REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Sarins/*-
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XII Številka 11 November 1981
NOVICE
LJUBNO
GORNJI GRAD
Občanom čestitamo ob prazniku republike
Skupščina občine, njen izvršni svet, družbeno—politične in delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in uredniški odbor.
Ob Dnevu republik
V letošnjem jubilejnem letu, ko slavimo 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti je Dan republike krona tega praznovanja. On pomeni uresničitev ustvarjalnih naporov po samostojnosti in pravičnejšem družbenem redu. Pomeni tudi dokončno zmago nad domačo reakcijo in mednarodno priznanje. Z njim smo dokazali našo čvrsto odločenost, da bomo uredili domovino tako, kot smo si jo zamislili. In postala je dobra, ljubeča mati svojim otrokom. Zato je ta dan neizbrisano zapisan v zgodovini naših narodov, nas vse pa, ki smo pripadniki kateregakoli teh narodov navdaja s ponosom, da smo ravno balkanski narodi dokazali svetu tolikšno ljubezen do domovine, vso svojo ustvarjalno smelost, čvrstost in pogum. S temi odlikami smo takrat presenetili svet in smo ga presenečali tudi v dosedanji povojni izgradnji.
Ko letos pregledujemo nadvse uspešno prehojeno pot izgradnje ljudske oblasti in epopejo narodnoosvobodilnega boja ter povojne socialistične izgradnje, snto lahko ponosni nad doseženimi rezultati. Postali smo dobesedno narod ustvarjalcev-graditeljev, saj je na vsakem koraku, na vsakem koščku domovine vidna ustvarjalna sila fudi. Iz nerazvite agrarne države smo postali srednjerazvita industrijska dežela z izrednim gospodarskim potencialom, s sorazmerno mladim delavskim razredom, z visokim deležem izšolanih ljudi ipd., kar nam daje solidno osnovo za nadaljnji dinamičen gospodarski razvoj.
S socialističnim sistemom samoupravne demokracije smo uspeli aktivirati neizmerljivo ustvarjalno silo v ljudeh, zlasti vseh tistih, ki jim je pri srcu naš svoboden in demokratičen razvoj.
Za vsako družbo sta bistveni stalnici razvoja tako ustrezna materialna osnova, kot tudi razviti medčloveški odnosi. Oba temelja smo v dosedanji izgradnji temeljito učvrstili, kar pa naj ne pomeni, da se nad tem lahko uspavamo. Revolucionarne in ustvarjalne pridobitve niso same po sebi trajne, da bi se dalo lagodno živeti, temveč jih moramo nenehno utrjevati, vsakodnevno uresničevati ter naprej razvijati, da bodo vedno sveže. Slavje morajo, ko bijemo bitko za stabilizacijo na vseh ravneh, povezovati sporočila, kako smo se čemu odrekli, če smo svoje želje spravili v okvir svojih dohodkovnih možnosti, katere slabosti v delovanju smo učinkovito odpravili, kako smo skrčili porabo vseh vrst, za koliko smo ali bomo zmanjšali birokracijo ali pa vsaj spremenili odnos do dela in ljudi, kako smo povečali interes do ustvarjalnega in inovacijskega dela in podobna vprašanja, ki pomenijo temeljne usmeritve v naših družbenih naporih.
Spoznali smo, da razvoja ne moremo prepuščati spontanim procesom in reakcijam, spontanemu odločanju na pamet, zakaj ob mnogih pozitivnih težnjah tudi naša družba ni imuna pred reakcionirnimi idejami. Subjektivne sile morajo biti sposobne, da tekoče sprejemajo pozitivne vplive splošne družbe-
ne zavesti in znanja. Tov Kardelj je poudarjal na Škot ve iluzije nekaterih, češ dc samo misel ali samo sesta poganjata stvari naprej. To.s da ni res, kajti za večjo dru: no učinkovitost akcije ne zc ščajo niti resolucije same sebi, niti besede, pa če sc tako blagoglasne. Stanje st lahko spremenijo samo ljud svojo zavestjo in družb usmerjeno akcijo, na pod svojih interesov in zavestr spoznanja, poznavanjem , mer, poti in sredstev za ure čitev tako zadanih ciljev. Z je pomembno, kako in ko, smo sposobni zajeti v Soc stično zvezo pluralizem int sov in s tem vso ustvarjaln, pa tudi kritičnost delovnih I] in občanov, da bo ostalo iz nje le tisto, kar je resnii sovražno. Toda tudi tega se smemo bati, kajti čvrstina tudi v poznavanju takšnih in če bomo uspešno rese svoje notranje probleme, zL„„ gospodarske, bo to najtrdnejši branik naši samoupravni ureditvi.
S problemi, ki se tekoče pojavljajo ali so rezultat nakopičenih težav, ne izgubljamo poguma, ker vemo, da smo sposobni vse to premagati, niti ne žalujemo, ker ni več nekdanje monolitnosti, ko smo morda še verjeli, da smo harmonična, brez-konfliktna družba. Nova kvaliteta je prav odkritost razprav, ko se demokratično pogovarjamo o vseh vprašanjih. Čvrsto in odločno moramo vstrajati na tem, da najdemo skupne rešitve z upoštevanjem različnih interesov in hotenj, kar sicer pomeni omejevanje ekstremnih posameznikov v želji, da uveljavijo svoj interes kot edino zveličaven in prevladujoč. Zato se moramo dogovarjati znatno hitreje in učinkoviteje, kot doslej, kajti dogovarjanje je temeljna usmeritev naše družbe in nasploh temelj našega družbenopolitičnega sistema.
Ob dnevu, ki nam pomeni rojstvo domovine, za hip postanimo ter se ozrimo na slavno in ustvarjalno prehojeno pot in razmislimo o bodočih, nakazanih nalogah ter si obljubimo, da bodo naši koraki vedno čvrsti in odločni, kot so bili koraki delegatov drugega zasedanja A VNOJ, ko so blatni in utrujeni od poti stopali v praznično razpoloženo dvorano in postavili temelje socialistični, samoupravni domovini. Ne pozabimo, da je z velikimi žrtvami in le na tak način bila rojena nova, Titova, naša Jugoslavija!
JOŽE KUMER
TaKO so zborovali odposlanci narodnoosvobodilnih odborov naše doline v Gornjem gradu 8. oktobra 1944, ko so izvolili prvo skupščino okrajnega narodnoosvobodilnega odbora okraja Gornji grad. (Arhiv Kulturne skupnosti Moziije)
0 kadrovski politiki v občini Mozirje
Občinska konferenca ZKS v Mozirju se je sestala in temeljito obravnavala žgoča vprašanja v kadrovski politiki. Uvodoma je zelo izčrpno in kritično nakazal sekretar OK Jože Rakun nekatere pomanjkljivosti s katerimi se srečujemo. V nadaljevanju navajamo nekatere njegove ugotovitve.
V tem času smo v okviru občine in posameznih delovnih organizacijah zastavili in uresničevali dokaj obsežno aktivnost na področju kadrovske politike. Rezultati te aktivnosti danes še niso vidni in so kadrovske razmere v občini in v pretežnem delu OZD še vedno nezadovoljive. Na današnji seji konference moramo oceniti, zakaj se nekateri sklepi konference izpred dveh let tako počasi ali sploh ne uresničujejo.
Področje nalog zveze komunistov, ki se nanaša na kadrovsko politiko, je ena najpomembnejših in hkrati najzahtevnejših nalog. Resolucija XI. kongresa ZKJ nalaga komunistom številne naloge za uveljavitev delavsko—razrednega značaja kadrovske politike, uveljavljanja demokratičnosti postopkov v kadrovanju na zahtevne družbene dolžnosti, po-družbljanje kadrovske politike v bitki zoper zaprtosti in privatizacije kadrovanja. Članstvo zve-
ze komunistov, osnovne organizacije in organi ZK, SZDL in druge družbenopolitične organizacije ter delavci v združenem delu morajo, kot je zapisano v resoluciji XI. kongresa ZKJ, postati temeljni nosilci kadrovske politike.
Izhajajoč iz te opredelitve smo v naši občinski organizaciji že dalj časa namenjali precejšnjo pozornost aktivnosti na kadrovskem področju. To so zahtevale izredno slabe kadrovske razmere v občini, ki so v veliki meri zaviralno delovale na prizadevanja za hitrejši razvoj občine. Že v preteklem srednjeročnem planu in vseh drugih družbenih dokumentih smo zapisali, da je kadrovska okrepitev OZD ključnega pomena za uresničitev opredeljenih ciljev srednjeročnega plana družbenega razvoja občine. Področju kadrovskih nalog smo dali velik pomen tudi pri sprejemanju sedanjega srednjeročnega plana. Sprejeli smo velike obveze za kadrovsko okrepitev vseh OZD, ki jih brez odločnejših ukrepov in aktivnosti ne bomo uresničili.
V zadnjem času se je raven tehnološke opremljenosti bistveno dvignila in zahteva več strokovnega kadra v proizvodnji. Delno so v nekaterih OZD izboljšali stanje z izobraževanjem delavcev ob delu. Potrebno pa bo še nadaljevati z odločnejšimi akcijami za kadrovsko krepitev neposredne proizvodnje z usposobljenimi delavci. To pa zahteva korenito spremembo poklicnega usmerjanja, ki je že v teku, in realizacijo usmerjenega izobraževanja. Vse OZD se morajo čvrsto povezati že z osnovno šolo, v kateri se prične mladina poklicno usmerjati. Ta povezava mora biti prisotna tudi s centri usmerjenega izobraževanja, kjer se mladi usposabljajo za delo.
Vlogi znanja pri zagotavljanju produktivnejšega dela v neposredni proizvodnji ne dajemo dovolj pozornosti. To ima dalje negativne posledice na samo-
upravno odločanje in krepitev zavestnih sil v bitki za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov in uresničevanja gospodarske stabilizacije. V OZD kjer so kadrovske razmere dobre, so tudi samoupravni odnosi praviloma na vi|i ravni in dosegajo boljše gospodarske rezultate. Kadrovska krepitev proizvodnje je tesno povezana s politiko delitve osebnih dohodkov. Mnogo je bilo že rečenega, da je potrebno menjati nekatere poglede v nagrajevanju in izboljšati nagrajevanje proizvodnega dela. Pa se kljub temu, da imamo velike težave s kadrovanjem na nekaterih vrstah proiz-
vodnega dela v kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, stvari zelo počasi premikajo. Ni možno sprejeti argumentov, da proizvodnje v eni dejavnosti (n. pr. gozdarstvu) ne bomo dosegli, ker ni dovolj delavcev. Če je neka proizvodnja potrebna, družbeno koristna, potem moramo sprejeti takšne ukrepe, da se bodo delavci odločali za delo v takšni dejavnosti.
