"PROLETAREC' je delavski list zi aíslete čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. NO. ST. UM. hinurW n Mcn.-cl.M matter D.c.nb«r I, lltT. at tlM poat .ffte. M auajo. 111., undaf tlw Act of Coagr— »f Mar». Inj. H7>. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Drugi najstarejii jugoslovanski socialistični list. BORBA POROČILO ANGLEŠKE SIMONOVE KOMSUE 0 VPRAŠANJU INDl Puntanje ljudstva v Indo-Kitajski, ki je francoska ko- lonija, razburja francoske impe tranca ritffete i Protesti proti sovjeUki Rusiji v francoski in angleški zbornici, češ, da kujska kolonijalna ljudstva k in i tem ¥ anarhične razpaere ■ V Indiji se borba proti an-^a Irskem in več al ¡7 inBnj gleški nadvladi nadaljuje, dasi. izgublja na svojem zamahu, deloma vsled drastičnega po* stopanja oblasti, deloma vsled drugih vzrokov. t>ejstvo ostane, da kar je v Indiji mislečega ljudstva, hoče samoupravo, eni zahtevajo popolno ločitev od Anglije, a večinoma bi se zadovoljili a formo dominjona, katerega jim je obljubila tudi angleška" delavska stranka v volilni kampanji in ko je prišla v vlado. Boj, ki so ga prted tedni pod-vzeli indijski nacionalisti, je kmalu dobil obseg Velikih demonstracij in napetost med prebivalstvom je rasla. Gandhija in mnogo drugih voditeljev je oblast aretirala in jih drži v zaporu, ene brez obravnave. Nad časopisje je legla mora drastične cenzure. Vladni besedniki so izjavljali, da se ne bodo pogajali z uporniki, in da bodo uspostavili v Indiji red in mir za vsako ceno. Medtem je svet dočakal po- ......... ročilo posebne angleške komi-'iz vrst konservativnih poslan-sije za študiran je indijskega cev v angleški zbornici, problema, kateri načeljuje j V interesu Rusije je, da se John Simon; bila je imenovana Indija, Indo-KHajska ter druge še pod _ konservativno vlado, dežele v Aziji, ki so kolonijal-Zastopane so v nji vse tri stran- na posest zunanjih držav, osvo-ke. Delala je par let, potova- bode. Razen tega je nova Ru-la po Indiji 21,000 milj, prere- sija vezana po svojem progra-setala vso njeno zgodovino, mu pomagati narodom, ki se njene kaste, njeno zaostalost, otresajo zunanje nadvlade, da- OSAMOSVOJITEV miutariziranje višješolske mladine , nj v drugih angleških kolonijah, in doživela ga bo tudi v Indiji. Indijske mase so res zaostale, verstva so res vse drugo kot idealna, dohodek povprečnega prebivalca v Indiji je res samo osem dolarjev na leto, toda kadar se indijsko ljudstvo tako vztrajno že toliko časa, četudi na avoje načine, bori za osamosvojitev od Anglije, je že v tem dokaz, da je po svoje, za svoje razmere, zrelo za samovlado. Gibanje za neodvisnost se je razširilo iz Indije tudi v Indo-Kitajsko, ki je francoska kolonija v Aziji. Meri nad 274,-000 kv. milj in ima nad dvajset milijonov prebivalcev . V francoski zbornici je 13. junija konservativni poslanec Pietri zahteval prekinjenje di-plomatičnih stikov s sovjetsko unijo, češ, da ima Rusija na Indo-Kitajskem več tisoč plačanih agentov, ki ljudstvo huj-skajo proti Franciji in ga organizirajo za revolucijo. Enaki očitki napram Rusiji dežujejo BLIZU ŠTIRI STO Ml-LIJ0N0V ZA VOJNO MORNARICO vere, gospodarstvo itd., in nato začela sestavljati poročilo, katerega prvi del v knjigi nad 400 strani je izšel 10. junija. Dobili so ga v Indiji istočasno kakor v Londonu, izide 24. junija. Iz poročila te komisije je razvidno, da se Indije še ne smatra zrelim za samovlado, in da njena priporočila v drugem delu ne bodo izpolnila želj, o-ziroma zahtev indijskih nacionalistov. Angleški delavski dnevnik Herald, ki se ga smatra tudi za neuradno glasilo delavske vlade, ostro kritizira poročilo komisije iz razloga, da zavlačevanje koncesij Indijcem situacijo poslabšava. Medtem ko posamezni ministri delavske vlade izražajo soglaša-nje z aspiracijami Indije in so za formo dominjona, postopa vlada v celoti skupno z vlado Indije nasprotno temu stališču, torej v smislu tradicionalne politike Velike Britanije, ki je doživela polom v Južni Afriki, si tudi sama ni ravno obzirna, kadar ima opravka z uporniki v kakršnemkoli oziru. V povojni dobi so kolonijalna ljudstva dosegla v borbi za Drugi del enakopravnost in svobodo že velike uspehe, in nedvomno bo v enemu ali dveh desetletjih struktura kolonijalnih imperijev zrušena. Obstajala bodo v bodoče le še v toliko, kolikor bodo slonela na principih prostovoljnih zvez in medsebojnega sodelovanja. Boriba za neodvisnost pod jarmi jenih ljudstev je en znak procesa, ki vodi v socialistično družbo narodov. V ameriških višjih šolah ter univerzah se po vojni z vso vnemo neguje vojaške vežbanje ter militaristični duh. Iz dijakov—bodoče inteligence ter voditeljev dežele, hočejo napraviti armado rezervnih častnikov z militaristično ideologijo, ki bi bila politiki imperializma in kapitalizma te dežele vedno na razpolago. V enih višjih šolah je militaristično vežbahje obvezno, v drugih pa je prostovoljno, toda dijaki, ki se nočejo udati "pa-triotičnemu" pritisku, se navadno zamerijo in v mnogih slučajih so prisiljeni ali zapustiti šolo—seveda "prostovoljno", po svoji "krivdi", alf pa se v interesu "telesne vaje" in pa-triotičnih nagibov priglasiti za vstop v vojaške vaje. Na sliki je skupina dijakov iz Crane tehnične šole v Chicagu, ki kažejo mero svoje vojaške izvežbanosti oficirjem ameriške armade. Protesti "pacifistov" in radikalcev proti sistematičnemu militariziranju ameriških šol ne izdajo veliko, kar je umevno. Šolstvo je pod kontrolo kapitalističnih politikov, ki ga izrabljajo kolikor največ morejo v prid svojih interesov in svoje politike. Vzlic londonskemu dogovoru za omejitev oboroževanja na morju, kljub Kelloggovemu paktu, vrhovnemu razsodišču itd., potrošijo razne države za armado in mornarico kolikor največ morejo. Zedinjene države niso izjema, kajti njihova militaristična moč je danes ogromna. Za armado in mornarico trosijo ogromne vsote. Predsednik Hoover je dne 12. junija podpisal kongresno postavko, ki določa v proračunu za fiskalno leto 1931 potrošek $380,-573,000 za vojno mornarico. Ce pa bi vlada sledila gonji žingotov, bi morala potrošiti trikrat toliko na leto, dasi je še to veliko preveč. KOLIKO POPIJE I LJUBLJANA 41 naročite knjige! i zberite cenika na v tej itevilki jih iz i •Irani Socialist v Montrealu zmagal proti trem strankam Socialistični kandidat za al-dermana Joseph Schubert v Montrealu je bil pri zadnjih volitvah ponovno izvoljen s tisoč glasovi večine proti združeni opoziciji konservativne, liberarne in komunistične stranke. Prvič je bil izvoljen 1. 1924 z 52 glasovi večine, drugič 1/1926 s 552 glasovi, in leta 1928 je postal izvrševalni Dolga vas" zvesta geslu, da voda še za v čevlje ni dobra Ljubljana je že od davna znano kot mesto, kjer ga ni ve-seljčenja, ne slavnosti, ne že-gnanja, brez izpraznjenih sodov. Ljubljančan je rad dobre volje, ki jo išče v vinu, pivu, žganju in špiritu. Ce ni denarja za kaj boljšega, kupi špirita, mu dolije vode, včasi da notri še malo pelina, pa ima šnops. Leta 1929 so popili v Ljubljani 2,756,095 litrov vina za vsoto 35,831,835 dinarjev, kar bi bilo v ameriški valuti okrog $640,000, če pa bi vzeli v u-poštev sorazmerno vrednost denarja, oziroma cene vinu, tedaj bi tisto vino stalo v Ameriki dobrih par milijonov dolarjev. u Proletarec 9 v Jugo-slaviji prepovedan Ministrstvo za notranje zadeve pravi, da je Proletarec komunističen list Proletarca so dobivali naročniki v Jugoslaviji že dolgo neredno, od srede aprila naprej pa sploh ne več, r-: razen jubilejne številke "Delavska Politika" z dne 4.,nja dejal, da se Proletarca na junija t. 1. poroča pod naslovom "Prepoved Proletarca v Jugoslaviji" sledeče: "Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo uvoz in razpečevanje v naši državi list Proletarec', ki izhaja v Chica ljubljanski pošti ne konfiscira. Nekateri naši naročniki so se čudili in več tednov domnevali, da morda list ne pošiljamo redno, ali pa smo ga jim ustavili ali kar že, kajti mislili so, da če bi ga vlada dala na Anglija za brezposelne Angleška delavska vlajda je potrošila v podporo brezposelnim $250 000,000. Od 1. 1912, ko je bil fond za podporo brezposelnih ustanovljen, so prejeli $2.125,000,000. Sedaj dobe brezposelni okrog $375,000,000 podpore letno. Sloves se izplača Erich Maria Remarque, avtor znane popularne knjige "Na zapadni fronti vse mimo", ki je prevedena že v skoro vse literarne jezike, bo dobil za svojo prihodnjo knjigo v Ameriki $120,000 honorarja, za katero ni še napisal niti ene vrstice. * « gu v Ameriki ,čes, da je povsem črno listo, bi to sporočila v u- komunističen. Tako poroča u radni dopisni uraul." Uredništvo "Delavske Politike" k temu še dostavlja v o-klepfcju, da je Proletarec glasilo Jugoslovanske socialistične Zganja so popili Ljubljanča-'stranke v Ameriki. Nedvomno nje v prošlem letu 106,648 litrov, največ špirita, ker ni bilo denarja za boljše likerje. Im-portiranih vin v steklenicah so popili le 5,776 litrov, šampanjca pa celih 826 litrov. Ljubljana ima okrog 60,000 prebivalcev. Pravijo, da v Ljubljani samo tisti ne pijejo,- katerim želodec ne dovoljuje, in pa nekaj ljudi, ki propagirajo vzdržnost ali celo prohibicijo po ameriškem vzorcu. Ce bi Ljubljana res kdaj dobila prohibicijo, bi se v nji pijančevalo kakor še nikoli. Malo lekcije pa ji ne bi škodilo, ker je njena ljubezen do polnega litra za lika. župan mesta Montreal. Bil je _________________ prvi socialist, ki je dosegel to1 precej sto tisoč dinarjev preve" mesto. Pri zadnjih volitvah so ' se njegovi sovražniki v imenovanih strankah zedinili za sku-("pen nastop proti njemu, pa je vzlic temu dobil večjo večino kot kdaj poprej. REDKE VESTI. ROJAKI V B ZA SLOVE "Stovenski T Aires« poroča, UENO! ENMU Iedrfft i. da s« S AIRESU DOM. v Buenos •o Slovenci bi naši sodrugi povedali režimu v Beogradu ,kaj mislijo o tej prepovedi, toda to bi zna-čilo zaplembo tudi njihovega lista, ki je radi cenzure ter izjemnih zakonov itak v velikih in trajnih neprilikah. Proletarca so dobivali naročniki v Jugoslaviji že dolgo neredno — sploh kmalu potem ko je kralj Aleksander proglasil diktaturo. Od srede aprila dalje to leto pa je bil Čisto ustavljen, medtem ko so dobili v radnih novinah. Končno so se eni skušali informirati še v Beogradu, in rezultat je, da je notranji minister potom vladne čašniške agencije odprto sporočil, da je Proletarec v Jugoslaviji zabranjen. To je druga država, ki ga je prepovedala. Kmalu, ko se je v Italiji utrdil fašizem, je italijanska poštna oblast sporočila čikaški poštni upravi, da je Proletarec v Italiji prepovedan, in prosila glavnega poštarja, da naj nam ta ukrep sporoči, kar je storil. To je bilo bolj pošteno, kakor pa zavratno plenjenje Proletarca v Jugoslaviji. Proletarec bo še prihajal v Jugoslavijo, tudi če Je začasno ustavljen. Proletarec ostane o-tvorjeno socialističen list in bo PROSPERITETA KORPORA-CIJ SE NADALJUJE. Socialistični tednik "New Leader" v New Yorku je objavil v izdaji z dne 14. junija, statistično poročilo z dokazi v številkah, da so vse vodilne korporacije plačale meseca maja to leto večji odstotek dividend kakor pa maja lansko leto. Kdor zna misliti, naj si sam napravi komentar. NOVI ČLAN VRHOV. SODIŠČA : . Pil I I Si; ' NOVI CARINSKI ZAKONSPREJET Znači avtomatično podraži« tev življenskih potrebščin, ne da bi sorazmerno zvišal "prosperiteto", pač pa bo zvišan profit korporacij Po šestnajst mesecih meše-tarenja, intrigiranja in podkupovanja z raznimi postavkami v predlogi za zvišanje carin je kongres končno novo postavo sprejel in predsednik Hoover je izjavil ,da jo podpiše z vsemi spremembami, ki so nastale v nji po prvotni predlogi. Novi zakon silno zviša čari« ne posebno na živila in izdelke, ki se jih rabi v masni konsum-ciji. To znači podražitev življenskih potrebščin, kar se bo poznalo v teku pol leta, deloma že prej. Ker plače ne bodo sorazmerno zvišane, bo v resnici samo ljudstvo na škodi, kot socialisti in drugi nasprotniki visokih carin ves čas dokazujejo, kapitalisti pa bodo deležni toliko večjih profitov. Kanada je začela zviševati svoje carine, evropske dežele groze s carinskimi reprisalijami^ in vse kaže, da je kongres na pritisk kapitalističnih interesov izzval carinsko vojno. . v j Trditve, da bodo zvišane carine nagloma zvišale obrat a-meriške industrije, so bile neutemeljene, kajti takoj, ko je predsednik sporočil, da novo postavo podpiše, so cene delnic na newyorški borzi padle v enem dnevu za vsoto nad milijardo dolarjev. Ce bi bil a-meriški business tako siguren pod "varnostnimi carinami", bi morale iti delnice navzgor. Za ameriško ljudstvo je res največja nesreča, da si ni še zgradilo močne socialistične stranke. marcu naročniki le dve številki, pigal kot do8,ej resnico 0 Ju. \r I uKrnnvni r>t An/I n _ i____ encil da c< v «fgentinski metropoli začeli I let area Ii na'meji, vtatf pa z akcijo sa gradnjo prvega tlo-i morda vsled nepaznoeti pusti v februarju menda eno in v začetku aprila eno. Razposlana pa je bila jubilejna-prvo-majska številka Proletarca, katere cenzura ni zaplenila. Na vprašanja smo dobili od naših-zaupnikov različne odgovore, ki so vsi soglašali v tem, cenzura najbrž zapleni Pro- 11 n.iu goslaviji tudi v bodoče. Ne bo jo črnil, ne bo omalovaževal kar je vredno priznanja, toda ravno tako odkrito bo kazal na njene napake, na zgrešenost njene diktature, na bedo, ki vlada med ljudstvom. Proletarec rajše preneha, kot da bi se spremenil v organ, ki bi postal ljub kamarili v Beogradu, ali konzulskim petoliznikom v Chi- Stari kraj o jubilejni številki V Jugoslavijo je bilo poslanih veliko izvodov jubilejne številke Proletarca. Dasi smo vedeli, da rednih številk naročniki ne prejemajo, smo vseeno poslali jubilejno številko, računajoč, da bo mogoče po srečnem naključju že prišla kako preko cenzure, kar se je uresničilo. Pisatelj Seliškar pravi o nji: "Jubilejna-prvomajska številka Proletarca je napravila pri nas silen vtis . . ." Drugi pišejo o nji enako pohvalno. Namesto po senatu odklonjenega Parkerja je drugi Hoo-verjev kandidat za vrhovnega sodnika Owen D. Roberts iz Philadelphije dobil odobrenje senata in nedavno je novi sodnik dal zaprisego ter nastopil službo. Roberta je bil sprejemljiv za konservativce in "radikalce" v senatu. Po svo- Prebivalstvo Mehike Glasom zadnjega ljudskega štetja v Mehiki, ki je bilo dovršeno to leto, ima 16,404,030 prebivalcev. V devetih letih je napredovala za okrog 2,000,000 stanovnikov. Žensk je sedaj o-krog 200,000 več kakor moških. ( Socialistična kampanja v Penni V Pennsylvanij! se opaža precejšnje zanimanje med ljudstvom za socialistično listo, ka* tel načeljuje James H. Mau- DROBCI Z OSMEGA ZBORA J. S. Z polomi bank se mn02e (Nadaljevanj«.) Mary Spolyar i» San Franc isca, California, prva delegatka. ki je kdaj prišla na naše »bore * zapada, se je telo pritoiila nad vzhodom, ker »e tako malo briga za nasebline v zapad-nih državah. "Pošljite nam zastop-nika i* vašega središča, in sagotav-ljam vas, da bo uspešen, da bo koristilo vam in nam," je argumentirala Mary. Slovenski shodi so na zapadu neznana stvar, rasen v kolikor jih •lirejajo sami, s svojimi govorniki. To Je prvič, da je bila California za-atopana na našem zboru. Is Colorade, Montane in Wyominga'ni bilo nikogar Delegat, ki bi imel priti is Kansaae je imel obisk smrti v dru-ftini. Ap«4 delegatice od pacifičnega obre* j a je bU na mestu. Naše gibanje je iagubilo na sapadu organizatorične stike, ki jih moramo obnoviti. Za usp«'h je potrebno seveda, da somišljeniki na sapadu sodelujejo. • Na sboni je bilo zastopanih sedem driav, v katerih nad tri četrtine Slovencev, namreč Pennsylvania, Ohio , Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota in California, zastopane pa m bile s pooblaščenci tudi naselbine v Montan i in Wyomingu, ter W. Va od delegata konference JSZ. za vzhodni Ohio in W. Virginijo. Reorganisirana Prosvetna matica ba pripomogla, da bo delegacija na bodočem sboru še Številnejša kakor Je bila na prošlem. Imela bo delegate celo is Kanade in tudi sapad bo boljše reprezentiran ,ako se izvede nrganizatorično delo, ki ga je sačrtal Zvezi in Prosvetni matici detroitski «bor. s Delegacija v Detroitu je soglasno aklenila. da se pošlje californijskemu govemerju Youngu apel za osvoboditev Mooneyja in Billingsa, in brzojavno je pozdravila tudi konvencijo pennsylvanske soc. stranke v Readin-ki je bila kakor naša, ena izmed najbolj živahnih v povojni dobi. Našemu sboru je poslala sodražne čestitke z željami, da bi storili čimveč dela za rekonstrukcijo delavskega gibanja. Osmi redni zbor je imel mnogo sreče v vsem, razen v slikanju. Fotografu, kateri je "rekordiral" delegacijo na filmu, se je preveč mudilo, ali karsiiebodi. Da ni slika članov sbora, ki smo jo videli v prošli številki Proletarca, lepša, bolj vidna namreč, niso vsrok delegatje in de-legatice, pač pa tisti aparat, ki nas «i dovolj "sadel". Oven je mojster v deklamiranju. Videli smo to tudi v razpravi o njegovi resoluciji za boljše stike z de-j lavskimi pesniki, s pevci, ki pojejo, najkrasnejšo pesem pesem trpečega ljudstva, ki upa v pravico in se bori, da si jo izvojuje. Recitiral nam je Seliškarjev "Rudnik". Pesniki Tone Seliškar, Mile Klopčič in število drugih so bili nedavno več tednov v zaporu radi «vojih socislnih pesmi. Ob takih prilikah — j« dejal Oven — je naša sveta dolžnost, da smo tem delavskim pevcem, umetnikom, ki so naši in čutijo s nami, ob strani, da jim pomagamo v obrambi in da od-ženemo od njihovih družin glad. Ovnova resolucija določa zbiranje obrambnega fonda, ki se bi ga rabilo v takih slučajih, in za podpiranj« družin prizadetih. Ob enem naj se zbere fond, ki bo omogočil, da se enega teh naših delavskih pesnikov povabi v Ameriko na predavateljsko turo. Resolucija je bila seveda sprejeta.^ * Mary Ivanush j« podala zbornici solo dobro poročilo o vainosti dramskih in pevskih zborov. Tudi s kritiko ni štedila. Grajala je obsojala je, kar je po njenem prepričanju in izkušnjah vredno graj« in obsodbe. Ali tudi Mary bi saslužila nekoliko kritike. Npr., rekla je, da sicer imamo takozvano "Izobraievalno akcijo", toda tekom 11 let njenih aktivnosti pri pevskem in dramskem društvu v Clevelandu ni niti enkrat čula na sejah najmanjšega imenovanja, še manj pa razmotrivanja o Izobraževalni akciji. Sklepala je pravilno, da bi morala spadati pod njen delokrog vsa delavska kulturna društva. Toda ako je Clevelandčanom ta ustanova tako neznana, je pač njihova krivda, kajti bilo je mnogo pisanja o nji, prijateljskega, statističnega in sovražnega. M rs. Ivanush je med drugim izrazila misel, da bo nekaj krivde za to nepoznanje v Clevelandu in slab rezultat, kar 9e tiče Izobraževalne akcije, tudi pri delegatih, ki so zastopali to ustanovo na raznih zborih. Bilo kakorkoli, dejstvo je, da je Izobraževalna akcija izvršila mnogo dela, in izvršila bi ga še več, če bi z njo sodelovala tudi vsa delavska kulturna društva v Clevelandu. • Izletniki SNPJ. so se 30. maja na morju spomnili našega zbora in mu poslali radiogramski pozdrav, najbri prvi te vrste, ki ga je dobila kaka jugoslovanska konvencija. • Delavstvo v Jugoslaviji je danes kulturno in posebno politično potlačeno. Njegove politične organizacije so razpuščene, v kulturnem udej-stvovanju je ovirano, in literarno morejo delavski pisatelji delovati le v toliko po svojih nazorih, kolikor jim pusti cenzura. Kar nji ne ugaja, mora v koš, pa bila knjiga, članek v listu, ali pa pesem, ki portretira trpljenje ljudi. Zbor JSZ. je temu delavstvu izrekel simpatije v njegovem težkem položaju ter mu obljubil pomagati moralno in drugače, kolikor bo v njegovi moči. Delegacija je v posebni resoluciji izjavila, da se z diktaturami, ki igrajo v roke Reakciji in ovirajo delavstvo v njegovem razvoju, ne le ne strinja, nego jih obsoja JSZ. je sa politično in indu-st rial no demokracijo, ker je prva brez druge za delavstvo v praksi nemogoča. To, kar ima danes Jugoslavija, je posledica anarhije v kopici buržvaznih strank, ki so v svoji nezrelosti za politično delo in s svojo demagogijo ter neodgovornostjo povzročili atentat na demokracijo in ob enem atentat na delavstvo, ki je edino imelo resen konstruktiven program. • Clarence Senior je prikupna oseba. J« priden, in dela s determined jo, da socialistična stranka mora naprej. On je njen tajnik. * Na sboru JSZ. j« I bil bratski delegat. Od YPSL. (Socialistične mladinske lig«) j« bil bratski delegat Emanuel Switkes. V imenu SNPJ. je pozdravil zbor Filip Godina, v imenu JPZS. Anton Dem-shar, in za JPS. Milan Kirin. Cla-| renče Senior in Switkes sta prinesla | delegaciji pozdrave ameriških in drugih sodrugov in jo bodrila k čim vstrajnejšemu delu. Na zaključni seji smo čuli nagovore nekaterih Detroitlanov, npr. Jožeta in Martina Mentona, ki sta pionirja v delavskem gibanju, Andrew Se m rova ter Ludvika Spolarja. Rasen njih so imeli nagovore delegatje, med njimi naš pionir Nace Žlemb«r-ger, nakar je predsednik Lotrich zaključil zborovanj«, ki je napravilo na delegacijo in na goste mogočen vtis. Zadnja točka je bila ddavaka pesem. S priredbami so se Detroitčani zelo postavili. Banket je bil sijajen, koncertna priredba je imela zbran spored, udeležba na nji telo dobra, istotako na banketu. V nedeljo po končanem zboru smo imeli domačo zabavo, in se počasi razgubljali vsak v svoj kraj. Nikogar nisem čul, ki bi dejal, da je bil to zadnji njegov zbor. Delali bodo. da se snidemo na prihodnjem 1. 