GLAS MODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. r\ \ Ste-v^. ©9. ^roxQsz., T. decemlDra 1901. Leto Našim gg. naročnikom Od sedaj naprej bode ,,GLAS NARODA" izhajal trikrat na teden in sicer vsak torek, četrtek in soboto. Vsebina lista bode ostala kakor dosedaj, cena pa tudi stara, to je za vse leto $3, samo za Evropo jo bodemo morali povišati za 50 centov, ker nas poštnina stane $1.02. Stroški se bodo seveda za tretjino povišali, ali upamo, da tudi več naročnikov pridobimo ter prosimo naše dosedanje naročnike in pospeševalce lista, da krepko agitirajo za naš list, da laglje novo naloženo breme prenašamo. List smo pričeli izdajati trikrat na teden na mnogo želj in zahtevanj. Slovenci v tej deželi pa s tem tudi dokažemo, kako lepo napredujemo, napredovati pa nam je le potem mogoče, ako nas naši rojaki, seveda v p r v e j vrsti delavci podpirajo, ker baš njim je „GLAS NARODA" v prvej vrsti posveten. Toraj naprej! UREDNIŠTVO. Zadeva Schley. Washington, 5 dec. Č&itno sodišče ▼ zadevi rear admirala Schleya je slednjega spoznalo v petih točkah obtožnice krivim. Tako namreč trdi neka oaoba, k te rej je o zadevi vae dobro znano. Dasiravno se v tem pogleda še ni in se najbrže tudi na bode vršilo glasovanje, so se •odniki izjavili da Schley ni popolnoma ntdolžen. Ako bi se stvar vršila po želji admirala Deweya, vršilo bi se glasovanje že pred jednim tednom. Ker sta pa admirala Benbam in Ramsey zahteva'a < daljši rok za kontni sklep in izde-* lanje stojih porodil, se je zadeva savlekla. Dosedaj še ni natančno zuauo v kterih točkah bode sodišče izreklo Schleya grajo, vendar se pa domneva, daje stari admiral grešil ▼ sledečih točkah: 1. Zadrževanje malega brodovja pri Cienfaegoa. 2. Napačna navedba vzrokov, vsled kterih se je vrnil v Key West po premog. 3. Neizvršitev povelja na potu iz Key West v Cienfaegos. 4. Ker ni razdejal ladije Colon. 5. Ker se ni obnašal častniški dostojno v zadevi Schley-Hodgson. Prihodnji teden je pričakovati končnega poročila. Washington, 6. dec. Admiral Dewy je danes naznanil časniškim poročevalcem, da so vesti o končal n-»m sklepa Schlyevega častnega aodišča ša prezgodne. Dočim bode sgoraj omenjenih petero točk najbrže obveljalo, bode sodišče točko gledč Scbleyeve strahopetnosti zavrglo in ga proglasilo junaškim vojakom. Najmrzleji dan. Vremenski urad naznanja, da je bil včerajšnji dan najmrzleji v tej zimi. Toplomer je kazal zjutraj ob 8. ari ld 15 stopinj toplote. Reka Hud oba zamorca na tleh v svojej krvi. Obleka obeh je bila raztrgana, pohištvo razbito. Ko so jeduemu za. morcev vrnili kri raz obraza, bo ga spoznali, da je Harris, v njegovih prsih je bilo zabodeno bodalo, obraz strašno razmesarjen. Anthony ni bil tako nevarno ranjen, kakor Harris, dasiravno je krvavel iz neštetih ran. Harrisa so odvedli v bolnico Anthonyja v ječo. Zamorski zločinec. Kubanski zamorec J. G. Smith je dne 4. t. m. v Knickerbocker hotelu na 3. zapadnej ulici v New Yorku svojo ljubico 191etno Maud Thompson z nožem napadal in je tridesetkrat ranil. S krvjo oblit je besni morilec bežal toda že na Mercer Str. bo ga ujeli. Na policijski postaji je svoj zločin priznal in dejal, da mn je Maud ukradla denar. Slednjo so prepeljali vmirajočo v polnico. Zopet „grof« Ko je minoli četrtek cdhajal parnik „La Gaacogne" iz New Yorka v Evrjpo, vjeli in zaprli so ,.grofa" De Toulouse-Lautrec, ker je v Toronto, Ontario, kradel denar. Plemeniti „grofu, ki je bil že lani v Chicagi zaprt, trdi da je njegovo pravo ime Nikola Crosma, dočim pravi policija, daje ,,grofovo" pravo ime Nikola Saome. Saome je bil 1. 1883 v Rusiji par mesecev radi telesne poškodle zaprt, potem je osrečil s svojim plemstvom ječe v Parizu in Bruselja in konečno se je njegova modra kri pretakala 5 let po ječah v Montre alu, Kanada. Ko so ,.grofa" v New Yorku vjeli, našli so pri njem le $38 denarja. Razun tega ni imel ničesar in tudi potnega listka ni imel. Hotel je toraj po grofovski v parnikevem skladišča potovati. Ker Be je policajem branil, morali so ga zve-zati in odvesti v Jefferson Market sodišče. Evropejakega ,,plemeni-taša" ni hotel nihče zagovarjati, ker ni hotel plačati. Koliko časa bode sedel v New Yorku, ni znano. Doba špekulacije v Chicagu. Chicago, 111., 5 dec. Pri nas so nastopili zopet časi vsestranske špekulacije, kajti vsakdo, kdor le more kupuje žito. Špekulaotje iz dežele oblegajo trgovsko komoro noč in dan. V dveh dnevih je vod •tvo komore prodalo 453 vstopnic in vsi prostori na borzi so zasedeni. Naročila prihajajo iz vseh krajev in brzojavne dražbe delajo izvrstne dobičke. Iz delavskih krogov. Zborovanje „American Federation of Labor" v Scrantonu. Sc rautou, 5 dec. Danes se je pr čelo 21. redno leto zborovanje delavske organ zacije ,,American F.deration rf Labor." Zborovanja seje udeležilo 285 delegatov, kteri zastopajo 68 unij, 14 državnih or ganizacij, .62 središin 81 lokal-uih unij. Trije delegatje so prišli iz Kanade, dva iz Anglije. Organizacija zastopa vse sloje in vrate ameriških rok delcev. Scranton, Pa., 6, dec. Med unijama ,,Mosaic Workers Union" in ,, Int^rn&tioiial Tile Workers Union" že dalj časa vlada nesporazum. ,,American Federation cf Labor" $e je trudila, da naspiotstvo vblaži, toda to §e jej ni posrečilo. Scranton, Pa., 6 dec. Odposlanci so danes sprejeli približno 60 raznih resolucii, ktere so odkazali posebnim odsekom. Štiri resolucije se tičejo kitajskega vprašanja. Zborovalci so zborovali tudi o Roo-se7eltoveni poročilu, o kterem so «e pohvalno izrazili. 3Ied drugim je bila tudi sprejeta resolucija, da se naprosi vlada za omejitev zaporuih povelj. Finančni iajnik je poročal, da je crga:.izacija tekom minolega leta imela $115.220.91 dohodkov in •fllS7C8S9 zdatkov. Organizacija je dala štrajkujočim delavcem strojev $28.712.02 podpore. Kjub letošnjega deficita je ostalo v blgajni vsled preostankov prejšnjih let 8S814.79 denarja. V organizaciji zjedinjeni delavci so tekom leta uprizorili 1056 štraj-kov, kterih se je udelež«lo 171.223 osob, od kterih le 12.707 ni dobivalo podpore. Skupni stroški teh štrajkov zuašajo $548.003 40. Petstopetinosemdeset žtrajkov je bilo dobljenih, 13 štrajkov se je končalo potom kompromisa, dočim so se ostali deloma ugodno, deloma neugodno končali; 44 organizacij je dobilo večjo plačo, dočim je bilo 12.707 mož poraženih. V organizaciji je združenih 4056 unij s 361.410 člani; 39.083 novih čianov je tekom leta pristopilo. Zaporno povelje za trideset premo-garjev. Iudianapol.s, Iud., 5. dec. Tukajšnji šerif je dobil povelje trideset premogarjev zapreti. Danes se mu je posrečilo vjeti jednega samega prsmogarja. Slednjega je odsedel v ječo v Vincennes, kjer so ga zaprli radi zarete in poškodovanja ptuje lastnine. Ostalih premogarjev, ktere bi morali zapreti, ne morejo najti.-. Varani delavci. McKeesport, Pa., 5. dec. Ker je blagajnik Balhton. Spa Nacionalne banke z veliko svoto denarja brez sledu zginol, vsled česar je imenovani denarni zavod prenehal poslovati, zgubilo je 200 delavcev tukašnje ,,American Axe & Tool Co." svoj prihranjeni denar. Imenovani delavci so prišli semkaj pred par meseci, ko je tovarna pričela poslovati in so svoj denar izročili hranilnici. Delavci newyorškega prodora štrajkajo. Dne 6. t. m. zjutraj je 670 delavcev, kteri izdelujejo newyorško pod-ulično železnico z delom prenehalo, ker so jim podjetniki naznanili, da bodo dobivali manjšo plačo. Štrajkali bo delavci od 60. do 104. cente. Oni so dosedaj zaslužili SI,65 do SI 68 na dan in podjetniki bo jim hoteli v nadalje plačevati le $1.50 na dan. Konečno, po j6d-nournem štrajku sta se stranki sporazumeli iz z delom se je zopet pričelo. Samolastno postopanje tovarnarjev. Minoli ponedeljek so posestniki tkalnice Schwarzenbach & Co. v West Hoboken, N. J , potom lepakov naznanili svojim delavcem, da morajo v nadalje delati do 7. ure zvečer namesti do 6. ure. Razun tega morajo tudi ob nedeljah delati do 4. popoludne mesto do 12. ure, ne da bi za to dobivali posebno plačo. Vsled tega je med delavtvom zavladala nezadovoljnost in so tozadevno v četrtek zvečer v Imperial zborovali. Tu so delavci sklenili, da ne bodo delali nad navadnim delavnim čaBom. Ko si dne 5. t. m. zvečer ob 6 uri hoteli delavci oditi domov, na-šli so vrata tovarne zaprte in jim ni druzega preostalo, kakor Čakati da 7. ure zvečer; da med tem časom niBO delali je samoumevno. Kaj bodo delavci v tem pogledu sklenili, ni znano. štrajkarji zmagali. Oakland, Cal., 6. dec. Vodstvo ,,Oakland Works" je svojim štraj-bujočim delavcem ugodilo njihove zahteve in pripoznalo ter uvedlo cnijska pravila v svojih delavnicah Delavci so s štrajkom