V zelo poglobljeni razpravi so pokazali na nekatere negativne pojave, ki narekujejo večjo in odločnejšo akcijo v vseh sredinah. Nosilci pobude in nalog pa morajo biti komunisti!
Prave ljudi na prava mesta
Čas teče neverjetno hitro, komaj štiri mesece nam je še preostalo do volitev. Konec decembra bomo zaključili evidentiranje in pričeli pred-kandidacijski postopek. Takrat bomo morali od predlaganih posameznikov dobiti soglasje, da prevzamejo kandidaturo za opravljanje družbenih funkcij. Od 25. januarja do 10. februarja 1982 pa bodo potekale v vseh organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih temeljne kandidacijske konference, na katerih bomo določili kandidatne liste za volitve, ki bodo sredi marca.
Ne sme nam biti vseeno, kdo bo opravljal v naslednjem mandatnem obodbju posamezno funkcijo, kdo nas bo zastopal v skupščinah in drugih organih. Zato se pozanimajmo pri organizaciji sindikata v delovni organizaciji in krajevni konferenci SZDL, kdo so predlagani za člane delegacij in za opravljanje najodgovornejših ninkcij v občini. Se posebej
prosimo vse družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, organe upravljanja v delovni organizaciji in krajevni skupnosti, da podajo v kolikor še niso, svoje predloge, da bodo vse dejavnosti enakopravno zastopane v delegacijah in skupnostih. Predlagajmo tiste sodelavce, tovariše, za katere vemo, da so sposobni so vzorni delavci na delovnem mestu in aktivni v organih krajevne skupnosti, društvu, družbenopolitični organizaciji. S predlaganjem vzpodbudimo tudi mlade, da se bodo čimprej spoznali z zahtevami urejevanja vseh tokov družbenega življenja, predlagajmo tudi tiste, ki še do sedaj niso bili nikjer vključeni, za katere pa vemo, da so predani naši socialistični, samoupravni dru Sreni ureditvi.
In ne nazadnje, vsakomur, ki je evidentiran za opravljanje družbene funkcije je to priznanje za dosedanje delo in spoznanje, da nam ljudje zaupajo. -_____________R.P.y
Poštnina plačana v gotovini
Gospodarska gibanja
Predsednik izvršnega sveta SO Mozirje Anton Vrhovnik je odgovarjal o nekaterih žgočih gospodarskih vprašanjih v naši občini.
Novice: Kako smo v 9 mesecih v občini gospodarili?
Vrhovnik: Če govorimo o oceni občine kot celote, potem je stanje zadovoljivo. Seveda se pa pod drobnogledom kažejo nekatere šibke točke, kot Iver-na, ki je iz znanih razlogov še vedno v težkem položaju. Občutne so težave z uvozom surovin, kar je pa splošen pojav, pa tudi lesne mase hudo primanjkuje. Tako zaostaja dejanski obseg proizvodnje za gmotnimi pokazatelji, kar pomeni, da je finančni uspeh delno tudi posledica višjih cen in stanja na tržišču.
Novice: Zanima nas kako in v koliko je naše gospodarstvo rentabilno?
Vrhovnik: Pretekla leta smo že vseskozi opazovali postopno padanje rentabilnosti in akumu-lativnosti. Letošnje izkušnje kažejo določene ugodne premike glede osebne in skupne porabe, ki sta manjši, zato pa je večji delež za razširjeno reprodukcijo. Delitvena razmerja so torej glede na bodočnost in smoter-no načrtovanje, gospodarstva ugodnejša.
Novice: Lahko rečemo, kje so posebno dobro gospodarili?
Vrhovnik: To je težko reči. Če bi sodili po delitvenih razmerjih so ta dokaj ugodna v Gozdnem gospodarstvu, Cinkarni Ljubija, Smreki Gornji grad in Zgornjesavinsjki kmetijski zadrugi Mozirje. To samo kot primer. Seveda bomo o tem lahko zanesljivo govorili ob koncu leta. Že nekaj let opažamo, da so končni letni uspehi boljši od devetmesečnih. Najbrž pa bo letos drugače. Temu pa botrujejo težave pri zagotovitvi repromaterijala in manjši dohodek zaradi večjega izvoza.
Novice: Ali že lahko govorimo o izgledih za prihodnje leto?
Vrhovnik: Osnutek resolucije za leto 1982 bo skupščina občine obravnavala že na pri-
hodnji seji. Pričakujemo premike v pogledu kakovosti, manj pa v pogledu količinskih učinkov. Tako se predvideva gospodarska rast le za 2 %, tako tudi zaposlovanje, skratka gre za postopno umiritev gospodarskih gibanj. Seveda bo k temu pripomoglo prevdarno in zmernejše izvajanje novih naložb. Glede teh bi še dejal, da so ponekod stvari napačno razumeli. Imam občutek, kot da nekateri menijo, daje z naložbami konec, kar pa je hudo narobe. Treba je dolgoročno gledati in tako tudi načrtovati. Vsekakor pa bomo morali več pozornosti posvetiti manjšim naložbam, boljši organiziranosti in večjemu vključevanju malega gospodarstva, kjer so še velike možnosti. Prilagajati se bo treba našim možnostim in vsestransko sodelovati z vsemi dejavniki gospodarstva.
Novice: Kakšno mesto bo imel turizem?
Vrhovnik:	Vsekakor pred-
nostno. Žal pa doslej ni otipljivih kazalcev za uspešnost te važne gospodarske dejavnosti. Nekatere stvari se sicer premikajo na bolje, vendar počasi. Velik delež pri teh naporih imajo naša turistična društva v nekaterih krajih. Družbeno—politične organizacije v občini so dale pobudo za poživitev dela Turistične zveze, ki bi lahko s pridom povezovala vse tokove turizma. Že sedaj je pričela delo skupna recepcija in pričakujemo, da se bo v kratkem času doseglo sodelovanje med dejavniki turizma v občini.
Novice: Kako bi lahko pomagali turističnim društvom?
Vrhovnik: Menim, da bi naši občani morali bolj sodelovati pri naporih za razvoj turizma. Ce hočemo res postati turistična občina, potem bo treba glede vzgoje naših občanov v tem smislu več storiti. Ne kaže pa dobro takrat, če stoje neposredno zainteresirani za tujski promet ob strani in mimo čakajo, da jim „nekdo” pripelje gosta v njihov obrat. Več bo treba sodelovanja in več turistične miselnosti!
A. V.
Za zmanjšanje režije
Znana so naša družbena naprezanja za zmanjšanje režije vseh vrst. Vemo, daje nesorazmerno veliko neproizvodnih delavcev v naših delovnih organizacijah in tudi drugod, vemo pa tudi, da je v sedanjem zaostrenem gospodarskem položaju potrebno veliko volje, da se stvari uredijo v odgovarjajočem merilu.
Izvršni svet SO Mozirje je imenoval zato posebno komisijo, vodi jo Stanislav Rozenstein. Njeno prvo poročilo ni vzpodbudno in kaže na veliko mero neodgovornega pojmovanja. Povzemamo del iz vsebine poročila.
V vseh OZD, ki so bile vzete v prvo fazo akcije so bile formirane delovne skupine za pripravo analiz. Analize so bile napravljene v GG Nazarje, ZKZ Mozirje, Komunalnem podjetju, GLI-N—u in osnovnih šolah občine Mozirje. Značilnost in skupna ocena teh analiz je, da so bile pripravljene predvsem zaradi dejstva, da se pač morajo napraviti, ne pa iz ugotovitve, da je to potrebno in da to lahko da tudi določene rezultate. Povsod se da ugotoviti, da so analize delali v tem smislu, da bi opravičili že obstoječo režijo, saj so povsod ugotovili, da režije ni preveč, da so
dobro organizirani, skratka da so zadovoljni z obstoječim stanjem.
Zaradi dejstva, da člani komisije pač ne morejo biti fizično prisotni v vseh delovnih sredinah, smo v mesecu avgustu poslali dopis vsem OZD, s katerim smo jih pozvali, da nam pošljejo poročilo o tem, kaj so storili v zvezi z akcijo o zmanjševanju družbene režije, katere ukrepe so na osnovi ugotovitev podvzeli in kateri organi so obravnavali narejene analize. Do zahtevanega roka so nam svoje odgovore posredovali: SMREKA Gornji grad, Komunalno podjetje Mozirje, ELKROJ Mozirje, OS Mozirje in GLIN Nazarje.
Očitno je, da akcija o zmanjševanju družbene režije v naši občini ni zaživela. Uresničili nismo poglavitnega izhodišča te akcije, t. j_, da bi pomen le—te dojeli v vsaki delovni sredini in da bi se za realizacijo ciljev morali prizadevati v prvi vrsti individualni poslovodni organi in družbenopolitične organizacije. Akcijo smo očitno doumeli kot nekaj nepotrebnega oz. kot nekakšno breme. Takšno obnašanje pa v času stabilizacije in krepitve odgovornosti na vseh ravneh, gotovo ni sprejemljiva.
>
Med drugim so v Elkroju posodobili in povečali tudi skladišča.
Več
sodelovanja s Čajetino
V Elkroju ocenjujejo poslovni uspeh v tretjem tromesečju kot zadovoljiv. Kljub velikim težavam s surovinami potreb in v konfekcijski dejavnosti in kljub večjim zalogam nekaterih materijalov, ki so posledica intervencijskega nakupa. Seveda pomenijo velike zaloge reprodukcijskega materiala občutno breme, vendar se jim spričo stanja na trgu le stežka izognejo, če hočejo nepretrgoma delati. Samo kot primer, lani ob tem času so imeli teh zalog za 5,300 milijard, letos pa so vrednostno porastle na 15 milijard starih dinarjev. Seveda gre vrednostni porast nekoliko pripisati tudi višjim cenam. Nekatere teh cen so se povečale kar za 200%. Seveda pa se zdaleka toliko ne povečujejo cene gotovim izdelkom. Za nekatero blago morajo združevati devizna sredstva, kar jih sili že samo v večje napore za izvoz.
Skupno s kooperanti so izdelali 8 % izdelkov več kot lani ob tem času. Izvoz so povečali za 116%, kar ima seveda za posledico ob že navedenih
okoliščinah nekoliko manjši dohodek. Izvažajo v zahodno Nemčijo in na Češkoslovaško.
V storilnosti ni bistvenih razlik od lani, vendar je treba povedati, da so glede tega na vrhu lestvice domačih konfekcijskih tovarn. So pa izboljšali delovne pogoje z novimi prostori. Naj navedemo samo nekaj številk za boljše razumevanje poslovnega uspeha. Prihodek je bil višji za 47 %, dohodek za 20 %, OD so se gibali v okviru resolucijskih načel (27 %), za poslovni sklad pa so namenili 5 % več kot lani v istem obdobju.