1932 v še večjem številu. Kje? Tri mesta je določila delegacija: Milwaukee, Canonsburg in Cleveland. Članstvo bo o njih glasovalo nekaj mesecev pred zborom. Tisto, ki dobi večino, bo imelo v svoji sredi deveti redni zbor JSZ. S temi drobci sem skušal podsti nekoliko slike o prošlem sboru, s katerimi si lahko predstavite celoto. Morda napišem prihodnjič še kaj. Ob enem vam priporočam, da prečitate zapisnik, ko bo priobčen, in da sklepe zbora izvajate v praksi.—X. Teko« sedanje krUe je mnogo bank e re«nik krajih dei.l. "saprle „ete", kar «^J* ali popolnoma, ali pa do polovice isgube ovoje vloge. V juanem Illi.oi.u jo prišlo v konkur« voi bank Med vlagatelji je prisadetik mnopo naiih rojakov. V Floridi, kjer so banko rasle meeno s nmnljiščnimi špekulanti, »o mnoge padle, ko so ljudje vid.ll, de niso kupUi raja, nege le na~dli «v.ti rokl—i» ki >*h je spre-vila ob prikre«ko in -noge .reven tega i* v dolg. To jo pokopalo tudi banke. po.lop,o Co*no-politan Bank * Tru.t Co. v Cincinnatiju, Okio. in Amor W. »kafer, vitek uradnik Doberty kempanije, ki je . špekulacijami na bor» imgubil okrog pel dre g milijon dolarjev in pri tem pripravil to banko ter .vojo kempanije .a omenjeno vsoto. Banko M» «oprli, vlagatelji, katerih nekaj vidite pred vbodom, bodo pa s svojim trdo prisluienlh denarjem plavali isgubno bro« vestnega špekulanta.__. nje našega gibanja posluževala laži. Mi taktiko pristranosti, ki sta jo pokazala v svojih kolonah s poročili o tej kontroverzi, obsojamo, delavci pa so imeli priliko videti, kaj imajo v kritičnih momentih pričakovati od takih listov, ki se razglašajo za delavske, igrajo pa taktiko, ki gotovo ni delavska. Sprejeto na klubovi seji dne 6. junija 1930. Za publk-ijski odbor: Anton Eppick. Jooeph Jauck. Leonerd Poljšak. Uspela socialistična pri-„ redba v Clevelandu Clevelend, O. — Piknik socialistične stranke tega okraja v nedeljo 8. junija je bil eden najuspešnejših, kar jih je imela po vojni. Prostor, na katerem se je vršil, je na lepem, znanem kraju, kar Je tudi pripomoglo k veliki udeležbi. Videli smo veliko skupino Čehov, Nemcev, Židov Poljakov, Fincev, črncev itd., a Slovencev ni bilo veliko. Vzrok je ker se je isti dan vršil piknik elevelandske federacije SNPJ.. katerega se je udeležilo veliko naših sodrugov in somišljenikov. Zabave na strankinem pikniku ni manjkalo. Češki delavski telovadci in telovadkinje so nam dali s svojimi gimnastičnimi nastopi mnogo užitka. Vodil jih je Joseph Martinek, urednik češkega socialističnega tednika v Clevelandu. Razen športnih in drugih iger smo imeli tudi govore. Predsedoval je John Willert, ki je po -svojem nagovoru predstavil glavnega govornika socialističnega kandidata za gover-nerja s. Joseph Sharts-a is Daytona. Zatem je zapel zbor YPSL. (socialistična mladinska liga) Internaciona-lo. Sharts je govoril o položaju in krivicah ,ki se gode ljudstvu, o vzrokih brezposelnosti, priganjanju pri I delu in o metodah, kakršnih se mora delavstvo posluiiti, če si hoče izboljšati svoj življenski položaj. Ob koncu je razvil svoje misli o kampanji za jesenske volitve, naglašal, da je za uspeh potrebno sodelovanje mnogih, in gmotna sredstva. Kolekta je znašala okrog $150. Cirkulirali so tudi peticije za nabiranje podpisov, katerih rabi naša stranka do 30.000, če hočemo, da bodo njeni kandidatje označeni na glasovnici med socialistično rubriko. Prodalo se je precej naše literature in tako je bil ta piknik res uspeh za socialistično stranko v tem mestu, bodisi moralno ali materialno. Ta prehod iz stagnacije v uspešne aktivnosti se opaža v naši stranki glasom poročil v vseh krajih. John Krebel. Protestna izjava kluba št. 27J.S.Z. Klub št. 27 JSZ. Clevelandu, O., odločno protestira proti pisavi tistega slovenskega časopisja v Clevelandu, kakor tudi proti tistim posameznikom, ki potvarjajo resnico in huj-skajo slovensko publiko s natolcevanji, da so socialisti krivi kontroverze in vsega spora pri Slov. nar. domu. kar razdor in osebna sovraštva le povečava. Vsak resnicoljub bo priznal, da je prihajala opozicija direktoriju SND. v prvi vrsti od kluba društev SND. in potem od posameznih večjih društev, ker je šel direktorij preko njihove volje in spremenil sistem upra-ive SND. To napako je popravil šele, ko so tista društva, ki lastujejo največje število delnic, zahtevala izredno konferenco. Če so bili posamezni člani kluba št. 27 aktivni in zavzeli svoje stališče v teh spornih zadevah SND.. so to storili v interesu društev in doma. Socialisti so aktivni povsod, bodisi v podpornih in kulturnih društvih, in pri domovih. Kot taki morajo delovati v interesu teh ustanov. Klub št. 27 je bil vedno na strani zavednega delavstva in se je bojeval proti vsemu, kar je bilo v naselbini napačnega, gnilega, ali delavstvu v čem drugem škodljivega, kar seveda nasprotnikom ni ugajalo in ne ugaja, zato se poslužujejo svojih načinov, da disk rediti rajo pokret. Nadalje pozivamo dr. Malleyja, da naj objavi dotično pismo, o katerem je namigaval na izredni konferenci SND., da ima v njemu dokaze o in-strukcijah .iz Chicaga. kako naj se SND. okupira. Enako pozivamo oba dnevnika, v katerima so bile take trditve, da prineseta dokaze, v nasprotnem slučaju ostaneta pred javnostjo kot lista, ki sta v tem boju pisala neresnico in se za diskreditira- Piknik federacije SNPJ na Syganu Sjrgan, Pa. — Federacija SNPJ. za zapadno Pennsy Ivani jo priredi na našem Sygan Hillu pod senčnim drevjem tik dvorane društva "Bratstvo" št. 6 SNPJ. velik piknik v nedeljo 29. junija, na katerega je vabljeno članstvo in drugo občinstvo v zapadni Pennsylvaniji. O pomenu združevanja društev v federacije in o razvoju organizacije bo govoril Frank Zaitz, predsednik nadzornega odseka SNPJ. Čuli bomo tudi druge slovenske in angleške govornike. Med govori bo predvajal glasbene komade P^adačev orkester in pa pevski zbor "Ilirija" pod vodstvom R. Pleterška. Kot vidite; se nam obeta mnogo zabave ter duševnega razvedrila. Pridite na to priredbo na vsak način, ne glede na vreme. —član federacije. Piknik socialistov 12. war-de in kluba št 37 JSZ. Milwaukee, Wis. — Klub št. 37 JSZ. in 12th ward branch priredita v nedeljo 22. junija velik piknik v krasnem Čovičevem parku na Rawson Ave. West So. Milwaukee (sedaj B. B. Road). Kdor pride z avtom, naj se vozi po Howell Rd. do B. B., potem zapadno poldrugo miljo, ali pa po 8th Ave. do B. B. in potem zapadno poldrag blok. Kilbourn ali 41st Rd. je v popravilu in ni za uporabo-. Kdor pride z električno karo, naj vzame 8th ave. karo do konca, od kjer vas odpelje avto v park. Poslu-žite se lahko tudi Chicago avtobusa, ki vozi po 8th Ave. do B. B. Rd. in izstopite na vogalu 8th Ave. ter B. B!, nato greste zapadno poldrag blok. Dasi je ta prostor med Slovenci še malo znan, ga je lahko dobiti, če se poslužite tega navodila. Park, v katerem bo piknik, je izredno krasen prostor z velikim traktom senčnega drevja, lepim plesnim paviljonom in opremljen z dragimi ugodnostmi. Rojaki v Milwaukee, West Allisu in okolici ste vabljeni, da pridete na ta piknik v obilnem številu. Fr. Perfco. Kulturno delo pevskih in dramskih zborov poročala mary ivanush osmemu rednemu zboru j. s. z. v detroitu dne ». maja 19j0. Zakaj noj slovensko delavstvo v Ameriki goji petje in dramatiko. Z malo izjemo je imela večina izmed nas ob prihodu iz domovine malo ali nič izobrazbe, t. j., prišli smo ponajveč is kmetov, kjer se je pričela naša prva ftola na pašniku, nekateri smo bili potem dovolj srečni videti par razredov ljudske šole iz katere smo avanzirali v šolo trdega dela na poljih ali pa v šolo enega ali drugega rokodelstva, kakoršne so bile pač okolščine našega rojstva. Zadnje čase je bilo sicer malo bolje, toda nepojmovsnje pomena šol od strani naših kmetov in pa želja vladujočih držati ljudi v ignoranci, je imelo jako sle posledice na splošno izobrazbo slovenskega naroda, ki so danes očitne v vseh panogah našega življenja. Ker smo prišli torej v to veliko deželo takorekoč po večini verni m poniini, vajeni največ poljskega dela, nas je večina našla kruh v opravljanju najtežjih, a najslabše plačanih del. Tako se danes med nami najde največ težakov po jeklarskih plavžih, premogarjev ter splošnih tovarniških delavcev, kjer ni treba posebne isvežbanosti. Težko delo, dolge ure in n slab« razmere, vse to ima na delavca svoj vpliv. Mišice, ki se napenjajo dan za dnem, leto za letom, da pribore sebi in stojim majhen košček kruha, a svojim delodajalcem kopičijo milijone, postanejo okorele in trde kot kamen in prav nič čudnega ni torej, ako mnogim izmed njih videč, da je celo njih življenje ena sama kriševa pot, otrpnejo tudi vsi finejši čuti ter, da si , v svoji zaslepelosti v prostih urah slade življenje a alkoholom. » Brez vsakega pretiravanja lahko rečem, da žanje pri nas poleg industrijalnih nezgod in bolezni, alkoholizem direktno ali indirektno največ žrtev. Da Je temu tako, je mnogo krivo to, ker se delavstvo premalo zanima za kulturne organizacije, katere bil vsaj deloma nadomeotile izobrazbo, do katere nismo 1 imeli prilike v mladosti. Res je, da je delavec po težkem delu utrujen, toda, ako je zaveden delavec, ki hoče sebi in svojim potomcem boljše bodočnosti, ga bo ta zavest bodrila in ne bo svojih prostih ur prebil v popivanju ali brezbrižnosti, pač pa si bo privoščil pijače, kolikor bo zdravju koristno, potem pa bo imel tudi čas sa pevsko ali dramsko društvo v naselbini. Seveda vsak človek nima talenta in veselja za petje ali igranje, toda s tem ni rečeno, da ne morejo pomagati kulturnim organizacijam. Mnogo lahko pomo-rejo s zanimanjem in agitiranjem sa prireditve ter s vspodbujanjem svojih sodelavcev sa iste. Dramatika je zrcalo Človeka, ki kaže njegove dobre in slabe strani: včasih v komediji, včasih v tragediji in sicer iz vidikov različnih ljudi, oziroma dramatikov. Ker imamo torej v nji priliko videti različno iivljenje, različne karakterje, jo lahko prištevamo med prvovrstno izobraževalno sredstvo. In kot taka je slehernemu človeku potrebna in koristna. Kdor hoče biti v resnici inteligenten, mora poznati življenje in njega probleme iz vseh stališč, predvsem pa se dolžnost delavstva stremeti po izobrazbi kajti šel« tedaj, ko bo naš duh svobodno »•šgtel v višav« naobrazbe, bomo v stanu videti skupen ideal svetovnega delavstva ter najti pot do njega uresničenja. Isto je s pesmijo. Tudi ona ima svojo posebno misijo v našem življenju. Je izraz veselja, žalosti, ljubezni, sovraštva, navdušenja, obupa itd. Do-čim nas lepa mehka melodija »aziblje v sanje sreče in zadovoljstva nas v dragem trenutku že lahko pompozna pesem dvign« iz tal ter nas popelje v višave navdušenja. / Pesem in dramatika «ta torej dve izmed najreal-nejših ogledal, oziroma izrazov življenja ter torej važni činiteljici v človeški izobrazbi. Do katere stopnje pepolneeti se more delavec-diletant dvigniti? Pot napredka v petju, kot dramatiki je počasna, oziroma vzame vsako skupino precej časa preden prebije prvi led, t j. predno se otrese tiste najbolj mučne nadloge-oderskega tremorja. Ko se otrese diletant enkrat tega, potem pridobi naravnejše kre tanje in izgovorjavo. Predstavljanje karakterjev odvisi seveda mnogo od režije, kot tudi od inteli gentnosti igralcev. Skoro v vsaki skupini se najde ljudi z naravnim talentom in prirojeno inteligenco za igranje, medtem, ko se tudi povsod najdejo ljudje, katerim je mogoče predstavljati na odra le svojo lastno osebo in Še tisto včasih slabo. Isto velja pri petju, da je namreč pot do uspeha ozka in strma. Človeku, ki ima po naravi dober glas, vzame prečej časa, predno ga je v stanu uspešno rabiti in razviti dober posluh. Skoraj brezupen pa je član zbora, ki poseduje slab glas. Bodisi pevska ali dramatična skupina, ki ima v svoji sredi vsaj nekaj izredno talentiranih moči, z zmožnim režiserjem ali pevovodjem lahko doseže višek popolnosti, ki zadovolji povprečno kritično ¡publiko, « , - Kakšnega značaja naj bodo pesmi m precUtave delavskih skupin? Mnogokrat čujemo: "delavski pevski zbor bi moral peti same delavske ptsmi", ali: "delavsko dramsko društvo naj igra le igre socijalne vsebine." To se sicer vse dobro sliši, toda poglejmo, če v bistvu to koristi delavski stvari in če je logično. Človek, ki- ponavlja eno in isto stvar dan na dan, leto za letom, postane takozvana tercijalka in ter-cijalke v enem ali dragem pokretu več škodujejo,, kot koristijo. To vidimo lahko v ameriški prohibi-biciji, pri verskih organizacijah, kot tudi v delavskem gibanju. Ljudje, ki vidijo le eno stran vprašanja, niso dostopni za pametno razmotrivanje, nimajo širšega obzorja in so torej organizaciji, kateri pripadajo škodljivi, pa naj bodo cilji in ideali iste še tako plemeniti. Taki ljudje navadno čltajo vedno ene in iste stvari, govore v**dno o enem in istem predmetu ter sploh izgubijo izpred oči vso Jepoto in zanimivost življenja, misleč ,da če sedaj še ni vse tako, kot bi oni hoteli imeti, življenje sploh ne vsebuje nikake svetle točke, ki bi Jih včasih razveselila. Taki ljudje izgubijo veselje do življenja, ki pa je konečno glavni pogoj in gonilna sila vsega našega dejanja In nehanja. Delavske organizacije, ki v resnici šele pripomoči k delavčevi izobrazbi, bi morale skrbet in de- lovati na to, da seznanijo delavstvo z različnimi priznanimi literarnimi in glasbenimi deli, neoziraje se, ali so propagand&stičnega značaja ali ne. Le na ta način se bodo delavcu odprla vrata širšega obzorja in se ga seznanilo s posebno svetovno kulturo. S tem pa seveda ni rečeno, da bi delavska organizacija zanemarjala delavske pesmi in socijalne drame, kajti ta dela spadajo med prvovrstno literaturo in glasbo if^ft._ . Kaj so nejkujie ovire kulturnega napredka delavstva po slov «nekih naselbinah? Glavni in največji vzrok duševne zaostalosti med slovenskim delavstvom kot med slovenskim narodom v splošnem je pijančevanje, kateremu sestra jo ignoranca. Da je situacija, ako reeno premislimo, tako žalostna, je več vzrokov. Vsled pomanjkljive izobrazbe v mladosti, pri nas želja po duševni hrani še ni dovolj krepko razvita ter se nam zdi mnogokrat, da s pose to m koncerta ali igre doprinašamo takorekoč žrtve, mesto, da bi bili skupini, ki se trudi sa naš duševni napredek hvaležni ter jo podpirali. Dalje imamo med nami premalo resnoraislečih, inteligentnih mož in žena, mesto teh pa imamo preveč samo-postavljenih, domišljavih kritikov ali bolje rečeno "kikarjev". Ti ljudje namreč, hočejo pokazati svojo "učenost" s tem, da ni nobena prireditev bodisi dramskega ali pevskega značaja zanje dovolj dobra. Eni teh delajo z jezikom, dragi s peresom. Križ z njimi je, da ne vidijo razlike med pošteno kritiko in pa osebnimi napadi. Povečini so to lju dje, ki sploh niso nikdar v svojem življenju bili aktivni niti v dramatiki, niti pri petju ter imajo o faktičnem delu malo pojma. Čitanje takega "šunta" po časopisih od strani že itak za dramo in petje brezbrižnega ljudstva, še' istega bolj potrdi v mnenju, da je tisti najbolj pameten, ki se sploh ne briga za našo slovensko javnost. Posledice so seveda splošne. V tem ozira lahko mnogo pripomorejo uredniki našega časopisja. Resnica je, da so kritike potrebne in tudi od igralcev, kot pevcev zaželjive. Tudi ni napredka brez kritike, toda glejmo, da bodo kritike v bodočnosti konstruktivnega in ne podiralnega značaja, kajti podirati je lahko, graditi težje. Dober nasvet, v iskrenem tonu od strani osebe, o kateri je znano, da je vešča o stvari s katero se bavi, bo vedno sprejet z veseljem od vsake pevske ali dramske skupine. Držimo se torej pregovora: dobra beseda najde dobro mesto t Končno naj še omenim zgdnje, toda ne najmanjše zlo, ki je coklja vsakemu napredku in to je, večno osebno intrigiranje in hujskanje proti skupinam in osebam, ki so delavstvu naklonjene, ki mu ob vsaki priliki pomagajo in delujejo za isti končni cilj za izobrazbo delavca v naprednem duhu. Ali so poklicni pevci in igralci koristni naiemu kulturnemu r.tmahu? Seveda so! človek, ki ima nekoliko pojma o petju ali dramatiki m ;e pri volji učiti se in opazovati, se bo od poklicnega pevca ali igralca veliko naučil. Zatorej je priporočljivo za člane pevskih in dram- skih društev, posebno za ljudi, ki živijo v večjih mevtih, da ne zamudijo priloinosti posečati koncertov, oper in dramskih predstav svetovno znanih artistov. Kar se tiče naših slovenskih profesionalcev is domovine, ki so gostovali dosedaj med nami, pa naj konštatiram dejstvo, da nobeden dragi faktor ni toliko povzdignil slovensko dramo in pesem; kot ravno oni. Posebno narodna pesem, ki je bila v preteklosti prezirana in ni imela pri nas drugod mesta, kot v veseli dražbi, je zadobila danes praznično in slovesno lic«. Ne smatramo jo \ei, kot nekaj malenkostnega, temveč smo spoznali, da je realen izraz našega narodnega življenja. Obenem smo člani dramskih društev zadobili novo pojmovanje karakterizacij, zlasti smo se igralci v Clevelandu tekom profesijonalne režije enega leta, marsikaj naučili, kar nam še dane« koristi, kar zopet na žalost nekateri nočejo priznati. Obisk, oziroma gostovanje profesionalcev is domovine je torej zaželjiv m koristen za nas vse. Edino na kar bo treba gledati je to, da ne bodo gostovanja prepogosta, in da se gostom olajša teško-če s tem, da se jim aranžira koncerte ali predstave po naselbinah potom organizacije. česa nimamo ameriški Slovenci med seboj? Dasiravno smo dosegli napredni ameriški Slovenci dokaj lepe uspehe na polju dramatike in petja, vzlic vsem našim napakam, vendar se mi zdi, da bi bili ti uspehi lahko veliko večji in pomembnejši, ako bi bilo naše kulturno delovanje nekoliko centralizirano. Število kulturnih slovenskih organizacij je precejšnje. V vsaki naselbini, kjer živi malo večja1, skupina Slovencev naprednega mišljenja najdemo nekaj idealnih kulturnih delavcev, ki vzdržujejo bodisi pevsko ali dramsko društvo. Toda kaj malo čuje eno društvo o aktivnosti drugega. Smo namreč brez vsakih medsebojnih vezi in vsakega centraliziranega vodstva, ki bi nas od časa do Časa informiralo o novih igrah in skladbah ter sploh obračalo večjo pozornost javnosti na to važno kulturno polje. V tem ozira bi se lahko mnogo naučili od dragih tujezemskih narodov, katerih kulturne organizacije poslujejo pod centralno upravo. Sicer imamo takozvano "Izobraževalno akcijo", toda priznati moram, da tekom enajstih let aktivnosti pri pevskem in dramskem društvu v Clevelandu, nisem niti enkrat čula na sejah najmanjšega imenovanja, še manj pa razmotrivanja o "Izobraževalni akciji" in gotova sem, da je le malo članov, ki jim je eksistenca te organizacije v realnosti res znana. Kaj je pravzaprav naloga, oziroma cilj "Izobraževalne akcije", kot obstoja danes, mi ni znano v detajlih, toda zdi se mi, Financiranje centrale —— teiak problem. Seveda govoriti o centrali in vodstvu iste je veliko lažje, kot isto financirati, kajti že danes imajo kulturna društva težak boj za obstanek. Toda, kakor pravi pregovor: "Kjer je volja, tam je pot," in tako je tudi s tem problemom. Letni stroški takega urada bi znašali gotovo okrog $4000 do $6000, toda brez denarja in brez t* zmožnega vodstva pa «je vsaka centralizacija brez pomena. Ako bi centralizacija ne imela pomeniti dragega, kot priglasitev društva in pa plačevanje male mese^nine, je bolje, da «e o nji sploh ne govori, ker bi za društva ne imela nobene vrednosti. V nasprotnem slučaju pa bi bilo treba ogromnega dela in precej žrtev, da bi se stvar spravilo v tir. V sakljček. V tem kratkem spisu sem podala moje osebno mnenje, do katerega sem prišla tekom enajstih let aktivnega delovanja pri dramatiki in petju v Clevelandu o skuipnah, ki stremijo po napredku in izobrazbi slovenskega delavca. (Razprava o tem in drugih referatih bo razvidna is zapisnika, ki izide v posebni prilogi Proletarca) / SKUPNI PIKNIK KLUBA ŠT. 37 J. S. Z. IN ANGL. SOC. ORGANIZACIJE 12. WARDE ¥ nedeljo 22. Jnnija MILWAUKEE. WIS. V Covicevem parku Rawson Ave. W. So. Milwaukee, •edaj B. B. Road (med 8. ulico in Killbourn Ave.) Prosta zabava v parku za vse! Plesalcem na razpolago kraten paviljon. Govorniiki program. Saloigra, tekme itd. Postrežba prvovrstna. Vstopnina sa odrasle lSc, otroci vstopnine prosti. Dobitek krasna električna stenska ura, vredna $20.00. To in ono pri nas Gpllinwood, O. — Tudi v metropoli se napada—umetno in drugače, in to ne ftele od včeraj. Poslednji ka-nonada j« sagrmela is kolon Enakopravnosti in Ameriške Domovine radi nesrečne konference šestih večerov. In tedaj je človek s galerije skušal dognati, kje je meja med na-prednjaki in nasadnjaki, med enimi in drugimi veljaki-prvaki naselbine, ki prvič i pred vsemi drugimi v vseh državah unije. Človek na galeriji ni iztuhUl, meje ni mogel videti, in tudi rojakom v splošnem se je sačelo gabiti slepomišenje. Uredniki so se podali k domačim zdravnikom, ki so predpisali prvim "mir" kot sdravilo, drugim pa molitev xa pomirjenje iivcev. Tako se spravi liberalce-klerikalce zopet v ravnotežje in se pokale, da je med njimi meja kratka črtica (•). Pa mi?? Pa Enakopravnost? In zopet—"mi"—"naš list"!! Koliko dobrega smo že storili! Za naš narod! Za našo naselbino! Res, vse priznanje, dokler gre, in vse, kar je prav! Pa kaj, če bi nas ne bilo? Naprednih društev ne bi bilo! Domov ne bi bilo! Kulture ne bi bilo! "Zarje" ne bi bilo, "Cankarja" ne bi bilo. Posojil is Chicaga ne bi bilo, "dokumentov" in "harmonikarja" ne bi bilo (ah, ta velepomemben instrument), razkrinkavanj ne bi bilo, in Siškovič ne bi bil rdečkar, par mol od "E." pa bi bilo nedvomno aktivnih v klubu št. 27 in bi napadali Pirca, "P."