dosegli 9arno dnevno delo in zvišanje plače za dva centa in pol na uro. Japonski pogodbeni detavci. San Francisco, Cal., 6. dec. S parnikom „Nippon Marn" prišlo je danes osemdeset japonskih delavcev iz Yokohame. Japonci bodo odpotovali v železne rudnike v Bo-roteran, Mexico. Njim bode sledilo Se 300 delavcev. Japonci bo se pogodbeno zavezali, da bodo delali leto dni v imenovanih radnikih, na kar jih bodo podjetniki brezplačno poslali v domovino. Nesreče. Rebeka in angelji. Med tem ko so bile Btarodavne Rebeke ob Sinaja in Rudečem morju svojim soprogom neprecenljive vrednosti, se tudi newyorSke Rebe-ke odlikujejo z vsestransko pomočjo; ktere so v prvej vrati njihovi bo-progi deležni. Gospod Salomon Schick je pred par dnevi obiskal svojega rojaka [zaka Trusha, kteri izdeluje nagrobne spomenike, in mu s solzami v očeh naznanil, da mu je umrla njegova nad vse ljubljena soproga Rebeka. Da zadosti njenemu spominu, naročil je pri Izaku Bpome nik z napisom: ,,Tukaj počiva Rebeka Schick, 35 let stara. Odšla je k angeljem. Sedaj spi in bode toliko časa spala da je Gospod zbudi." Naslednji dan je prišel ža lujoči soprog zopet k Trushu, mu pokazal zavarovalno polico in si izposodil $20. Ko je Trush prišel par dni na to k Salomonu, da se posvetuje ž njim radi napisa, je v svoje začudenje našel Rebeko po-polnama zdravo, ktera ni spala, in ktera je sedela mesto pri angeljih, kraj Bvojega Salomona. Slednjega so seveda zaprli in sedaj namerava Rebeka naročiti za njega nagrobni spomenik. Carnegie namerava ustanoviti & novo mesto. Andrew Carnegie namerava VBta-noviti glavnico b pomočjo ktere bodo zgradili novo naselbino za stare brzojavne uradnike. Novo mestece bodo zgradili v državi New Jersey. Da mesto ne bode ostalo bre* knjižnice, je samoumevno. Novi trust za premog. Cincinnati, O , 5. dec. Neodvia ni posestniki premogovin rovov države West Virginije, izimši one v Pocahontas okraju, ae nameravajo zjediniti in ustanoviti novi trnat pod pokroviteljstvom I. Morgana. Dva ranjena pri požaru. Due 5. t. m. popoludne pričelo je v trinadstropni hiši št. 441 na Hudjon ulici v New Yorku goreti. Dve osobi sta zadobili pri požaru nevarne opekline. Štiriletua J Farrell bode vsled ran najbrže umrla. Ogenj je nastal vsled igranja otrok s žveplenkami. Gasilci bo bili takoj na licu mesta in ogenj kmalo pogasili. Ogenj v tovarni. V četrtek dne 5. t. m. divjal je tovarni .»Manhattan Rolling Mill'* na 23. ulici in Ave. A, v New Yorku požar, ki je tovarno skoraj popolnoma razdejal. Ker je v bližini imenovane tovarne skladišče nafte, so gasilci gorčee poslopje prepustili osodi in varovali skla-d;šče. Ogenj je nastal v tovarni popoludne ob 2. uri. Stanovniki bližnih hiš so bežali na ulice, ker se je bilo bati razstrelbe nafte. Ranjen ni bil nihče. Poslopje Be je podrlo. Škodo so cenili na $10.000. Dvanajst rodbin brez stanovala vsled požara. V tronadstfopnej hiši na vogalu Passaic St. v Passaic, N. J., pu^elo je dne 4. t. m. goreti. Zaradi vetra je bilo gašenje zelo ovirano in hiša je v kratkem času zgorela. Dvanajst rodbin je vsled požara zgubilo stanovanje. Škoda znaša 15.000 dt larjev. Smrt v plamenu. Pittsburg, Pa., 6. dec. V Carne-gie, Pa , je danes jutraj zgorela dvonadstropna hiša farmerja Samuel Klee. Rodbiuatobst Ječa iz roditeljev in sedlih otrok se ni mogla rešiti. Stariši so pred vsem mislili na rešitev svojih otrok, ktere bo spustili na ulico. Ko je hotel Klee skočiti na ulico, je opazil, da sta njegova žena in hčerka še v hiši. Toda ko ju je našel sta bili že mrt vi. Oče in ostalih šest otrok je ranjeno. Tovarna zgorela. Detroit, Mich-, 5. dec. V 12 milj oddaljenem Wyandotte, zgorelo je glavno poslopje tovarne ,,Michigan Alkali Co.". Materijelna škoda znaša $500.000. Delavci bo se rešili. Vsled požara bode 700 delavcev dalj čaBa brez dela. V Stevens Point, Wis., je zgorelo skladišče tvrdke L Brili. Škoda znaša $80 000. Ladija se je potopila Astoria, Oregon, 4. dec Augleška jadranka „Nelson", kapitan Pe riam, ae je v minolej noči blizo tu kajšnje luke z moštvom vred potopila. Utonilo je 28 mornarjev. ,,Nelson" je 25. nov. naložena 3 stavbenim lesom odpljula za Cape Town, južna Afrika, toda Že v po □edeljek se je morala vrniti, ker se je tovor tako premaknil, da se je bilo bati nesreče. Včeraj popoludne so ,,Nelsona' z vlačnim parnikom ,,Tattooch" hot'li odvesti v luko, toda veter jp bil tako jak, da se je vrv pretrgala Takoj oa to se je jadranka nagnola in potopila. Valovje je bilo tako jako, da je bila rešitev mornarjev nemogoča. ,,Nelson" je bil last tvrdke „Shaw, Saville & Co." v Glaagowu. Nezgode na morju. St. Johna, N. F , 4. dec. Vlačni parnik ,Gipaam King* je 6 milj daleč od Point Lereanz zgubil dve ladiji, koji je vozil v tukajšnjo loko. Zgubljeni ladiji ata leseni in noaita vsaka po 1100 ton. Slovenska univerza odklonjena. London, 7. dec. Iz Dunaja ae brzojavlja, da je avstrijski državni zbor po devet ur trajajočej debati predlog gledč ustanovitve slovenske univerze v Ljubljani odklonil. Naseljevanje v letu 1901. Tekom poslovnega leta 1901. prišlo je v Zjed. države 562.868 naseljencev in sicer 487 918 v medkrov-ju in 74 950 vkajitah. Vnewyorškej luki izkrcalo se je 47.219 potnikov več kakor v minclem letu, dočim ;e število v droga pristanišča došlih naseljencev manjše, nego ono prejš-n ega leta Iz Evrope je prišlo 469.-237 potnikov, iz Azije 13 599, Afrike 177, Avstralije, Polinezije in Mikronezije 4915 osob. Število evropejskih naseljencev se je povečalo razun enih iz Avstrije, Anglije, Rusije in Poitogalske. Po narodnosti je prišlo v Ameriko naseljencev: Slovencev in Hrvatov____ 17.928 Slovakov............... 29.343 Poliakov............... 45 617 Italijanov.............. 131 397 ;................. 58.098 Skandinavcev........... 40.217 Nemcev................ 37.742 ................... 30 404 Angležev............... 13.488 °grov.................. 13 311 Drazih................. 68.903 Iz Canade prišlo je 21 671 osob. Potnik v zaboju. Ivan Beck, kteri je prišel minoli teden v zaboju s parnikom .Palatia' iz Evrope v New York, je v St. Mary bolnici v toliko okreval, da ga bodo kmalo prepeljali na Ellis [slapd v naselniški urad. Ako bole izpraševanje za njega izpadlo ugodno, morala bode parobrodna družba plačati predpisano kazen; ako pa tega ne bode hotela storiti, -noralt bode povesti potnika nazaj v Nemčijo. Kaj je vzrok, da Ijodje sami sebe morije? Mnogokrat se je že pričkalo zaradi dejstva, zakaj si ljudje sami sežejo po življenju in vsakdo bodisi filozof, ali zdravnik, ali kdorkoli drugi, kteri se je lotil tega vprašanja, bil je drugačnega mnenja. Eoi 40 rekli in še pravijo, da edino le norec zamore učiniti samomor, drugi pa, in posebno zastopniki in *lani raznih krianBkih cerkev zagotavljajo, da edino le nevernik za-cnore seči po Bvojem lastnem življenju, in drugi zopet mislijo, da j3 razun uboštva in bojazni pred bo-ločnostjo posebno bolezen uzrokaa-lamomorov. Mi nočemo dokazati pravilnost raznega mnenja o tej xa-ievi, toda istina je, da večina samomorilcev spada k onim nesrečnikom, kteri trpijo vsled raznih bolezni od kterih so najhujše one prebavalnih organov. Človek, kte-rega želodec ne prebava in kteri ne more apati, ima zmešan in alab um, ter ne more imeti veaelja do dela, tudi ni Bpcsoben za razna raiveseljevanja življenja, ktere nudi druščina in družina. Človek, kterpga mučijo bolezni na jetrih in ledicah nima smisli za razveseljevala tega sveta in z lahkim srčen ae iate&, k revolverja, atrupu itd aamo da ae znebi avoje nadloge. Sedaj pa nastane vprašanje: Je li potreba takemu človeku se zateči k re-olverju itd? Nikakor ne, pri zgoraj imenovanih boleznih potreba ae e le zateči k svetovnoznanemu Tri-uerjevemu zdravilnemu vinu (American Elixin of Bitter Wine), ktero je čudežno zdravilo za vae bolezni želodca, jeter in ledic njihovih posledic kakor slabo spanje, otožno8t ■n naveličanje življenja. To okua-no in brezdvomno sredstvo, ktero je tisoče in ti8oče abozim bolnikom zopet pomagalo k zdravja, da so ae popravili in ae popolno zamogli veseliti življenja, je dobiti v vaeh lekarnah in poaebno pri izdelovalcu Joaip Triner 799 ABhland Ave. Chicago, 111. Varuj ae pred ničvrednimi ponarejanji. Entered a» second-class matter at the New York, N. V., Post office, October, 2, I&93- „Glas Naroda". Ust slovensk:h delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by: FR. SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. Ciiy. Na leto velja list za Ameriko......... za pol leta......................... Z. Evropo za vse leto..........gJJ. 7-5° . „ pol leta.........gld- 3-75 Z , " fetrtleta......... B^-1'??' V Evropo požiliamo list skupno dve številki. .Glas Naroda' i/ha j a vsak in soboto. torek, četrtek „GLAS NARODA" (..Voice of the People") Will be Issued every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrslic se plače 30 centov popisi brez podpisa in osobnosti sc ne na tisneio. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naČornikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitiije najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljitvam naredite naslov: „GLAS NARODA", 109 Greenwich Street, New York, City. pm~ Telefon 3795 Cortlandt. '""» i voz i* kolonij Puerto Ricbj Filipinov in Hawaii se je izdatno povečal. Gled6 tihotapstva pravi Gage, c^a obrežnih mestih tega ni tako po-gostoma in v tolikej meri opažati, kakor ob kaDadskej in mehikanskej meji. O podrobnostih tihotapskega poslovanja newyorSkih uvoznikov in bogatih potnikov, ki dan za dnevom prinašajo razne dragocennost'. iz inozemstva, Gage ničesar ne po vč, čeravno bi ta točka bila najza-nimiveja, osobito še radi tega, ker so njegovi uradniki najboljši prijatelji tihotapcev. Domači davek tobaka iu opojuib pijač znaša $306,871.669 42, ali $11,555 561 85 več, nego v pred idočem letu. Da se na Filipinih omogoči fi-nancijelno samostojna vlada, bodo za otočje tudi v nadalje veljale one tarifarne odredbe, ktere je dne 17. septembra t. 1. potrdila filipinska komisija, in sicer kljub znanej raz sodbi najvišjega sodišča, vsled ktere so Filipini del republike. Nihče bi vladi VBled odprave in dijanek'h pedpor ne ugovarjal, ako bi jim vlnda dala dovolj rodovitne zemlje, na kterej bi nesrečni rodovi zamegli živeti s poljedelstvom, ozi roma živinorejo. Toda dežela, ktera je rodovitna, je že davno posest belih in kjer imajo Indijanci še kaj rodovitnih zemljišč, tam skušajo beli potom zvijače, goljufije in na silstva prvotnim prebivalcem odvzeti njihovo zadnjo poBest. Baš te sebične želje belih bo uzrok, da be ,,naši divjaki" še niso priučili samostojno živeti in z delom služiti svoj uborni kruh. Tako bode nova indijanska politika naše vlade za trla tudi zadnje ostanke nekdaj mogočnih, a kasneje najnesrečnejib narodov sveta. Iz našit noYili" kolonij. Poročilo državnega finančnega tajnika. Državni finančni tajnik Gage je o priliki sklepa računov b 30. juni jeui 1901 končanim poslovnim le tom podal vladi račun, iz kteregu je razvidno, da znašajo djhodk naše vlade v minolem poslovnen letu $699,316 530 92, dočim je via da imela $621,598.546 54 izdatkov tako da je preostanek dosegel svot •77,717.984 38. Na ta način zamor vlada v novem poslovnem letu davke zop-t za $50,000.000 znižat in pred vsem odpraviti vojni davek kteri znaša $27,500.000. Med drugim omeuja in predlag Mr. Gage ustanovitev državne bau ke, ktera naj bode gled£ poslovanj ■lična onej Aoglije. Načrte za uBta novitev tacega zavoda je že izdelal iu »icer najbrže po naročilu in želj tuauih milijonarjev J. P. Morgan Rockefeller in Rothechildov, kteril orodje je Gage. Koristi teh ljud vsekako zahtevajo ustanovitev tak banke, ktere podružnice bodo z dr lavnim denarjem delovale v prid kapitalistov. V priporočilu omenjenega načrtr trdi in dokazuje naš finančni prvak da bi taka centralna banka čuvala depozitorje mnogo bolje pred zgubo denarja, kakor sedanje zasebnt male nacijr nalue banke in imenuj« novi sistem ,,federacijo" in ,,ko operacijo" — toraj zvezo in vza jemno poslovanje vseh bogatinov, kterej namen je v prvej vrsti delavske sloje izkoriščati, srednji stan ■pretnejše uničevati, inozemske špe kulaute voditi za nos in za kake „neobhodno potrebno vojsko" denar imeti takoj pri rokah. Rezervni zaklad zlatega denarja Ae neprestano narašča. Dne 15. novembra je znašal imenovani zaklad $171,017.610 89. Kaj se bode s tem dsnariem zgodilo, Gage sicer ne pov6, toda njegovi bosi bodo že tako ukrenili, da bode za nje prav. Da se posestnikom nacijonalnih bank prikupi, priporoča državni finančni tajnik cdpravo onega državnega papirnega denarja, kteri ai zavarovan s državnimi obligacijami. Mesto tega denarja bodo izdale oacijonalne banke svoj denar. Vsaki bankovec prinaša posestnikom nacijonalnih bank obresti, do čim se državne note ne obrestujejo, kar jih isdaja vlada po potrebi denarnega prometa. V minolem letu nastsio je v republiki 411 novih nacijonalnih bank, kterih skupna glavnica snaša $20,517.000; vaeb nacijonalnih bank je dosedaj 4178 s glavnico $647,666.695. Vrednost uvoznega blaga se je v minolem poslovnem letu za 26 mi lijonov 769 tisoč 19 dolarjev pomanjšala, dočim se je vrednost nalaga isvoza pomnožila za 93,281.900 dolaijev. Skupna vrednost po trgovcih v Zjedinjeuih državah kupljenega inozemskega blaga znaša 823 milijonov 172 tisoč 165 dolarjev, med tem ko so naši trgovci prodali sa $1.487,764 991 domačega blaga T inozemstvo. Odkar obstoje Zjedi-njene države, še nikoli niso toliko blag* prodale inosemstru. Tudi is- Vlada in Indijanci. Predsednik Roosevelt je v svojem kongresnem poročilu naznanil, da mora vlada Bvojo dosedanjo politiko preti Indijancem spremeniti, kar je vlada tudi že preje nameravala Dosedaj je dajala vlada takozva m „divjim" Indijancem, kterih zemljiška posest se vsled neprestano rastočega števila belega prebi valstva vedno manjša in jim toraj 2a življenje potrebnih stvari ne •nore več dajati, podporo v obliki edil, obleke itd. Podporo bo Indi-ancem izročevali vladini državni uradniki in v novejšem času so ^orui ostanki prvotnega amerišktga prebivalstva v resnici skoraj iz-tljučno le od državne podpore od risni. Oni so postali narod siroma-iov, kteri zaradi „kulture'* ni več / stanu samega sebe preživeti. Washingto; ska vlada nameravs »edaj svojo iodijausko politiko tako spremeniti, da bode redno podporo lesrečnim rodovom ustavila in siromake prepustila nemilej osodi, ^eš, naj Indijanci skrbe Bami zp koliščine in svoj načrt po njih uravnala. Pred vsem bi bilo umestilo, ako bi vlada že par desetletij preje pričela z redno vzgojo Indijancev, kajti pri mnozih rodovih, kterih zemlja je bila rodovitna, se je pokazalo, da oni razumejo in znajo zemljo lstotako obdelovati, kakor beli ali pa zamorci. Na ta način se zamorejo preživeti brez tuje pomoči osobito pa tam, kjer Alani rodu obdelujejo Bkupno zemljiško p sest. Ako bi vlada sedaj, ko bode svojim varovancem odvzela tudi zadnjo pomoč, odkazala Indijancem rodovitna in dovolj velika zemljišča, in ako bi skrbela za to, da Be pričnč zemljišča obdelovati, bila bi odprava podpore kolikortoli opra* vičtna. Toda kakor vsa stvar kaže in obeta, hoče vlada le radi tega nesrečnim redovom odvzeti vsako pomoč, da kolikor mogoče hitro tudi zadnji Indijanec zgine iz površja zemlje. Ii South Dakote, v kterej državi živi več Indijancev, kakor v kterej-koli drugi naših držav, se poroča, da tamešnj; Sioux Ibd j&nci ži^e v pokrajinah, kterih zemlja je tako slaba, da bi celo beli farmerji na •. jej ničesar ne prid* lali. Kar so Sioux Indijanci imeli dobre in rodovitne zemlje, so jim že davno beli »zeli iu zemlja, ktera je nekdaj mogočnemu rodu ostala, je tako il»ba, da bi zanjo nihče nedal sto dolarjev. In na tej zemlji naj ae nesrečniki sami prežive. Posledice temu že danes lahko prorokujemo. Ker na odkazanih jim zemljiščih Indijanci ne bodo ničesar pridelali, nastala bode med njimi lakota, fctera jih bede tirala v obup in jim nehotč pedala orožje v roke. Na-stali bode novi boji z Indijanci in baš to je, kar želi naša vlada, kajti na ta način bode vlada najhitreje izvršila nalogo ,,kulture" in ,,civi lizacije", na ta način bodo prvotni Američani preje poginoli, kakor s pomočjo žganja in sličnih pojav civilisacije. Trust na Filipinih. Mauila 5. dec. Vsi posestniki tobačnih nasadov na Filipinskem otočju se nameravajo zjediniti, in vstanoviti trust z glavnico 7,000.000 funtov šterlingov. Trust bode pod kontrolo londonskih kapitalistov, kteri so se že za časa španskega gospodarstva pečali s trgovino na Filipinih. Manila, 5. dec. Danes so usmrtili predsednika, policijskega ravnatelja in narednika v Paytayu Imenovani uradniki so sedem FJi-pincev zabodli in še žive pokopali. Pri tem Činu jim je pomagal duhoven LepoBry, kterega je vojuo sodišče obsodilo v 201etno ječo. Osta le morilce so danes v navzočnosti velike množice gledalcev obesili. Manila, 5. dec. General Chaf fer je ukazal zapreti vse luke v pokrajinah I aguna in Batangas, da tako prepeči dovoz živil vstašem. General Bdi v Batangas, je zahte val vojaško pomoč proti vstašem. Denar, kterega so dobivali Fili-pinci za svoje hiše, v kterih so bili uastanjeni Američani, so porabili za podporo vBtašev. Veled tega Novi parnik ,,Breslau". Dne 5. d c priš-.