Ko je Peter Sirko govoril o sodelovanju z Mladostjo iz Ča-jetine je poudaril, da se to dobro razvija. Gre za poslovno tehnično sodelovanje, ki bo v celoti steklo v prvi polovici prihodnjega leta. Elkroj bo pripravil tehnologijo proizvodnje konfekcije, tako računajo, da bo Mladost izdelala okoli
200.000	hlač, vendar bodo za prodajo poskrbeli v Elkroju. Že sedaj navezujejo dobre poslovne stike.
Uničeni mostovi ob potoku Ljubije.. Tudi sicer je za graditelji vodovoda ostalo veliko upostošenje na nekaterih mestih ceste, ki bi jo zaradi neuporabnih mostov morali pregledati odgovorni organi za promet.
Vlak bratstva in enotnosti
Iz občine Mozirje se je udeležilo potovanja devetnajst članov družin — nekdanjih izgnancev ter uradna tričlanska delegacija namenjena pobrateni občini Čajetina.
V ponedeljek zjutraj smo prispeli v Beograd kjer smo se udeležili mitinga prijateljstva v amfiteatru 25. maj. Obiskali smo tudi Hišo cvetja ter izkazali svoje spoštovanje tovarišu Titu.
Naš vlak je nato ubral smer proti Titovim Užicam kjer je bila tudi zadnja postaja. Doživetja, katerim smo bili priča so enkratna.
Povsod so se vrstili prizori sreče, solz in objemanja. Kako človeka presune dogodek, ko gleda srečanje ljudi, ki so si nekoč pod isto streho delili kruh in posteljo. Ob tem ti pogled na transparent „Bratstvo in enotnost” pomeni nekaj več, nekaj veličastnega, nekaj resničnega. Neprestano sem imela v mislih kako drugačna so srečanja danes, kot pa takrat, ko so naši ljudje na teh postajah izstopali v obupu in grozi. Danes so to zamenjale rože, pesem in solze sreče.
Naši gostitelji niso pozabili niti tega, da smo po dolgi vožnji in neprespani noči tudi lačni in žejni. Že na vlaku so nam postregli z bogato „malico”.
Ob prihodu v Titovo Užice nas je ponovno presenetil prisrčen, sproščen in hkrati . veličasten sprejem gostiteljev. V prepričanju, da je teh lepih sprejemov konec smo bili ob prihodu v Čajetino dobesedno onemeli od presenečenja. Na trgu nas je pričakala skoraj vsa Čajetina. Pogled na to množico, ki jo je bilo eno samo vzklikanje in petje človeka dobesedno duševno pretrese.
Po pozdravnem govoru predsednika OK SZDL Ča-
jetina je spregovoril tudi naš član delegacije Tone VRHOVNIK - predsednik izvršnega sveta, ki je v imenu vseh občanov občine Moziije prenesel pozdrave z naslednjimi besedami: „Od tistega prvega vlaka, ki je zapeljal leta 1941 naše ljudi v neznano so minila že cela štiri desetletja. V takratnih tovornih vagonih sta vladala strah in jok, ob tirih so nemi obrazi z grozo spremljali pot teh ljudi, ki so jim skušali ukrasti domovino. Z jokom so se Slovenci poslavljali od svojih domov, a spet so bile solze tiste, ki so jih pospremile na pot domov štiri leta kasneje. Zopet so nekoga zapuščali, čeprav so se vračali domov — zapuščali so svoje nove domove. Lepo je, če ima človek dom še lepše pa je, če ima dva.
V štirih dneh našega bivanja smo imeli možnost spoznati njihov utrip življenja tako na področju gospodarstva, družbenopolitičnega ter kulturno — zgodovinskega, ki je izredno bogat.
V razgovorih, ki smo jih vodili smo ugotovili, da ni dovolj samo izmenjava občasnih uradnih delegacij, da moramo navezati naše sodelovanje tudi na programu gospodarskega sodelovanja. Predvsem pa je nujno, da se to sodelovanje in navezanost prenese na naše in njihove najmlajše.
Zadnji dan obiska smo bili gostje na preusmerjeni kmetiji. Tako kot povsod smo tudi tu bili deležni tistega počutja in gostoljubja, ki ga lahko ustvarijo in nudijo samo oni. S cvetjem v roki, ki sem ga kot spomin na „bako” ponesla v Slovenijo in ob besedah, ki mi jih je izrekla ob slovesu: „spomni se nas, pozdravi mi vse“, sem se poslovila od Čajetine.
ANKA SIVEC
Sola in kraj
Prizadevanja naših šol, da bi se kar se da dobro povezale s krajem in krajani kjer delujejo so potrebna sodobnim zahtevam delovanja vzgojnih ustanov. Podružbljanje zajema tako tudi vzgojo naših najmlajših, se pravi učencev osnovnih šol.
Mnogo se govori in piše o usmeijenem izobraževanju. Dejansko smo sredi tega načina šole, ki vzgaja „za življenje”. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se zato osnovna šola odpira in vabi k sodelovanju zunanje sodelavce, ki so predvsem v raznih tehničnih in športnih panogah zelo pomembni pomočniki pedagoškim delavcem.
Šola na Ljubnem je že vedno živela s krajem in kraj z njo. Samo spomniti se je treba raznih razstav, ki so jih skupaj s krajani pripravili in mnogih prireditev, ki so bile plod skupnega dela. Sedaj se seveda ta tesna vez bogato obrestuje. Šola ima za razne krožke
učencev dobre sodelavce v krajanih. Kovinarski, radioamaterski, strelski krožek, šport in telesna vzgoja, smučarsko skakalni klub, košarka in karate, vse te dejavnosti vodijo brezplačno zunanji sodelavci. Posebno pa je obiskan namizno teniških krožek, ki ga vodi že drugo leto Branko Rupnik. Ob tem se kaže nekoliko ustaviti. Vodja Branko Rupnik je paraplegik in je torej vezan na voziček, pa vendarle zmore toliko volje in časa, da se posveča mladini in jih uči veščin namiznega tenisa. Mladi vedo za njegovo žrtev in so mu hvaležni, kar pokažejo z množičnostjo obiska in s pozornostjo do njega. Tu gre torej kar za dve koristni lastnosti, ki jih hkrati vzgajamo v mladih -šport in človečnost. Sledna pa je še kako pomembna. Kaže pa se v tem, kako pozorno ravnajo učenci s svojim mentorjem -paraplegikom.
mmwmt 3

V Moziiju raste zgradba Savinjsko—Šaleške veterinarske postaje. Za opremo tečejo razgovori med predstavniki mozirske in velenjske občine. Vse kaže, da bomo kmalu dobili sodobno veterinarsko
opremo
občine.
postno.
Nemirna Bočna
Le malo ljudi še pomni dogodke iz leta 1935, ki so močno pretresli prebivalce, sicer mirnega kraja Bočne. Da so bili ljudje v tem delu zadrečke doline že od nekdaj odločni, kažejo tudi dejanja v času NOB.
V	tridesetih letih je bilo na sploh hudo. Gospodarska kriza, brezposelnost in slabi časi za kmeta. Očitno je bilo tudi v Bočni mnogo takšnih, ki so sprevideli uničujoče delovanje režimov takratne Jugoslavije. Torej ni naključje, da je prav v tem kraju že leta 1932 vznikla želja po delavski organizaciji, čeprav ni bilo tod industrije. Šlo je za poskus organiziranja lesnih delavcev.
Ohranjeni so dopisi med Jankom Hrenom iz Bočne (Kropa) in Delavsko zbornico Slovenije iz leta 1932. Iz njih je razvidno, da je Hren zaprosil Delavsko zbornico za pomoč pri organizaciji lesnih delavcev. Temu sledijo dopisi med Splošno delavsko zvezo Jugoslavije, podružnica Ljubljana in Hrenom zaradi postopkov pri sami organizaciji v Bočni. Ko je že bilo dogovorjeno, da bo sestanek delavstva
17.	julija 1932 pri Žmavcu v Gornjem gradu je takratno srez-ko načelstvo z odločbo dne 13. julija 1932 prepovedalo sestanek z utemeljitvijo da ravna ta-
Odkrivamo
resnice
V	zadnji številki našega glasila smo zaprosili za pomoč pri iskanju gradiva o delavskem gibanju v naši dolini v stari Jugoslaviji in še prej. Ker se pripravlja zgodovinsko delo o dogodkih pred zadnjo vojno, med njo in po njej, so vsi podatki o tem izredno pomembni.
Doslej še ni bilo, da bi nam kdo ne pomagal. Tudi tokrat so nam z dragocenimi podatki in listinami priskočili na pomoč Ivan Purnat iz Gornjega grada, Maks Petrin iz Mozirja in Božidar Tajnšek iz Dola pri Gornjem gradu. Tako smo se prikopali do dokazov o delavskem gibanju v Šmartnem, ki nam omogočajo na temelju listin iz tistega časa dokazovati veliko prizadevnost Jugoslovanske strokovne zveze za pravice lesnih delavcev v tem kraju. listine pokojnega Janka Hrena in predvsem njegovi zapisi pa osvetlijo poskuse delavskega organiziranja v Bočni. Tudi številne fotografske plošče, ki jih je posnel med obema vojnama bodo mnogo koristile, vse to pa je hranil Božidar Tajnšek. O Splavarski zadrugi na Rečici je marsikaj povedal Maks Petrin in ob tem predložil še zanimivo izkaznico te zadruge.
Takšno sodelovanje nam omogoča najti marsikatero resnico o življenju naših prednikov in o njihovem socialnem boju. Zato prosimo bralce, da nam še naprej pomagajo. Zanima nas tudi delovanje Plavičar-ske zadruge v Radmirju. Morda se bo kdo še česa spomnil?
ko zaradi „zaščite bistvenih državnih koristi“. Torej do organizacije delavcev v Bočni ni smelo priti! Vse kaže, da pa zavedni prebivalci niso bili kaj prida pohlevni, saj je iz sodbe Sreskega sodišča Gornji graf _ dne 18. 7.1935 razvidno, da so javno protestirali proti uboju Ivana Černevška, ki so ga zagrešili žandaiji v noči od 30. na 31. maja 1935 v Bočni. Baje so pokojnega ubili m „begu“. Naslednjega dne so truplo stražili do sodnega ogleda. Vendar se je zbrala množica, kot navaja poročilo žandarmerije, kakih 300 ljudi, ki je nevarno ogrožala varnost žandaijev in glasno vzklikala protirežimska gesla. Zato so morali mnogi pred sodnika. Kar 16 jih je dne 6. julija 1935 bilo obsojenih. Kot glavnega „hujskača“ navaja obtožnica Janka Hrena. Kazni so bile zaporne in denarne.
Obstoja tudi seznam, da je v Bočni v tridesetih letih bilo kar 59 naročnikov socialističnega glasila,.Delavec“.
