nikakor ne morete premakniti naprej. Energija vam uhaja, uhajajo vam tudi priložnosti, ki jih puščate za seboj. Obetajo se vam soočenje, vpliv preteklosti in korak naprej. To je edino pravilno, saj vam energija uhaja. Strelec Izkušnje so vas že v preteklosti izučile, zato stare napake ne boste ponavljali. Življenje vam bo ponudilo odlično priložnost, zato jo zgrabite z obema rokama. V ljubezni boste imeli srečne trenutke ne glede na to, da vam to trenutno ne predstavlja prednosti. Moč in energijo boste v prvi vrsti namenjali poslovnim uspehom in skušali izboljšati finančno stanje. Vaš vladar biva v znamenju leva, zato boste imeli prodorno energijo in moč odločnosti. Naredite nekaj za spremembo videza ali stila življenja, naredite vse, samo da uidete enoličnosti. Sprejeli boste tudi nekaj dobrih sklepov, kako ravnati. Nasvet nekoga vam bo izredno pomagal pri financah. Naredili boste konkretne korake napre in si dokazali, da zmorete več. Prijatelji vam bodo v tem času v veliko oporo, v oporo vam bo tudi nekdo, ki je povezan s tujino in je daleč stran. Tudi sami se boste spogledovali z mislijo na potovanje. Kozorog Odlično bi bilo, da tokrat poveste svoje mnenje glasno in neposredno. Kakršnokoli ovinkarjenje vas lahko kasneje spravi v slabo voljo, saj ne boste mogli doseči želenega. Ugotavljali boste, da se vam je v preteklosti zgodil manjši spodrsljaj, ki si ga ne morete več privoščiti. Bodite dosledni pri neki zadevi, ne jemljite je kot samo po sebi umevne. Obdobje med sončevim in luninem mrkom bo za rake na nek način usodno. Pazite na svoje korake in imejte se radi. Od vas je odvisno, ali boste v tem času napredovali. Morali boste odločati o pomembni stvari. Bolj kot boste razmišljali, težje vam bo sprejeti dokončen sklep. Kompromisa tokrat ne boste mogli sprejeti, saj srednje poti ne bo. Trudili se boste, da boste dosegli svoj cilj in izboljšali finančno ter poslovno stanje. Obeta se vam vznemirljivo potovanje, na katerega ste dolgo čakali. Obeti za partnerstvo so v tem obdobju dobri, torej boste od sreče in ljubezni kar žareli. Vodnar Цд O smislu svojega početja se boste tudi tokrat zamislili in ugotavljali, kje je rep in kje glava. Okoliščine vam bodo pomagale, da boste razumeli neko zapleteno uganko. Partner vas bo prijetno presenetil ne glede na to, da ga zadnje čase zanemarjate zaradi preobilice obveznosti. Dozdevalo se vam bo, da vam tisti posebno drobni trenutki polzijo med prsti. Lunin mrk, ki nezadržno prihaja, bo predvsem vplival na vaše ljubezensko in finančno področje. V odnosu do določene osebe boste postavili nove meje. Nikakor ne boste dovolili, da se vam nekdo približa, kajti počutili se boste ogroženo. O tem zaenkrat ne boste pripravljeni razpravljati. Vaš vladar je vstopil v znamenje bika in vam daje trdnost ter prizemljenost. Plavanja med oblaki ste se že pošteno naveličali, zato boste dosledni pri svojih odločitvah. Vpliv tujine bo v tem obdobju močno povečan. Ribi Mir in harmonija v domu bosta v tem času zelo pomembna. Trudili se boste za stabilnost tudi na drugih življenjskih področjih. Čas bo pravi, da razmislite tudi o financah, če boste modri pri svojih odločitvah, lahko dosežete napredek. Nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled. Predajali se boste prijetnejšim platem življenja. Dobili boste ponudbo za krajše potovanje, od vas pa je odvisno, kako si boste razporejali počitniške dni. Pošteno se boste potrudili, da dokažete svoj prav. Ker rezultat ne bo viden v trenutku, boste malo nestrpni. Naj vas živci ne izdajo, hladno in preudarno morate ravnati. Naredili boste načrte, kako nadaljevati, in pri tem mislili na nekoga, ki buri vašo domišljijo. Žal boste morali v ljubezni pogledati resnici v oči, kar ne bo lahko. Naredite korak naprej, vendar naj bo smer pravilno izbrana. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka HITRA SMU- AMERIŠKI ČARSKA IGRALEC DISCIPLINA (QUENTIN) GLAVNA PROMETNA ŽILA VPRA-ŠALNICA TEHNIČNI STROKOVNJAK NAUK O DOGMAH PIROTEHNIK (STAR.) ZGORNJI DEL GLAVE 25. IN 8. ČRKA KOREJSKI AVTO ZNIŽANI TON E ANGLEŠKI AVTO STRANSKA DOLINA TRENTE POVEST TONETA SELIŠKARJA GLASBENA PRVINA Morali vas bomo zvezati. Zmanjkalo nam je ... rižamKe ugahKe PREBIVALEC HOLANDIJE NASELJE NA BLOKAH SUROVEŽ (EKSPR.) KOPNO V MORJU IZMET, ŠKART KDOR PRI DELU UPORABLJA LEVO ROKO EKSPLOZIV-GORATA no TELO GRŠKA POKRAJINA PRITISK MNOŽICE Povsod z vami ORJAŠKA KAČA UKANA, ZVIJAČA DEL TELESA NASELJE PRI KRANJU iE PLUVIOMETER ARABSKI ŽREBEC AVTO-MOTO DRUŠTVO AMERIŠKI IGRALEC (MICHAEL) ČE NEKDANJI SLOVENSKI ROKOMETAŠ ZORMAN JUDOVSKI KRALJ ŽELEZNA ČLENJENA VRV 15 SRČNI SPODBU-JEVALNIK AM. IGRALEC (JEFF) SLOVENSKI PESNIK GOSTEJŠA JED S KOŠČKI MESA PREBIVALEC DAVČE NARODNO-OSVOBODILNI BOJ PISEC DRAM PRISTOJNOST, POOBLASTILO 4 16 ZADNJI CELJSKI GROF POVRŠINSKA MERA SRBSKI IGRALEC BERČEK ALI ŽERDIN NACISTIČNA VOJAŠKA ORGANIZACIJA SARAJEVO OLIVE THOMAS NIČLA (POG.) PRIPRAVA ZA SPREMINJANJE VELIČINE PRIZORIŠČE ZIMSKIH OI 1998 KRVO-SKRUNSTVO KRŠČANSKI ZAKRAMENT PODALJŠANJE PRVOT. ROKA Ko bo odrasel, si Blaža predstavljam v... AMERIŠKA IGRALKA WEST 17 EGIPTOVSKO MESTO GLAVNO MESTO BAN GLADEŠA TANJA RIBIČ 18 GRAFIČNA DEJAVNOST DEL TENIŠKE IGRE PEVEC KOSMAČ VOJAK GARDE KONEC ŽIVLJENJA IRAŠKI POLITIK AZIZ 10 19 HEKTOMETER PES, KI LOVI SRNE OZNAKA NA POKRIVALU UNIFORME 3E NAJMANJŠA ENOTA FIZIKALNIH KOLIČIN 12 SUDOKU 318 5 1 9 8 7 3 9 5 6 9 1 6 8 3 2 8 1 3 9 7 9 4 9 1 4 7 SUDOKU 9 6 3 2 3 9 4 9 6 1 7 1 3 7 1 2 1 8 3 5 7 6 9 5 2 4 7 REŠITEV SUDOKU 317 REŠITEV SUDOKU 8 6 2 5 1 7 3 4 9 8 8 1 3 4 2 9 6 5 7 9 7 4 6 8 5 1 2 3 1 6 9 5 3 8 2 7 4 5 4 2 7 9 6 3 8 1 3 8 7 2 4 1 9 6 5 7 9 8 3 1 2 5 4 6 4 3 6 9 5 7 8 1 2 2 5 1 8 6 4 7 3 9 2 9 5 7 8 6 3 1 4 7 3 1 5 4 2 9 8 6 8 6 4 3 9 1 7 2 5 3 4 2 9 1 8 5 6 7 1 8 9 6 7 5 4 3 2 5 7 6 2 3 4 8 9 1 4 5 3 1 2 9 6 7 8 9 2 8 4 6 7 1 5 3 6 1 7 8 5 3 2 4 9 2 ŽARA 14 3 PULZ 9 RIMSKA 6 TUJKA 13 AMERICIJ KOZJI GLAS 5 MENDELEVIJ 6 8 OŽE OCET 11 7 novi tednik vedno г iMmqj / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: IH СЛ Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 24. julija. Geslo iz številke 28: Gremo na morje in v gore. Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme Brigita Kuglar iz Nove Cerkve. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme Bo-žena Medved - Berk iz Celja. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme Vida Gabršček iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Vzemite nas s seboj V40MO TEMATSKE — KRIŽANKE www.trik.si 48 RUMENA STRAN Osmoljenca Veliko sta si imela povedati nekdanja odlična troskokašiča Marija Šestak in član Atletskega društva Kladivar Celje Luka Janežič med državnim prvenstvom v Celju. Tekač na 400 metrov iz Vodic je lani osvojil zlato kolajno na evropskem prvenstvu do 23 let, nato je en štadionski krog pretekel hitreje od 45 sekund! Njegov strm vzpon se je letos zaustavil. Pravega vzroka za njegove zdravstvene težave še niso odkrili. Na DP je odpovedal teke na 100, 200 in 4x400 metrov, vprašljiv je njegov nastop na EP v Berlinu. Marija Šestak, Srbkinja z dekliškim priimkom Martinović, je pred enajstimi leti osvojila peto mesto na SP v Osaki. Z veliko zamudo so zaradi dopinga diskvalificirali Grkinjo Devetzijevo in Rusinjo Pjatihovo. In Šestakova naj bi dobila bronasto odličje: »Kot da mi je nekdo ukradel kakšen velik in pomemben trenutek v življenju. Povsem drugače bi bilo, če bi dobila odličje na zmagovalnem odru ...