-l je prvič navi parnik severonemškega Lloydu Breslau" v Yurk. Parnik ima tri jeklene krove in nosi 9500 too tovora. V dvorani prvega raz reda je prostora 2a 60 potnikov; razun tega so v prvem razredu saloni za kadilce in dame, kopališča itd. V medfcrovju je za 2000 potnikov proBtcra. Na ladiji je 116 vsluž bencev in 16 rešiluih čolnov Stroj ima 1S50 konjskih moči. Pošto oropali. V noči od četrtka na petek bo ro parji vlomili v pošto v Sussex, N. J. Blagajno so razstrelili z dinami-tom in odnesli za $700 poštnih znamk ter $200 gotovine. Zadnjikrat so oropali tamošnjo pošto pred štirimi leti. Kakor takrat, tako tudi sedaj roparjev niso dobili. Božični zaklad zginol. Camden, N J., 4. decembra. Gospa Carrie Fisher je včeraj brez sledu zginola in ednesla seboj tako zvani božični zaklad v znesku 2500 dolarjev, kterega so zložile delavke ,East rbrcok" tovarne peres. De lavke so vsaki ted^n dajale imeno vauej Carrie male prispevke, s kte-rimi bi kupile rame potrebščine za božične praznike. Včeraj ao hotele denar rabiti, toda v njihovo začu denje je blagajmčarica z d< narjem vred zginola. Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo" sv. Barbare^ v Forest City, - Pennsylvania? ODBORNIKI: __ John Drašler, predsednik; John Telbak, I. tajnik; Alojz Kres, podpredsednik; Anton Trelc, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik. ~~ ^ GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Anton Cirar, Jožef Bucenel, John Žigon, Jakob Terček. ! >opisi naj se pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Američani pe stanarine. bo^o več plačevali Kanibali na otočju Samoa. Honolulu, Hawaii, 26. nov , čez San Francisco, Cal., 4. dec. Iz Tu tuile, Samoa, Be poroSa, da je neki Solomon v družbi dveh spremljevalcev iz nasadov, kjer so delali, ušel. V ukradenem čelnu so veslali na otok Tutuila, kjer so po običaju divjakov živeli v gozdu. Spočetka so ae zadovoljili z navadno hrano obstoječo iz svinjskega mesa in sadjem. Toda konečno jim to ni bilo dovolj dobro in so pričeli do mačinom krasti otroke, ktere so pekli in jedli. Domačini so dva ka nihala usmrtili, tretji je ušel. Vojna mid Soerci in Anglijo. Angleži vjeli 250 Boercev Pretoria, 5. dec. Tri angleške čete so danes vjele 250 Boet cev. Bloemfontein, 6. dec- Miuoio nedeljo ušlo je šest Boercev iz con-centrado taborišča v Bloemfontein, ktere so pa dva dni kaBneje pri Modder Riverju vjeli. Lord Kitchener, ki je bil tukaj na obiBku, je včeraj odpotoval v Pretorijo. Od mioolega ponedeljka nadalje so angleški vojaki dovedli semkaj nad 100 boerskih potnikov V zadnjih dnevih so Boerci trikrat skušali prekoračiti železniško progo med Bloemfontein m reko Oranje. Molineux zopet pred sodiščem. ^ Sodnik Newburger v New Y< rku je dne 6. dec. v zadevi Molineux zahtevo morilčevih zagovornikov, da se toženi obtožbe oprosti, zavrnil. Tudi prošnja, da se pregledajo po rotni spisi, ni vspela Vršila se b~de toraj nova obravnava proti begati-uu, ktero bode vodil Jerome. Časnik Carrie Nation prenehal izhajati. Topeka, Kan., 5. dec. časnik kterega je izdajala naša protialko holka Carrie Nation, ,,Smashers Mail", je preuehal izhajati. „Stvar ae več ne izplača," pravi Carrie. Morilec Marx oproščen. Washington, 5. dec. Iz Oak Grove došlih poročil je razvidno, da je sedišče WestmorelaLd Ccuutyja Va., morilca Herbert Marxa, kteri je streljal na svoje uapadalce in dva usmrtil, oprostilo krivd«. So dišSe vtemeljuje svoj izrek, da je Marx to storil v silobranu. Dasi-ravno eo ljudje v Oak Grove radi groznega čina Marxa razburjeni, ni pričakovati da bi ga linčali. Marx trdi, da gospodično Taylor ni napadel in da so dotične govori c} nastale po prodajalnicah, kjer se zbirajo žeuske. Sorodnikg^spodičueTaylor, iste ga imena, je mislil, da mora čast svoje sorodnice s osveto oprati in je skušal s tremi prijatelji šiloma priti v Marx~>vo hišo in napadalca kaznovati. Marx je pa mislil, da so prišli tatovi in še le ko sta bila dva mrtva in ostala dva ran.e na, jeapoznal svojo zmoto. Roditelji Marxa stanujejo št. 139 6. Ave. Brooklyn Bircuh v New Yorku. Čemu so potopili parnik ,,Merrimac". Washington, D. C., 6. decembra Verodostojnih krogov Be zatrjuje da je vlada sama naročila, da mora za časa špansko-amerikaneke vojske parnik ,,Merrimac ' v luki Santiago de Cuba potopiti. Vlada je to odredila vsi d tega, da onemogoči izhod španskemu brodovju iz imenovane luke, in da zamore svoje atlantiško brodovje v slučaju potrebe rabiti proti Nemčiji. (V ma-nilskih vodah bo za časa vojske nastale neprilike med našim in nemškim brodovjem.) Dvajset zamorskih morilcev. Audalusia, Ala , 5. dec. Š^rif Bradshaw je danes dovedel v naše mesto 22 zamorcev, kteri bo krivi umora trgovca I, WT. Dors ya in ranjenja maršala Atkinsona. Zamorce so vjeli s pomočjo krvn h psov. Dorsey in Atkinson sta blizo Oppa hotela aretirati necpga za morca, kteri je nekemu belemu ukradel reve Iver. Zamorec je pa s svojimi tovariši streljal na napadalce s že imenovanim vspehom. Razstava v St. Louisu. M-xico, Ciudad, 5. dec. Vlada je povabilo glede vdeležbe na svetovni razstavi V St Loisu, Mo , Bprejala in bode svojemu zastopniku v Buffalo, Semor Nuncio naročila, da izvrši načrte za vdeležitev Mehike na svetovnej razstavi. Glasilo „GLAS NARODA". Predlog za prekop čez Nicaraguo. Washington, 5 dec. Odsek ino zemskih zadev bode danes vročil senatu predlog glede prekopa čez Nicaraguo. Sanat bode predleg najbrže potrdil. V tozadevni seji je vlada sklenila vsebino predloga objaviti. Roparski napad. Dva ceBtna roparja sta dne 5 dec zvečer na potu iz Metuchena v New Brunswick, N. J., napadla Warren Hunterja in mu odvzela za S150 vrednostuih stvari. Ker se je Hunter branil, sta ga lopova tako pretepla, da je bil nezavesten. Še le dve uri kasneje so ga našli nezavestnega na ulici. Njegova obleka je dišala po kloroformu, kar znači, da Bta roparja kloroform v izvrši tev svojega namena rabila. Hunter bode ozdravel. Napadalca sta ušla. Vjeti kitajski naseljeneci. gdensburg, N. Y., 5 dec. Nedaleč od Rouses Point bo daneB vjeli in zaprli 14 Kitajcev, kteri so skušali priti na naše ozemlje. Med jetniki sta dva osemletna dečka. Proti Kitajcem. Washington, 6. dec. V kongresu so daneB zborovali o kitajskem zakonu. V svrho preiskave te zadeve izvolili so posebni odbor, kteri bode do 16. decembra izdelal svoje načrte. Izsušeno jezero. Iz St. L;ui3* Mo., se poroča: Gorenje Creve Cjeur jozero se je i sušilo in obrežni f-rmerji bodo prihodnje leto bivše jezero spreme ni li vnjive S zemljemerskimi deii so že sedaj pričeli in trdijo, da zamorejo postavn:m potom svt je obrežne posesti podaljšati do sret e jezera V prašanje bodoli na ta na čin dobljena zemljišča nj'hova iz ključna last, še ni jasno, kajti neka postava iz leta 1885 določa, da so zemljišča, ktera nastanejo na izsušenih močvirjih, last c,unty jev, kteri zamorejo dotična zemljišča prodati in dobljeno svoto pora biti v š^liske namene. Svoj čas jo tamkaj tekla reka Missouri in ko je spremenila svoj tok, naBtalo je imenovano jezero, kt< ro se je vsled letošnje vročine popolnoma izsuši-1 . Jnzero je postajalo vedno ma-uje. Leta 1881 Be je izsušil jugo-z^padni in največji zabv, na kar j- popflo jpzero V'd'O manjše Zemljišča, ktera ao vsled tega nastala, merijo 900 oral. Zadeva Stone. Washington, 4. dec. G-neralni konzul Dickinson brzojavlja državnemu uradu, da je dobil poročilo, vsled ktereta misijonarke Stone in gospa Cilka še vedno živeta. Roparji ju imajo vjeti v gozdu blizo vasi Gultipe v Bolgariji. Carigrad, 5. dec. Vzrok, da o vjeti misijenarki Stone ni bilo toliko času glasu, je bil sneg, kteri je zvezo med svetom in roparji v gorovju popolno prekinol. Nemiri v južni Ameriki. Colon, C lombia, 5. dec. General Alban je včeraj v BpremBtvu svoje telesne straže ostavil Panamo in odpotoval v Colon, da tukaj uradoma prisostuje prepodaji vstaške-ga generala Domingo Diaza. Oba generala sta Be sestala na poBtaji Gorgona. Po Beatanku obeh generalov Bta sa odpeljala v Panamo, kamor sta prišla včeraj zvečer. General Alban je odšel s svojim nasprotnikom, kteri je bil v vstaški obleki z rudečim trakom krog klobuka v stanovanje Oiazove obitelji. Albanovo vojaštvo, ki je odšlo v \gua D nice, Be še ni vrnilo. Najbrže zasleduje vstaše, ktere vodi general Victoriano Lorenzo. Dvesto vstadev iz Tumaca izkrca-o se je na panamskem obrežju, kjer be bode združilo b četami gene-;ala Belisario Poceas. Od včeraj nadalje vrši se promet na panamakej železnici redno in brez vojaškega varstva. Colon, 4. dec. DaneB je pripljula semfeaj avstrijska vojna ladija ,,Szi-geha", da zamorejo tudi njeni mor-uarji občudovati naše vstaše. Sedaj je šest inozemskih vojnih ladij v tukajšnji luki. Vodja vstašev, g neral Diar se je vdal. Angleška vojna ladija od-pijula je v BocaBhel Fora. Črni ali beli. Ravnateljstvo ,Northern Pacific' železnice je odredilo, da na vlakih, kjer so zaposleni beli kuharji, ne smejo biti več zamorski strežaji. Povod temu je neprestani prepir med črnimi in belimi služabniki. -r-i-M- SLOVENSKA Pr atika za leto 1902 je dobiti po 10 centov komad, kar- tonirane po 15 centov. Razprodajal-cem jo damo 100 komadov za $6, toda imajo sami plačati ekspreBne stroške. „GLAS NARODA", 1. 