Vse to potrjuje napredna hotenja prebivalcev tega lepega kraja ob Dreti, ki so se takoj po zasedbi naše domovine 1941 številno vključili v vrste osvobodilnega gibanja.
A. VIDEČNIK
srečanje
Mozirska osnovna šola je že leta 1978 navezala stike z domicilnim odborom II. grupe odredov iz Celja. Tako se od takrat vsako leto zberejo nekdanji borci teh partizanskih enot v Moziiju, kjer skupaj z mladino počastijo spomin velikega boja 7. novembra 1942 na Tolstem vrhu.
Rado Gabrovec, predsednik domicilnega odbora, mladinski aktivist iz prvih dni boja, nosilec partizanske spomenice iz leta 1941 nam je povedal, da so borci želeli neposreden stik z mladino tistega predela, kjer je velika borba bila. Zato so bili veseli pripravljenosti šole Moziqe, da se tesneje povežejo. Na spominskem dnevu leta 1979 je bila šoli svečano predana listina o prevzemu skrbništva nad spominskim obeležjem na Tolstem vrhu. Borci so pionirskemu odredu podarili stalno zastavo in letos uredili spominske panoje v šoli. Gre za vinsko gradivo iz prvih dni boja v naših krajih. To sodelovanje je vzgledno in pomeni resnično prenašanje veličine osvobodilnega boja in njegovih smotrov na mladi rod.
Letošnji spominski dan v šoli je bil še posebej prisrčen. Šolsko kulturno društvo je pripravilo bogat in kakovostno izveden kulturni spored. Sodelovali so pevci, recitatorji in harmonikaši. Uvodoma pa je predstavnik pionirskega odreda pozdravil vse borce in goste. Med njimi je bil, poleg številnih prvoborcev, tudi nekdanji
partizanski komandant in narodni heroj general Janko Sekirnik - Simon. Prav zaradi njegovih besed, ki jih je svojem govoru namenil mladim je bila svečanost nekaj posebnega. Med drugim je dejal: ,.Danes se ne bije več boj za osvoboditev, boj za življenje in smrt. Nadaljuje pa se boj za boljše življenje, za lepše odnose med ljudmi in za mir v svetu ... Za ta
Rado Gabrovec
boj in za to delo pa je potrebno veliko umskega in praktičnega znanja. Izobrazba in vzgoja predstavljata temelj za dosego teh ciljev ...”.
Takšna prijateljska srečanja ostanejo v lepem spominu in vzbujajo voljo do odločnosti slediti izročilom velikega osvobodilnega boja našega ljudstva.
m
Borci ob spominskem gradivu v OŠ Moziije
Za zgodovino NOB si prizadevajo
Pri občinskem odboru ZZB-NOV Mozirje je bila imenovana nova komisija za zgodovinsko dejavnost na območju občine. Vodijo Avgust Križnik. Na prvi seji, ki je bila nedavno tega so sklenili dejavnost zbiranja gradiva iz časa osvobodilnega boja bolj podpreti in ga urejati v okviru arhiva Kulturne skupnosti Mozirje. Ker se pripravlja monografija o osvobodilnem boju v dolini, ki jo bo predvidoma pisal dr. Milan Že-vart bo potrebno vložiti vse napore v zbiranje raznih podatkov in listin. Komisija je sprejela
zelo zahteven program dela, ki obvezuje borce v vseh sredinah k sodelovanju. Na seji so ugotovili izredno prizadevnost arhiva pri Kulturni skupnosti, ki je že dosedaj uspel zbrati izredno zanimivo gradivo iz naše doline, da je temu tako je izpričala zadnja razstava Gornja Savinjska dolina v boju. Takšno vnemo borci podpirajo in pozdravljajo.
Komisija je sklenila zbrati podatke edinega preživelega iz partizanske bolnice Center (pod Travnikom), ki živi v Šibeniku.
Le stežka se proti Črni
na odseku, kjer bo priključek ceste
Lažje do panoramske ceste
Znano je ozko grlo dostopa na cesto pod Raduho iz Solčave. Zaradi zazidanega predela samega kraja je ožina pomenila že nemogoče vozne razmere. GG Nazarje je pripravilo načrt boljšega dostopa, oziroma ugodnejšega priključka na cesto pred solčavskim mostom. Že prvi pogled na gradbišče pove, da gre za zahtevno delo, ki ga opravljajo delavci velenjskega
podjetja Hidrogradnje, Prometna in Hortikultura. Prvi del ceste od mostu dalje bo možen le z vsekom v skalnato gmoto nad potokom. Na gradbišču so dobro tehnično opremljeni in dela tudi zadovoljivo potekajo.
Načrtovana smer bo tako obšla zazidan predel Solčave in bo prometno, pa tudi po izgledu veliko boljša rešitev.
epozabni izlet
KOZB Mozirje je organizirala izlet svojih članov.
Naš prvi postanek je bil na Urhu pri spomeniku in ogledu mučiteljskih prostorov v kleti. Nadaljevali smo pot v Žužemberk k veličastnemu spomeniku žrtev NOB. Spomin na padle smo počastili z enominutnim molkom. Z vsemi grozotami, ki jih je preživelo tamkajšnje prebivalstvo, nas je seznanil Stane Gorišek. Nato smo krenili na Bazo 20. Tudi tam so nam razložili posamezne dogodke med NOB. Po kratkem počitku smo se odpeljali po Partizanski magistrali do Semiča, kjer nas je v hotelu Smuk čakalo skupno kosilo. Odpeljali smo se tudi na Lokve k spomeniku komandan-
ta Staneta, kjer nas je že čakal Milan Šimec in nam na kratko opisal to, kar se je dogajalo na tem kraju. Ker pa je bil cilj našega izleta še Črnomelj, nas je pot vodila dalje. Pri spomeniku žrtvam NOB smo se tudi tukaj podrobno seznanili z zgodovino od okupacije Italijanov vse do osvoboditve. Zelo prizadeta sem dojemala spomine Milana Šimenca, saj sem tudi sama vse to preživljala v Beli krajini med NOB.
Naše enodnevno potovanje se je s tem zaključilo v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev, saj je bil izlet dobro organiziran in zato se KOZB Moziije zahvaljujemo, zlasti pa tovarišu Mejaču.
MALČI KOZAR
0 telefonskem omrežju
Delavci podjetja PAP iz Ljubljane pospešeno dokončujejo telefonsko omrežje na območju KS Moziije, Nazarje in Rečica. Tako se obeta 15. novembra t.
1.	tehnični prevzem, nakar sledijo postopne priključitve naroč-
nikov. Medtem ko so na Ljubnem in v Lučah dela opravljena bo treba za Gornji grad napeljati koksialni kabel iz Mozirja, priključki pa bi se na tem območju pričeli urejati v prvih mesecih prihodnjega leta.
Sklenila je dalje predlagati ureditev spominskega obeležja na Hribru pri Lučah ustreljenih partizanov. Predlagali so skupščini občine, da poskrbi za primerno obeležje na hiši, kjer je leta 1944 bila prva skupščina NO okraja Gornji grad, potrebno pa bo popraviti nekatera obeležja, ki jih je načel zob časa.
Posebno pozornost namenja komisija delu z mladino, da bi se na neposreden način prenašale resnice iz osvobodilnega boja iz roda na rod.
Delavca PAP-a pri vezavi kablov v Nazaijah
Dodatna premija
S srednjeročnim planom razvoja kmetijstva Slovenije smo si zastavili med drugim tudi cilj, povečati osnovni stalež govejih plemenic (krav in telic) do leta 1985 za 15 %. Teinja je, da bi se število govedi za razplod hitreje povečevalo zlasti na hribovitih območjih, medtem ko naj bi nižinska polja vse bolj namenjali pridelovanju krušnih in krmnih žit ter koruze, kjer so za to ustrezni naravni pogoji.
Da bi planske naloge v govedoreji čim bolj uspešno izpolnjevali, je Izvršni svet SRS sprejel Odlok o premijah za privezovanje plemenskih telic, ki predstavljajo dolgoročno povečanje staleža plemenske goveje črede.
Rejec, ki se s posebno pismeno pogodbo zaveže, da bo plemenske telice privezal na nadljnjo rejo z namenom, da poveča čredo krav in tako povečan stalež obdrži najmanj 5 let, je upravičen do posebne dodatne premije v znesku:
4.000	din v hribovitih območjih SRS in. 2.500 din v nižinskih območjih SRS
Glede na to, da mora TZO Kmetijstvo premijski zahtevek skupaj s sklenjenimi pogodbami
poslati službi ŽPS najkasneje do 15. decembra 1.1., prosimo vse premijske upravičence, da sklenejo pogodbe o reji plemenskih telic za povečanje osnovne črede — do 5. decembra pri območnem pospeševalcu.
Upravičenost uveljavljenih dodatnih premij bo kontrolirala občinska in republiška kmetijska inšpekcija. Za kršitelje so z odlokom zagrožene visoke denarne kaziti (do 10 mio-S din), zato želimo, da upravičenci sklenjene pogodbe dosledno spoštujejo.
Pripominjamo še, da te dodatne premije ni mogoče uveljaviti za tiste plemenske telice, ki so namenjene za obnovo črede oz. zamenjavo za izločene krave, ker se s tem stalež krav ne povečuje!
Pričakujemo, da bo ta materialna vzpodbuda močno pospešila privezovanje plemenskih teličk za nadaljnjo rejo. Tako bo dosežena večstranska korist: več plemenic pomeni več telet — več mleka in pitancev — več tržnega viška plemenskih telic in več dohodka za živonorejce in njihovo organizacijo!
Obvestilo kmetovalcem
Neusklajenost odkupnih cen mleka in nabavnih cen osnovnega reprodukcijskega materiala (krmila, gnojila) se že zelo negativno odraža v vse hitrejšem upadanju intenzivnosti proizvodnje in s tem tudi odkupa mleka.
Svet reprodukcijske skupnosti za mleko pri Ljubljanskih mlekarnah je zato na oktobrski seji potrdil predlog Mlekarne, da bi z regresiranjem takojšnje nabave močnih krmil za proizvajalce mleka vsaj delno omilili zmanjševanje odkupljenih količin tega pomembnega živila.
V ta namen je TOZD Mlekarna ob tričetrtletnem obračunu namenila iz doseženega dohodka kot akontacijo na račun dohodkovnih odnosov za leto 1981 0,25 din na liter odkupljenega mleka v obdobju januar — september.
Za proizvajalce na območju ZKZ, ki so v devetih mesecih tega leta priredili in oddali 6,3 milijona litrov. mleka, znaša skupni znesek regresa 1,57 milijona din.