— S—, Ameriško Domovino in kompa-nijo. Naša nevarnost je Chicago s svojim ajzenponarskim socializmom. Mi sm j prenapredni in predelavni in prekul-j turni in nočemo, da nas bi okužila "ajzenponarzka kultura". Mi smo eno in vedno složni proti rdečkariji, internacionalcem, mednarodnosti, kajti mi smo narodni, narodni, narodni. Kdor hoče začeti s kako turo— pevsko ali govorniško, bo storil zelo pametno, če vpraša za vizo pri nas. Vse, kar diši po rdečkarstvu, naj odstrani, drugače se mu lahko primeri, da mu bo viza odklonjena, kajti mi smo narodni in sovražimo internacio-nalce. Če se vzlic temu drzne na pot, se mu lahko primeri, da bo razkrinkan— morda se bomo celo na ves glas zgražali, da nas pohujšuje, da dela sramoto vsemu narodu. Nekaj takega se je pripetilo lansko jesen, če se še spominjate. "E." in "A. D." sta se tudi tedaj "štimali". Kdor ni z nami—shut up! You too, Siskovich—and me, yes, me too. • Ali naj se pajdašimo z listom, kot je "A. D.", katero je njen glavni zastopnik hvalil v Girardu za "narodni list"? Ali je ¿e pozabljeno njeno o-glašanje za stavkokaštvo v jeklarski stavki in v stavki delavstva N. Y. C. železnice? Če bi bilo po njenem, bi bil naš narod masa stavkokazov, kar bi ga veliko bolj osramotilo po svetu kakor pa kaka plošča o kvartirmaj-«tru, ki je povzročila toliko hinavskega pohujšanja v naši dolini Šentflor-janski. "E." je tiste grehe o propagandi za stavkolomstvo ne še tako dolgo tega očitala, ali čudno, kar naenkrat se znajdeta oba lista v slogi in skupno razkrinkavata ter udrihata po namišljenih in izmišljenih strahovih, zato, da ugonabljata "internacio-nalatvo". Prosilec v republikanski klub. Vpisovalec: "Katere vere ste?" Prosilec: "Republikanske!!" ŽALOSTNE RAZMERE NA JUGU val v»e prejšnja Za odbor, Frank ČmA Resnico ni lahko skriti Claveland, O. — Čemu? Ljudje so vpraševali, in tukajšnja dnevnika sta obširno pisala, čemu jo šest večerov divjal vihar okrog S. N. D. na St Clairju? Ako bi bili vsi prišli na izredni občni zbor z namenom razpravljati in sklepati o sistemu domove uprave in o volitvah direktorjev, bi zborovanje trajalo k večjemu dva večera. Ako bi bili razkrinkovalci "rdeče zarote" tolerantni, bi priznali, da je bil "levi blok" strpea in bi se omejili na razpravo o omenjenih dveh točkah. V "desnem bloku" jih je bilo nekaj, ki so imeli do gotovih oseb "na le- teti se uporabi za nakup delnic 81o- ga. ' "Levica" bruhne v smeh, on se venskega narodnega doma. Ker j« odstrani. Skoroda je računal na priredba splošnega značaja, se vrše smeh in na tak konec. Pozneje na zanjo fte sedaj velike priprave in u- konferenci nI bilo več prilike, da se pati je, da bo njen uspeh nadkrilj-»-, bi ga pozvalo pročiUti "dokaze". je taktika, ki ima blagoslov K. of C. Medtem je na desnici mrinja napram "levici" rasla, in le sreča, da nismo bili kje na jugu, kajti tedaj bi se s Siskovičem najbrž postopalo kakor je tam v navadi. Fraz o "čikaški nevarnosti" so se takoj oprijeli intell-genti ter časniška poročevalca, in posule so bilka, katerih so se oprijeli, la niso zdrknili pod vodo. Pozneje na direktorski seji pozovem dr. Mallyja, da naj vsaj tu razkrinka čikaško zaroto. Predsednik vrie stvar s dnevnega reda. Pod "razno" poziv obnovim. "Če sem rekel, is Chicaga, bi lahko rekel tudi iz New Yorka ah Buffala; če sem rekel is Chicaga, sem imel gotov vzrok za to," je dejal dr. Malley, a pisma ni bral ,dokazov ni navedel, ker jih nima, ker »e j« poelužil na občnem .boru laži. vici" prevelike mržnje, da se bi mogli Krivdo za vihar, blamažo, konfe-zdriati, in to pač ne vpliva "blagodej- renco itd. sta oba dnpvnika vrgla na no" na duhove. Pristranosti v hvalospevih je bilo veliko. Pri poročilu tajnika je od "levice" predlagal Siskovich, če se ne motim. V jaža* državak j« atolih« krM»r.T.ik ¿rac** bi belopoltaik ljudi, ki šive mmJu, kakor ¿raci, v i«aoraaci ia kodi. Vsi oo pobožni ia adaai vraževeratva. Črnci na jmgu «o ob mm tadi kras državljaaskik praaic vzlic a.tavi, ki jiia jih «araatlra. Na sliki je G. W. Skinner, ajagova ion« tor ajaa otrok. To ¿o kolo poltna družina, ki živi, kakor ja videti ia k .lika, v misornik razna or ah. Ta Mr* Skinnor ja napadal 19-lotai samoroc Hoary OU° ' K ^ P°*i,U' °bl*M '"i*1» Ur »«P^a v Cbika*ba, navalila na ječo, odgnala državno milico, vaela van obdolienega zamorca, pri torn razdejala tudi ječ o, zamorca u.trolila m ga po» torn ramresala. V jušnik državah m ja loto. dogodilo žo več podobnih »lučajav, oziroma lincanj. Iz Detroita o zboru, zahvala in drugo Dotroit, Mick. — Osmi redni zbor JSZ. je za nami. Njegov uspeh je z ozirom na odmerjen čas vsekakor zadovoljiv. Smernice zveze, ki so izražene v resolucijah, značijo velik korak naprej in o zgrešeni taktiki iz časov vojne histerije, na katero se nasprotniki tako radi sklicujejo, kmalu ne bo duha ne sluha. To znači, da ima zveza inteligentno članstvo, ki zna presojati položaj in slediti duhu časa. Z ozirom na omejen čas in po-mankanje fondov, se je zbor v glavnem posvetil notranji upravi, agitaciji ¿a na*, tisk, propagandi, organiziranju mladine in ženstva. pojačanju konferenc teT klubov itd. Domači in svetovno tocialno politični problemi Bit >.:ažni le v resolucijah in referatih. Zelo važen faktor je postala tudi Izobraževalna akcija, sedaj PROSVETNA MATICA,, ki se j* razvila iz slabotne rastline v mogočno drevo, katerega veje segajo skoro že v vsako slovensko naselbino. Prosvetna matica prireja, kolikor okolščine dopuščajo, predavanja, zalaga naše odre z dramskimi deli, v slovenskem in angleškem jeziku, .in v bodoče se bo potrudila, da bo nudila lahko več kooperacije pevskim zborom z novimi glasbenimi deli. Prosvetna matica je bila na tem zboru temeljito reorga- ramo "levici" in najtežje breme kajpada na Siskoviča in socialiste. Tu je vsa krivda, tam nobene, tam je vse samo za slogo, samo za delo in prav da se slavospev trgovcem črta iz ga-' nihče v ničemur za intrige . pisnika. Glasovalo se je s rokami in I Boj je v metropoli, ki posega tudi predlog je bil — sprejet. Takrat se * kulturne ustanove. Zanešen je ce-je našim "velikim" začelo svetlikati lo v pevski zbor "Zarja", ki se je pod v glavi če "visokost" ne vleče, bo šlo okriljem kluba št 27 razvil v naj- stopili na stran onih, ki hočejo spraviti ta zbor v svoje toke, neglede na posledice. Kako se bo U zadeva končala, ki je žalostno poglavje na polju kulturnega udejstvovanja med Slovenci v Clevelandu, bo poročano pozneje. Navideznega miru v Clevelandu je _ torej konec. Iz maUh »popadov in Canonsbuigu-Strabane priredi ■* Slavnost 20-letnice dr* štva št. 138 SNPJ Canon.burg. Pa. — Znano draitve "Postonjska Jama" št. 188 SNPJ. v razkrinkavanj, iz tlenja tu in Um smo morali priti v položaj, v katerem se je treba odločiti, s kom ia kam. Zavedho delavstvo bo šlo «vaja jasna aapraj, in vabi vse, ki »o za poštenje in proti privatni politiki v življenju naselbine ,da se pridružijo tej strani. Zadnja konferenca delničarjev SND. je pokazala, da se na tako-zvane prijatelje napredne misli ni zanašati, kajti pripravljeni so na kompromise, na počasno popuščenje, na napačno "toleranco", kar gladi pat reakciji. In namen vsake reakcije— neglede ali je slovenska, nemška, judovska itd., je, poaižati ia omalovaževati del a* ca ter poviševati seka. Slovensko delavstvo v Clevelandu, okleni sa zopet kluba it. 27, ki bo garaacija, da tvoji odkriti in prikriti •ovražaiki ne bodo triumfiraiL Loui. Žarko. praznik proglašetija neodvisnosti p petek 4. julija v svoji dvorani v Stra-bane slavnost 20-letnice s obširnias sporedom, ki je v podrobnostih osa»-čen v oglasu v tej ŠUvllki. O pomenu slavnosti bo govoril «k tej priliki prvič v Pennsylvaniji glasni Ujnik SNPJ. Fred A. Vider. Društvo vabi članstvo drugih bratskih društev ter vse osUlo občinstva da pride dne 4. julija na slavnost v Strabane.—J. T roka. s mržnjo do "malih" lažje. Dobil se je Mojzes, se priglasil za besedo, pokazal na pismo v rokah, in razglasil, da "levica" dela po navodilih iz Chica- boljši slovenski pevski zbor v Ameriki. Dobili so nekaj dobrih pevcev na ivojo stran, in ker se niso poglobili v tradicije "Zarjinega" napredka, so Soctruffom p Clevelandu. Seja klaka it. 27 JSZ. m vrie v.ak prvi petek ob 7130 zvečer ia vsaka tretja a edel je ob 2t30 popoldne v kiakovik preeterik v Slav. aaradaem dbmu. Sod rugi, prihajajte redna a. •oje ia pridobivajte mu aovik članov, da bo mogel napraviti ¿im vež aa polju «ocialiatične vzgaja ia v borbi prava. Pri zdravniku.' — Zahajate v gledališče? — Ne. — V kino? _Ne< • — Kadite? — Ne. — Pijete alkoholne pijače T — Ne. , — Ste oženjeni? » — Ne. — Imate ljubico? — Ne. — Za boga, kaj ste pa doslej sploh počeli na svetu? .. . . .... . . nizirana. Ona je posula kulturna Vpisovalec: "Vere, katere vere, centrft]a slovencev. Na_ prosim. Prosilec: ber." 'Jaz . . . jaz sem plum- Frank Barbie. LISTNICA UREDNIŠTVA V tej številki smo se morali radi obilice dopisov zopet poslužiti drobnega tiska, vzlic temu nismo mogli vseh priobčiti. Ene smo skrajšali, da prihranimo prostor za druge. Dopisnike in Ujnike klubov ter društev prosimo ,da naj ne čakajo z dopisi in naznanili do zadnjega, kajti ako pride v pondeljek preveč gradiva, je težko za urednika in tiskarno. V torek se list vlaga v forme, do pon-deljka zvečer pa mora biti zgotovljen v uradu. Kdor more svoj dopis poslati tako ,da ga dobimo že v četrtek ali petek, napravi uredništvu in tiskarni veliko uslugo. 4rilr I —Ako imate moseč-IIMP I no čiščenje neredno, fe^IlLi I ki je?zvezano i bolečinami, naročite si moje sUro-|krajsko zdravilo. Cena zavoju $8. Pišite mi z vašim popolnim zaupanjem! MRS. GRETA LESKOV AR M7 E. 73rd St., New Yark, N. Y. (legletered fey Be.r4 e« Health of N. f.) Slovencev, predna kulturna društva bodo storila dobro sebi in celoti, če se čimprej pridružijo tej usUnovi, ter jo pod-pro gmotno in moralno. e Pripravljalni odbor za konvenčni program v Dctroitu si šteje v prijetno dolžnost zahvaliti se vsem, ki so sodelovali in pomagali na en ali drugj način pri ogromnem delu. Vse priznanje in zahvala kuhari cam ter strežnicam za njihovo vztrajno delo ter točnost skozi vse dneve zoora (udeleženci so bili- s postrežbo zelo zadovoljni), dalje seveda naU-karjem in uslužbencem Slov. delavski ga doma, ki so nam šli v vseh c*,»:ih na roko. Zahvalimo se v*em, ki so na kakršenkoli način sodelovali v priredbah tekom zbora, kot sestrama Velmi in Tillie Snyder ter Mary Ivanush za pevske točke na banketu. Miss Helen Krainc za njen akrobatski plesni nastop na isti priredbi, dalje sodrugi-nji Ani Krasna za deklamiranje, pevskemu društvu "Svoboda" za nastop na banketu in sodelovanje v "Snu-bačih" na koncertu, dirigentu J. Berlisgu, Mrs. Mary Rant ter Fr. Česnu za predvajanje kupleU "Železna cesta", našim mladim sodrugom od kluba št. 1J5 za izbomo vprizorjeno dramo "What Price Coal", Angeli Tich ter John Raku za reciUcije. Mr. M. Digiugni za krasne operne arije, oglaševalcem, ki so pripomogli, da je izšel program v obliki knjižice, in občinstvu, ki se je v Uko sijajnem številu odzvalo našemu vabilu t«r napolnilo dvorano vse tri večere. Na banketu dne 30. maja so se sicer vsled prevelike udeležbe pojavili mali nedsoUtki. kar naj prizadeti o proste. Koncertni program 31. maja je bil za detroiUke razmere izvršen zadovoljivo. Bile so sicer tehnične napake, ki so na diletantskih odrih običajen pojav. Sodrug Kuhovski še danes ne ve, odkod je dobil "tremo", da se je v reciUciji "Dokler si moč" U-ko zgubil. On je na glasu kot dober pevec in igralec, kar je pozneje na isti priredbi pokazal v "Snubačih", ampak pri recitaciji je nekam zastal — morda se je ustrašil avtorja, ki je bil v dvorani —? e Kluba št. 114 in J15 JSZ priredita v nedeljo 17 .avgusta skupni piknik na Nine Mile in Ryan Rd. Prebi- obljuba užitka Nove SPOMLADANSKE KRAVATE KRAVATE Iz čiste svile vredne $1.00 po 65c HRANITE DENAR! Velika zaloga hlač. Izvrstna pri stoj a vaietnu staremu telovniku ali jopiču. NIZKE CENE. 3*49 West 26th Ste, Miz« Lawndale VWW^^WW CE Z VESELJEM kadite, zakaj bi ne kadili najbolj razveseljive cigarete, kar jih je? Camels so napravljene za užitek ... nič drugega! Najboljša užitka — polna dobrota izbranega tabaka, vsa iz-bornost najboljših kakovosti rahlega, v solncu dozorelega turškega in domačega tobaka sta zmešani tukaj v popolnem soglasju duha in okusa. Tukaj, v kajenju Camels, je eden izmed poštenih užitkov, ki ste jih dodali življenju. Vse je vaše. Uživajte. * na radio ★ Camel PUasure Ura — ob sredah zvečer na n. B. C. omrežju WJZ Ia «družen« postaje. Poglejte p lokalni radio urnik. PROLETAREC Chicago ima nov pogon na "g angsterizem" List sa inUr«M d«lavik«|t ljudstva. 1 shaja vsak četrtek. Isdaja Jugoslovanska Dtltvik« Tiskovna Družba, Chicago, 111. Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvsse NAROČNINA sa Zedinjene driave in Kanado za calo lato $3.00; sa pol leta $1.75; sa četrt leU $1.00. — Inozemstvo: ta celo leto $3.60; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi ln oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne aa priobčitev " v fcevttki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor____ Business Manager ____Prank Zaiti Charlea Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United Stetaa and Canada, One Yaar $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year |S.E0; Bi* Months $2.00^ Address. PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Tolopkoaa: Rockwall 2864. 546 ŠTETJE BREZPOSELNIH Glavni urad soc. stranke je že med ljudskim štetjem sporočil javnosti, da bo število brezposelnih, ki jih bo navedel cenzus biro, veliko manjše kot faktično je, prvič, ker je v interesu republikanske administracije, da število zniža, in drugič, ker so bili števci v mnogih krajih nesposobni in leni in se niso potrudili vpraševati o zaposljenosti ali nezaposlenosti. Zadostovalo jim je, difeo dobili ime, kraj rojstva in par takih podatkov, ali vprašanje zaposljenosti, ki je za delavca vitalnega pomena, so zanemarili. Soc. stranka in razni delavski listi so vprašali stotine . delavcev, ako in v koliko so bili vpraševani glede zaposljenosti, pa so odgovorili, da večinoma niso imeli priliko odgovoriti, ker niso bili vprašani za take podatke. Ker postaja brezposelnost vedno večji socialni problem, kateremu se tudi ta dežela ne bo mogla vedno ogibati, bi bila zanesljiva statistika potrebna. Privatni interesi pa so znova dokazali, da jim ni za resna prizadevanja zmanjšati število brezposelnih, zato ga zmanjšujejo na drug, bolj enostaven način, ki pa stotisočem, ki so brez zaslužka, nič ne koristi. mooney w boxings Vzlic evidenci, ki dokazuje, da sta Mooney in Billings v ječi za zločin, ki ga nista storila, se oblasti v Californiji ne zganejo. Mnoge priče, ki so leta 1916 nastopile pod vplivom predsodkov in vojne histerije proti njima, so podale izjave, ki so v nasprotju s prvimi; zagovorniki, prosekutorji in sodniki v Californiji ter drugje, ki so preiskali slučaj Mooneya in Billingsa, so priporočili bodisi novo obravnavo, ali pa pomilostitev obeh, toda oblast z governerjem Youngom na čelu se ne zgane, razen v kolikor obljubuje, da bo zadevo vzela v pretres. Mooneya in Billingsa je poslala za zidove razredna justica vsled sovraštva do delavskih agitatorjev njunega tipa. Krivico, ki jima je bila storjena ne bo mogla družba nikdar popraviti. Bila pa bi njena dolžnost, da ju izpusti, in to ne šele jutri, drugo leto ali nikoli, nego danes. * Apel za njuno osvoboditev je brzojavil ca-lifornijskemu governerju tudi prošli zbor JSZ. in konvencija bratovščine lokomotivnih inženirjev. Socialistična stranka je imela meseca aprila širom dežele Mooneyev teden, v katerem je bilo sklicanih stotine shodov v namenu, da se delavstvo pouči o vzrokih, radi katerih sta Mooney in Billings še vedno v ječi. vatikan za pokrivanje nagote L*- " - Takoj ko je bila otvorjena v raznih letoviščih v Italiji in drugje po svetu kopalna sezona, je Vatikan začel z običajno kampanjo proti premajhnim kopalnim oblekam. V Italiji je cerkev izdala dekret, v katerem je po točkah označeno, kako morajo biti opravljeni moški, in kako ženske—posebno ženske—v kopališčih. Razen tega naj se kopljejo kolikor mogoče vsak spol daleč narazen. Pravijo, da se ljudje ne ozirajo dosti na te dekrete, ker imajo o pohujšanju in goloti drugačne pojme kakor pa papež ter postarani kardinali in škofje. čitajte knjige! V tej številki je objavljen cenik knjig. Izberite si iz njega knjige po svojem okusu in jih naročite ter čitajte. Čimveč knjig boste prečitali, toliko večje bo vaše obzorje in znanje. Prav najhujši sovražniki demokracije go-bezdajo danes največ o "svobodi dela", a razumejo pod tem svobodo, izžemati delavce brez mere.