9 Greenwich St., N*w York City. Iff azn a.nil o ■ Podporno društvo sv. Barbare je sklenilo da od sedaj naprej sprejema člane stare od 18. do 50. leta in je plačati vstopnino po starosti; plačati je vstopnine od 18. do 25. leta $5; od 25. do 35. leta $6; od 35. do 45. leta $7; od 45. do 50. leta S9. Kdor hoče čakati tri mesece, da je opravičen do podpore mora plačati od 18. do 25. leta $2; od 25. do 35. leta $3; od 35. do 45. leta $4; od 45. do 50. leta $7. Društvo plača v slučaju bolezni $1 na dan in to kolikor dni je kdo bolan; v slučaju smrti pa $200. Prispevke je plačevati po 50 centov na mesec, ako se pa s tem ne pokrijejo stroški, se pa razdeli na vsacega člana jednak asessment. Od meseca junija naprej bodo sprejeti tudi Žene in otroci. V vsacem kraju Zjed. držav se lahko ustanovijo postojanke, ako se le združi 10 članov. Nadaljna pojasnila da: J. TELBAN, tajnik, (i. jan.) Box 607. Forest City, Pa Vina na prodaj. Dobro črno vino po 50 do 60 ct galon s pesodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50-$3.00 galon b posodo vred. Manj nego deset galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopodlejo denar oziroma Money Order. Spoštovanjem: Nik. Radovichf 702 Vermont St. San Francisco,CaL Kretanje parnikov. New York dospeli: 813 ,,Deutschland" 5. dec. iz Hamburga potniki. ,,Pennsylvania" 6. dec. iz Hamburga s 1466 potniki. Dospeti imi joi ,,Columbia" iz Genove. ,,L'Aquitaine" iz Havre. ,,Lucan:a" iz Liverpoola. ,,St. Paul" iz Southamptona. ,,Anchoria" iz Glasgowa. „Maasdam" iz Rotterdama. ,,Kaiser Wilhelm der Grosse" iz Bremena. „oouthwark" iz Antwerpena. O d p 1 j u 1 i 1 o: ,,Aller" 7. decembra v Genovo. ,,Palatia" 7. decembra v Hamburg. ,,Umbria" 7. dec. v Liverpool. ,,Potsdam" 7. dec. v Rotterdam. Odpljnli bodoi ,,Columbia" 10. dec. v Genovo. ,,Friesland" 11. decembra v Antwerpen. ,,Oceanic" 11. decembra v Liverpool. ,,St. Paul" 11. decembra v Southampton. ,,Deutschland" 12. decembra v Hamburg. ,,L'Aquitaine" 12. decembra v Havre. ,tKaiser Wilhelm der Gross" 14. decembra v Bremen. ,,Lahn" 14. decrmbra v Genovo. ,,Anchoria" 14. decembra v Glasgow. „Pennsylvania" 14. dec. v Hamburg. ,,Lucania" 14. decembra v Liverpool. „Maasdam" 14. dec. v Rotterdam. C Parniiki listki so dobiti po izvirnih pri FR. SAKSER ft CO. rsf Gm«^sk St, I Jugoslovanska Katoliška Jednota. lir IM Inkorporirana dne 24. jannvarija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: John Globokar, Box 371, Ely, Minn.; f. tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Sly, Minnesota ; II. „ John Lovšin, Box 291, Eiy, Minnesota; Blagajnik; Ivan Govžs, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; Mike Zuaia, 431-7th St., Calumet, Mich.; Josip Gorišek, 5136 Ruby St., PittBbcrg, Pa. POROTNI ODBOR: John Keržišsik, predsednik, Box 138, Federal, Pa. John Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Frank Vlahovič, 1202 8. 13th St. Omaha, Nebr. PRISTOPILI: K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Min:..: Frank Gašperc rojen 1878, Audrej Petrič 1877, Marko Petrič 1869, Valentin Martinjak 1862, Janei Rakel 1870, Jože Škrab 1864, Jože S*etič 187», Anton Zaje 1866, Jože Klepec 1880, Janez Lončar I860. Drufitvo šteje 300 udov. K društvu Srca Jeiuaa štev. 2, Ely, Minn.: Janez Grahek rojen 1882, Frank Ostanek 1878, Jakob Ropar 1882, J vie Verand 1877. Društvo šteje 208 udov. Saapendirani od drufitva sv Cirila in Metoda štev 1, Ely, Minn , Luka S/etek, Frank Mehle, Jurij Bolich. DroStvo St«je 297 udov. Odstopil od društva Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minn., Frank Belar star. Društvo štej* 207 udov <"'rtau od društva av. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn., Pavi Pistot-nik. Društvo šteje 296 udov. Črtan od društva Srca Jeiusa štev. 2, Ely, Minn., Jakob Bučar. Društvo šteje 206 udov. Josip Agnitch, I. tajnik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: J o e A g n i č. Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj ae pošljejo blagajnikn: Ivan Govže, Box 105, *£ly, Minn., in po avojem zastopniku. Društveno glaailo je „GLAS NARODA". < Evropejske in druge vesti. Petrograd, 4 dec. Ruski nau^ni minister general VanovBkij je svoj portfelj odložil. Vsled izrečne ca-reve želje bode ostal v uradu do novega leta. Uzrok odstopu je ne* aoglaaje z ministrom notranjih za dev, Sipjaginom. Varžava, 4. d^c. Tukajšnji dijaki ao danes pred tukajšnjim nemškim konzulatom uprizorili protinemško demonstracijo. Konečno so tudi sneli nemški grb nad vratmi in ga pokončali. Sedaj atraži policija konzulat. Dresden, Nemčija, 5. dec. Tukaj šuja hranilnica in poaojilnica je napovedala bankerot. Med tem ko znaša hrauilnična glavnica miljon mark, preaeza banki zaupana in aedaj zgubljena avota sedem mijonov mark. Rim, 5. dec. V _ržavnem zboru predlagal je danes poslanec Ferri, f naj ae letna civilna lista ali plača kralia pomanjša od $3,200 000 na $1,200 000, kteri preostanek naj ae porabi za potrebne vodovode v južni Italiji. B )mbay, 5. dec. Parnik, a kterim je potovalo 140 katoliških božje-potnikov k grobu av. Frančiška ▼ Goo, ae je potopil. Vai potniki ao utonili. Rio de Janeiro, 5. dec. Tukaj ao prišli na sled royalistični zaroti, ktera je nameravala sedanjo vlado zapoditi. Več zarotnikov, ao zaprli in zaplenili mnogo atreljiva. Liverpool, 6. dec. Poslopje tn-kajšnje borze je v plamenu. Požar je nastal valed razatrelbe. London, 5. dec. Torpedolovka t,Wizard" ae je v bližini ports-mouthakega pristanišča zadela z )|ekim potniškim parnikom. Tor-^pedolovka je zelo poškodovana. Berolin, 5. dec. Poljaka proti-nemška agitacija v Nemčiji, Ruai-ji in Avstriji vedno napreduje. Av-atrijska vlada je obljubila, da bode vae potrebno vkrenila da agitacijo vduši. Poaledice bode morala ae-veda aebi pripisati. London, 6. dec. „Standardn" ae brsojavlja iz Odeae, da ruski ugled v Perziji neprestano raste. Kozaška garda v Peheranu, glavnem mestu Perzije, šteje 2000 kozakov, kterih poveljniki so izključno le rnaki častniki. London, 6 dec. Iz Amaterdama ae brsojavlja „Central News", da je pobočnik nizozemske kraljice G. J. ^ Van Teta, kteri je bil v dvoboju a priucem-aoprogom ranjen, danes valed zadobljene rane nmrl. Slednje dejatvo bodo akuiali na Nizozemskem seveda zakriti. Bombay, 6. dec. Pri Laheja v Arabiji napadli ao Arabci, kteri bi morali plačevati večje davke, tnrško vojaštvo; 40 vojakov je uamrtenih. Paria, 6. dec. Francoaka vlada j^ sklenila ameriške truste potom posebne preiskave proučiti in je to ualogo izročila poročevalcu o ino-zemaki trgovini Lazare Weillerju in inženčrju La Gottellerie. Slednja bodeta morala preiakati ekonomično poslovno in socijalno delovanje in vpljiv amer ških trustov na Evropo in še poaebej na Francijo. Berolin, 6. dec. Vlada je danes predložila državnemu zboru pora čun, iz kterega je razvidno, da j^ imela nemška vlada 68,900.000 uark primanjkljaja. Nemško fi nančno stanje še nikoli ni bilo tako slat>o kakor letoa in vlada sama n>--rč, kako bi si pomagala iz finančna zadrege. Ako poviša matrikularni davek, jej bode še vedno poma: j-kovalo 29 milijonov mark. Nemcem toraj ne preostane drugo, nego najeti novo državno posojilo. Frankobrod, Nemčija, 6. dec. Iztočui ekspresni vlak, kterege zračne zavore niso hotele delovati, je poškednval velik del tukajšnjega kolodvora. Vlak je prišel z poplno hitrostjo na tukajšnjo poatajo, skočil a tira in obstal na moatovžu in v čakalnici, ktere ateno je podrl Par potnikov je lahko ranjenih. London, 6. dec. Neki kaznenec je všel iz tukajšnjih Pentorville (?"