Tudi člani zadružnega sveta TZO so na zadnji seji soglašali, da se ta sredstva namensko uporabijo kot regres za povečano nabavo in uporabo močnih krmil v prireji mleka. Praktično izvajanje tega sklepa je razmi-šljeno tako, da naj bi vsak mlečni proizvajalec nabavil po veljavni tržni ceni dodatno še enako količino krmil, kolikor mu jih po izračunu oddanega mleka pripada brezplačno. S tem bi dosegli izdatnejše dopolnjevanje krmnih obrokov v prid večje prireje mleka, nabavna cena krmil pa bi bila v povprečju praktično le polovična.
Potrebna krmila bodo v celoti nabavljena še v novembru iz tovarne „Servo Mihajl“ iz Zre-njanina, ker jih v slovenskih mešalnicah, žal, ni mogoče dobiti.
Vsem proizvajalcem mleka priporočamo, da se v območnih zadružnih trgovinah takoj oskrbite s krmili po regresirani ceni, da bo njihov učinek čim preje pripomogel k boljši molznosti krav in s tem večji prireji tržnih količin mleka.
ZKZ Moziije
Zaključna dela
Na cestnem odseku Solčava - Črna med Prodnikom in Robnikovim vrhom gredo dela h kraju. Pot v Črno se bo tako skrajšala za okoli 3 km in tudi boljša bo. V bodoče bodo po njej lahko vozili tudi avtobusi, kar pomeni v turističnem pogledu veliko pridobitev. Glavni delež težavnih del na tej cesti so opravili pripadniki enot JLA iz
Dravograda. Načrte so pripravili na GG Nazaije, ki je hkrati tudi nosilec stroškov.
Ta popravek je posebno pomemben še zato, ker je s koroške strani cesta do Koprivne že asfaltirana in bo zaradi tega za obiskovalce naše lepe krajine v solčavskem predelu zelo ugodna povezava.
Nekdanji borci bitke naČreti, z leve Peter Šprajc in Ludvik Zupanc v razgovoru s predsednikom odbora II. grupe odredov Radom Gabrovcem. Naša kamera jih je ujela pred proslavo.
Žrebec Nino, plemenjak pasme haflinger pri rejcu Vrhovniku v Lokah
Konjereja v ospredju
Znano je, da se je po vojni število konjev v naši občini hitro zmanjševalo. Zamenjala jih je v velikem delu strojna oprema. Prav v času vse hujšega pomanjkanja raznih pogonskih goriv pa postaja konj spet zanimiv. Pa tudi v sklopu obrambnih priprav dobiva svojo veljavo.
V slovenskem merilu skrbi za plemensko rejo konj Inštitut za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev pri VTOZD Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Zaradi izredne primernosti prilikam v Sloveniji se uvaja konj pasme haflinger. Gre za avstrijsko pasmo, ki odgo-varja za lažja kmetijska dela in šport, seveda pa je zelo primerna za obrambne namene.
Tudi v našo občino dobimo 10 plemenskih kobil te pasme. V prvi vrsti bodo v okolišu Moziija razdeljene med kmete, ki se bodo za to odločili. Strokovni nadzor nad rejo živali bodo imeli pri veterinarski
Levstikova v Mozirju
Domače prosvetno društvo je pripravilo v spomin 150-letnice rojstva Frana Levstika in obletnice smrti Simona Gregorčiča kulturni večer. Prizadevni kulturni delavci so se potrudili dokaj številnim obiskovalcem predvajati v pesmi, besedi in igri Levstikova, oziroma Gregorčičeva dela. Pevski zbor pod taktirko Antona Acmana je poskrbel za predstavitev izbranih pesmi. Recitatoiji pod vodstvom Fanike Urbanc so izbrali za svoj nastop pesnitve Simona Gregorčiča, medtem, ko so igralci v režiji Franja Cesarja prikazali 3. prizor Martina Krpana izpod peresa Frana Levstika.
Prireditev je povezoval Robert Klemenak. Prosvetno društvo Mozirje se je na ta način oddolžilo spominu dveh velikih slovenskih rrfož — Levstika in Gregorčiča.
Med samo prireditvijo so podali poročilo o delu Prosvetnega društva Moziije, ki je v obdobju od 30. maja 1979 pa do tega večera odigralo številne igre, pripravilo vrsto proslav v krajevnem merilu, imelo kon-
postaji in kmetijski zadrugi Moziije. Rejci pa seveda prevzamejo določene obveznosti, ki so predvsem v tem, da morajo skrbeti za redni pripust živali in morajo oddati 5 žrebet, ki bodo služila nadaljni reji.
Že sedaj je pri rejcu Ivanu Vrhovniku v Lokah 36 (pri Mozirju) žrebec plemenjak Nino. Žival je nekaj manj kot 4 leta stara in je po barvi plavogrivi lisjak. Posebno važno je, da lastniki konj vedo za možnost pripusta v Lokah.
Vsa reja haflingeijev bo pod strogim strokovnim nadzorstvom, kot smo že uvodoma napisali. Vedeti pa je treba, da se mora vsak rejec, ki pripelje od drugod kobilo k pripustu izkazati z ustreznimi listinami, predvsem pa mora dokazati z živinozdravstvenim spričevalom, da je žival povsem zdrava. Taka strogost je na mestu, saj bi v primeru okužbe moral dragoceni žrebec pod nož.
proslava
certe doma in drugod ter izvajalo recitatorske nastope samostojno in v sestavu raznih kulturnih sporedov. Tudi kino je dobro delal. Če se ob tem upošteva še zahtevna prenova doma, ki jo je opravilo društvo s svojim gradbenim odborom pod vodstvom Jožeta Mutca, potem je kaj lahko reči, da so bili prizadevni in požrtvovalni kot ljubitelji v kulturni dejavnosti Moziija. Iz podanega poročila je bilo razvidno, da se v vseh dejavnostih pridno udejstvujejo mladi, da pa manjka vodstvenih ljudi.
Potrebno bo te iskati med mlajšimi, saj bi radi starejši izpregli. Med njihovo dejavnost spada tudi priprava treh razstav in sicer Vladimiija Levstika, Moziije skozi čas in Gornja Savinjska dolina v boju. Kljub prizadevanju pa niso uspeli zbrati zadostno število plesalcev za folklorno skupino.
Za novega predsednika izvršnega odbora so izvolili Staneta Kranjca, program dela za prihodnji dve leti pa bodo posredovali krajanom preko Savinjskih novic.
Novo vodstvo
lučke šole
Potem, ko je prejšnji ravnatelj osnovne šole Debeljak na lastno željo zapustil to delovno mesto, je na njegovo mesto prišel Franc Šulek. Novi ravnatelj ni v kraju neznan, saj je bil na tej šoli več let učitelj. Franc Šulek je zaključil študij na Pe-
dagoški akademiji v Mariboru leta 1970 in sicer na oddelku geografije in zgodovine. Do nedavnega je delal na občinskem poveljstvu TO v Mozirju, je pa sicer znan telesno—kulturni delavec.
V Lučah tudi letos
uspesm
Zelo razveseljivi so uspehi letošnje turistične dejavnosti v Lučah. To je tembolj razveseljivo, ker sicer v dolini nismo zabeležili večjega števila obiskovalcev.
Turistično društvo v tem kraju že kar slovi po uspešnosti. Ta se ne kaže zgolj v počitniškem turizmu, ampak tudi sicer, denimo tudi v tem, da je kraj lepo urejen. Ne gre prezreti domiselnega ukrepa društva, ko je nabavilo kar za 5 starih milijonov vrtnic in drugega cvetja, ki so ga potem lastniki hiš dobili ceneje. Takšno načrtno posredovanje cvetja vspodbuja k urejanju okolja, nastane neke vrste zdravo tekmovanje. Daje temu tako je potrditev v velikem zanimanju krajanov za cvetje, kije bilo preko društva nabavljeno.
Tudi letošnja prireditev turističnega društva v Lučah je dobro uspela. Dobro je povezala krajane in goste, ki so vso pozornost hvaležno sprejemali.
Dejstvo, daje bilo letos okoli 500 nočitev več, kot lani pove, da so v Lučah uspeli pritegniti stalne goste. Potrudili so se povezati s Kompasom in Uljanikom iz Pule, kar je zagotovilo velik priliv gostov, celo v septembru so bili v Lučah. Posebno zanimivo pa je za kraj vse večje zanimanje za zimski dopust. V Lučah so imeli razgovore glede tega in za zasedenost v prihodnji sezoni s predstavniki iz Pule. Tako se obeta zaradi dobrega sodelovanja tudi dober obisk kraja. Mimogrede, baje so predstavniki iz Pule iskali prostor za letovanje 1000 delavcev in so bili tudi v drugih krajih doline.
Sicer skromna in zasilna recepcija v Lučah, vodi jo Olga Šiljar je že dokazala svojo pomembnost. Posredujejo proste zmogljivosti kraja in tudi kmečkega turizma s katerim imajo dobre stike, vendar pa bi ti lahko bili še boljši.
V Solčavi proslavili krajevni praznik
Solčava praznuje svoj praznik -spominski dan 24. oktober. Tega dne leta 1944 je okupator do tal požgal in porušil 260 hiš in gospodarskih poslopij od Robanovega kota, vasi Solčave, Logarske doline pa do Podolševe. Veliko število krajanov pa izselil v internacijo. Z grenkobo v srcih se spominjajo tistih mračnih dni, kajti visok je bil krvni davek, ki so ga krajani morali dati za svobodo.
Začeti je bilo treba vse znova. V teh 37 letih se je podoba kraja zelo spremenila. Od novega Zadružnega doma, šole, elektrifikacije, gozdnih cest do skoraj vseh kmetij, obrata Iskre-Feriti, pa do telefonskega omrežja in do Večnamenskega objekta. Ravno za krajevni praznik se je v Večnamenski objekt preselila tudi pošta. Ambulanta je tudi pred skorajšnjo vselitvijo. Tik pred dograditvijo je tudi smučarska vlečnica v Logarski dolini.
Letošnji praznik so počastili krajani tudi s športnimi prireditvami. ŠD Solčava je organiziralo šahovski turnir. Konkurenca je bila huda, sodelovale so ekipe iz cele občine. Prvo mesto je zasedla ekipa Rečica ob Savinji, druga je bila ekipa Solčava, tretja pa ekipa Gornji grad.
V nedeljo 25. oktobra je bil tudi tradicionalni kros okrog Solčave, ki je tudi posvečen spominu na požig Solčave . . Tu je bila najbolj uspešna ekipa Nova Štifta, ki je prejela prehodni pokal, druga je bila ekipa Solčave, tretja pa etapa Jelka iz Nazarja.
Strelci so se pomerili med seboj z vojaško puško. Prvi je bil Zvonko Knap, ki je tudi prejel prehodni pokal, drugi je bil Franc Podbrež-nik, tretji Urban Plesnik, četrta pa Anica Podbrežnik.