« Foto: SHERPA Žal ne bo nastopil Nekdanji športni pedagog v Osnovni šoli Lava Miće Mijač je že trideset let gostinec. Njegov lokal ob tržnici je zelo priljubljeno zbirališče tistih, ki radi pokramljajo o svežih političnih, gospodarskih in predvsem športnih dogajanjih. »Mičo« je kot mladenič postal atlet Kladivarja, ima drugi najboljši rezultat kluba v metu diska. Kot veteran se je izkazal na Balkanijadi v Ljubljani, kjer je osvojil zlato medaljo. Kasneje je bil v Zagrebu drugi. Letos je dopolnil sedemdeset let in prešel v starostno kategorijo, kjer bi imel najbrž lažje delo s tekmeci. Tudi njegovi prijatelji in znanci na fotografiji - z leve so Hrvoje Fižuleto, Arsen Janjić in Rudi Čajavec, z desne pa Cveto Vrečer, Cene Jovan in Andrej Čuček - ga prepričujejo, naj tekmuje na Balkanijadi, ki bo septembra v Celju, a Miće Mijač (na sredini) tarna zaradi stanja svojega kolka, čeprav je še vedno zelo vitalen. Foto: GrupA K o e so mesta, ki niso turistično Še bo piva in cvetja v Laškem bljudena? Predstavitve potovanja Tri morja, na katero se je odpravila družina Komplet--Peperko, so se udeležili tudi tisti, ki jim je takšen način okolju prijaznega potovanja blizu. Z zanimanjem sta predstavitev potovanja poslušala Andreja Džakušič in njen partner Rok Stupar. Tudi sama sta ljubitelja kampiranja in sta Mihi in Nuši ponudila nekaj nasvetov, kje so mesta v Bosni in na Hrvaškem, ki niso turistično obljudena. Foto: SHERPA Župan Občine Laško Franc Zdolšek je bil zadovoljen z letošnjo izvedbo festivala Pivo in cvetje tako po organizacijski plati kot z vidika števila obiskovalcev, čeprav je rado ponagajalo tudi vreme. Župan ima razlog za nasmeh tudi zato, ker bo Pivovarna Laško Union tudi v prihodnjih letih glavna organizatorka festivala in se torej ne umika iz projekta, kot je občasno mogoče slišati med ljudmi. Da bosta občina in pivovarna še naprej partnerki pri tej največji slovenski turistični prireditvi, sicer ni rezultat njunega nedavno sklenjenega dogovora, v katerem sta s (pred)pogodbo uskladili medsebojna razmerja in odprta vprašanja. Foto: SHERPA Mitja z najlepšo nevesto in najprikupnejšima deklicama Pri šestnajstih je zakorakal v našo redakcijo, zdaj je mož. Mitja Knez je svojo Lauro za roko zaprosil na zelenici splitskega štadiona Poljud. Zaključno dejanje je bilo v soboto. Cerkveni obred je bil na Frankolo-vem. Polepšal ga je izvrsten dalmatinski pevec Marko Škugor s petimi skladbami, ki so marsikomu izvabile solze iz oči. Prstana sta si Mitja in Laura nataknila v Taboru pri Vranskem ob prisotnosti hčerkic Zale in Tise. Slednja je postavila piko na i. Ko je ganljivo zaobljubo prebrala Laura, je bil na vrsti Mitja. Tedaj je zaslišal: »Ati, lulat.« Vse je bilo rešeno v nekaj minutah, da je vse minilo, kot je bilo načrtovano, je poskrbel tudi Uroš Kranjc, Mitjeva priča. »Vse je šlo kot po maslu,« sta v jutranjih urah dejala ženin in nevesta. Foto: DŠ Na sladoled Otroke, ki so v prvi polovici meseca v organizaciji Miko-ve karavane počitnikovali na Debelem rtiču, je obiskal tudi direktor podjetja Mik Franci Pliberšek. Spremljali sta ga ekipa srčnih kolesarjev in voznikov spremljevalcev na kolesarski turi S srcem na kolo in maskota podjetja Miki. Mikovci so ves dan preživeli v družbi otrok in si na izletu z barko privoščili tudi ledeno osvežitev. Verjamemo, da se je prilegla tudi direktorju, ki najbrž v natrpanem poslovnem vsakdanjiku težko najde čas za takšne trenutke. Foto: Mik Celje