—Kautsky. V Chicagu jo bil prošli taden v glavnom dolu mosta ob belem dnevu v morju kitočo mnoiica ustreljen policijski raportor čtkaike "Tribuno" Alf rod J. Lin,le. Njegovo dolo jo bilo saslodovati aktivnosti "gang-sterjev" in sploh ljudi, ki so počajo s prepovedanimi poklici, črpati policijska sapiske ia zanimivosti poročati svojemu dnevniku. Po tom umoru so vsi čikaški dnevniki zaceli s kampanjo sa isčiičenje mesta, in policija jo res aretirala kak tisoč oseb, toda večinoma brespo solne vagabunde ter nekaj gangsterjev is niijik vrst, medtem ko so višji Sli na "počitnice", ali pa se drže doma v satišju. Listi so raspiaali bli*u $60,000 nagrade onemu ali onim, lu pripomorejo saslediti in ujeti morilce reporterja Lingla, toda ko to pišemo, storilcem se niso na sledu. Na sliki na vrhu je pogreb ubitega reporterja, spodaj na lovi je vo« s rakvijo ter častnim spremstvom mornarjev (pokojnik je bil med vojno v vojni mornarici), aa desni »podaj je njegova mati ter njegov brat. Pogreb se je izvršil po katoliških obredih. Mnenja policijskih organov soglašajo, da je bil Lingle ubit od gangaterjev, niso pa enotni v ugibanju motivov. Eni trdijo, da so ga ustrelili zato, ker i« vedel "preveč", medtem ko eni domnevajo, da ja morda imei s njimi kako intimnejše znanje, pa se jha je sameril in plačal prestopek s življenjem, kakor ja običaj v gangsterskem svetu. V Chicagu je bilo letos ia mnogo "gangsterskih" umorov. Zapisnik se]e eksekutive J. S. Z. dne 12. junija 1930. Tajnik Pogorelec otvori sejo ob 8:15 zvečer. Navzoči God i na, Vider, Maslach, Zaitz, Novak, Lotrich, Andrew Miško, Margolle, Angela T ich Mike Ladevich, Peter Bernik kot zapisnikar proštega zbora, Anton Garden in John Rak Član eksekutive Peter Kokotovich je zadržan vsled dela. Odsotni so nadalje Fr. Alesh, Mary Udovich, Fr. S. Tauchar in Lalich. Za predsednika izvoljen Vider. Zapisnik prošle seje sprejet kot čitan. Dopisi. — Tajnik prečita pismo s. Trinastica, tikajoče se agitacije, in italijanskega delavskega dnevnika U Nuovo Mondo v New Yorku, ki vpraša za gmotno podporo. Ker naša Zveza ni V položaju, da bi mogla finančno podpreti liste drugih narodnosti, se v tem smislu odgovori, pismo pa se sprejme na znanje. Poročilo tajnika. Ker je dober teden dni po zboru, za to sejo nisem priredil daljšega poročila, pa tudi za* to ne, ker v organizaciji ni posebnih sprememb. Glavni namen te seje je, da čuje ¿¡tanje zapisnikov zadnjih treh sej zbora,, in da ukrenemo glede obsega priloge, v kateri bo priobčen zapisnik. Odbor za pravila bo potem v smislu sprejetih sklepov vsoglasil tozadevne točke in nato izdamo pravila v knjižici ter jih razpoiljemo članstvu. Zbor je sprejel dobre' smernice in agitacijski program. Treba je ,da ga začnemo takoj izvajati ter ojačamo delavsko gibanje med našim ljudstvom. Poročilo tajnika se sprejme na znanje. Zatem poda poročilo Prosvetne matice. Od prošle se*e eksekutive so se ji pridružile že sledeče organizacije: d ruš. Comrades št. 666 SNPJ., Cleveland, O.; druš. št. 662 SNPJ., Anyox, B. C., Kanada; druš. Št. 4 JPZS., Sheboygan, Wis.; klub št. 232, Barberton, O.; pevski zbor "Zarja", Cleveland, O.; druš. žt. 434, Arma, Kans. (to je poslalo prispevke za prvih šest mesecev); druš. 688 SNPJ., Windsor. Kanada, je primorano radi slabih delavskih razmer in izčrpane blagajne začasno prenehati plačevati članarino Prosvetni matici. Z igrami in drugim v področju Prosvetne matice je bilo od prošle seje naprej postreženo "Zarji" v Cle-velandu in druš. št 34 SNPJ. v In-dianapolisu, Dramski klub v Moon Runu pa vrača eno pošiljatev iger in se priporoča za drugo. Glede iger korespondiramo tudi z druš. št. 408 SNPJ. v Kansas City in s klubom št. 46 v Waukeganu . Nadalje predloži tajnik Prosvetne matice rokopise za eno znanstveno knjigo, ki naj bi jo izdala ta ustanova za članstvo nji pridruženih društev. Poročilo se sprejme, glede rokopisov, oziroma izdanja knjige pa se sugestijo na predlog Godine odobri, uprava pa naj poskrbi, da se delo temeljito pregleda in knjigo izda, dar mogoče. Pogorelec omenja, da imamo v Prosvetni matici tudi nekaj hrvatskih društev, med njimi eno v Kanadi. Žele, da se jhp pošlje ob priliki literaturo v hrvaščini. Sklenjeno, da se to izvrši. ' Tajnik Pogorelec predloži slučaj, ko mu en član sporoča, da bi dal v klub svojega 16-letnega sina in vprašuje, kakšni bi bili zanj prispevki. Odgovoril mu je, da v smislu prošle-ga zbora bo članarina članov do 21. leta v klubih JSZ. $1 na leto, potem pa plačujejo kot vsi drugi člani. Njegovo tolmačenje je v smislu zborove resolucije in se ga odobri. Se preide na čitanje zapisnika 4. seje osmega zbora JSZ. Čita zapisnikar Blaž Novak, ki prečita tudi zapisnik 6. seje. katerega je vodiL Oba sta bila s popravki sprejeta. Peter Bernik je- čital zapisnik 5. seje, ki se ga s popravki sprejme. Pogorelec predloži cene za prilogo Proletarca na 4. in 8. straneh, v kateri bi bil tiskan zapisnik. Sklenjeno, da naj ima priloga osem strani. Pod točko razno Zaitz omeni očitke napram "Cikagi" v Clevelandu in pa Lista v podporo VIII. izkaz. Detroit, Micfc. — Nabrano na 8. rednem zboru JSZ. Prispevali po $2: Frank Margolle, Frank Alesh, Chas. Pogorelec; Peter Bernik $1.60; po $1.26: Frank Zaitz, Joe Jereb, Angeline Tich; po $1: Anton Gar-den, Joe Anžiček, Anna Mahnich, Anton Zaitz, Peter Segulin, Nace 2lemberger, Henry Knez, Vinko Pink, Geo Maslach, Frank Završnik, J. K., Andrew Miško, Frank Pustovrh, Louis Zgonik, Mary Ivanush, John Suppan-schik, John Terčelj, Anton Zornik, Marko Tekavec, Anton Demshar, Jo-ško Oven. Filip Godina, Anna P. Krasna, John Rak, Herman Rugel, Frank Klanchnik, Peter Benedict, Tony Kamnikar. John Jankovich, Frank Novak, Louis Zorko, John Tancek, Joseph Radelj «t., Anton Se-mec, Frances Vider. D. J. Lotrich, Albert Hrast; F. S. Tauchar, 26c; skupaj $48.50. Springfield, III. Po 50c: Frank Čemažar in Frank Kalan; po 2&c: Frank Krmelj, Tomaž Volk, Val. Ovca, Joseph Ovca, Frank Mlekuš in Nick Pošta, skupaj $2.50, (poslal Jos. Ovca). Johnstown, Pa. Nabrano na veselici dr. SNPJ. na Tire Hill,Pa., $2.96; po 50c: Joe Budna. Anton Pucel in John Kobal; John Lovše, 26c; po 10c: John Nahtigal, Frank Tomše in Frank Kočevar, skupaj $5.00, (poslal John Kobal). Cleveland O. Konferenca klubov in društev Isob. akcije JSZ.. št. 2, $10.00; Louis K vede r, $1.50; Kari Trinastlf, 35c, skupaj $11.85. Mohrland. Utah. Peter Zmorzlikar, 80c. West Nswton, Pa. Joseph Zorko, $1.20. Forest City, Pa. John Merlack, $1.00. Strabane, Pa. John Terčelj, 26c. Duluth, Minn. John Kobi, $2.00. Skupaj v tem izkazu $73.10. prejšnji izkaz $170.26, skupaj $243.86. kampanjo, s katero se dela vtis, da se hočemo polastiti Slov. nar. doma. Pravi, da mu je stvar zelo malo znana, ker vsled zaposljenosti ni mnogo sledil elevelandskim listom in želi, da naj tisti, ki so morda bolje informirani, pojasnijo položai. Govore Garden, Lotrich, Pogorelec, Godina, Vider in drugi. Na podlagi raznih sugestij sklenjeno, da ima v Prole-tarcu pravico prednesti svoje argumente ena kot druga stran, urednik pa naj po svoji preudarnosti odbija trditve, s katerimi imajo gotovi krogi namen vreči na naše gibanje glede vprašanja slovenskih domov napačno luč.. Mike Ladevič predloži načrt procedure, ki se naj bi jo izvajalo v prizadevanjih, da zgradimo čimprej močno hrvatsko-srbsko sekcijo JSZ., oziroma pojačamo socialistično gibanje med Hrvati in Srbi. K stvari govore Geo. Maslach, Vider, Godina in drugi. Zaitz predlaga, da naj tajnik skliče izredno sejo, ki bo razpravljala samo o tem, vrši pa naj se ob takem času, da se jo lahko udeleže tudi vsi člani odbora srbske sekicje. Zaključek seje. Vzhodno-ohijska kronika Bridgeport, O. — Delavske razmere v teh krajih so neznosne. Rovi obratujejo en do dva dni v tednu. , Rov Crescent v tej okolici je pred par | tedni čisto ustavil obrat. Delavstvo | je bilo preje tepeno z dolgotrajno stavko, pred njo in pozneje s kaotičnim stanjem premogovniške industrije. Tudi tovarne slabo obratujejo. Sploh smo v krizi, kakršne ljudstvo v teh krajih še ne pomni. S pevskim zborom, ki se ga skuša 'organizirati v področju kluba št. 11 JSZ., še ne vemo kako bo. Dasi daje klub vse ugodnosti in je pripravljen sprejeti vse stroške, ki s pevskimi zbori niso majhni, je ideja dobila le malo navdušenih sodelavcev, med ostalim pa vlada nekaka mlačnost za stvar. Rojaki, še je čas, da pride tudi Bridgpport na plan z delavskim pevskim zborom. Ce prizadevanja sedaj ne bodo uspela kdo ve, če se bodo še kdtaj obnovila! * V angleškem delu obligatne izdaj Prosvete se neki Trompetar ne vem ali norčuje ali kaj, ko piše, da bo imel pevski zbor kluba št. 11 kmalu koncert. DotiČnik bi storil boljše, če bi pri stvari sodeloval in pripomogel k uspehu zbora in k uspešnejšemu sodelovanju z druš. št. 640 SNPJ. na kulturnem polju. Osmi zbor JSZ. v Detroitu je bil— kot je bila soglasna sodba—eden naj-živahnejših v povojni dobi. Upam, da bo njegovo navdušenje prenoŠeno tudi v naselbine, in da se bo program, ki ga je sestavil, izvajalo v polni meri. Slabe delavske razmere—jamrajo agitatorji. Vzlic njim moramo z našim delom med ljudstvo! Če so "dobri časi" ,Čujemo, da ljudje ne marajo za socializem, "ker se jim predobro godi". Če Je kriza, pa zopet čujemo, da je klube i" haročnike v vseh krajih nemogoče obdržati, ker se ljudem slabo godi in so brez zaslužka. Na ta način jih seveda ne bi nikdar pridobili. Med nje pojdimo in jim raztolmačimo vzroke ter nujnost organizacije. Da pa bodo socialistično delavsko gibanje razumeli, morajo čitati socialistične liste, kakor je Pro-letarec. s Socialistična stranka v Ohio ima, dobre izglede za porast svojih glasov ( pri jesenskih voli.vah, toda po novem tolmačenju volilnega zakona moramo dobiti do 30,000 podpisov, da bodo) naši kandidatje na glasovnici pod rubriko socialistične stranke. Napolnite,a peticije s podpisi in mi jih pošljite, razvoj delavskih bank da uredim vse potrebno, naredili Reči, "jas sem boljši socialist kot ti" ne koristi socialističnemu gibanju prav nič. Delavski stvari >oristil le toliko, kolikor si sanjo aktiven. s Klub it 11 je imel 8. Junija sa svojo Članstvo in igralce drame "Poročna ndč" islet na "Zeleno goro". Zabava Je bila fina. Nekaj ljudi smo pogrešali. Pustimo na stran, kaj je drugi, in pojdimo skupno naprej, pa bo uspeh. s V Prosveti. je bil nedavno dopis Frank Franka iz Ulinoisa o situaciji med premogarji z ozirom na unijo. Stavko, ki jo pisec omenja, so vodili komunisti. Njemu seveda ni po volji reorganizirana UMW in udarja po njej. Komunisti in Lewisovci so "srečno" dosegli enotno fronto v prizadevanjih, da preprečijo vstajenje unije premogarjev. Posebno blatijo voditelje reorganizirane UMW, med njimi Al Howata. Trdijo, da je padel na kolena pred Lewisa. da ga je zopet sprejel v unijo, kar ni resnica, ker Howat ni take sorte, da bi padel pred kom na kolena. V bojih med unijami pre moga rje v sem spoznal, da so komunisti veliki oportunisti, da se zvežejo s komurkoli samo ako mislijo, da jim bo v čem koristilo. Jasno Je, da je Lewis s svojim vodstvom čisto bankrotiral, da je unijo rudarjev takorekoč uničil, oziroma jo je uničil v vseh distriktih. razen v par. Enako jasno je, da premogarji ne marajo komunistične National Miners Union. Oboji—komunisti in lewisovci—pa so proti obnovitvi poštene premogarske organizacije. zato so oboji v silovitem boju proti UMW pod vodstvom Howata, Germerja in Walkerja. Ampak reorganizirana UMW vzlic njim napreduje. Frank J. Bendar mi piše, da se sklicujejo shodi za springfieldsko UMW v tem distriktu in da se ustanavljajo oziroma objavljajo lokali, ker rudarji zaupajo Howatu in drugim voditeljem reorganizirane UMW. • Po konferenci JSZ. za vzhodni Ohio in W. Va je nekam tiho, dasi je imela skoro toliko udeležencev kot osmi zbor JSZ. Ako vsakdo nas nekaj napravi, bomo prihodnji konferenci veliko pokazali posebno v pojača-nju klubov. Upamo, da bo im-jl Power Point do tedaj zopet klub.' Kaj mislite vidva, Bergant in Tušek? In drugi v Powhatan Pointu? Anton Vehar,, kaj pa pri vas? Ali boste zastopani na prihodnji konferenci? Začnimo! Skličite sestanek, in z dopisnico, ki vas stane lc, obvestite kro-nikarja, da vam pride pomagat ustanoviti klub. Obe omenjeni naselbini imajo zavedne, napredne rojake, in v obeh so dobri pogoji za ustanovitev kluba. In mi v Bridgeportu, postanimo živahnejši v delu za klub, in udele-žujmo se redno njegovih sej, ki se vrše vsako tretjo nedeljo dopoldne. Klub bo obhajal letos petletnico in za to priliko bo imel slavnost. ki bo, kakor se čuje, imela obširen spored. Mislim, da pride ob tej priliki Herman Rugel iz Detroita, ki bo govoril angleško. Rugel je sili Ruglove družine v Kai.sasu, ki je vsa aktivna v socialističnem gibanju. Mladi Her-man je star šele 22 let, toda vidi se še sedaj, da postane vpliven voditelj našega pokreta med mladino in v splošnem. Mogoče dobimo za govornico tudi znano socialistično delavko Ano P. Krasno iz Johnstowni. Seveda, program slavnosti ni še izdelan, toda sodrugi se driig z drugim posvetujejo in zanj se delajo načrti ter predpriprave. Člani, če hočete, bo to slavnost, kakršne še ni imela nobena druga organizacija. s Naj omenim še enkrat osmi redni zbor v Detroitu. Ne bo mi šel nikdar iz spomina. Stvarne, podučne razprave, nobenih osebnosti, samo skupno dlelo za skupne delavske interese nas je vodilo. In mladina—kako častno je bila zastopana! To bodo naši voditelji in voditeljice. Seveda sem imel tudi zabavo, a to je vedela samo manjšina blizu velikih vrat. Detroitski sodrugi so dokazali, kako velike ovire se lahko premaga s skupnostjo. Dolgo so bili zapleteni v boje, ki so divjali v njigovih društvih in v javnosti v obče. in Ljudski gigs v Prosveti je bil nekaj časa poln Detroita. Nič ni škodovalo. Prišli so stvari do dna, pojmi so se razčistili, in SNPJ. ter JSZ. imata sedaj močno zaslombo ter veliko polje za agitacij-sko in kulturno delo. ^ Hvala vsem v Detroitu za prijaznost, posebno John Berlisgu in Herman Ruglju za njuno postrežbo ter naklonjenost. Upam, da bo članstvo JSZ. in Prosvetne matica do bodočega sbora več kot podvojeno, in da bo reprezenta-cija še enkrat večja kakor je bila na prošlem zboru, posebno od strani mladine. ¡ Eni so to že ' » Joseph Snoy. (Priredil Verusovič—Ljubljana.) Gornji članek povzemamo po glasilu nemške strokovne zvese "Gewerksohafts-Zeutung", Med novimi delovnimi polji, ki so prirasla strokovnim organizacijam po vojni, moramo omeniti kot zelo pomembno polje ustanovitev in vodstvo delavskih bank. Medtem ko je pred vojno obstojala le ena edina delavska banka v ožjem smislu te besede—belgijska Delavska banka, ustanovljena 1. 1913— so se čutile kmalu po vojni strokovne organizacija prisiljene ustanoviti delavske banke, z dvema pomembnima izjemama: Rusije, kjer imajo strokovne organizacije in banke popolnoma drugo strukturo kot v drugih državah, in Anglije, kjer Bančni oddelek zadrug zaenkrat še vedno vrši posle delavske banke. V malih letih, odkar obstojijo delavske banke, so imele že ogromen razvoj in so postale taka veličina v strokovnem gibanju, pa tudi v samem gospodarskem življenju, da so obrnile nase že pozornost narodnih ekonomov. Nedavno je izšel prvi popolni prikaz delavskega bančništva, ki ga je napisal Hans Comprix pod nazivom: "Die Arbeitenhmer-banken" (Banke delojemalcev, Verlag H. Meyer, Halberstadt 1929). Comprix zavzema—v kolikor je to razvidno iz njegovega spisa—odklanjajoče stališče napram socialističnemu gibanju, in-priznava u-pravičenost strokovnih organizacij le v toliko, v kolikor se bore na temelju in osnovi sedanjega družabnega reda za izboljšanje živ-ljenskih pogojev delavstva. Zato velja v vsem, kar pravi o njihovem razvoju, kot nepristranska priča. Povejmo rezultat kar v naprej: Comprix se postavlja brezpogojno na stran delavskih bank. S priznanjem govori o njihovem hitrem in na splošno zdravem razvoju. Priznava, da so se organično razvile in tudi morale razviti iz strokovnega gibanja, da je za njih obstoj obstojala močna potreba.. Obrača se proti kritikom delavskega bančnega gibanja, ki izvirajo na eni strani iz komunističnega tabora in ki nazivajo delavske banke instrument gospodarskega miru, in pomirje-nja ter sporazuma delavcev s kapitalisti, na drugi strani pa iz tabora konkurence, od tekmujočih bank. Svari pa pred iluzijami o razvojnih možnostih delavskih bank. Po njegovem naziranju ne more iti njihov razvoj nikdar tako daleč, da bi mogel vplivati odločujoče na strukturo gospodarstva ali celo usmeriti gospodarstvo na druga pota. In tudi v tej točki moremo piscu pritrditi. Kot v vsakem naglo se razvijajočem gibanju se nahajajo tudi v gibanju delavskih bank smeri, ki hočejo njegovo zgodovinsko vlogo precenjevati. Ali strokovno gibanje kot celota ni zapadlo nikdar iluziji, da bi bilo mogoče po delavskih bankah izpremeniti kapitalistično gospodarstvo. Ono si je od početka na jasnem o tem, da se ravna pri delavski banki le o eni nadaljni, ali vsekakor zelo važni pomožni postojanki v boju delavstva. Ta razlaga nas dovaja dalje do najvažnejšega vprašanja, kake funkcije pravzaprav izpolnjujejo delavske banke., Baš o tem nam daje delo Comprixa dragocene sklepe. On povdarja zelo, da so delavske banke v posameznih državah zelo različno zgrajene, natančno po značaju delavskega gibanja dotič-ne države. Gotove poteze pa imajo enake vse, zlasti v pasivnih poslih. Vse delavske banke soglašajo v temeljni ideji, da hranilni kapital .delavcev in rezervna glavnica njihovih organizacij se ne smejo stekati v privatne banke, kjer bi to služilo za ojačanje privatnega kapitala in njegovih interesov, marveč morajo biti zbrane v ustanovah delavstva samega, kjer najdejo vporabo za delavske svrhe. Zato streme vse delavske banke za tem, da pritegnejo nase ves rezerven denar delavskih organizacij in v kolikor mogoče tudi delavske prihranke. Prvo jim je uspelo v dalekosežnem obsegu, drugo pa z različnim uspehom. V aktivnih poslih delavskih bank obstoja soglasnost le v toliko, da se polaga—kakor že omenjeno—na vporabo kapitala v delavske svrhe največja važnost. V ostalem pa vidimo seveda vsled različnega sestava posameznih držav velike razlike. V Nemčiji je delavstvo v posesti velikih in velikega kapitala potrebnih ustanov (tiskaren, časopisnih za-ložb,strokovnih domov, gradnje stanovanj itd. S tem je smer poslov delavskih bank v Nemčiji v glavnem določena. Nasprotni lik nemškega tipa delavske banke predstavljajo ameriške delavske banke. V Ameriki ne poseduje delavstvo nikakih o-Čitnih in vidnih ustanov. Zadruge so malo razvite, javna podvzetja v nemškem smislu pa komaj obstojajo. Ako še dodenemo, da je tudi ideološki sestav ameriških strokovnih organizacij zelo različen od onega nemškega delavstva, tedaj bo razumljivo, da zasledujejo ameriške delavske banke povsem drugo naložbeno politiko kot nemške. Ne branijo se dajati kreditov tudi privatni industriji, ali predpostavljajo izbiro, ki stremi za obvarovanjem delavskih interesov. One se ozirajo pri privatnih podjetjih, s katerimi sodelujejo na to, kakšne delovne pogoje nudijo svojemu delavstvu, kako se zadržujejo pri mezdnih bojih itd. Ako treba, nudijo posojila tudi pri mezdnih bojih posameznim podjetjem, ki ugode delavskim zahtevam. i i m mim ............ 111 in PAVEL DOROHOV; - Prevedel Ivan Vuk. ■■ SIBIRSKI PUNT Ruski roman iz dni državljanske vojne inmeixevivwmmm^mF^^Fm^i^^^ 44VISOKA POLITIKA" PRI SLOVEN SKEM NARODNEM DOMU V CLEVELANDU \ (Nadaljevanje.) "Hočete kupiti mleka?" "Rad bi »a pil" Sla sta med trgujočimi ženskami. Kise-ljov naprej, vohun za njim. Kiseljev gre od-ene k drugi ,poskuša mleko, trguje. Hoče pridobiti časa. Vohun mu sledi tik za petami. Parobrod zapiska v drugič. Vohun postane nemiren. "Zamudimo." Kiseljov se smehlja. "Kaj Se. Časa dovolj." Kiseljov da prodajalki večji bankovec. "!%aboga, kako naj to razmonjam!" Vohun takoj uslužno odpre svojo denarnico. "Prosim, jaz lahko to malenkost posodim." "Hvala. Rabim drobi* namreč." Tretji pisk. "Brt, brž, zamudimo." "Vzemite mleko, bežite, pridem takoj!" Kiseljov da vohunu posodo. Vohun jo vzame mehanično in beži k parobrodu. 2e so potegnili mostič. "Parobrod odhaja, urno! . . . Čakajte vendar, en paaažir je se na bregu!" "Ne moremo na vsakega čakati. Naprej!" Mornarji ga surovo odrinejo. Mož v vojaški jopi maha z posodo, iz katere teče mleko. "Gospod kapitani Gospod kapitan. Po-stojte! En pasažir je še na bregu!" "Naprej 1" Počasi udarjajo vodna kolesa, voda se peni. "Gospod kapitan! V imenu zakona!" Maksim stoji na palubi. Pod košatimi brki trepeta prijazen smehljaj. "Hvala bogu! Dobro je naredil!" , Naenkrat vrže mož posodo z mlekom stran in skoči v vodo. _________________ Kiseljov je šel naglih korakov ob obrežju navzdol. Potlačil je veselje, ali v njegovi notranjosti je vpilo: "Prost, prosti" Kaj sedaj ? Jasno je, da bodo vsa pristanišča takoj obveščena. Bila bi blaznost iti ob obrežju navzgor. Ko je prišel iz vasi, je slišal za seboj korake. "Stoj! Stojte, gospod!" "Vraga, odkod glas vohuna?" Kiseljov obstane. "Kaj je?" "Kam hočete?" . "Kaj te to briga?" Odločno se obrne in gre dalje. Hotel je moža dobiti iz vasi ven. "Ne. Počakajte! Nekaj vam hočem povedati." Zgrabil je Kiseljova za ramo in segel z desnico v žep. "Z menoj greste!" Kiseljov se z enim sunkom osvobodi' in sune z nogo krepko vohuna v želodec. Vohun pade. Kakor divja zver plane Kiseljov nanj. Z jekleno roko zgrabi vohuna za vrat. Vedno krepkejši je pritisk. Poklekne na prsa ležečega. - Vohun ječi.» Hropi. Njegove noge kopljejo. Belina njegovih oči izstopi grozljivo, neprijetno. Se zadnji sunek. Nato je vse tiho. Kiseljov Še vedno stiska vrat vohuna. Samo živalski nagon samoohrane je bil v njem, nič drugega. S trudom je razklenil prste in se sesedel poleg vohuna. Globoko je vzdihnil. Naenkrat je po vsem telesu začutil nepopisno u-trujenost. Njegove noge se tresejo. Zavedal se je, da mora narediti konec, ali ni imel moči, da bi vstal .... Med tem mu je ukazoval nek notranji glas uporno: "Brž, brž!" Segel je po listnici vohunovi, in jo spravil. S čutom globokega duševnega odpora je prijel vohuna za noge. Zavlekel ga je v bregu in ga vrgel v vodo. Doli v valovih je z?