FRANC PODBREŽNIK
Spominsko slavje na Čreti
V ponedeljek, 26. oktobra, je minilo 40 let od prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjem, ki so jo izbojevali borci Štajerskega bataljona pri Katarini na Greti. Ob tj priložnosti sta občinska odbora ZZB NOV Žalec in Moziije pripravila spominsko slovesnost in z njo počastila obletnico tega dogodka. Na mestu kjer je potekala ta zgodovinska bitka so se v soboto dopoldne zbrali številni prvoborci, borci, domačini, mladinci, pripadniki enot TO in vojaki ter pioniiji iz občin Žalec in Moziije.
Slavnostni govomiK je bil udeleženec bitke na Greti, prvoborec Rado Zakonjšek-Cankar. Zbranim je spregovoril o vojaškem in političnem pomenu prvega frontalnega spopada partizanov z okupatorjem v oktobru leta 1941, orisal pa je tudi nastanek in razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na širšem Štajerskem
področju katerega pomembni središči sta bili tudi področji Grete in Dobrovelj.
V pestrem Kulturnem sporedu so nastopih pevd z Vranskega in Tabora, osnovnošolci z Vranskega, pripadniki enot TO in rudarska godba na pihala iz Zabukovice. Na svečanosti so devetim še živečim udeležencem te bitke podelili spominske plakete prve frontalne bitke pri Katarini. Prejeli so jih Jože Farčnik-Jerovšek, dr. Franc Polh-Izak, Vili Reberšak-Rado, Peter Šprajc-Kristl, Rado Zakonjšek-Cankar, Ludvik Zupanc-lvo ter Boris Ciž-mek-Bor in Anton Vratanar-Anto-nesko, ki pa se tokrat slovesnosti nista udeležila. Plakete so podelili tudi domačijam Špan, Zahojnik, Zakrajšek, Rebernik, Završnik, Kraplje in Jugovnik, ki so vseskozi med vojno nudile borcem pomoč in gostoljubje.
J. P.
Preživeli borci in gostje med slavjem na Čreti,
Uspeh KS Mozirje
V prizadevanjih za urejanje cest na območju Mozirja je krajevna skupnost skupaj s krajani Lepe njive dosegla lep uspeh. Posodobili so preko 2 km cestišča ob potoku Ljubije, vse do samega zoženja ceste v sotesko potoka.
Ogromno so k temu pripomogli pridni krajani, saj so opravili vrsto zahtevnih del sami, oziroma so prispevali v denarju in strojnih urah. Zahvaljujoč se tako dobremu sodelova-
nju in prizadevanju krajevne skupnosti vodi sedaj lepa asfaltirana cesta iz Mozirja vse do Ferberja. Ta povezava ima v bodoče velik pomen, saj bo ugodna prometna zveza preko Belih vod do Velenja. Seveda pa je zanimiva tudi za turistična potovanja in za dostop do izvira Ljubije o katerem še kar preveč sramežljivo molčimo. Namreč, premalo navajamo turiste k obisku tega lepega predela okolice Mozirja.
Delo mladih v
Novi Štifti
V poletnih mesecih seje na željo mladink in mladincev Nove Štifte prebudil aktiv mladih zadružnikov. Nekajkrat smo se sestali in se resno lotili dela. Najprej smo se udeležili ogleda kmečkih iger Vransko 81. Nato smo sestavili ekipo in sodelovali na tekmovanju v ovčarskih spretnostih v Šmihelu. Blestečih rezultatov nismo dosegli, nadomestilo pa jih je naše osebno zadovoljstvo, saj pravijo, da je pomembno sodelovati, ne pa zmagati. Tudi za tekmovanje koscev in grabljic v Trnavčah smo sestavili ekipo, organizirali navijače in dokaj solidno zastopali naš kraj.
Ža tem smo prejeli povabilo ZKZ Mozirje za sodelovanje v povorki ob Živinorejski razstavi. Sklenili smo, da bomo prikazali kmečko svatovsko druščino izpred nekaj desetletij. Imeli smo precej težav, največ pravih rešitev je podal naš predsednik Ivo Tesovnik. Vsi lahko priznamo: če bi on za to akcijo ne bil tako zavzet, ne bi bil uspeh, kljub delu vseh ostalih, tako velik kot sicer.
Vsem se mladi zadružniki iskreno zahvaljujemo za pomoč, prav tako KS in SZDL Nova Štifta za prijeten sprejem ob vrnitvi domov.
Na pomoč pa so nam priskočili še nekateri krajani: pri številnih družinah smo si izposodili staro obleko;' prvi par konj sta dala Ivan Tesovnik m Jernej Žerovnik, drugi pa Vlado Tratnik in Ivan Gluk. Naša godca sta bila Jože Kaker in Darko Rihter, starešina in teta pa Janez in Marija Potočnik.
Po svojih močeh nam je pomagal še marsikdo, kije žal tudi ostal neime no van.
Želim, da bi mladi še naprej tako aktivno delali in tako doživeli še kakšen prijeten dan. Delo v aktivu nas povezuje in to bi lahko bil tudi eden izmed motivov, da se še odločimo ostati v domačem kraju, na kmetijah.
ANA LAZNIK
Pri pastirski koči na Krofičevem
Na šoli Ljubno
Zelo razvejano delovanje raznih izvenšolskih dejavnosti je na tej šoli znano. Pred nedavnim so imeli občni zbor šolskega kulturnega in tudi športnega društva. V obe organizaciji je vključenih preko 100 učencev.
Občni zbor je potekal ob prisotnosti predstavnikov krajevne skupnosti, domačega prosvetnega društva, turističnega društva, zunanjih sodelavcev in mentorjev.
Spored so popestrili z bogatim kulturnim delom, ki so ga pripravili pevci, recitatorji in plesalci. V
V poročilih so ugotovili, da je šolsko kulturno društvo sodelovalo na domala vseh proslavah v kraju. Športno društvo pa je bilo deležno zavidljivih športnih
uspehov na raznih tekmovanjih. Izbrali so novi vodstvi društev.
Zanimiva je odločitev članov kulturnega društva, da s prislu-ženim denarjem (delali so v hmelju in še kje) nabavijo Zvočno napravo, ki bo služila glasbenemu pouku. Pri njihovem uspešnem delu jim je izdatno pomagala Lenka Kraljeva, znana kulturna delavka in učiteljica. Že sedaj načrtujejo delo pri Gozdni upravi (pogozdovanje), zaslužek pa bodo namenih omenjeni nabavi. Pri tem pa jim pomagata tudi domače Turistično društvo in krajevna skupnost Ljubno.
Z veliko pozornostjo so sledili prikazovanju diapozitivov Petra Ježa, ki jim je tako pričaral lepote gorskega sveta.
Znano j li na voljo
Po lansl močno p' bodo, da na red. B
grad je 1 nje mla MDO „S se udele njihovi r Ljubno, grad in Z paj o kros Zbrali Črnivec I
pomoč k li streho jali smo e je steklo, ski dom
V Logarski dolini si prizadevajo za izgradnjo turističnih naprav, ki bi v bodoče omogočile več reda pri taboijenju in zadrževanju potujočih turistov. Njihova prizadevanja so naletela na širši odmev v občini, saj so se dogovorih, da bo nosilec te potrebne naložba Turist iz Mozirja. Prav sedaj potekajo dokončni razgovori za podpis samoupravnega sporazuma, ki naj bi omogočil gmotno rešitev te zamisli. Na samem kraju že stoje stebri za smučarsko vlečnico, ki so tako prvi znanilci bodočega smučarskega predela Logarske doline. Tudi groba zemeljska dela so opravljena. Seveda pa je pred turističnimi delavci še veliko naporov. Mnogo pa je treba vložiti truda v razna pripravljalna dela in v pridobivanje vseh mogočih dovoljenj in soglasij. To vse je sedaj v teku. Če se bodo torej predvideni pod-
Varno na cesti
Člani ZŠAM Moziqe, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter milice so oktobra pripravili prometno preventivno akcijo. Cilj akcije je bil v tem, da manjše napake na vozilih odpravimo (poudarek je bil na nastavitvi luči in sestavi izpušnih plinov), na vec^e pa voznike opozorimo.
Od sedme do štirinajste ure, tako dolgo je namreč akcija potekala, je bilo pregledanih preko 60 vozil. Ugotovitve ob zaključku niso bile nič kaj vzpodbudne. Popolnoma brezhibna so bila samo štiri vozila, na ostalih pa so bile
učarska vlečnica učah
je, da so v Lučah ime-vlečnico za smučarje.
cem neuiju je bila oškodovana. Poskrbeli bo do zimskega časa rez nje bi utrpela veli-
ko škodo zimska sezona, saj gostje pričakujejo, da bodo lahko smučali. Ker je napovedan okoli Novega leta velik obisk, vsaj tako kažejo povpraševanja, bo treba z urejanjem žičnice zelo pohiteti.
Čanje mladih na Menini
Prvi znanilci bodočega turističnega kampa v Logarski dolini so že vidni.
V Logarski dolini delajo
pisniki, to pa so vsi tisti, ki imajo neposredno zanimanje za razvoj turizma v Logarski dolini, zedinili bi tako lahko kmalu prišlo do resnične ureditve lepo zastavljene turistične pridobitve. Doslej je krajevna skupnost vložila že 100 mio lastnih sredstev. Cinkarna Celje naj bi vložila 30 mio, Izletnik Celje 30 mio kot dolgoročno posojilo, GG Nazarje 20 mio in občinska TKS 8 mio dinarjev.
Če bi bila predvidena naložba opravljena tako kot se načrtuje, potem bi bil zagotovljen tudi prepotreben red v sami Logarski dolini, saj ne bi bilo mogoče več postavljati šotorov po svoji volji, kar pomeni, da bi dosegli tudi boljši odnos do okolja. Najvažnejša pa je seveda pri vsem tem zimska turistična ponudba, ki v sedanjem času ni možna brez potrebnih tehničnih naprav.
inizaciji MO PD Gornji >ilo na Menini I. sreča-dinskih odsekov PD iavinjska“. Srečanja so žili mladi planinci in lentorji vodniki iz PD Celje, Moziqe, Gornji abukovica - vsega sku-! 70.
smo se na prelazu '902 m) in krenili proti :mu domu na Menini, mine Ravni in Travnik, uku, smo priskočili na rovcem, ki so prekriva-planšarske staje. Poda-apeko, daje delo hitre-. Po prihodu v planin-smo se povzpeli na naj višji vrh Menine Vivodnik (1508 m) in opravili obvezen planinski krst vseh, ki so bili prvič na tem vrhu. Mimogrede naj povem, da stoji tu nov lesen razgledni stolp, delo članov PD Gornji grad. Zopet dokaz več, da je v društvu prisotno prostovoljno delo, saj so tudi kočo obnovili v glavnem s prostovoljnim delom in sedaj postavljajo prizidek h koči. Zvečer nam je
borec NOV, Franc Tiršek pripovedoval o bojih na Menini. Zbrali smo se ob kresu, ki smo ga sami pripravili. Sledil je družabni večer s krajšim šaljivim programom in planinsko pesmijo ob spremljavi harmonike. Naslednji dan smo odšli na vrh Šavnice (Goli vrh 1426 m), se poklonili padlim borcem na Menini, ob spomeniku NOV in odšli smo k domu na Bibi in k jezeru Biba. Po vrnitvi v planinski dom smo pomagali pri spravilu drv za zimo, nato pa odigrah še nogometno tekmo. Ob dveh popoldan smo zaključili srečanje in se vrnili v dolino. Planinci iz PD Zabukovica smo krenili na Vransko, ostali pa v Gornji grad. Razšli smo se s spoznanjem, da so takšna srečanja potrebna in zelo prispevajo k navezovanju prijateljskih stikov ter obujanju tradicij NOV. Naj na koncu povem, da je bila organizacija srečanja na visoki ravni, kar gre zahvala predvsem Francu Pohovniku in njegovim fantom.