> zaporov, ae zagradil na strehi za voda in policija ae že 30 ur muči da beguna v jame. Na tiaoč radovednežev gleda „predstavo" in pomaga jetniku b znamenji s kterimi mu naznanjajo, kje ao njegovi lovci Ako slednji priataviljo leBtev, jo jetnik takoj zažene na ulico. Konečno ga je lakota priailila, da se je vdal. Lima, Peru, 6. dec. Poslanska zbornica je predlog glede vpeljave zlate valute, odobrila. Postava določa, da bode zlati denar veljal za republiko Peru v nadalje kot je dino denarno sredstvo. Srebrni de nar vzneaku 100.000 aoleB ($48.700) bodo atopili in kovino prodali. Drobnosti. Domač umetnik gosp. Roman Fe konja, slikar, je te dui izvršil jako 'e o sliko dveh otrok in za primer-n * nizko ceno. Sliko je pri naa videti in našega umetnika priporočamo vsakomu najtopleje, ker izdeluje v oljnatih barvah in na druge načine res umotvore. Gosp. Roman Fekonja je doma iz Spodnje Štajerske in deluje*v zuamenitem atelierju na 5. Ave. v New \orku. * * • V staro domovino so se podali: J-rnej G?rl in Frank Bevec iz Eve-letha, Minn., v Vrh pri Ložu: Martin Strekel iz Mount Iron, Minn, v Č šnjevce pri Semiču; Auton C mperman iz Renovo, Pa., v I$ko Vas; J _>hu Pečnikar iz Cle-velanda, O., v Ljubljano; Anton Pudržaj iz M^Kinley, Minn., v Ga-berje pri Krki; Josip Uršič iz Mc-Kiult-y, Minn., v Gorenjo Vas pri Š i of ji Loki; John Mum iz Wheeling, W. Va., v Žužemberg; Janez Martinčič iz Jenny Liad, Ark., v Cinknico: .J mez Ivančič s ženo iz Steeltona, Pa., v Prečno; John Šsul iz Aurora, 111, v VelikeLašče ; J m Oven iz Eiklaud, Pa., v Zati-čino; Marija Strniša iz Clevelanda, O., v Toplice; Mietze Tander iz New Yorka v Berolin; Edvard Dragi, John Mohar in Auton Ti-selj iz Pueblo, Colo., v Dobropolje; John Pavlin iz Pueblo, Colo v St. Jernej; Anton Sušteršič in Anton Keržič iz Renovo, Pa., v Iškovas ; Mihael Frankovič, John Lesica, J. Frankovič in George Horvat iz Ma-uest'qu«, Mich, v Vinico; Štefan B^Banac, Jožef Bosanac I. John Bosanac, in Jožef Bosanac II. iz Man6et'"que, M eh , v Bosancf; Ju; re Lipoveek iz Manest que, Mich., vPriba-yied; Jure Coitaš z otroci in JožtfB jsauec III. iz Manest:que, Mich., v Bosance; Joe Bradač iz Manest que, Mich., v Žužemberk; George P rok iz Dudlo, Pa., v Sta-ritrg, pri Rakeku; John Illeršičiz Dunlo, Pa., na Rakek; Tomaž Intihar iz Dunlo, Pa., Cinknico. NAZNANILO. „Kaiaer Wilhelm der Groase" od-pljuje v soboto dne 14. dec. ob 10 uri v Bremen in ne 17. dec kakor amo v zadnji številki tiakali. Na t opozorujemopoaebno one rojake, k ki a? naa vprašali gledč tega parnika Dobro je ae tim preje zglaaiti, ker bode parnik gotovo prenapolnjen Liatke prodaja tudi Fr. Sakser, 109 Greenwich St, New York. Umrl je v Gorici bivši deželni poslanec, bogoslovni profesor g Tomaž Carin. * * * I)ar z a slovensko vseučilišče. Dekan v Velikovcu č. g. Jan Wieser, je poslal za slovenko vseučilišče dar 1000 kron deželnemu odboru kranjskemu, da pokaže s tem, kakor se je izrazil, svoje globoko prepričanje o potrebi vseuCilidča za bstoj in kulturni razvoj slovenskega naroda. — Slava rodoljub nemu mecenu 1 * * * Tat v cerkvi. Dne 20. nov. popoludne je prišel neznam tat v srkev pri sv. Krištofu in ulomil v pušloo, kjer p* je dobil le 20 vinarjev. * * • Nov most. Za most čez Savo pri Trbovljah so že napravljeni načrti. * * * Nesreča vsled povodnji. Blizu Laz ee je prevrnil nek voz v naraslo Savo, konj je utonil. Blizu Pod-brda se je zgodila ednaka nesreča. Grozen naliv je napolnil potok ]3ičo tak eilno, daje na več krajih voda odnesla ceBto. Voz je prišel takšno jamo in deroča voda je »inesla voz in konja. * • * Povodnji- Leseni most, ki čez Sočo veŽ3 Zdravščino in Gradišče je povodenj zrušila. Škodo cenijo do 40.000 K. * • • Utopljenca so našli v potoku pri Toplicah kraj Zagorja. Mož, tovarniški delavec Ferdinand Lanegger je najbrž v pijanosti padel v vodo Utopljenca so našli dne 19. nov na levem br9gu Save pri Klečah poleg Dola. Utopljenec je baje 43 let stari tovarniški delavec Franc črne iz Medvod, kteri je iz Sorskega mostu padel v Soro iu šele pri Medvodah v Savi utonil. * * * Požar v Volavljah je provzročil 5000 K škode a zavarovana ao bila pogorela poslopja le za 2000 K Požar je naBtal valed neprevidnega ravnanja s lučjo. Samomor. Iz Krškega ae poroča: Dne 21. nov. ae je posestnik Vine Roštaher iz Gorenjega PijavBkega a puško ustrelil v glavo Vzrok je bil vedni prepir z ženo Mcž je zapustil troje, še ne čez 10 let atarih otrok. * * * Samomor 12letnega otroka. V Trstu ae je zaatrnpila 12letna Ivana Klebec, ker jo je šivilja, pri kateri a? je učila, radi malomarnega dela oštela. * * * Nesreča ali samomor ? 81etni Josip Dežman, sin peka Iv. Dež-mana na Bledu, je 13 nov. šel brez očetove vednosti v Gorje in ae je šele zvečer vrnil domov. Ko mu je mati zažugala, da ga bo oče kaznoval, je fantič odšel iz hiše in ae ni več vrnil. Dne 19. nov, ao ga potegnili mrtvega iz jezera. Sodi se, da je fant iz strahu pred kaznijo skočil v jezero. m * * Ogenj na Bizeljskem je uničil dne 17. nov. zvečer goapodarako poalop-< je poBestnici Katarini Degen. Spretnosti c. kr. orožnikov in ognje-gatea se je zahvaliti, da so okrog 15 polovnjakov vina rešili, ker je bila klet zraven, čast jim! * * * Na Hnmn pri Ormožn zgorelo je poaeatniku Lesjaku Ivanu dne 18. nov. goapodarako poalopje bi zu z vsemi že spravljenimi pridelki. Hitro je prišlo mnogo ljudi gaBit, da Be je pravočaano še a pomočjo vetra in vede rešila hiša za atano-vanje in živina. Možje ao gasili, ženBke pa prav pridno vodo prinašale, šolarji pa koruzo od ognja nosili Ponesrečeni je bil le malo zavarovan, in Burni se, da so otroci užgali. * * » Umor. Leta 1893 je okrožno ao dišče zaprlo poaeatnikovega aina J. Šalamon-a iz Št. Andraža v Slov Goricah, ker je bil na sumu, da je moril Marico Koziša, ki je služila pri njegovih atariših, in a cer zato, ker jo je on zapeljal, in ae je nahajala v blagoslovljenem stanju. Dekle je bilo ataro 16 let; nekega jutra so jo našli mrtvo. Ker je tedaj manjkalo dokazov ao Jož. Šalamo-na izpustili. Sedaj pa ao dobili novih dokazov, in na podlagi teh ao aumljivega Salamona orožniki odpeljali v ječo v Ptuj. * * * Podsreda. Izvanredno velikega divjega mačka je uarelil pred kratkim logar podsredške graščine, Kraupner. Zver je bila Čez 1 meter dolga in čez 6 kg t9žka. * • * Delavska vest V Donavitzu pri Ljubnem ao začeli iz ondotnih tovarn odpuščati delavce. Dne 17. nov. so odpustili mnogo delavcev, med njimi tudi nekaj Slovencev. Na zimo in brez zaslužka. • * » Spomenik pokojni cesarici Eiiza beti postavijo Dunajčanje. Odbor je pod protektorstvom nadvojvode Otona in nadvojvodinje Marije Jo žefe. Na Dunaju ae že pridno zbira za apomenik. * * * Občinske volitve v Gradcu. 22. nov. se je vršila ožja volitev v III. razredu mej aocijalnimi demokrati in nemškimi nacijonalci. Izvoljeni so bili trije kandidatje socijalnih demokratov in dva kandidata nemških nacijonalcev. Z ozi-rom na velikanska prizadevanja uemških nacijonalcev in na pisanje njihovih listov je ta izid volitve zanje prav za prav občuten poraz. * • * Malce zakasnelo uradno postopanje. Okrožno aodišče v Bolcanu na Tirolakem je aedaj uvedlo uradno poatopanje, da ae progiaai mrtvim neki Andrej Bacher, ki je bil rojen leta 1771. Mož je bil že v letu 1819. nevarno bolan v grlu in ui ravno mialiti, da bi še aedaj — *e svojimi 130 leti — tlačil kje travo po tej zemlji. Okrožno sodišče r Bolčanu ae je v tem alučaju vaa-tako nekoliko zakaanilo, kar je aravi značaj avatrijakega birokra-tizma. ZA BOZIC in NOVO LETO pošiljajo' Slovenci in Hrvatje kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjed. držav zgolj gotovi denar, to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, N. Y. KJE JE P Josip Rajer, doma iz Hmeličapri Mirni Peči na Dolenjskem. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznani'i: Anton Dragan, Box 163, Biwabik, M;nn. Kje je ? Josip Lakota, doma iz občine Prezid, okraj Čabar. Nekoč smo skupaj delali in ie nam štirim odnesel ček za $73.15. Njegov naslov naj se blagovoli naznaniti: Janez Zaj-ar (Maj-zel), P. O. Isola, Miss. Kje je? Frank Cvelbax, doma iz Vratna, iupnija Št. Jernej; pred tremi leti je bival v Pueblo, Col. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu bratu: John (Jvelbar, Box 172, Claridge, Pa. [i4dc] HA PRODAJ. V Novem Mestu na Dolenjskem je na prodaj prenovljena KIŠ-A- v kterej je že moogo let gostilna, in ta je na lepem prostoru K hiši spada vse pohištvo, dalje velika njiva pri Plautanu, blizo novpga mosta, dva gozda Z mladim l^som. Cena vsemu je 10.000 gold. Prodam pa vsled Bmrti mojega soproga. Več povč: Marija Kos, Novo Mesto, Kranjsko, Austria. Kje je ? John Drap, doma iz Cerovca pri Novem Mestu, pred dvemi leti je bil v Pittsburgu, Pa., na Butler St. Za njegov naslov bi rad zvedel: Josip Gazvoda, Box 493, Irwin, Pa. [10 dc] Kje SO? Frank Medved, doma iz Studenca pri Zatiči-ni: John Groznik in Anton Petrič, oba iz Višnje gore pri Zatičini. Vse te opozorujem, da poravnajo kar imajo poravnati. Mary Gre-goršič, 40 Richville Ave., Massillon, Ohio. [iz dc] Frank Gule, 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N.Y.y priporoča rojakom svoj HOTEL FLORENCE, v kterem vedno toči Bveže ameriško in plzensko pivo, najboljša domaČa kakor tudi importirana vina, iz-vrstne smotke največjih tovarn. Nadalje ima na razpolago jako lepo KEGLJIŠČE. Za obilen obisk se priporoča FRANK GULE. John Venzel, 30 King St., Cleveland, O., izdelovalec kranjskih in nemških Posestvo na prodaj. John M. Vertin proda svoje POSF> i VO V DOBLIČAH na Dolenjskem. Pos!