šu-mel glasen padec. Z rahlim šumom so drčale od brega sprožene grude in grudice v vodo. Kiseljov se je nagnil čez breg. Vse je bilo tiho. Komaj vidno so migotali veliki krogi ob bregu. Sedel je na zemljo in sedel dolgo tako brez misli. Nato je vstal, si poiskal manj strmo mesto, stopil k reki in si ohladil vročo glavo in obraz v hladni vodi. Na vzhodu se je pojavila jutranja zarja ... r V jutranjem somraku se je vrnil Kiseljov v vas. Brez kape, moker, umazan. Sel je k okrožnemu uradu. Zahteval je predsednika. "Sem uradnik tajne službe. Včeraj je nek boljševik zbežal s parobroda. Zasledoval peni ga.. Dajte mi takoj konja, da ga do-ženem. Ne bo še daleč. Ne uide mi." Vzel je listnico, pokazal svoje dokumente. Predsednik jih ni niti pogledal. "Vem, vi ste včeraj skočili s parobroda." Kiseljov se smehlja, pdkaže na svojo obleko. "Vi vidite, popolnoma sem moker. Dovolite ,da se posušim in dajte med tem osedla-ti konja." Deset minut na to zapusti Kiseljov s posušeno obleko okrožni urad. Predsednik ga je spremil. "Ali naj vam dam s seboj ljudi?" "Ne. Bom že sam opravil." Skočil je v sedlo. Zamahnil je z bičem. "Naprej!" 10. Veletoki. Motno pljuska reka Ob v široki svoji strugi. Praznik je. Kmetje, ženske, fantje in dekleta se gne-tejo na pristanišču. Otroci z jasno zvenečimi glaski se smučejo okrog odraslih. Po reki navzgor se bliža veliki parobrod. •To je gotovo "Komersant"?" "Da, on je." • Parobrod se plazi počasi bližje, lopate kolesa udarjajo leno. "Po—časi! . . . Stoj 1 Primite vrv I" Most je spuščen. Na obeh straneh izkrcevalnega mostu se postavita dva milicionarja. "Prosim izkaznice!" "Glejte, glejte — Kitajci!" Trije so. Eden je visok, širokoplečat. Blesteča, črna kita mu sega do kolen. Druga dva sta majhna, z okroglo, gladko ostriženo glavo. Vsi trije nosijo široko, modro jopo in modre hlače. Na hrbtu nosijo težke svežnje. Oba majhna se šibita pod težo, med tem ko nosi visok z lahkoto, kakor da je vzglavnik. Vsaj tako se dozdeva, ker se mu ne pozna, da ima na hrbtu cent težak tovor. Ženske, dekleta, otroci se gnetejo okrog Kitajcev. "Kaj prodajate?" Ozke, poševne oči se smehljajo. Solnce odseva na bleščečih, rjavo-žoltih obrazih. "Jaz nič prodajat, jaz stanovanja iskat." "Glejte, glejte — kakšno kito ima!" "In še pristno!" Tipljejo kito Kitajca, vlečejo za njo. Oči visokega gledajo veselo, beli zobje bleščijo, p "Tvoj kita, moj kita, ti ženska, jaz ne ženska." M "Oglejte si ga, oglejte!" "Ha—ha—ha!" ' "Hi—hi—hi!" "Jaz stanovanje iskat!" "Stanovanje? Peljite jih k Jakovu Liski-nu. Veliko hišo ima in sprejema najemnike." Na cesti dohite Kitajce miličniki. "Stojte, z nami greste!" Kitajci obstoje. "Jaz stanovanje iskat." "Pojdite v okrožni urad, moramo vedeti, kakšni ste to ljudje?" * Odpeljejo Kitajce v okrožni urad. "Predsednik, Kitajce smo aretirali. Morda so špijoni?" Predsednik strogo namrši čelo. "Ste videli potne liste?" "Pokažite!" Dolgo je pregledoval dokumente. "Kitajski podložniki: Sun-jat-sen, Kvan-sin-jun, Su-an-ii . . . Potni listi so pravilni, imajo pravico trgovati." "Mogoče je kaj takega v svežnjih?" Starejši premišlja. "Hm . . . Kitajci so zviti ljudje. Odvežite svežnje . . ." "Nu, pokažite kaj imate." Kitajci počenjejo in razvežejo svežnje. Dolgo brskajo po šumečem lanenem blagu, po blesteči židi, svetlih šalih in pisanih robcih. Nekaj jih odvzamejo. Vsak po en šal, vsak po par prevlak za vzglavnik, vsak po tri pare nogavic in brisač. "Nu, sedaj idite, trgujte, kakor vas je volja." (Dalje prihodnjič.) Wm. B. PUTZ Cicero's LEADING LARGEST OLDEST Florist Cvetlice in venci za vse slučaje. 5134 W. 25TH ST„ CICERO, 1LL. Tel.: Cicero 69. N* domu Cicero 2143.* Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd.v No. Chicago, III. Tel. 6624. Gospodinje, zahtevajte v trgov!-, nah kruh is naie pekarne. 1 'v»»»»^^»»**»*»»**»^^»'»»»»»^^^ I PIŠE JOSEPH A. SISKOVICH Nadpolovicna večina sastopanik dalnic odločuje pri vsek stvareh, ki pridejo prad lat no »a jo. Is pravil S. N. Doma. V "Enakopravnosti" i dne 9. januarji 1980 nahajamo sledeči rezultat osmih direktorjev S. N. Doma: "Joseph Skuk 9782, Frank Kačar 9419, John Tavčar 9089, Otto Te-kauts 8688, Louis Zorko 6670, Frank Stopar 6601, Frank Oglar 4664 in Anton Anilovsr 4296. "Prvih sedem je isvoljeaih ts tri lets, sadnji pa za eno leto." "Od ostalih kandidatov, ki se jih smatra za namestnike ,so dbbili po vrsti sledeče fttevilo f lasov: F. V i rant 4295, Ignac Luznar 2482, John Kre-belj 8481. Frank Zorich 8276, Vinko Levstik 8241, Fr Mack 8166, Anton Vavpotich 2962, Frank Mikshe 8062 in Frank Žagar 1165." Vseh oddanih glasov je bilo 11,601; dokazi vedno na razpolago! Na podlagi gornje citirsne točke is pravil Stopar, Oglar in Anilovar niso bili izvoljeni. Vriiti se bi morala oija volitev med njimi in Frank Viran-tom. John Krebeljem in Frank Zori-ohom. Namestniki v takem slučaju so na mrtvi točki — odpadajo, doklor so na izvoli vsok diroktorjov, kajti izključeno je, da bi kandidst bil kandidat za direktorja in namestnika obenem. Letna delniška seja se je mrzlično hitro zaključila že prvi večer. To so gola dejstva, ki jih ne spremeni nobeno zavijanje. PriAla je prou#£ja direktorija, zapriseglo se, je direktorje. Ko bi se uredhik "Enakopravnosti" in odvetnik Vatro Grill količkaj brigal za to točko v pravilih bi nikoli ne dopustil nelegalno zaprisego nelegalno izvoljenih direktorjev — vsaj zadnji treh net Ko bi pa zraven upošteval in b* seznanjeni z novim korporacijskim zakonom kot ni bil, dasiravno ob vseh prilikah daje svoje legalno mnenje, tedaj bi smatral te volitve neveljavne ter kasneje dal prav društvom, ki niso smatrale izvoljene direktorje pravilno izvoljenim ker niso dobili proxy, ali obvestila. Drugi posamezniki ga tudi niso. Da to utemeljim naj zopet citiram, in sicer Private Corporations. Paragraf 8623-44 . NOTICE OF MEETINGS.— "Whenever shareholders are required or authorized to elect directors or to take any action at a meeting, either annual or special, a notica of tko mooting •kail fca g i van in writing by the secretary or other officer chaiged by the regulations with the performance of that duty, or, in case of his refusal, by the shareholders person or persons entitled to call such meeting, snd shall state the purpose or purposes for which the meeting is called and the time when and the place where it is to be held A copy of suck notica shall ba served upon or mailad to aack shareholder of racord entitled to vote at suck meeting or entitled to notice not more tkan forty« five days nor lets than ten days before suck meeting, unless tka articles or regulations skall permit or roquire shorter or long notice. If mailed, it shall be directed to a shareholder at his address as it appears upon the records of the corporation. In the event of the transfer of shares after notice has been given and prior to the holding of the meeting, it shall not be necessary to serve notice upon the transferee. If any meeting is adjourned to another time or place, no further notice as to such adjourned meeting need be given other than by announcement at the meeting st which such adjournment is taken unless the regulations otherwise provide. If the articles or regulations so provide, any meeting of shareholders mav be held outside of this state. (113 v. S6; 112 v. 29, par. 44. Eff. July 23, 1929.) Podčrtan je moje. Po-zivnico ali naznanilo se torej mora poslati VSAKEMU DELNIČARJU. Dokler se ni začelo govoriti o legalnosti pri direktorjih se teh ni iskalo od naie strani. Rekli so in rekli bodo, zakaj pa niste to takrat ugotovili? Dober odvetnik, urednik in direktor bi pač sinnnnnnm#innnnnnnnnnnmtms s Frank Mlvšek \\ Coal, Coke and Wood.—Gravel. WAUKEGAN, ILL. Phone 272S. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:80 — 8:80 — 6:80 — 8:80 Daily st Hlavaty's Drug Stora 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440. moral vsaj navedena dejstva vedeti. Če vkljub tem dejstvom nekateri hočejo ostati le zana-prej direktorji čeravno niso bili izvoljeni, tedaj naj se razveljavi vse namestnike, ker dokazi so navedeni zaksj niso na mestu; mesto teh pa naj direktorij priposna, kot bo priznal vsak poftten čitatelj, da na njih mesto pridejo oni, ki so bili izvoljeni na isredni konferenci. če se takrat ni upoštevalo, prosim, da naj sedaj V. Grill sam ugotovi ni prihodnji direktorski seji in spravi vso stvar v pravi tir. Ponovno: NOBEN NAMESTNIK NI PRAVILNO IZVOLJEN DOKLER SE NE VRŠE OŽJE VOLITVE MED ONIMI, KI NISO DOBILI POTREBNE NADPOLO-VIČNE VEČINE GLASOV OD STRANI ZASTOPANIH DELNIC! Da nadalje utemeljim citirano točko v pravilih in ji dam neizpodbitno legalno podlago nsj zopet citiram iz zakona nekaj, kar odyetiuk Kushian ni citiral iz zakonika, ko je ugotavljal, dla je di-rektorij bil pravilno izvoljen v januarju. Zakaj ni tega storil je umevno. Naj citiram paragraf 8628-49. VOTE REQUIRED; MINIMUM A MAYORITY. "Notwithstanding any provisions of this act requiring for any purpose the vote of a designated proportion of the voting power of a corporation, or of any class or classes of the shares thereof, tke artidee of a corporation may provide tkat suck action may ba taken by tke vote of a greater or less proportion of suck voting power of suck corporation, or by the vote of any class or classes of the shares thereof than that so required by this act, but Unless expressly permitted by thu* act, such proportion shall not be less than a majority. The articles may likewise and subject to the same restrictions specify the consent of shareholders required or permitted by this act to take any action by consent. (113 v. S 6; 112 V 30, par. 49. Eff. July 23. 1929.)" Podčrtanje moje. Torej o določanju kaj tvori večino, nam zakon pove, da so tozadevne točke v naiih pravilih merodajne. Takoj v začetku sem citiral iz pravil točko o nadpolovični veČini. Vsako nadaljno prerekanje je navadno zavijanje v prilog nečesa, kar ni legalno. VSAKA STVAR MORA DOBITI NADPOLOVIČNO VEČINO ODDANIH GLASOV, DA JE LEGALNA, pa bodi to sa upravo ali volitev direktorjev! Sedaj pa pokazati kako to, da se pri našem narodnem svetišču igra z "visoko politiko" kot o-menjam v naslovu tega članka. Ako se ne motim, bilo je to na tretji ypčer. ko je zastopnik Frank Zorich vrgel največjo bombo na konferenci in zatsm razkril mahinscije naših "požrtvovalnih narodnih delavcev", ki jim je dom vse, vse dfrugo pa nič. Zorichev govor je nekako ta: Jaz vem, da se je še pred delniško sejo zunaj (izven S. N. Doma) delovalo in volilo za tajnika-poslo-vodja, kateri bi naj bil Ludvik Me-dveshek. Delalo se je na vse kriplje. En človek Je hodil okoli direktorjev ter posameznemu, katerega Je ogovoril, dejal: "Ti si ta dvanajsti!" Volili borno ze Medveshka. Imenoval Je tri sedanje direktorje .ki so mu to prav nerodno povedati. Ti so! Anilovar, Gornik in Truger, Slednji js i meni In drugim priznal po tisti ■eji, ds je res prišel nel*do k njemu, da je on imel malo časa, ter da je prikimal, ter nadbljeval s svojim črko-stavskim delom. Zanikal ni nikdo, da se res ni delovalo preje in od ¿unaj. To je tisto dejstvo, ki jasno prikazuje kdo hoče zagospodariti in ko-mandirati nad narodnim domom, kdo uganja politiko! Dokler bomo imeli take direktorje, ki čakajo ter kimajo, da tega ali onega kdo oznani za dvanajstega apostola, do tedaj smemo soditi, da v dSre-ktoriju sedi najmanj dvanajst mari-jonet, ki so na vrvici tistega veljaka, ki je hodil okoli njih ter jih pridobil na ta način. Direktorij naj bi bil res direktorij! Izvoljeni, so da delajo s lastnim razumom, ne pa da Jih kdo potegne za "ta-dvanaj»tega"! To Je tists "visoka politika" katere ni iiv krst omenil v lokalnih listih, mene se je pa prikazovalo kot nekakega Mussolinija, in sam ne vem kaj še vse. Znana mi je tista o "držite tata"! Sami se organizirajo, pravzaprav diktira jim ena sama oseba, pa pravijo, da smo hoteli prenesti dom v Chicago, medtem ko si ga kot privatniki popolnoma okupirajo! Ako Je kje kaka sramota, je tukaj in "Ameriška Domovina", ki vedno voha za zarotami, bi to kaj lahko izsledila in obelodanila; tudi "Enakopravnost" bi lahko malo potegnila v tem ozii»u z njo raje kot tam, kjer ni nobenega povoda. Strašili so s Chicago, sami pa lepo capljajo za kimavskim direktorjem, ki je še pred konferenco pristal na sklep in načrt tistega, ki je hodiJ okoli ter pravil " ti si ta dvanajsti". K temu se še povrnem. Danes sem napisal ta članek zato, da bo vsakdo, posebno direktorij S. N. Doms vedel, koliko je dejanske podlage za izvoljene direktorje na januarski dfelniiki seji, ter da se pravočasno ustavijo nadaljne zmote glede namestnikov. V to me je prisilila zadnja direktorska seja, ki ne pripoznava novo izvoljene direktorje in druge izjave. Ker je bilo to nujno, sem odložil druge članke za naslednje tedne NA POTU IZBOLJŠANJA. "Peoria, 111.. 24. aprila. Veliko sem trpela na napetosti in glavobolu na zadnji strani moje glave. Bila sem omotična in izčrpana. Začela sem redho jemati Trinerjevo grenko vino, in sedaj vem, da sem na potu izboljšanja. — M rs. Alice Wost." TRINERJEVO GRENKO VINO je najsigumejše zdravilo proti lelodčnim nerodnostim. Pri vs«?h lekarnarjih. Brezplačni vzorec od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Dept. 27. Prva Jugoslovanska restauracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Miškovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Se priporoča Slovencem v poset Proslavo 20-letnega obstoja priredi društvo 'POSTOJNSKA JAMA" ŠT. 138 S.N.P.J. v PETEK 4. JULIJA V SVOJI DVORARN1 NA CANONSBURG-STRABANE, PA. Tki' MilwaukeeLea der' Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina» $6.00 na leto, $8.00 sa pol leta, $1.60 sa tri mesece. Naslovi S28 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. SPORED: Od 10, do 12. dopoldne «prejemanje društev. Ob 2. pop. slavnostna otvoritev. O zgodovini društva govori Jokn Koklick, predsednik društva. Predstavljanje člano*, ustanoviteljev društva. BRATSTVA ZNAK', deldamira FRANCES BATISTA ml. Nastop rasnih govornikov. "O POMENU SLAVNOSTI" govori Fred A. Vidor, gl. tajnik S. N. P. J. "ZAMOREC", burka t onem dejanju, vprjzoro člani mladinskega oddelka pod vodstvom br, "John Žigmana. Nastop pevskega sbora "Ilirija" pod vodstvom br. Rudolf Pleterika. Od poldne do 6. zvečer igra godba na pikala (člani lokala it. 509 A. F. of M.. Canonsburg, Pa.) Od 6. do polnoči (stari čas) prosta zabava in ples. Igra Bradachev orkester. Najvljudneje vabimo članstvo društev in posameznike is bližnje in daljne okolice na obilen poeet te izredne slavnosti našega društva. Za dobro postrežbo bo v vseh ozirih preskrbljeno. 1. 2. 3. 4. 5. S. 7. S. 9. 10, Na svidenje 4. julija! ODBOR TISKOVINE SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB, CO. 2656-58 S. Crawford Ave.t Chicago, III. Tel. Landalo 2012 A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky tsj. V nali tiskarni so tiska "Proletarec". Skoro več kot 50 let je odkar je bila ustanovljena naša banka, in v tem času je hranila sto tisočem njenih odjemalcev vloženi denar. Uradniki naše banke so vedno gledali, da so dali vlagateljem najboljšo postrežbo. Prepričali se boste, da je v vašem interesu, ako se v vseh denarnih zadevah obrnete na KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Uland Ave. CHICAGO, ILL. IV, VUK: Poročnik Schmidt in Zinaida (Ruski šivl>enaki roman.) V moskovski driavni zaloibi (Gosizdat) so izili zapiski Zinaide Ivanovne, ienske, L ki biia v poslednjih trenutkih poročniku Schmidtu duAevno bodrilo in moč ter poleg njegove samozavesti, ki je bdela v njem, njegova boiajoča toploU in neinoat. Ruski pisatelj Maljuikin piie tedaj o tej tragediji veliki roman: "Sevastopol". Odlomke i« zapiskov Zinaide Ivanovne naj podam tukaj. * f i Nekaj besed mesto uvoda. Štirinajstega novembra 1905 je zaplapo-lala na admiralski ladji ruskega črnomorske-ga brodovja, na oklopni kriiarki "Očakov" rdeča zastava. Na jamborih je zaplapolal signal: "JAZ POVELJUJEM BRODOVJU. SCHMIDT." Petnajstega novembra, ob štirih popoldan, je začelo ostalo brodovje in obrežne baterije v Odesi obstreljevati admiralsko ladjo "OČAKOV". Ob štirih in štiridesetih minutah se j« ladja potopila. Boj je bil končan. Schmidt ae je rešil z gpreče ladje; skočil je v morje. Hotel je plavati na obrežje. Vjeli so ga. Odpravili so ga skupaj z njegovim sedemnajstletnim sinom na otok Beresani blizu mesta Očakov . . . To je bil višek in konec kratkega revolucionarnega udejstvovanja poročnika Schmidta. • • • Štiri mesece pred temi dogodki, 22. julija 1905, se je peljala Zinaida Ivanovna iz Kijeva. Njen zakon je bil pred kratkim ločen. V kupeju. Zinaida je povsem hladna in rezervirana, kar pa njenega sopotnika ne more odvrniti, da bi je tik pred izstopom, na tretji postaji po Kijevu iskreno ne zaprosil: "Dopustite, da Vam pišem!" Vsa zmedena je držala v rokah vizitko m Čitala: Pjotr Pjotrovič Schmidt. Pristanišče Ismail. Torpedni čoln "253". Minil je dan in drugo jutro je prejela njegovo prvo karto. Korespondenca, ki se je iz tega razvila, je trajala nekaj čez šest mesecev. V službo vojne mornarice poklican trgovski kapetan II. razreda, Schmidt, je pisal mladi dami o vsem, kar ga je obdajalo, največ pa o tem, kar je duševno preživljal in doživljal. Njeni odgovori, s početka obotavljajoči, so postali obširni in naposled je pisala vsak dan, kakor Schmidt. Dopisovanje sta prekinila samo enkrat in to: ko je demokra-tično-filantropičnega častnika potegnil za seboj vihar oktoberskih dogodkov (1905). Tedaj je postal sevastopolski junak. Nato sta se videla oba zopet ... v celici ječe, v Očakovu. • e • C ujmo, kaj pripoveduje Zinaida Ivanovna v " .. svojih zapiskih. •• . . . Parnik je plul iz Odese k trdnjavi Očakov. Ze nekaj ur je bil na morju in nestrpnost se me je polaščala . . . Nepričakovano nastane med potniki neko gibanje. Vse hiti na eno stran parnika. Nekdo je dejal: — To je otok Beresani, kjer je zaprt poročnik Schmidt. Srce se mi je skrčilo. Začutila sem bolečino. Stopila sem na tisto stran ladje in gledala v daljavo. Parnik je plul zelo počasi. Obrisi otoka so se opažali in postajali vedno jasnejši . . . Pojavil se je svetilnik . . . Parnik je zdajci naredil ostro krivuljo in plul v smeri obrežja trdnjave Očakov. Dvajset minut pozneje smo se izkrcali. Izvošček me je zapeljal v edino gostilno, ki je bila v majhnem mestecu. Na njej je bil napis: "Prenočišče in gostilna Takovemko." Povsod je bilo videti, da niso tu sploh bili vajeni gostov. Naenkrat pa se pojavi v tem pustem, od vsega sveta odrezanem kraju, tuja dama. Kljub vsemu pa so mi preskrbeli majhno, umazano sobico. Najprej sem seveda šla k žandarmerijske-mu ritmojstru, ki je upravljal otok. Nikdar v življenju nisem imela opravka s policijo; zato mi je bilo to srečanje težko in zelo neprijetno. Kaj pa naj storim? . . . Proti pričakovanju je bil ritmojster zelo uljuden in me je to, ta-korekoč, razveselilo. Toda, kakor da je uga-• nil moje misli, je takoj rekel: > — Prav nič ne morem storiti za Vas. Gospa Izbaševa, sestra poročnika Schmidta, mi je že govorila o Vas in tudi sporočila, da Vam je mornariški auditor dovolil avdijeilco. Toda brez dopuščenja poveljnika trdnjave, generala Gngorjeva, mi ni mogoče, žal, nič storiti. Peljite se takoj k poveljniku; od njega je vse odvisno. Ali bi mogli izročiti Schmidtu Evangelij? Morda mu olajša bivanje v ječi? — sem ga vprašala naivno. — Ne. Tudi tega ne morem storiti. Začela sem ga spraševati, kako je s Schmid- tom. Sirokogrudno mi je odgovoril, da je Pjotr Pjotrovič zdrav in se počuti dobro. Le , tuintam je nervozen. V ostalem pričakuje svidenja z Vami. — Ali ga vidite večkrat? — Malone vsak dan. — Ali ga boste tudi jutri videli? — Da; ne bom mu pa povedal, da ste tu. Vznemiril bi ga po nepotrebnem. Pač pa Vam svetujem, da se odpeljete k poveljniku trdnjave. Mogoče Vam dopusti svidenje že jutri ... . . . General je sedel v litevki, obšiti z rdečimi našivi, za ogromno pisalno mizo. Moja odločnost je jela kolebati. Čutila sem se čisto majhno in neznatno. * k S kretnjo