MILAN POLAVDER
Uglajena pot izumiteljem
Največ jih je bilo pri izpušnih plinih in to kar preko 60 %. Kaj to pomeni? Ta vozila so v ozračje izpuščala preveliko kohčino C02, (plina), ki je zdravju še kako škodljiv. 20% vozil je imelo nepravilno nastavljene luči, nekaj jih je bilo s pomanjkljivo obvezno opremo, ah s slabo nastavljeno ročno zavoro.
Ugotovitev, ki je ob koncu akcije še posebno bodla v oči je bila, da so naj slab še vzdrževana vozila v družbenem sektorju. Od petih pregledanih je bilo brezhibno samo eno. Upati je, da bodo rezultati ob naslednji akciji bolj vspodbudni.
TONE PRISLAN
Med pregledom vozila na cesti
Našla sva se v njegovi pisarni v Kovinarstvu na Ljubnem. Nasmejan je pozdravil mojo namero, da se pogovoriva o ljudeh, ki lastno znanje vprežejo v dobro svojega kolektiva. Janez Štiglic, diplomiran inženir strojništva, moj sogovornik, je eden izmed njih. Po končani fakulteti se je zaposlil v Kovinarstvu. Ni le strokovnjak v svojem poklicu, ampak je tudi vsestransko družbeno aktiven. Med drugim je tudi predsednik skupščine raziskovalne SIS v Mozirju. Na eni zadnjih sej te skupščine je sprožil pobudo za večje pospeševanje izumov in tehničnih izboljšav v naši občini. Tako se bodo tega lotih tudi v tem okviru, kar daje upanje za hitrejše uveljavljanje inventivne dejavnosti.
V okviru DO ne imajo posebno službo, ki skrbi za urejanje vseh zadev v zvezi z izumi in izboljšavami. V TOZD Kovinarstvo odgovarja za to delo Janez Štiglic, zato je vedel marsikaj povedati o tem, kako so uspešni in v čem so pomanjkljivi.
Že v prvih stavkih, ki jih je moj sogovornik povedal je bilo podkrepljeno dejstvo, da smo pri nas za to pomembno in družbeno koristno dejavnost še veliko premalo storili, zato so tudi uspehi skromni. V Kovinarstvu imajo pravilnik in že letos je prijavljenih 10 primerov tehničnih izboljšav. 8 so jih že uveljavili. Gre za boljše delovne postopke, boljše konstrukcijske rešitve in za smoternejšo porabo materiala. Izrecno je poudaril inž. Štiglic, da to delo ni le stvar „študiranih“ ljudi. Kot primer je navedel, da je eden med predlagatelji izboljšave pri njih nekvalificiran. Ne gre torej gledati na stvar tako, da vsakdo lahko kaj primernega zamisli.
Po pravilniku nagrajujejo zamisli glede na učinke, kijih imajo. Izračun pokaže vrednost nagrade. Da pa se res splača razmišljati o izboljšavah je na dlani, saj samo eden izmed primerov v Kovinarstvu pomeni 105 mio
starih dinarjev prihranka v prvem letu. V odstotku na prihranek pa je potem izračunana nagrada, pač v višini, ki odgovarja izboljšavi. Seveda je pri tem važno prizadevne delavce, ki se trudijo za izboljšave tudi še javno nagraditi, s priznanji in na podoben način. To opravijo pri njih v okviru delovne organizacije na Ravnah.
Zaradi pomembnosti boljšega izkoriščanja domačega znanja bo potrebno v okviru občine in raziskovalne skupnosti ugotoviti stopnjo inventivne dejavnosti v naši dolini. Potem pa je treba pristopiti k ukrepom, ki bodo zagotovili širši razvoj koriščenja novih zamisli.
Ob koncu najinega razgovora je inž. Štiglic povedal, da so še tako imenovane „usmerjene“ inovacije. Prav sedaj sodelujeta pri taki nalogi z ravnateljem Straškom v okviru Železarne Ravne. Gre torej za skupino, ki je prevzela nalogo, da.,se pri izdelavi zobnikov prištedi 30 % materiala. To bi pomenilo v se danjem času pomanjkanje suro vin vehk korak k večji rentabilnosti. Naloga že teče iri kot meni inž. Štiglic bo zagotove uspela. Za delovno organizacije bi to pomenilo 500 mio dir prihranka!
A. V
E28!		N	OVICI
Mozirje nekoč
Kronika trga Mozirje je nastala leta 1926. Na pobudo takratnega župana Matije Goričarja, jo je napisal Žiga Lay-kauf-Lajakov. Pri delu si je pomagal s starimi, že skoraj pozabljenimi listinami iz trškega arhiva, na rotovškem podstrešju-
Trg Mozirje je nastal na treh gričih, pod njim pa se je razprostiralo jezero. Kasneje je le-to odteklo skozi sotesko, ki je nastala zaradi velike količine vode, ko je jezero v Logarski dolini prodrlo skozi steno pri Igli. O tem pričajo geološka odkritja, ime trga Mozirje (^močvirje) in pa mnoge izkopane okameni-ne, ki jih je Žiga Laykauf (nekdanji zdravnik v Mozirju) poslal geološkemu državnemu zavodu na Dunaj.
V najstarejših listinah seje za Mozirje uporabljalo ime Mosiri, kar naj bi pomenilo mahovje. Prvič zasledimo to ime leta 1146 v pismu oglejskega plemiča Palegrina, ki je bilo naslovljeno na gornjegrajski samostan. Listina, kjer je Mozirje prvič omenjeno kot trg, je bila napisana 5. maja 1318. V njej sta Rudolf von Praunsperch in njegova soproga pismeno potrdila, da poklanjata samostanu v Mni-hovi vasi štiri kmetije za sprejem njune hčere.
Lajakov je v kroniki navedel še več listin. Iz njih lahko razberemo, da je bilo Mozirje vedno v tesni povezavi s samostanom v Gornjem gradu.
Trg Mozirje je imel več privilegijev in svoboščin, ki so mu jih dodelili razni avstrijski vladarji. Ti dokumenti so bili v požaju leta 1580 povsem uničeni. Že leto kasneje pa je štajerski nadvojvoda sestavil novo listino. Zanimiva je odločba, ki se nanaša na mozirski grb:
„Damo in izročimo jim tudi trški grb in pečat kakor sledi s pravico, ga rabiti in imeti. Grb pa je takšen: Na čisto modrem ali lazurnem ščitu stojijo trije griči na gori, srednji grič, večji kakor stranska, na gričih je cerkev, na obestranskih nižjih gričih cerkvena vrata (n zgoraj dva okna, na srednjem, visokem griču crkvena vrata, ravnotako z dvema oknoma in z rumenim ali zlatim gumbom, vse rdeče poploščeno, kakor to kaže slika (tega) grba sredi tega pisma. Torej naj v naprej ta grb v svojih pečatih, pečatnikih in v vseh tržkih potrebah in poštenih zadevah rabijo, kakor druga naša mesta in trgi.”
Utijen sedež mozirskih plemičev je bil grad, verjetno pod Bredovim vrhom. Le-tajeprvič omenjen leta 1929. Grad so okoli 1. 1249 podrli, vendar predvidevajo, da je bil zopet kmalu zgrajen. Kasneje so na Korenovem vrhu zgradili lovski grad, kjer so se večkrat zadrževali celjski grofje, ki so hodili na lov.
ANDREJA JERIC
Med - ujeto sonce,
je star izrek, saj brez sonca ni sladkorja in brez sladkorja ni nektarja in brez nektarja ni medu. Sonce pa seveda potrebuje za to še listno zelenilo in po združenem delu obeh nastanejo sladkorji. Med je že tisočletja človekovo sladilo, ki ga nam podarjajo čebele, ki so edinstven vzgled pridnosti in organizacije ko nabirajo nektar in druge sladke rastlinske sokove, ki jih obogate s svojimi izločki, jih v svojem telesu oplemenitijo in potem kopičijo v satovju, kjer jih puste, da dozore.
Že stari Grki so imenovali med pijačo bogov, ki je ohranjala večno mladost. Odrasel človek potrebuje za ohranitev življenja vodo, maščobe, beljakovine, ogljikove hidrate, vitamine in rudninske soli. Najvažnejši vir energije so ogljikovi hidrati ali po domače — sladkorji.
Rastlinski sokovi, ki vsebujejo veliko hranilnih soli in vode pridejo iz korenin prav do cvetov, del tega bogastva odstopijo posebnim žlezam — nektariji imenovanim. Tako se' žuželke, zlasti čebele, sladkajo s slastno tekočino in tudi obenem prenašajo moški cvetni prah na žensko cvetno brazdo in tako tudi astlino oplodijo. Nektar je torej samo žlezni izloček cvetov. Njegova sestava pa je pri vsaki rastlini različna. Tako je nektar važna sestavina medu, ki pa vsebuje le enojne sladkorje, zlasti e tak grozdni sladkor, ki ima to posebnost, da lahko kar sproti prehaja v kri.
Naš zelo znani kuhinjski sladkor pa ni enojen sladkor, nego je dvojni, to je sestavljeni sladkor in ima to slabo lastnost, da se mora v telesu najprej razgra-Jiti v enostavne sladkorje, ki jih šele zmore organizem izkoristiti :a svoje vire energije. Kuhinjski sladkor je večinoma pesni ali rstni je poleg tega tudi brez bsfatov, ki so nujno potrebni, »a se sladkor lahko v telesu zkoristi. Nasprotno pa ima ned fosfate že sam v sebi.
Grozdni sladkor, ki ga imata / prosti obliki samo med in
sadje, pa je tudi najvažnejši sladkor v organizmu, saj ga potrebujejo vsi organi, zlasti pa omogoča mišicam njihovo delo.