«v.-,- je bilo zidano pred tremi leti, vse zemljišče meri iyi. štertina; gozda bukovega in jelovega je 5 jobov 65 štirjaških sežnjev. Več o tem i>ovč: (23 dec) Kath. Grahek, 430 7th St., Calumet, Mich. Slovenci,podpirajte tace se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene ao primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cena trivratnih od $22 do $45, ploSče bo iz najboljšega cinka; izdelujem tudi plofiče iz aluminija, nikelja ali medenine, cena tri vratnim je od $45 do $80. Več in natančno povč: JOHN VENZEL, SO Kin? Street, Cleveland, Ohio. lOpomin. Sprojeli smo 50 tisoč izvrstnih viržink, ktere hočemo prodati za praznike, iu razpu&iljamo stotino za $3- Za poskuSnjo pošljemo tri vir2inke, kdor nam podlje 10 ct. v poštnih znamkah. Kakor znano imamo v zalegi tudi pravi turški tobak, avstrijski in francoski papir za cigarete. Štiri dkatlje tobak* in 4 zavitke papirja velja $2 A. H Model Tobacco za kaditi v fajfi BO zavitkov za $3 Viržinke in tobak razpošiljamo brez drugih stroškov v zaželjeni kraj, ako bo nam denar naprej pošlje Ako vam ni prilično nam pisati, zahtevajte naše blago v proda-•alnicah kjer kupujete, i A. Ausenik, Loe^ar & Co., 404 E 74th St, New York City. Po'pisani poživljam IGNAC PLUTA, loma iz Sodralice, sedaj bivajoč na Ely, Minn., da poravna kar ima poravnati, to pa zato storim, ker sem prisiljen, ker mi na več uismenih opominov ni dal nobenega odgovora. [7dc] Karol Karlinger, 1186 St. Clair St , Cleveland, Ohio. Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin SALOON, v kterem vedno točiva aveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago nne smotke. Dalje ae lahko na naa obrne vaak rojak v bižini gledč pošiljanja denrajev v ataro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi s g. Fr. Saksebjem v New Yorku, lahko vaakemu cenp. in točno poatreževa. Za obilen obiak ae priporočata F. KERŽIŠNIK & J. MRAK, Prop's of Porto Rico Saloon, BOCK SPRINGS, WTO. Listaiea aredmifctva. Rojakom odpošljemo aedaj ta $20.60 100 kron avatr. veljave, pri dejati je Ae 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljate? i registrirana. POSLANO. TO THE PUBLIC : We notice that Frank Zotti & Co. now at 108 Greenwich Street, New York City, are advertising in a number of newspapers claiming that they are our agents for the sale of passage tickets. This is not a fact. Frank Zotti & Co. are not our agents nor are they agents of any well known Trans-Atlantic Steamship Line. The public wishing to buy steamship tickets by our Lines should apply to our recognized agents or to us, since the so-called tickets that Frank Zotti & Co. issue are not valid for passage on any of our steamers. E. de Bocande, General Agent, French Line. Emil L. Boas, Gen. Mgr.. Hamburg-American Line. J.- R. Wierdsma, Gen. Agent, Holland-America Line. Oelrichs & Co., Agents, North German Lloyd. International Navigation Co., Red Star Line. (Prevod.) OBČINSTVU: Mi smo opazili, da Frank Zotti et Co., sedaj na 108 Greenwich St, v New Yorku naznanja v raznih časnikih, da je naš agent in prodaja parobrodne listke. To ni res. Frank Zotti et Co. ni agent od nobene znane prekomorske črte. Občinstvo, ktero želi kupiti parobrodne listke za ktero naših črt, naj to stori pri naših pripoznanih agentih, ali pri nas samih, ker takozvani parobrodni listki, ktere izdaja Frank Zotti et Co., za potovanje niso veljavni za nobeno naših črt. E. de Bocande, generalni agent Francoske črte. Emil L. Boas, generalni zastopnik Hamburg-ameriške črte. J. R. Wierdsma, generalni agent Holland-ameriške črte. Oelrichs & Co., agentje Severo-nemškega Lloyda. International Navigation Co., Red Star črta. To oficijelno objavo je Continental conferenca razposlala na več listov. Naše rojake pa opozorujemo na njo. Tjis-bo-ki. Ljubezen strojevodja. Potniki e^preauega vlaka morali smo radi t^oc.h žametov ostati v Jericho, Wisconsin. Na tamoš njem kolodvoru smo nehote morah pričakovati pomoči in smo se v prikrajfiauje časa ogrevali z whi ■kejem in sličnimi pijačami, kterih imena pa v ostalem b to povestjo nimaj j kaj opraviti. Povest se namreč tiče izrednega slučaja, o kterem mi je načelnik tamoSnje postaje sledeče pripove doval: Naj bolj i strojevodja, kterega snu ked&j imeli ua naSej progi, je bil tako bedast, kakor najboljfii in najpopolnejši norec v norišnici prvega reda. Ime mu je bilo Bili Spreck less. V onem času smo naše lokomotive nazivali z razuimi imeni, kakor nazivajo mornarji svoje ^adije; to je naravno že davno minolo in sedaj ima VBaka lokomotiva svoj Številko. Bili je imel najboljšo lokomotivo na vsej prcgi; ime jej je bilo „Marta Washington", ktera je volila ek»presui vlak med Ateno iti Constantinople. Bill je imel jedva 30 let, bil je priprostega značaja, pijače in igre ni ljubil, tudi kouj skih dirk ni ljubil in ob nedeljah ni nikoli ribaril. Toda z ozirom na lokomotive v občuem, in gledč na svojo ,,Marto4' še v posebnem smislu imel je popolnoma svoje lastne takosvane neumne nazore. On jt namreč trdil, da je lokomotiva ravno tako živa kakor kako drugo živ« bitje in kar je trdil, temu je tud; sam verjel t r bi ee z vsakim drag* volje pretepal, kdor bi mu hotei dokazovati, da lokomotiva ni ni' druzega kot lokomotiva. On je ved no trdil, da ima vsaki stroj in toraj tudi lokomotiva Bvoj lastn snačaj in svoje sposobnosti, da st lokomotive dele v dobre in slabe, in da se je slabe lokomotive bolj bati kakor najboljšega železniškega roparja. Kar se pa tiče ,,Marte Washington", bilo je nam vsem snano, da je bil naš Bill v njo če? mero zaljubljen. ,,Marta" je bila naša največja lokomotiva, ktert kolesa so merile v premeru pet čevljev; imela je navado, da se je na potovanju tako nepopisno tresla, da so se je vsi strojevodje bali. Toda Bili se je rotil in priBegal, da je baš „Marta" najlepši in najboljši stroj, kar jih je v Zjed. državah in v vseh državah sveta. On je potoval x ,,Marto ' že tri leta in resnici na ljubo moram priznati, da jo je znal izvretno voditi. Iskrenost, b ktero je Bili negoval svojo „Marto Washington", je bila po vsej progi znana. Ako je kurjač lokomotivo Čistil, je b.l naš Bili vedno nejevoljen in kakor hi tro je bila vožnja končana, in ko so „Marto" odvedli v premogovo skla-dišče, pričel jo je vedn* on sam čistiti in sicer tako dolgo, da je ,,Marta" izgledala, kakor da bi ravnokar prišla iz zlatarjeve proda-jalnice. Kadar je mislil, da ga nihče ne opazuje, so ga Blišali ljudje s lokomotivo govoriti. Imenoval jo je ,,dragica" ter jej dajal različna laskava imena. Večkrat jej j« tudi pripovedoval razne novosti o druzih lokomotivah, o kterih je tu pa tam zvedel in mislil, da bodo „Marto" zanimale. Večkrat je sedel na kotlu in objemal ,,Martin" dimnik — seveda samo tedaj, ko ni bil prevroč — potem je navadne pričel svojo ljubljenko gladiti in jej zatrjevati, da ni lokomotive na svetu, ktera bi bila vredna ž njo st primerjati. Strojevodja je bil od dne do dne bolj zaljubljen. Njegov kurilec mi je pripovedoval, da je Bili v novej-še m času pričel pogostoma v ogenj pod ,.Martinim" kotlom metati kodčeke sladkorja trdeč, da ona ljubi sla&Čioe. Kmalu potem pričel je BiH nadlegovati svojo lokomotivo b poezijo in jej je ob vsakej priliki predaval lirične pesmi. Pri tem je trdil, da ,,Marta Washigton" poezijo izred no ljudi, in da mnogo hitreje ter bolje vozi, ako jej on pripoveduje svoje verze. Po mojem mnenju je pa „Marta", ako je v resnici ljubila pesmi in verse, le zato hitreje vozi- la, ker je hotela pred Billovim pesništvom bežati. Dokler je BiH vodil „Martc Wash ington", se je razur kurilca nihče ui smel dotakniti; toda tudi kurilec je moral po3topati skrajno pre vidno in spoštljivo. Necega dne j^ pričel Bili trditi, da olje, ktero je lobival od železniške drežbe, za ljegovo ,,Marto", ni dovolj dobro in je kupil več funtov medvedove Plasti one vrste, ktero rabijo dekleta v Ateni za svoje lase in je izreč-ao naročil svojemu kurilen, da mora ,,Marto" le z medvedjo mastjo cnazati. Ker je pa medvedja mast ,,Marti" škodovala, se je kurilec branil Billovo povelje izvršiti in se ie pritožil pri nadzorniku, kteri je odredil, da mora „Marta" tudi v ladalja dobivati družbeno olje me ?to medvedje masti. Nadzornikove jdrtdbe pa nikakor niso zadrževale lašega Billa v izkasih njegove Iju-^avi in kmalu je pričel z dobrodi-iečim milom mazati parne cevi, ločim je kotel večkrat poškropil z .