roke me je pozval, naj sedem. — Ekselenca, od vas zavisi moje svidenje s Schmidtom. Prisrčno Vas prosim: dopusti- te, da se jutri vidiva. Nekaj hipov me je general gledal molče. — Da, da, slišal sem o Vas, je začel. — Nimam pa še nobene šifrirane brzojavke od mornariškega auditorja iz Sevastopola. Brez tega Vam svidenja s Schmidtom ne morem dopustiti . . . Sem čuvar tega Schmidta in ne odstopim niti koraka od zakonitih določb. Slišal sem pa o Vas mnogo, zelo mnogo. Tista pisma, tista nenavadna korespondenca... Vi tega veleizdajalca sploh ne poznate. Komaj enkrat ste ga videli. Schmidtova sestra mi je dve uri pripovedovala o Vas. Vse vem, čudim se in Vas moram grajati. Vi ste še otrok. Ali veste, s kom ste zvezali svoje ime ? Ali veste, kaj Vam grozi? Schmidt je falot, izdajalec, zločinec! Končajte s tem! Zapustite Očakov in pozabite, da ste poznali tega izdajalca. Poleg vsega drugega ta pot ne vodi k dobremu in pred Vami leži še življenje. General ni morda govoril, nego je dobesedno sikal in kričal. Oči so mu izstopile iz votlin in njegov obraz je bil ves rdeč. Tresel se je po vsem telesu. Sedela sem vsa zlomljena pred njim. — General, sem začela komaj slišno. -Zame Schmidt ni zločinec. Zame je človek, kateremu grozi smrt in mu zato hočem lajšati življenje njegovih poslednjih dni, kolikor je le v moji moči. Vi tega ne razumete; smehljate se — sem dvignila svoj glas — pre-čitajte si samo eno vrstico iz njegovih pisem in videli boste, kako ta človek junaško pričakuje svojo smrt. Morda bi Vi njegovega položaja ne prenašali tako ... Ekselenca, dovolite vsaj, da dobi Schmidt ta Evangelij . . . — Preveč je v njem podčrtanega — je odgovoril odklonilno in listal po knjigi. — Izbrišite poprej to. — Se to veliko, posledhjo prošnjo: dopustite, da pošljem Schmidtu cvetlice. — Kakšne cvetlice — je vprašal general ves zavzet. — Majhno košarico hijacint in šmarnic, ki sem jih kupila v Odesi. Prinesla sem jih s seboj, da olepšam jetniku v celici težke dni. — Kaj vendar mislite? Cvetlice s koreninami? . . . Ali razumete kaj prosite? — je vprašal gener;W vedno bolj zavzet. — Ce ni mogoče s koreninami, dopustite brez korenin! Odrezala jih bom. General mahne z roko. — Kako bi mogel kaj takšnega dopustiti?... Naravnost smešno in nerazumljivo, da me kaj takšnega prosite. Naj mar pomagam prirejati izdajalcu celo ovacije s cvetlicami?! . . . Ne, niti s koreninami, niti brez korenin. Kar se tiče Vašega svidenja z njim, hm . . ., kaj naj naredim? Ce bom dobi šifrirano brzojavko, vam bom dovolil ... (Konec prihodnjič.) Podpora JnblleJnl-prvomajski številki Proletarca VII. iakai. Arm a, Kan«. Anton Sular, $2; C has. Vorina (Girard), 26c; po 10c: Ignac Skodlar, J. Ameršek. M. Raz-potnik, Fr. S pehar, J. Speiser, J. Podboy, S. Duda» ikupaj $2.96. (poslal Ant. Sular). West Aliquippa, Pa. Math Žilko-vi č, 50; po 26c; Frank Derglin, John Steklarčič in Joseph Kovačič, skupaj 91.26. poalal Geo. Smrekar). Johnstown, Pa. John Hombach, 46c; Jacob Draksler, 36c; po 2ftc: Ilija Bubalo, Math Pečjak, Ignac Pečjak, Frank Rovan in John Hreiček; Frank Pressbire, 10c skupaj $2.16. (poslal llija Bubalo.) Caaeaskurg. Pa. Marko Tekavec, $1; po 26c: Justin Martlnčič in Peter Dolenc, skupaj $1.60 (poslal Marko Tekavec). Little Falls, N. Y. Frank Gregorin. $1; po 60c: John Purnat in Elisabeth Penich, skupaj $2.00 (poalal Fr. Gregorin). Wo«t AUis, Wis. Joseph Rädel st, 80c. Contary, W. Va. Frank Osolin, 50c. Imperial. Pa. M. Jamnick, 32c. Torro Haute, lad. John Leban, 10c. Chicago IU. Frank Bozich, $2. Darragh, Pa. Andy Berti, 50c. Skupaj v tem izkazu $14.07, prejšnji izkaz $461.49, skupaj $475.66. Seznam priredb v John-stownskem okrožju Zveza podpornih in kulturnih organizacij za Johnstown in okolico pri-občuje od časa do časa seznam priredb včlanjenih organizacij. Ako so | Vv seznamu kake pomote, ali ato napravi vaša organizacija kake spremembe. sporočite to tajniku Andrew Vidrichu. Seznam je sledeči: 22. junija piknik Bratskega »smo-stoj nega društva Moxham na Highland Parku. 29. junija piknik druš. Delavec it. 59 SSPZ. v Woodvale Heights. 4. julija plesna veselica slovenske godbe Moxham v Slov. del. domu na Moxhamu. 6. julija piknik druš. Sv. Alojzija |ftt. 36 JSKJ. na Woodvale Heights. 13. julija piknik druš. Danica št 44 SNPJ. na Park Hillu. 29. julija piknik dr Triglav it. 82 SNPJ. na Highland Parku. 27. julija piknik "Naprednih Slovencev" it. 162 SSPZ. na Bon Airju. 2. avgusta priredi drui. Friendly City it 684 SNPJ. veselico, ki bo ob enem slavnost obletnice ustanovitve društva v dvorani drui. Sv. Alojzija, in v nedeljo 8. avgusta ima piknik na Faiths Grove. 10. avgusta piknik drui. Flood City it 712 SNPJ. na Moahamu. 17. avgusta piknik drui. Naia Sloga it. 600 SNPJ. na Moxhamu. 31. avgusta piknik bonairskih Slov. društev na Bon Airju. 14. sept. piknik kluba it 5 JSZ. na Park Hillu. 30. nov. veselica In predbtava drui. Naša Sloga it 600 SNPJ. v Slov, del. domu na Moxhamu. V stari kraj so odpotovali Rade Vučkovič v gornjo Kovačlco pri Grubiinein Polju; John Desna v Brezovico v Prekomurju; Marija Anyi v Prago; Daniel Michalko v Vašče v Sloveniji; Štefan Vičko v gornjo Bistrico v Prekomurju; Anna Paiicky v Myjavo; John Cisar v Suhodol; Štefan Tivadar v Veliko Poljano pri Čresnovici; Anton Celoud v Studeno; Ivan Gregor v Dol. Slopnico; John Mosely v Kranj pri Ljubljani; Julia in Psvel Bslog v Jelene; Otilija Novak v Prago; Kata Cumorič v Potok pri Popovače; M i jo in Paulina Dre-venak v Vrbovo; Ivan Mikeska v Luko; Josip in Anna H robec v Va-rašdin; Josip in Bessie Dušek v Prago; Jaroslav Fagulec v Stitno; Ivan Kopecki v Banovce; Martin Hozjan v Crensovce v Prekomurju; Josip Tratnik v Srednjo Bistrico pri Cren-sovci; Ana Kovač v Myjavo; Štefan Vagner v Srednjo Bistrico pri Cren-sovci; Ana Kovač v Mijavo; Štefan red M. Mallin v Prago; Štefan Tompa v Velko Polano pri dol. Lendavi; John in Tekla Murdoch na Škotsko; Elizabeta McVeight na Irsko; Marta T. Hamill z Elizabeto, Vilimom in Da nielo Hamill na Irsko; Simo in Anns Bogdanovič v Zagreb; Frank Jurca a linom Albertom v Ljubljano; Vladimir J. Mstuaka v Olomučanej Justina Feniri v Prago; Martin, Antonija in Dora Ivaniek v Čatei na Savi pri Ljubljani; Ivan Ruta in Emilija No-velomski v Veliko Vaa; Ivan in Ana Matkun v Varaidinske Toplice) Josip Bulik v Nezgovce; Ivan Petro v Stitno; Agneza Zeman v Ljubljano; Ivan in Josipa Kiir v Prago; Tereza Hočevar, v Trzin v Sloveniji; Štefan Potuček v Brezovo; Ivan Cerjanec v Gradec pri Ljubljani; Josip Stiblo v Golčin; Karlo in Jennie Viui v Bluboš; J one fina Klech v Bekov; Ivan in Jennie Fajiar v Ljubljano; August Hoverak v Vla-hovice; Andro Vučko v Gor. Bistrico pri Črensovci; Ivan Skala • soprogo Frsnjo ter otroci Miroslsvom in Ludfoilom v H rožno Lhoto; Josip Rss-zenja v Velko Poljano pri Črensovci; Ivan Hobza v Mor, Krumlov; Neia Kustec z deco Marijo in Elizabeto v Dol. Lendavo v Prekomurju; Pavel Razga v Bansko Bistrico; Paula Kaspar v Rudnico; Josip Ku-senda v Bosaču; Josip in Antonija Baller v Veseli; James in Barbara Jirkovsky ■ sinom v Prago, Frank Urban s soprogo Marijo v Hrozn. Lhota; Anton Beznoska ▼ Dol. Rapotico ; Ivan Pavlovič v Čaplinu v Hercegovini; Mara Piaac v Lečavec; Barbara Balija s hčerko Diano v Prodin Dol pri sveti Jani. Vsi tu navedeni so odpotovali v staro domovino s posredovanjem in postrežbo Kaspar American State Banke, 1900 Blue Island Ave., Chi- IHMIHMHilllMiMIIIM Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street 1 Tal. 1475. JOHNSTOWN, PA .......K............... JOHN HABJAN GOSTILNA to Mehke pijače, izvrstne smodke in cigarete. Se priporoča rojakom. 959 E. 67th St., Cleveland, O. cago, 111. Nekateri teh potujejo v stari kraj še drugič in tretjič a posredovanjem t« banke, kar najboljše svedoči sigurnost poitreibe, ki jo nudi njen potniiki oddelek. Kadar se odločite v stari kraj ,se obrnite na ' potniiki oddelek te banke, ravno tako tudi če ielite dobiti koga sem. Z njeno poslušbo boste gotovo zadovoljni. M<»HiM*ii>ll»i«»t»H»NMHt "New Leader19 anglaiki socialietičai tadaik. Izhaja v New Torku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški so-cialistični lift T Ameriki Mnogo slovenskih delsvcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnino sanj sprejema "Proletarec". ■»««»M M»« »•»»»»*»«»»*— : MLADENIČI-MOŽJE! Obleka po vali meri. M1 $ m ■■ i"» 25 .00 aklaka ali suknjo, da vam ko pristajala kakor rokavica aa roki. CISTA VOLNA SAMO— Naročite si obleko ali sukajo pri aaa. Delo jamčeno. Joka Močnik 6517 St Clair Avenue, CLEVELAND. O. NARODNOST IN MEDNA RODNOST Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah._ Nacionalizem kakor so ga propagirali -nekdaj kajzerjevci, ali kakor ga uči danes fašizem, je bil in je sredstvo za podnetivanje sovraštev. Med velikimi narodi služi tak nacionalizem za olje vojni propagandi, male narodiče spravlja v žabji napuh, nekaj gospodov pa se šopiri na stolu "narodnega navdušenja" in opozarjajo nase one, ki gredo mimo, češ, poglejte nas, mi smo "narodni" voditelji! Socialistično gibanje je edino zdravo narodno gibanje v teh časih razvoja človeške družbe. Socialistično gibanje je med ameriškimi Slovenci storilo več za pravo narodno probujo, kot pa vsi, ki brenkajo na veliki zvon o svojem "narodnjaštvu". Kar ozrite se naokrog, pa boste videli, da ima velika večina "narodnih'' voditeljev svoje posebne cilje in ambicije, ki niso z narodom kot takim v ni-kaki skladnosti. Iz narodnosti so napravili svetinjo po svojem okusu, kakor papež ter kardinali iz Kristusove cerkve, Eni kot drugi so spridili ideal, in eni kot drugi ga ponujajo ljudstvu popačenega za pristno robo. John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦••♦♦♦••♦•»♦♦•♦j» Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ofdan Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tal. Crawford 2S93. Tel. na domu Rockwall 28IS. i > GRADITE ZA BLAGOSTANJE REORGANIZIRANA U. M. W. U. NAPREDUJE Kakor poroča "Illinois Miner", glasilo reorganizirane UMWA s sedežem v Springfiel-du, je dosegla že blizu 60,000 članov. Od vsega začetka se kupičijo proti nji neprilike ena vrh druge. John Lewis se je pognal proti nji v boj z vso silo. Razen njegovega tednika mu pomaga cela kopa "organizatorjev", kateri se motovilijo v Illinoisu, Kansasu in drugje, kjer ima reorganizirana UMW največjo zaslombo. Pot Howatove UMW bo težka, predno doseže moč, ki jo je unija rudarjev nekoč posedovala. Tisoče in tisoče premogarjev je razočaranih, tisoči ne verjamejo nikomur več in so postali indiferentni, toda skupina zavednih rudarjev se je odločila graditi na razvalinah prejšnje organizacije znova in priboriti premogarjem zopet človeške razmere. Prošli zbor JSZ se je s posebno resolucijo izjavil za reorganizirano UMW in ji obljubil sodelovanje ter moralno pomoč našega gibanja. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., • CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ in Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnavnik "PROSVETA" Stana ma cele loto $6.00, pol lota $3.00. Ustanavljajte nova društva. Deset članov (te) Je treba za novo droitvo. Naslov za list in aa tajnlitvo le: 2SS7 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILL. Nikdar boljše prilike za gradnjo! Stopite v stike z lokalnimi pogodbeniki ali bankirji kako postaviti dom na lahka odplačevanja — ali pa vprašajte za nasvet Own Your Own Home Bureau, 72 West Adams Street, Chicago, Randolph 8200. Chicago Nortk Skoro and Milwaukee Railroad ' A C _ r^^^"^ I V. V V •A R0RA - v [[ BB m Chicago Aurora aad Elfin Railroads—Tka Suasot Liaoe Chicago South Skoro id South Bead Railroad Blagostanje sledi hitri in ugodni transportaciji Poučne in znanstvene knjige. Romani, povesti, ¿rtiče in opiti« KNJIGARNA PROLETARCA 5639 West itth Street, Chicago, DI. Pesmi, poezije, igre. Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine. _____ 6.00 .45 1.50 1.25 ____ .40 .40 2.50 .50 .45 .65 .75 _______ 1.10 .50 Album slovenskih književnikov, (uredil dr. J. Slebinger), v je buje opise in slike slov. književnikov od Trubarja dalje. Fina vesba ....................$5.00 Aaa Karenina, (L. N. Tolstoj), roman v dveh delih, fina vesba ..___ Bacili ia bacil ko, (Damir Fei- gel), humoreske, broi.________ Bedakova izpoved, (Strind- berg). broi. $1, ves.----- Bog ia toase, (Ruski pisatelji), broi. 75c vesana.................. Boy, (L. Goloma) roman, vo- Božična pesem v prozi, (Charles Dickens), broi............. Bosi, (P. B. Dostojevski), roman v dveh delih, 758 strani ves..................................... Bele noči—Moli junak, (F. M. Dostojevski), povesti, broi. ... Bilke. (Marija Kmet), povesti in črtice, broi................ Broa aar je, (Milan Pugelj), b roi. ...........m................. Cerkveno mrši (L. Calco), povest ia sedajnosti, broi. -------- Cankarjev zbornik spomin Ivana Cankarja, ves. Četrtek, (G. K. Chersterton), fantastičen roman, ves. ..—. mrtvaških lobanj, kronika raztrganih dui, roman (Bratko Kreft), broi. $1.35, vez. ..................................— $1.85 Cvetko, (Majar H.), ¿opek pravljic za stare in mlsde, broi. Črni pan Ur, (Milan Pugelj), povesti in črtice broi. ------ Daj nam danes nai vsakdanji kruh (A. Cerkvenik), povest. broi. ...................—----------- Doc amaron, (Giovanni Boccaccio), L del broi. $1.50, vez. 2.00 IL del. broA. $1.50, vez ------- 2.00 III. del broi. $1.50, vez......... Deteljica, ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Janez Cigler), broi...........................—....... Dekle Elisa, (Ed. de Concourt), roman', vez. ----------------------- Domačo šivali, (Damir Feigel vez. —................................ Deveti januar, (M. Gorki), črtica iz ruske revolucije, broi. Don Corea, (G. Keller), roman, broi................................. Dve slike, (Ks. Meiko) broi. Drobiš, (Fr. Milčinaki), vez— Dvonoiec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slikami, vez............................— Elizabeta, hči sibirskega, jetnika, broi. — Filozofska zgodba, (Alojz Jira- sek), vez. -------------------- Francka in drugo, (E. Kristan), broi _________ Glad, (Knut Hamsun) roman, broi.--------------------- Gad jo gnezdo, (VL Levstik), broi. 75c, vez........................ Gladi jator ji, (G. J. Melville Whyte), zgodovinski roman v dveh delih, broi. ------------ Golom, (G. Meyring), roman broi. 50c, vez.............. Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, (Fr. Milčin- ski, ves. ------ Greinik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, broi... Hadii Mural (L. N. Tolstoj), roman, broi. Hoptamoron, (Marg. Valoiska), povesti, broi..................... Hči papeža. (H. Sheff), zgodovinski roman, broi...........-. Humoresko, grotesko in satiro, (VL Asov in Teffi), broi.... Idijot, (F. M. Dostojevski), I., II., III. in IV. sv. broi. (g) 80c, vez. (S) ------------------- Vsi fttirje broiirani $3.00, vea. $4.00. Igralec, (F. M. Dostojevski), is spominov mladeniča, roman, Izgubljeni svet, (Conan Doyle), roman, broi;------------------ Im modernega sveta, (F. S. Fin- žgar), roman, vez. ______________ Iz naših krajev, (Zofka Kve- der), povesti ,vez. ______________ Igračke, (Fr. Milčinski), črtice, vez............................... Jeromkia krog, (A. Koževni-kov), povest za mladino s slika, broi. ----------------------- Jug, (P. Chocholouiek), zgodovinski roman, broi. 75c, ves. .............-..........-......—. Jubilejni zbornik Onta Zupančiča, vez......—..................... Junak naloga časa, (M. J. Le remontov), povest broi. ------ Jari junaki, (Rado Murnik), humoreske, vez. —............. J v rica Agičova, (Ks. Sandoz Gjalski), broi. 50c, vez...... Kmečki punt, (A. Šenoa), zgodovinska povest is upora slov. kmetov ve«. Kraljica mučenica, (Coloma-Poljanee) zgodovinski roman, broi. ------------------------------- Kuhinja pri kraljici gosji noži-ci„ (Anatole France), broi. 75c ,ves.........—------------------- Konfosije literata, (J. S. Machar), zbirka spisov, vez..... Kasaki, (L. N. Tolstoj), kavka- ika povest broi.................... '»76 Kraljevi vitez, (Michael Zeva-co), zgodovinski roman v dveh delih, broi. Knez Serebernjani, (A. K. Tolstoj). roman iz časov Ivana Groznega, broi. -------------- Kreutzer jeva sonata. (L. N. Tolstoj, roman broi................. Ljudske povesti, (Franc Jak-iič), bitii. ------------------------ .75 ________ 1.00 .60 .75 .80 .65 .15 .85 .80 .40 .75 .75 .50 .75 .50 .75 .20 .65 .50 2.00 .45 .65 .45 .25 .25 .50 .65 .90 _______________ .25 .50 ________ .35 .85 1.00 .75 .75 _____ .85 .75 _____ .50 .40 .75 .60 1.10 .75 .85 1.50 .85 .75 .45 1.00 1.50 .75 .80 .75 _____1.00 .75 1.00 .65 ________ 1.50 1.50 .50 .75 Ljudsko pripovedko, (L. N. Tolstoj), broi. ______________.---------- La Boheme, (Henry Murger), roman, broi. ......... Leteče sonce, (S. H. Vajan- ski), roman, broi.....—------ Lovski spomin, (Vladimir Ka- pus, broi. ........................... Milan ia Milena. (Ivan Cankar), ljubezenska pravljica, broi........---------....... Marjetica, (Anton Koder), idila, brOi. Moderna kajiiaica. I. SV. vsebuje črtice in novele (Milan Pugelj), broi. ------------------ Mojo šivi jen jo, (Ivan Cankar), Momenti, is spisov A. P. Čehov a, (Ivan Prijatelj), broi. 85c, ve«..................1.25 Morski vrag, (Jack London), Moi « brazgotino in druge novele, (Jack London), broi. Muboborci, (Fr. Milčinski), črtice, ves. m............................. Mlada ljubezen, (Alojs Kraigher), roman, vez. Miljonar brez denarja, (C. P. Oppenheim) vez............— Medvladjo, (Joie Pahor), socialen roman, broi. --------------... Mali klateš Tom Sawyer, (Mark Twain), vez_____________________ Na Bledu, (Rado Murnik), povest ves--------------------------- Na krvavih poljanah, (Ivan Matičič), trpljenje in strahote z bojnih pohodov biviegs slovenskega planinskega polka, ves........— 1.50 Nasa vas, (Anton Novačan), broi. 75c, vez. ............... Na krivih potih, (Žaljski), broi. ------------------------------- Ogenj, (H. Barbusse), dnevnik desetnije, vez. ................... Obiski pri slovenskih pisateljih - in umetnikih, (Izidor Cankar, vez.............................. Obsojenci, (VI. Levstik), povesti broi............... Občinsko dete, (Branfslftv Nu-šič), roman dojenčka, broi. Ob 50-letnici dr. Janeza Ev. Kreka, broi............. Oglonica, (Fr. Zakrajiek), povest, broi........................— Papežrnja Fausta, (M. Zevaco), roman broi. $1.50, vez. — Patria, (H. Federer), povest is irske junaike dobe, broi.— Pertinčarjevo pomlajen je (E. Kristan), sanjska povest, broi. 75c, vez. .— Plat zvona, (Leonid Andrejev), novele, ves. .................. Povest o sedmih obešenih, (Leonid Andrejev), posvečena L. N. Tolstoju, vez. ----------- Povesti, (Fran Erjavec), vez. Po strani klobuk, (Damir Fei-gel), humoreske, broi. —.... Pol litra vipavca, (Damir Fei- gel), vez.......................... Pingvinski otok, (Anatole France), vez................. Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljico, (Cvetko Golar), broi. .................................... Povesti, (Maksim Gorki), broi. Pustolovščine dobrega vojaka švejka v svetovni vojni, (J. Hasek), I. in II. del. vez. Pasti in zanke, (L. Š. Orel), kriminalen roman, broi— Pikov» dama, (A. S. Puikin), povest, broi. ---------....——— Potop, (H. Sienkiewicz), roman, vez. I. del $3.25, II. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani 6.00 Poveetice, ( Rabindranath Tago- re), broi. ...............-—------- Polom, (Emile Zola), roman is francosko nemike vojne 1870-71, 549 strani, broi. $1.50, Podobo is sanj, (Ivan Cankar), Požigalec, (K. S.), broi. ------ Povesti, (Lovro Kuhar), broi... Predor, (B. Kellermann), socialen roman, broi. ---------- Roman treh src, (Jack London), vez................-................... Razne povesti, broi................. Rim, (J. S. Machar), broi. $1.00, vez............. Rodbinska sreča, (L. N. Tolstoj), roman, broi. —------ Samoeilnik, (Anton Novačan), deset povesti, broi. -------- Sanin, (H. Arcibaiev), ves..... Salo Stopančikovo In njegovi prebivalci, (F. M. Dostojevski), humorističen roman broi................ Spomini Krištofovega Pepčka, (Joseph Suchy), lično vez. Srce, (Ivan Albrecht) novele, vez.................................»------- Slika Doriana Graya (Oscar Wilde), roman, broi. ------ S vetobor, (P. Bohinjec), povest iz konca 11. stoletja, broi..................................... S pot», (Izidor Cankar), potopisne črtice, broi............— .75 Sosedje in druge novelo (A. P. Čehov), broi........................ Sisto e Šesto, (Federer-Polja-nec), povest iz Abrucev, broi. Srce, (Amicis-Miklavčičeva), k vzgoji mladine, vc«....... Spomini na Prešerna, (Eme-stina Jeloviek), broi. -------- Srečolovec (H. Majar), povest, broi. ------------------------------ Samosilnik, (Anton Novačan), 10 povesti, bro»...................75 Staroindijske pripovedke, (Jos. Suchy), t slikami, broi------- .85 Spoved, (L. N. Tolstoj), broi. .40 1.25 .40 1.00 1.25 .75 .50 .25 .40 2.00 .40 ________ 1.25 .45 .50 .50 .75 .50 1.00 .40 .75 2.75 .40 .40 .40 2.00 .75 .25 .50 .75 1.30 .50 1.50 .75 .85 1.50 ____1.25 .80 .50 .90 .50 .50 .85 1.50 -75 .85 .60 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .40 .65 .75 .75 1.50 .75 .40 2.50 1.00 .50 Stepni kralj Lear ia hiša ob Volgi, (Stepnjak-Turgenjev), broi....................................... Tarzan sin opice (Edgar R. Burrough), broi. 76c, ves. Tarsan in svet, (Edgar R. Burro ugh), ves.----------------- Tarzanove živali, (Edgar R. Burrough), broi. 75c, ves. Tarzanov sia, (Edgar R. Burrough), ves. _____—------- Terzanova mladost v džungli, (Edgar R. Burrough), ves.' (Vseh 5 knjig $4.50.) Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, broi. 75c, Tri povesti, (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkasu, Starca, Koliko semlje potrebuje človek), broi. ............—........... Tri povesti, (G. Flaubert), broi. ..............................— Tik sa fronto, (Damir Feigel), ves. ..............•.....•• .....••••••.••• Udovica, (L E. Tomic), povest, broi. 60c, ves................—. Umirajočo duše, (lika Vaite-Burgerjeva), zgodovinski roman is baročne Ljubljane, broi. $1.25, ves..... Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, ves. ........ V Ameriko in po Ameriki, (A. Kristan), broi..................... Višnjeva ropatica, (VI. Levstik), satiričen roman v dveh delih, broi. $2.00, ves. —... Vitos is rdečo hiše, (A. Du-Imas), roman is časov francoske revolucije, broi. 75c, ves. Vladka in Mitka, (Zofka Kve-der), ves. ...»----------------—• V noči in ledu, (F. Nansen), potopis ekspedicije na severni tečaj, s slikami, broi. 1.00 V oklopnjaku okoli sveta, (R. Kraft), v dveh delih, broi. 1.50 V robstvu, (Ivan Matičič), roman tuge in boli, vez. — V zablodah, (France Bevk), roman, broi. ------------------— Zadnja pot kapitana Scotta. (Pavel Kunaver), potopisne črtice skspedicije na severni tečaj, broS. ------ Zadnja kmečka vojska (A. Se-noa), zgodovina kmetskih uporov v 14. in 15. stoletju, vez..................-....... 1-25 Zadnji val, (Ivo Šorli), roman, J broi. .................................. Zločin ia kasen, (F. M. Dostojevski), roman ▼ dveh delih, ves.--------------—— Zapiski iz mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, ves. ..................... Za miljoni, (A. K. Green) roman, broi.....-....................- Železna peta, (Jaok London), socialen roman, v dveh delih, broi. ---------------I Zmoto in konec goepodične Pavle, (Ivan Zoreč), broi. Za srečo, (Fr. Malograjski), povest, broi. ---------------— Zvonarjeva hČ», (Miller-Ster- iaj) povest, ,broi................. Znanci, (Rado Murnik), povesti in orisi, vez................— Ženini naše Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman, broi. ---------------------------- Z ognjem in mečem, (H. Sien-kiewics), povest iz davnih let, 681 strani, vez.................— Zlatarjovo zlato, (Avgust Se-noa), zgodovinska povest iz 16. stoletja, broi.---------- Zgodba o nevidnem človeku, (H. G. Wells), broi. ............ Zgodbo is dolino ientflorjanske, (Ivan Cankar, broi........... Zabavna knjiinica, vsebina: Zločin in madei, Mojster Roba, in Mladih zanikameiev lastni iivotopis, vez............. Zeleni kader, (I. Zoreč), povest, broi. .......................... Zbrani spisi. (Dr. Hinko Dolenjec), broi......................... Zbrani spisi. Val. Vodnika, broi. —......................-........... 1.25 1.25 1.00 1.00 2.25 ______ 2.25 .65 .... 1.00 .40 .40 .50 .85 .35 3.25 .75 .35 1.00 .85 .45 .50 .35 VI. zvesek: Sama. Kakor Pelikan. Bolteiar. Nai vsakdanji kruh in Tri črne iene, vezana ...........-.........- 1.50 (Vse tri knjige skupaj $3.50.) Levstik Fraai Zbrani spisi sa mladino, ves. _______———..... 1.25 Matelj Fran-Podlim bar »k i i Zbrani spisi, fina vezba. L svesek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovarii Damtan broi. $1.50 ves..... 2.00 II. zvezek: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice, broi. $1.60, ves. ________________ 2.00 Oba skupaj, broi. $2.76. ve« 3.75 Pregelj Ivaa. zbrani spisi: I. zvezek. Štefan Golja In njegovi. Tolminske novele, broi. $1.86, fina vesba ____ 1.76 II. svesek r Bogovec Jernej. Balade v prosi, broi. $1.86, fina vesba-----------—------ 1.75 IV. svesek. Zgodbe zdravnika Muznika, Tolminske matere sveta noč ves.------------— 1.76 Tavčar Ivaat Zbrani spisi III. svesek: Otok in struga, Tiberius Pannocius, Kusov-ci„.Vita vitae mesae, Ja-nes Solnce, broi. $2.10, vezsna -----------------------—. IV. zvezek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, ves. ..—. V. zvezek. Izsa kongresa----- VI. svezek: Cvetje v jsseni in Visoika kronika--------- Trdina Jaaez: Zbrani spisi, fina vezba, vsebina: I. sv.: Bahovi huzarji in Iliri ter verske bajke stare in nove --------------------------- II. sv.: Bajke in povesti o Gorjancih.......................— HI. sv.. Bajke in povesti---- IV. sv.: Bsjke in povesti---- V. sv. lzprehod v Belo Krajino _________—------------------ Jurčič Joeip: Zbrani tpiii (nova izdaja, fina ve«ba): I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke,. Spomini na deda, Prazna vera, Uboitvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. poJ-harji, Juri Kozjak in Domen ---------------------------------- II. zvezek. Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ienitev in Grad Roj in je ------------------- III. zvezek: Kloitrski iolnir in Deseti brat ----------------- IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemiki val-pet, Dva Brata, Boiidar Tirtelj, Kozlovska sodba ▼ Viinji gori Črta iz iivlje-nja političnega agitatorja. Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin ___________________ 2.00 V. zvezek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu. v rojni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bach, Bela ruta, Bel denar Na Kolpskem ustju in Dok- | tor Zober......................... 2.50 Kersnik Janko. Zbrani spisi, broiirani I. zvezek: Agitator ------------ .75 H. zvezek: Lutrski ljudje, Testament ...................... III. zvezek: Roilin Vrjanko, J ara goepoda in Očetov greh ............. IV. zvesek: Gospod Janez, Kmetake slike, Humorske, Povesti sa ljudstvo ............ 1.26 V. svesek: Pesmi, Berite no-ivce Kritike, Komentar .... 1.50 VI. zvezek: Njegovo delo in doba, I. seiitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. seiitek: Novelist in Politik 2.50 SLOVENSKI PISATELJI. Cankar Ivani Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika .izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana .....-......... II. zvezek: Črtice in povesti ter Kritični in polemični episi, vezana ...................... III. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ....................... IV. zvezek: Knjiga za lahko-| miselne ljudi in Tujci vez. 2.00 V. zveze-k: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vezana ................................ VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novljana in Hiša Marije pomočnice, vezana .................................... VIL zvezek. Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, vezana................2.00 VIII. zve«ek: Gospa Judit, Kril na gori; Potepuh Marko in Kralj Matjaž, vezana 2.00 IX. zvezek: V mesečini; Martin Kačur; Nina; Iz Otta-kringa v Oberhollabrunn, vezana .............................. Ftažgar F. S. Zbrani spisi: IV. zvesek: Dekla Ančka in Srečala sta se, vezana ...... V. zvezek: Boji. Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, vezana ...... ......... 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 1.00 1.25 2.50 2.60 2.60 2.50 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 1.50 1.50 1.50 .85 ____________ 1.26 Pesmice is prirodo, (VI. Kapus), broi. ........................................ Sto let slovensko lirike, od Vodnika do moderne, (Cvetko Golar), broi. 90c, ves......... Strup is Judejo, (J. S. Machar), Trbovlje, proletarske pesmi, (Tone Seliikar), broi. 50c, Svojemu narodu (Val. Vodnik), V sarje Vidove, (Oton Zupančič), pesnitve, broi____________ IGRE. Aafisa, (Leonid Andrejev), b rotirana .......................... Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana --------------- čarlijova ienitev—Trije ienini (F. S. Teuchar), dve ialo-igri enodejanke, broi. ..—. Golgota (M. Krlež), drama T treh dejanjih .............— Goapa a morja (Henrik lbeen), igra v petih dejanjih, broi.... Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom______________________ Julij Cezar (Wm. Shakespeare), vezana.......................... Mac bet h (Wm. Shakespeare), vesana ................................ Otkello (Wm. Shakespeare), vesana __________------- Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v Šestih scenah — Romantično dušo (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ......................... Sen Kreene noči (Wm. Shakespeare), vesana --------------- Umetnikova trilogija (Alois Kraigher) tri enodejanke, ki •o celota sase. Broi. 76c., vezana _________—............. .45 1.25 1.10 .76 .25 .40 .60 .75 .26 .b0 .60 .26 .75 .76 .75 .50 .85 .75 1.00 PESMI IN POEZUE. Akropol is in piramide, (Ant A-škerc), poetični sprehodi po Orientu, fina vesba------------ 1.26 Atila v Emoni in Romanca, (Ant. Aikerc), broi. ---------- .60 Balado in romanco in Stara pravda, broi..............—t......... Bazni, (Jean de la Fountaine), iz francoičine prevel I. Hribar vez. _............................. 1.00 Jadranski biseri, (Ant Aikerc), fina vesba —....................... 125 Job in P zal m 118, (S. Gregorčič), vez. ...............................75 Junaki, epske pesnitve, (Ant Aikerc), fina vezba .............. 1.25 Moderna francoska lirika, (Ante Debeljak), vez........................76 Mučoniki. slika iz naše protire-formacije, (Ant Aškerc), fina vezba ............................... 1-25 Mlada pota, (Oton Zupančič), broi...................................40 Poezijo, (S. Gregorčič), I. zvezek,, vez.................................60 Poezije (S. Gregorčič), II. zvezek, vez................................ 1.25 Poezije, (S. Gregorčič), ilustrirana izdaja, velik format, ves..................................... 1.60 Poezijo, (Dragotin Kette), vez. 1.10 Poezije, (Fr. Levstik), vez........80 Pesmi iivljonja, (Fr. Albrecht), ves. ....................................... Pesmi, (Srečko Kosovel), broi. Pohorske poti, (Janko Glaser), broi______________________________________ Primož Trubar, (Ant Aikerc), zgodovinska epska pesnitev, Solnce in zence, (Ante Debeljak, broi. .......................... .60 Slutnje, (Ivan Albrecht), broi. ¿leske potmi, (P. Bezruč), ves. Plamteči okovi, (Mile Klopčič), broi. 36c, ves. ________......___..* .60 .25 2.00 .85 2.00 _____ 1.00 .75 .60 1.60 .40 3.50 .45 .50 2.25 .60 .26 .40 .26 1.25 ... .25 .75 .85 Uvod v Buddbizem (Jps. Suchy) _________................. Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ....................... Vladar, (Niccolo Machievelli), V aovo deželo (E. K.), broi..... Zadružna prodajalna ali kon« Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani __________________________ Zadružni koledar 1930, izdala Zadružna založba v Ljubljani Z« staro pravdo (Fran Erja- Zbirka domačih zdravil, S poljudnim opisom človeškegs telesa, broi. ............................ Zbirka rudarskih in fužinskih izrazov (J. Bozlaj) .....----- Zdravje in bolezen v domači kili Dr. Just Bačar). I. del: Sestava, delovanje in nega Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vezana ..._____.... človeškega telesa; II. del: Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani .ilustrirana ................ Zgodovina socializma v Srbiji (Fran Erjavec) ________________.... Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka broširana, I. zv. 85c; II. zv. 75c; oba zvezka aku- Paj —...................-............. Živčevja človeka (Dr. Alfred Šerko), ilustrirana, vez.___ .25 1.40 .60 .26 .10 .60 .50 .50 .65 .80 1.25 4.00 .26 1.60 3.60 2.00 2.00 1.20 2.00 8.00 .60 1.69 .60 ALBUMI S SLIKAMI. Tratnik Franc: Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik .............50 .50 .75 .35 ... .65 .45 .60 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODAR. SKO SOCIALNI SPISI, UC-NE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata ................ Angleiko-tlovenzko berilo (Dr. F. J. Kern), vez. ................. Čuda in tajne življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno živ- Ijenjeslovje ...................... Čitanka o big i jeni, (dr. Ivo Pire), z 236 sliakmi vez......... Domači zdravnik, (pr. Kneipp), broš. .......................... Elementi moderne izobrazbo (I. Molek). broš. 60c, vez...... Idejni predhodniki današnjega aocializma in komunizma (Abditus), broš. ------------- Ilustrirana lopa maska, navodila za šminkanje ves.-------- Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrožič) i 30 slikami Jugoslavija (Ant Melik) I. in II. del. broi. $2.60, vez..... Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo gibanje (dr. D. Lončar), broi................. Karl Marz, njegovo Življenje in njegov nauk, (M. Beer) — Kletarstvo, (Bohuslav Skali-cky), broi. $1.75, vezana .... Koledar Cankarjeve družbe 1930. broi....................-....... Kratka srbska gramatika (Dr. Joeip Mencej) —............. Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija Pire) ......................... Mezdno delo in kapital, (Kari Marx), broi.......................... M uteri j duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, vesana__________—------------------- Naš jezik, (dr. Jofta Glonar), ves. ______________________ Naš sadaiaji ustavni položaj (Dr. Siefan Sagadin) ------ Narodnogospodarski eseji .—.... O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U-stanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), broi. $1.00 vezana --------- O konsumnih društvih .........— Ozmutok slov. nor. gospodarstva ..................................... Politika in zgodovina (Dr. Drag Lončar), broi. ------------------- Praktični socializem, broi..... Priče evolucijo ih Adami pred Adamom (Ivan Molek), broi. 60c, vezana ....................— Proletarzka etika in morala (Ivan Molek), broi. ....... Prva pomoč, (dr. M. Rus), s 40 slikami, broi. .....................80 Psihične motnjo na alkoholzki podlagi, broi. $1, vez......... 1.50 Rastlinstvo naiih Alp (F. Seidl) .....................................75 Razvoj Socializma od utopije do znanosti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) .................35 Roparska trojica (Claessens- Molek) ................................35 Slovenski pravopis, (dr. A. Breznik), broi................ Socialni ideali in Kako si je človek vstvaril boga. (Molek- Keracher) broi..................... Slovenska kuharica (S. Felicita Kaliniek), vez., 666 strani, ilustrirana ............................ 5.00 Smernice novega življenja (Dr. K. Ozvald), broš. ...........«... „.50 Spol, ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba Sprotna kuharica, vezana ........ Strokovno organizacije v Sloveniji, broi........................— Svetovna vojna in odgovornost aocializma (E. K.) broi. »» RAZNO. Ameriški Druiinski Koledar. letnik 1916, vezan ________________ letnik 1919, vezan ................ letnik 1920 vezan____________ letnik 1922, ve«an ................ letnik 1922, broi--------------- letnik 1925, vezan ................ letnik 1926, vezan _______________ letmk 1927, veaan___ letnik 1928, vezan .............. .40 .50 .65 .75 .50 .75 .75 1.00 1.00 1.00 1.00 letnik 1929 vezan _____________ letnik 1930 vezan ............... Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za..................................— (Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva številka z njegovo sliko.....................—------------- Kros, vezan, letnik 1921-22 .... Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih držav -------- O zdravstvenih nalogah soc. zavarovanja (Dr. Demet Blei- weis-Trsteniiki) ..............— Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak ..........................— 3.50 .05 .10 1.50 End of the World (Dr. M. Wil- hHm Bolsche), vez. ________... .60 God and My Neighbor (Robert Blatchford), vez. .............. 1.26 Goose-Step (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol- ' stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vez. Goslings (Upton Sinclair), vez. Hundred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patri jota ____ Jungle (Upton Sinclair), povest iz Čikaikih klavnic ................ Jimmie Higgins (Upton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno___________ Karl Marz, biographical memoirs (Wilhelm UebknecM) vezana.................................. King Coal (Upton Sinclair), povest iz itrajka coloradskih premogarjev 1. 1918-14. Vez. Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vezana _________________ Life and Death (Dr. E. Tetch- mann), vezana .................. Money Changers (Upton Sinclair), novela z Wall Streeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize 1. 1907. Zanimiva vse skozi, vezana___ Mountain City, (Upton Sinclair),, novela, vezana ........ Oil (Upton Sinclair), novela, vezana ................................. Outline of History (H. G. Wells), vez., 1171 strani .... Pkysician in the House (J. H. Greer M. D.). Domači zdravnik, vezana ........................... Republic of Plato vez........... Right to be Lazy (Paul Lafar- gue), vezana _______________________ Roberts Rules of Order, vez..... Savage Survivals (J. Howard Moore), vezana ................... Science and Revolution (Ernest Unterman), vez.__________ Sez Science (Jos. H. Greer. M. D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, vez. ........ 1.00 Social Revolution (Karl Kaut- sky), vezana ........................ Spies in Steel (F. L. Palmer), ekspoze spijonažnega sistema na železnem okrožju Minnesota, broi........................... Struggle B etween Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana................................... They Call Me Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los An-gelesa,— broširana ................ .69 1.50 2.50 2.50 6.09 2.00 2.00 .60 1.50 1.25 .60 .60 .50 .60 1.00 1.25 .10 .60 .50 .10 .75 .10 1.60 .60 ANGLEŠKE KNJIGE. AH Quiet on the Western Front, (Erich Maria Remarque, najboljši opis svetovne vojne .... 2.50 American Communism (James Oneal) vezana .................... Anarchism and Socialism (Geo. Plechanoff), vez. ...;............ Ancient Lowly (C. Osborne Ward, dve knjigi, 1313 strani, vezane ............................ Ancient Society (Lewis H. Morgan, vezana ....................... Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilizaciji, ki ju je poslala na električni stol. Dve knjigi ....................... Brasz Check (Upton Sinclair) Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vez. "Debz, H iz Authorized Life and Letterz" (David Kalsner), vezana v platno .................. Debs and tke War, njegov govor v Cantonu, O. in pred poroto na sodišču .......—.............. Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez zdravil, broširana ................ The Cry for Justice (Upton Sinclair), vezana........................... 2.80 The Profits of Religion (Upton Sinclair).- Razprava o izrabljanju ver za privatne interese, vezana ...................... .50 The Social Revolution (Karl Kautsky), vezana .............. .69 Universal Kinship (J. Howard Moore) izredno zanimiv spis dokazov evolucije, vez. _______ 1.26 .401, Vit*l Problems in Social Evolution (A. M. Lewis), vez......60 Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič vezana v platno .....................50 Walls and Bars (Eugene V. Debs. — Njegova poslednja knjiga, vezana .................... 