■Magnolia" in ,,Jasmin" parfumom. Niti malo se ne varam, ako trdim, da bi Bili, če bi mu v to družba dovolila, oblekel „Marto" v Bvileno obleko ter jej nasadil na dimnik moderni klobuk z rumeni-ni trakovi in ptičjim perjem. Kadar so „Marto Washington" »dvedli v premogovo skladišče, kar ie je vsaki teden trikrat zgodilo, aotel je Bili na vsaki način na njej MATIJA POGORELC, prodajalec ar, Tsrišic, uhanoT in drugs zlatnine, Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj! Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels $6.oo Boss case 20 let garancije 15 Jewels Waltham $9.00 16 size 7 Jewels $15.00 Srebrne ure z enim ,, 15 ,, $18.00 pokrovom - $12.00 Boss case 25 let garancije z 2 pokrovoma $16.00 16 size 7 Jewels $25.00 in višje. \ ,, 17 „ $}o.oo Podobice za božične jaslice l za 5 ceutov, Slovenska Pratika 10 centov, velika 15 centov. Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kaor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D. Iy Vse moje blago je garantirano! "tš^ V svoji zalogri imam tudi Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah. CENA: V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 V škatlji 2 ducata,, ,, $0.35 0.60 0.75 6 za 25 centov. Math. Pogorele, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. - si KNJIGE a ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo p.oštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Razprodaja Ker bodem ostavil izdelovanje smodk, prodam v30 zalogo pod ceno in sicer: Carniolia Boanty tisoč..........$18 >» n n .......... $13 Vržiuke z Blamo „ ......... 818 Heralda Havana „ ..........$25 Novce, čeke, Money Order itd., za naročeno blago blagovolite poslati g. Fr. Sakserju 109 Greenwich St. New Y<-rk. S spoštovanjem F. A. DUSCHEK, 664 E. 162 Street, New York City, N. Y. Gompapie Generale Transatlantique. Francoska parcfcrcdna družba. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARiS-ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO: ,,La Lorraine", na dva vijaka_______________________12.000 ton, ,,La Savoie", ,, „ ,, ..................................12.000 ,, ,,La Touraine", ,, ,, ,, ..............................10.000 ,, ,,L'Aquitaine", „ ,, „ ..................................10.000 ,, ,,La Bretagne",................................................8.000 ,, „ La Champagne",.........................................8.000 „ ,,La Gascogne", ............................................................S.000 ,, d/M ~ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: 25.000 konjskih moči. 25.000 ,, „ 12.000 „ „ 16.000 „ ,, 9.000 „ „ 9.000 „ „ 9.000 Molitvene knjige: Fino vezane z imitacijo slonove kosti, ali v finem usnju in Be zlato obrezo: Rajski glasovi, 55 ct. Nebesa naš dom po 82.75, Pravi služabnik Marije SO ct. Spomin na Jezusa, usnj* 55 ct. Filcteja, s zlato obrezo 81.20. Rafael, platno 75 ct. ,, uanje 85 ct. Zvonček nebeški 55 ct. Ključ nebeških vrat, 81. 75 ct. Lilija v božjpm vrtu, 81.50. Kruh angeljski, G5 ct. Vrtec nebeški, 65 ct. 45 ct. Hvalitve Boga, 80 ct. Getzemani in Golg< ta, 80 ct. Pot v nebesa, 81 20 Kruh nebeški, $1.20 Duhovni studeoec, 65 in 45 ct. Jezus in Marija, 45 ct. Vodnik v nehe3«, 05 ct. Rajski cvet, 65 ct. Jezns prijatelj otrek, 60 ct. Hvala božia, 60 ct. Marija dobra mati, 80 ct. Druge knjige: TiunLing, kitajski razbojnik, 20 ct. Pri Vrbovčevem Grogi, 20 ct. Pod turškim jarmom, 20 ct. Kuez črni Jurij, 20 ct. Potovanje v Lilipur, 20 ct. Kako je izginol gozd, 20 ct. Doma in na tujem, 20 ct. Hildegarda, 20 ct. Hirlanda, 20 ct. Srce, IV zvezki, 81 Hitri računar, 40 ct. Tiboč in ena noč, 51 zvezkov, 86.50. Pratika, mehko vezana, 10 ceutov, kartonirana, 15 ct. Ajigleško-slovenska slovnica 75 ct. A-bec^dnik za slov. mladež, 20 ct. Zgodbe sv. pisma, 50 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem 30 ct. Slovensko-nemški besednjak 90 ct. Druga nemška vadnica, 80 ct. Prva nemška slovnica, 35 ct. Pavlitiov slovensko-nemški slovarček. 40 ct. Pavl'nov angleško - slovenski slovarček, 40 ct. Preprotmk, zbirka raznovrstnih pisem iu računov, 30 ct Prešernove poezije vezane 75 ct u ,, broširane 50 ct. Ave Marija, 10 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80 Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, I. in II. del, oba 50 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 10 ct. Hubad pripovedke I., II., in III zvezek po 20 ct. Admiral Tegetthof, 20 ct. Maršaj Gruf Radecky 20 ct-Baron Ravbar 20 ct. Ciganova osveta, 20 ct. Sveta noč, 30 ct. Strelec, 25 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 20 ct. Nikolaj Zrinski. 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Prve skrbi, 3U ct. Bogdan, 20 ct. Plemenita srca, 20c Baron Trenk, 20 ct. Eao leto med Indijanci, 20 ct. Črni bratje, 20 ct. S prestola na uiorišče, 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Najdeuček, 20 ct. Lažnjivi Kljukec, 20 ct. Mirko Pcštenjakovič, 20 ct. Sveta Notburga, 18 ct. Mrtvi goistač, 20 ct. Izidor položui kmet, 25 ct. Salj ivi Siovenec [zbirka kratko- časnic itd.] 90 ct. Velike Banjske bukve, 30 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ct. Izanami, 24 ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Venček pravljic in pripovedek, 25 ct. Andreas Hofer, 14 ct. Savinski glasovi, 20 ct. Zeleni listki, 20 ct. Tartari na Moravskem, 35 ct. V domaČem krogu, 25 ct. Punčika, 20 ct. Pagliaruzzi, I. in II. zvezek po 25 ct. Razne knjižice za mladino, po 102t. 109 Greenwich StM New York> S v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v sveži z g. Fr. Sakser-jem. 8 spoštovanjem Martin Verzuhf Crested Butte, Golo. Edini oficijelno autoriz. slovenski agent. Bremenskega Lloyda, Generale Transatlantiqne, Holland America Line, Red Star Line prodaja parobrodne listke po izvirnih cenah. Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in k edaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru iti k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to n iČ n e v e 1 j a, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. Ako ste v zadregi pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki železoični postaji in pokličite Številko 3795 Cortland, ali angleško: three seven nine five Cortland, potem z narbi po domače govorite in pride eden po Vas, to velja zelo malo in je velike vrednosti. Dalje Vas opozorujemo glede pošiljanja denarjev v staro domovino. Nikjer ne bodete tako ceno, brzo in vestno postrežem kakor pri meni. Deseto leto že poslujim, a ni ga rojaka, da bi zamogel tožiti o zgubi. # L'Aquitaine 12 dec. 1901. La Bretagne 19. dec. 1901 * La Savoie 26. dec. 1901 La Champagne 2. jan. 1901 BP Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Glavna agencija: 32 BROADWAY. NEW YORK. * L'Aquitaine La GaeC gue La Iiretsgne La Champagne 9. jan. 36. jan. 23 jan. 30 jan. 1901. 1901. 1901. 1901. Autorizirani zastopnik je tudi Fr. Sakser, 109 Greenwich St, N. Y RBU STXR TlNB (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") — New Yorxa v Antwerpem voz. naravnost >z pH|LflBELpH[ft „ Antwerpeh prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ,,VADEELAND", na dva vijaka, 12000 ton. mZEELAND"............ ton. ,.KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. ,,SCUTHWARK' , na dva vijaka, 8607 ton. ..PEIESLAND"......7116 ton. „WESTEBNLAND".....S73& ton. ..NOORDLAND"......5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali V Avstrijo I na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIA E vsako drugo sreda od pomola ob vznožju Washington St. r Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, NEW YOKE. — Oor. Dearborn & Washington Stra., CHICAGO. — 30 Montgomery St., SAN TE ANCISC0- — Third & Pine Strs., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) *0zi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer, "OTSDAX. parnik r dvojnim vijakom, 12500 ton. 'TATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10500 ton. &0TTSBDAX, parnik x dvojnim vijakum, 8300 ton- Parniki: KAASEAK, SPAABNDAM WSBEEHDAJC. S&r Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije ^ Radi cene glej na poeebgj objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: »OTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA raako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta .9 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, I te tr&te ii tzil 5R. 8AKS! 2? Viiiu