1.50 Naročilom priložite poStni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo prostnine prosto. Klubom in čitalnicam pri večjih naročilih popust. PROLETAREC, 3639 W. 26th Street, Chicago, 111. .10 6.00 1.50 8.50 1.20 1.00 .26 1.00 VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, 111. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveie cvetlice a pogrebe Itd. . Anton Zornik HERMINIE, PA Trgovina a mešanim blagezn. Peči in pralni stroji naia posebnost Tel. Herminie 2221. .40 .35 .26 .50 NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskzmo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nzša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTh 1.) sprejema denar za hranilne vloge ali za tekoči račun proti najboljšemu obrestovanju. 2.) posreduje najcenejšo dostavo denarnih pošiljk iz Amerike v domovino in obratno. 3.) posreduje v vseh gospodarskih zadevzh hitro in po coni. Denar, ki se namerava poslsti v staro domovino, naj se nakaže na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York, 11-16 Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči Izplačilo. Nai upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Menton, 16824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj. Obračajte se v vseh bančnih poslih za stari kraj na Zadruine banko f Ljubljani. Vi fmlrtarer OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1188. Published Waaklv «t 3639 W. 26th St. DOING THE OPPOSITE Mr. Henry Ford has had a new social discovery, namely that high wages would help in the present business slump. The shortest cut to relief from the present business depression, he also said, is an intensive development of agriculture and manufacture. In plain words, Mr. Ford thinks that business is good for business, and that people who can •buy goods are useful to those who produce goods. Mr Ford a genius for saving things which are true and for doing the things which lead in the other direction. He thinks that people of middle age and over are extremely valuable to industry, and his factories—don't employ them. He thinks that sound industrial policy rests on high wages, but earnings in his factories do not exceed wages that at present prevail anywhere else in the automobile industry. He believes in work done by experts but he talks of things about which he doesn't know a thing. However, he is a rich man and he makes big profits and consequently he is news and the newspaper always welcome him. Thus sages are made in America: by money first, and—publicity next.—Advance. MAIMER'S SUGGESTION Jim Maurer's talk before the Pennsylvania State Federation of Labor, of which he was president for so many years, advocating a four-hour day and four-day week, may have startled some who heard or read it. Years ago—at least thirty years ago—it was estimated by one expert that two hours a day would be sufficient to produce all the necessaries and comforts of life, if all those doing nothing or .doing useless work were doing useful work, and if the product were properly distributed. There was a vast amount of machinery in use in those days, but there ¡s a far vaster amount use in nowadays—and productivity has increased accordingly. We haven't the slightest doubt that if all willing workers were employed, and if the drones where earning their own living instead of living off the labor of others, and if the social income were properly distributed, Maurer's sixteen-hour week would be sufficient. But, as he said, the employers won't do it; the workers themselves must see that it is done. This requires extensive organization, both industrial and political. Organization brought the eight-hour day in many industries. Organization is now bringing the five-day week in some industries. If even half of the workers were organized, the hours and days of labor could be cut down to the point where all would be employed. - . —Milwaukee Leader. POVERTY and CHARITY "Industry paid 22% of Charity" thus runs a newspaper headline. If would be a more truthful statement of fact, though it would cease to be "news that's fit to print," if it had been finished with: "But It Also Created 95% of Poverty." The sub-title of the news-item reads: "Survey of National Bureau Finds 33,977 Corporations Gave $12,954.-000.". Again the story remains not finished, for we are not told how much they took," though that would not be difficult to find out. The people who think in headlines, that is, who don't think at all, are those who pay in the corporate coffers the dollars out of which a fraction is returned in charity and the major part is applied to the production of poverty. These people who pay that they might be given charity are awfully proud of the generosity of "our corporations". Of course, they are fools- but they are in the majority, and so their folly is wisdom, the wisdom of the established social order. —Advance. THE LEISURE CLASS It is sadly true that in every controversy about human rights the leisure class, the titled class, the so-called educated class have usually been in the wrong. The common people, the toilers, the men of uncommon sense—these have been responsible for most of the social progress of the world. It is not the rich and the well-to-do who appeal for juster laws and higher ideals. The rich are satisfied with "things as they are." They resist all changes—because they thftk in terms of special selfish privilege and not in terms of human brotherhood.—Humanity. DEPTH To live in the presence of great truths and eternal laws, that is what keeps a man patient when the world ignores him and calm and un-apoiled when the world praises him.—Balzac. CHICAGO, ILL., JUNE 19, 1930. Talaphona: Kix-kwll 2864. VOL. XXV. SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich la Dynamic Detroit Now that the eighth Convention of the J. S. F. is over, the pictures framed, we have once again settled down to our daily duties. The Convention which was held in sincere earnest, has drawn good examples in the minds of all our people. Especially after hearing reports of all types and descriptions from the localities where our nationals reside. All reports showed that our movement is making good prog res. The best increase'was in the membership drive in Detroit and that is what we are mostly interested in. Just before the end, all of the delegates and friends present sang a Socialist March and We Are Leaving Now in Slovene. And so the Convention ended with great enthusiasm after three days of hard work. As other reports have already fully covered the work of the Convention I will not endeaver to go any further into the business transacted at the Convention. • Unemployment seems to interest all classes of people lately. Every day it is becoming worse, and nothing is being done to put a stop to it; or to check it. Sometime ago one of our radio stations helped a few families from starvation to a mere living. Since then the station is being depressed with requests and pleas. The people are not begging for charity, but they do plea for jobs. This station is not an employment agency, but people nowadays would do most anything just so their picas would be heard. Early this spring Mr. Hoover called a big money men conference. Our Henry Ford attended at that time and when he returned to our city he actually gave all his employees a five cent an hour increase in wages. Indeed that was fine, but Mr. Ford knew how to take care of this situation. The year before he put out 7,500 cars daily with 130,-000 men, andf now he is putting out 9,600 daily with only 108.000 men. People do not take into consideration how many men it took or the time required to put out the nc*w car. All they are interested in is the price of the car, and all Mr. Ford is interested in is the amount of production. Now Mr. Ford retired and is going to spent 100 million dollars to study the economic condition of the country and to build schools to train the youth. By training he intends to cut down the vice and crirfke. We hope he succeeds. A 100 million is a lot of money to spend after retirement so let us check this over a little. Last year his net income not counting the money he spent for new plants, machinery, and improvements was 82 million dollars. All he will have to add is 18 million more which after all isn't so much to him. In other words these 100 millions will be spent for the following: to increase mass comsumption; to improve mass production, moral, and the health of the nation. Something must be done and will be done to take care of the small fellow. Mr. Ford started as a poor man, therefore he has been in contact with the poor working people. Now. that he has many millions he is in contact with the upper class of big money men. He should know the labor side m well as the capital side of the system. I am not trying to draw a beautiful picture of Mr. Ford in your minds for the following reasons: Ford is like all other capitalists. It is just as hard or even harder to get a job in his plant as in any other corporation. He started the "speed up" system and has had better results than any other company. He also gets more work out of a man than any other manufacturer. Now let us hope that Mr. Ford will not be too scientific. We hop9 he excludes all the red tape. In his research work it is hoped that he will stay in close contact with charity, and the economic conditions of the working class. • The latest catastrophe in Detroit labor ranks happened last week in the tunnel that is being bored under the Detroit River for the City Waterworks. It was a horrible scene as six men shattered to pieces from a dynamite blast and six others that were seriously injured, were brought out. The men drilled into a pocket of dynamite that had failed to go off the day before. The foreman was blamed for this accident but that is all that will be done. Nothing can be done to bring back these men alive to their families. In other words, the laboring class are always unprotected and left to suffer the consequences. Will sign off as I really am, _An Ob»anrar. To get away from the ordinary routine just a bit let me say that a ride into the country following a rafnfall makes the trees, grass and fields of young corn pleasant to look at. This is especially so if the hour is late in the afternoon. The blue sky, the bright yellow sun and freshly washed air makes it inviting for the city folks. Workers should be able to get more chances to permit them to step out more often and pprtake of some of the scenic beauty of nature. • • • When we were in Detroit for the J. S. F. Convention we particularly noticed the cleanliness of the city. The stately structures adoring the boulevards built because of the vast profits of the automobile industry give the city added beauty. What can the jobless workers think as they pass these towering buildings? Our friends drove us around Belle Isle and that too helped us take our minds from the seriousness of the three day session. There is always one temptation for all visitors to Detroit; a desire to visit Canada; a longing to sip some real good beer and many of our folks indulged in that too. • • • Last Saturday evening a party was held for two of our loyal boys, 1. Hainrihar and John Chemazar. They are among the second group of excursionists to Europe under the auspices of the S. N. P. J. Excursion Bureau, and a large group of friends gathered to wish them a happy journey. • • • Prolataroc has baan banrod from the mails in Jugoslavia. According to a notice in "Delavska Politika" the government of Jugoslavia without any official notice to Proletarec has been confiscating the weekly bundles of our paper and prohibited its mailing and distribution. With all due respect to the Jugoslav officials we feel this to be an ungentlemanly act. At least they could notify our office. • • • The reason given was that Prolata-rac wu too Communistic. But that is only an excuse. They know better that Proletarec is a paper that tells the truth. That it is the official organ of the Jugoslav Socialist Federation. Further these officials know the difference between the two creeds. They know that Socialism is gaining power through out the European countries. The truth cannot be suppressed forever. • • • Another Chicago murder has been broadcasted over the world. This time a newspaper reporter was shot and killed. He was well known among the gangsters and the underworld vie« lords. Why was he killed? Did he know too much about the leaders and so they disposed of him? Did he, like many others, make his regular collections for which he paid the penalty? It is possible within a system as rotten as Chicago's that he might have been clean and honest? Or did he?, even though he was a reporter, fall prey to the easy money game of the gangsters and vice lords? We doubt that the world will ever know the truth. • • • One thing however is being effected. The decent people in Chicago do want to know what it's all about. A shake up and a show down is demanded Resignations are turned in. Now will you citizens believe us when we tell you that vice and gangsterism is directly connected with Chicago's politics? Read it. You have a chance to see it for yourself. Chicago'can be clean and can get rid of ail of the undesirable gangsters, vice lords, and publicity by cleaning out the city hall, and the ward offices first. With it goes the rest Get rid of your politicians. • • • We socialists can use this duel to our advantage to influence the people of Chicago in our favor at the next election. It is an issue of decency. Wankegan Beacon Light A meeting was held June 5th by the cook's club of S. N. Home. Plans and arrangements have been made for the S. N. Home picnic to be held July 4th. The committee for this picnic has received wonderful co-operaiton from this club and urges ¡everybody to help make it a great success. After the meeting they (surprised Mary D. with many beautiful presents. Be careful Tony, I saw a rollin pin among them. * The library department of the S. N. Homr held a "domtrfa zabava" Saturday June 7th. Everyone enjoyed a good time; those who failed to show up sure missed an evening of enjoyment. Joseph Oven of Chicago gave a wonderful talk about the trip he and his wife took to Jugoslavia last summer. Those hearing Jo£ko lecture know he is a "prince" of a man. Members of the Little Fort lodge sure feel blue to tose such an active member as Mary D. But we will get even with the Pioneers. Vincant Pink. LOVERS* LEAP! THE SOCIALIST PARTY AT WORK N. E. C. Meeting The National Executive Committee will meet in New Haven on Thursday and Friday, June 26th and 27th, instead of in Bridgeport as announced before. Hartford will have Comrade Hiliquit for a large mass meeting. New London is arranging a meeting for Comrade S harts on Friday; New Haven for Comrades Berger and Maurer on Thursday; and Bridgeport will have its meeting Friday evening. Wallingford is arranging an open air meeting and other cities in Connecticut are sending in requests for speakers. Colorado Wm. C. Stone who has just graduated from Brook-wood, has returned to Colorado to take up organizing work as state secretary. His address is Box 167, Boulder, Colo. Plans for summer organisation work and the fall election will be formulated by a meeting of the state executive committee on July the 4th. Michigan Active Socialists and some non members of the party have formed the Unemployment Insurance League with offices at 628 Penobscot Bldg., Detroit. They are circulating an initiative petition to amend the constitution of Michigan to create an unemployment insurance fund. Pennsylvania The 1930 conference of the Socialist party of Pennsylvania adjourned leaving a record for vigor and enthusiasm that was a surprise to the most optimistic. The report of the state secretary announced the oppointment of Arthur G. McDowell as state organizer and laid out a program of organization for the entire state facing firmly toward the future. Mayor Stump, of the Socialist administration welcomed the convention to the city. Organizer Yoe and Raymond Hofses, editor of the Labor Advocate, described the success of the Socialists in Reading in carrying out the administration entrusted to them, while keeping fresh in their own and the mass of the worker's minds the fact that what Reading had was not Socialism nor any approach to a subtsitute for Socialism. The report ol the platform committee called for the repeal of the Pennsylvania Sedition Act; the complete abolition of coal and iron police and of the State Cossacks; the curbing of injunction judges; the wiping out of yeliow-dog contracts; the abolition of limitation of suffrage by poll taxes and fees; the immediate establishment of the forty hour week; government unemployment insurance; free employment exchanges; old age pensions; abolition of child labor. The program included recognition of the necessity of the growth of workers' organizations on the. industrial fields to insure that the program should point toward a democracy of workers and not mere State-Socialism. Comrade Maurer in accepting the nomination for governor brought the convention to its highest pitch of enthusiasm in a speech that rang out with militancy and sharply castigated any policy of political opportunism. He declared, with the experience of Reading, immediately at hand, that no gains of political office or advantage could be so important as the function of the Socialist party in bringing a large section of the American working class to a realization of the nature and significance of the CLASS STRUGGLE,—the fundamental fact of capitalist civilization. Maurer grimly paid his respects to the "liberal" candidacy of Gif ford Pinchot, former governor, whom he daolared definitely under the thumb of Grundy and the most corporation-ridden governor that he had known in 17 years of presidency of the Pennsylvania Federation of Labor. The full state ticket includes Mary Winsor of Haverford for Lieut. Governor, William Van Essen of Pittsburgh for U. S. Senate, and David Rinne of Pittsburgh for Sec'y. of Internal Affairs. A resolution from the floor was moved expressing sympathy with all colonial peoples and their struggle against imperialism, and specifically mentioning India. The resolution was referred to the National Executive Committee. A resolution proposing endorsement of total disarmament was modified to one asking study of Senator Frazier's proposed constitutional amendment for total disarmament. A motion was unanimously passed to recommend the Frazier amendment to locals and branches for study. The delegates adjourned the convention in great spirits, singing "Solidarity". A MINORITY CAN DO WONDERS That was an impressive list of gains which the Polish workers have made by political action in Poland, as described by the visiting comrade, Zygmund Piotrow-ski. The lower house of parliament has 440 members, of whom 65 are Socialist. The upper house has 111, of whom 10 are Socialists. The Socialist* are therefore very much in a minority. It just shows how much a live minority can accomplish. This has also been shown in the Wisconsin legislature. The Socialist members have always been decidedly in the minority, but they have more to show for their efforts than anyone else. This is because they really stand for something, and they have the spirit and enthusiasm to work for what they stand for. ^ The same would be true of the congress of Uie United State« if there a Socialist bloc in that body, even though it might be small. With the example of other countries to learn from, it ough not to be hard for the workers of the United 8tates to make up their minds to sent their own candidates to congress. They are in the majority, and aU they have to do 1« to "consent to be the majority" ,as William Dean Howells once said.—Milwaukee Leader. SUPPOSE - Automobiles killed 81,600 persons in this country in 1929. This total Is an increase of 13 per cent over the total m 1928, yet the number of automobiles increased only 8 per cent Suppose a pestilence broke out tn America which took a toll of over 81.000 lives la a single year I We