Seveda pa je v medu tudi pravo bogastvo rudninskih snovi kot so kalij, natrij, kalcij, magnezij in fosforna kislina in še železo, baker in mangan, ki so v naši hrani nepogrešljivi.
V medu so tudi fermenti, ki izvirajo iz čebeljih žlez, nekaka pomala, ki omogočajo na tisoče kemičnih reakcij v našem telesu pri ohranitvi življenja.
Hormon — acetilholin v medu ima važno vlogo za naš živčni sistem in za srčno mišico za njeno storilnost.
Vsebuje pa med tudi nekakšne rastne hormone, kar so ponekod že izrabili vrtnarji.
Tisočletja se je med uporabljal za zdravljenje ran, vendar pa samo nesegreta strd zavira rast nekaterih klic ali jih celo zamori. Tako torej strd čuva v sebi antibakterijske snovi. V petdesetih letih je našel White v medu ferment glukozno oksida-zo, ki so jo izolirali tudi iz plesnivk in jo imenovali penici-ln B. Je to tudi eden od antibiotikov, ki so občutljivi na vročino. Znano pa je, da gozdni med učinkuje bolj razkuževalno kot pa cvetlični.
Tako tudi med daje človeku veliko kislin in zlasti, za nas zanimivo fosforno za presnovo sladkorja v telesu.
Medu pa dajejo določen značaj in vrsto zlasti hlapna olja, ki pa seveda izvirajo iz pašnih rastlin.
Stara navada, da so med dajali različnim bolnikom je tudi v lastnosti medu, da ima veliko zalogo vitaminov, kar največ pa jih je iz skupine B vitaminov, ki pa jih imata še več pelod in matični mleček. Tako ni prav nič posebnega, da je v Rusiji med čebelarji največ stoletnikov, saj je med bogato darilo zemlje, rastlin, sonca, čebel in pridnih ter strokovno podkovanih ljudi.
M.
(nadaljevanje)
Ena od požganih domačij v Novi Štifti (Arhiv Kulturne skupnosti Mozirje)
Nova Štifta v narodno osvobodilni
Letos poteče že 38 let, odkar je v noči med 28. in 29. novembrom 1943 Slandrova brigada napadla močno utrjeno sovražno postojanko v Novi Štifti. Vermani, po številu jih je bilo 120 so bili v dveh zgradbah: v šoli in farovžu. Te so bile zavarovane z močnimi bunkerji. V težki borbi je bil ranjen komandant brigade Janko Sekirnik - Simon. Lažje pa sta bila ranjena tudi namestnik komandanta in komisar brigade. Vkljub pomankanju komandnega kadra je bila postojanka po dve in polurnem boju uničena. Obe zgradbi so partizani po borbi požgali, da jih sovražnik ne bi mogel ponovno uporabljati.
Ob tej obletnica bi rad napisal nekatere stvari, za katere smatram, da mnogim niso, mogoče zaradi neznanja ali pa namerno, dovolj jasne. Navedem naj par primerov.
Letos so poslali po krajevnih organizacijah ZB, seznam spomenikov, grobnic in obeležij. V tem seznamu krajevna skupnost Nova Štifta sploh nima spomenika. Spomenik pa stoji dva metra od regionalne ceste, Gornji grad - Kamnik. Je 6 metrov visok iz Pohorskega granita in je delo arhitekta Samca. Gotovo je eden izmed najlepših v naši obči-ni.
Spomenik je posvečen 40 padlim borcem in žrtvam fažizma, katerih imena so vklesana v ta spomenik. Poleg spomenika je marmornata plošča, ki je posvečena 39 padlim borcem katerih imena pa niso znana in so til pokopani.
Druga nejasnost. Ob vseh občinskih praznikih in drugih proslavah, kadar se omenjajo požgani kraji, se omenjajo le Solčava, Bočna in Šmartno ob Dreti. Nova Štifta pa ne. Bila je po številu in vrednosti požganih hiš in gospodarskih poslopij prva za Solčavo. Šele nato sledita Bočna in Šmartno ob Dreti. To lahko trdim, ker sem bil leta 1947 — 1948 gradbeni referent za Mozirski okraj. Vsa ta pogorišča sem si v komisiji ogledal in ocenjeval, zaradi razdeljevanja kreditov in gradbenega materiala. Oboje smo potem dodeljevali takratnim obnovitvenim za-
vojni
drugam, katerih naloga je bila obnova gospodarskih poslopij in stanovanjskih hiš. Ko je sovražnik 21. oktobra 1944 z več strani vdiral v Gornjo Savinjsko dolino, je v drugih krajih uspel brez večjih težav, ker ni bilo močnejših partizanskih edinic. Medtem, ko sta v Novi Štifti bili: Tomšičeva brigada in Podoficirska šola, ki sta vodili težke borbe na Črnivcu. Na obeh straneh je bilo veliko žrtev. Šele tretji dan je sovražniku z veliko premočjo uspelo prodreti v Novo Štifto. Takrat pa je že prispela na pomoč s Pohorja brigada Mirka Bračiča. Tako so z združenimi močmi premagali sovražnika in ga pregnali odkoder je prišel. Sovražnik je požgal 120 hiš in gospodarskih poslopij. Ob tej priliki so v Načeto vi hiši žive sežgali: 80 let starega očeta, mater in dve hčeri. To so posebnosti požiga in zločinov v Novi Štifti.
Se nekaj o partizanskih delavnicah: V TV 15 v neki številki na široko pišejo o partizanskih delavnicah. Ko opisuje Gornjesavinjsko dolino, omenja, da so bile take delavnice v Gornjem gradu, Ljubnem, Lučah in Solčavi. Tu spet spusti Novo Štifto. Naj naštejem nekaj teh delavnic, ki so bile v Novi Štifti: Pohorska tiskarna v Lešju, ekonomat pri Ramšaku (za preskrbo partizanskih bolnic za Podvolovljek), potem čevljarska, krojaška, fotografska, kovaška in šivilska delavnica. Zaradi teh delavnic so Nemci spodnjo in gornjo Vrtačnico ustrelili in požgali obe hiši in vsa gospodarska poslopja. Gornja je imela 8 mladoletnih otrok.
Na smrt je bil obsojen in postavljen pred puške Suhovrški Miha, kovač, kije delal za partizane inje po čudnem naklučju še danes živ. Po potrebi še zavihti kovaško kladivo. Lani pa je obhajal zlato poroko.
Tu sem navedel nekatere stvari, da bi bralci malo bolj spoznali Novo Štifto, posebno pa še tisti, ki kjerkoli prikazujejo ali pišejo o stvareh, ki so se za časa NOV dogajale v Gor-njesavinjski dolini. Pozabijo pa na Novo Štifto.
IVAN PISTOTNIK
Ljubiteljstvo v zatonu?
Brez občutka občudovanja nekdanjih razmer v kulturi in povsem nepristransko bi želel zapisati nekaj misli ob ugotovitvah, da ljubiteljstvo v kulturnih dejavnostih vse bolj odmira. Pred nedavnim sem nekaj podobnega bral v našem osrednjem časniku. Torej gre za pojav, ki ni le značilen za naše razmere, ampak je širšuje slovenski.
Naj mi oprostijo tisti, ki smatrajo, da je vse kar sodi v čase čitalniške kulture iz „naftalina” vzeto. Vendar je neminovno res, da se imamo prav možem čitalniškega obdobja zahvaliti za narodnostni preporod, ki je končno tudi v Slovencu vzbudil željo po narodni združitvi, po lastni državnosti. To se je uresničilo šele po osvobodilnem boju, vendar pa le segajo korenine daleč nazaj v prelomnico prejšnjega stoletja. Kajti če bi se takrat ljudje ne bili osvestili, bi jim grozil še bolj narodni pogin. Ta je grozil zaradi vsehujših želja vladu-jočih krogov stare Avstrije, da mora germanizacija prodirati močneje proti jugu.
Ne moremo zanikati, da je naš narod vedno v hudih časih družila domača beseda in slovenska pesem. Da so že kmečki puntarji peli, ko jim je šlo najtežje, da so peli partizani takrat, ko šo bili na robu svojih moči. Peli so naši predniki, govorili
domače na odru in tako iskali notranjih moči za preizkušnje posameznih obdobij. Petje in domača govorica pa sodita tudi med kulturo, če sta „kulturni”. Lahko bi torej rekli, da je kultura v širšem smislu vsakomur potrebna in je torej v vsaki družbi pomembna dejavnost.
Če torej na stvari tako gledamo, potem se nam utrne misel zakaj se tega bolj široko ne zavedamo? Zakaj zanemarjamo bogato kulturno izročilo naših prednikov? Ali je to posledica gmotnega izoblilja? Ali ga morda za preskromno narodno zavest? Ali pa smatramo, da nam spričo vsakodnevnih težav ne kaže iskati globine miru v kulturnih doživetjih? Mnogo vprašanj se človeku poraja, ko zaskrbljeno opazuje ponekod že kar malomaren odnos do ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Marsikdo bo dejal, da je temu kriva zaprtost ljudi v ozke kroge, ki so najčešće posledica ozkih interesov. Mnogi vidijo krivdo za takšen pojav v televiziji, skratka v sodobnem pojmovanju življenja. Kakorkoli že, temu spoznanju je treba posvetiti več pozornosti, saj končno prav v naši družbi ne želimo vzpodbujati zaprtosti v ozke kroge, prevladovanje gmotnih zahtev in zamiranje družabnosti.
A. Videčnik
Martin Zidam - osemdesetletnik
V novembru letos je slavil Martin Zidam iz Šmartnega 80 let rojstva. Želimo mu še dosti zdravih let!
V času osvobodilnega boja se je vključil v OF in je bil prvi predsednik krajevnega odbora v kraju. Ko so izvolili v letu 1944 NOO je bil Zidam na čelu tega odbora in odposlanec na okrajni skupščini Gornji grad vse do osvoboditve. Koje okraj zaživel je postal referent za narodno imovino v takratni upravi. V kraju je bila koncem 1944 ustanovljena KPS. Njen prvi sekretar pa je bil Martin Zidarn.
Martin Zidam
Zakaj tako?
Človek je zavladal svetu. No, prav vsemu tudi ni kos. Ne more preprečiti naravnih katastrof kot so potresi, poplave, neurja in podobno. Prav gotovo pa dodobra obvlada živo naravo. In prav zato, ker je človek zavladal živi naravi, je za svoje početje v njej tudi odgoven sebi in vsej naravi!
Ni mu vse dovoljeno, četudi je človek! Še več! Ce je človek, bi moral biti res tak, kakršnega pod besedo človek sam razume, pojmuje:	lep
vzgled vsemu, posebno pa še živemu svetu.
Take in podobne misli so me spremljale na poti z dela domov dne 23. 9. 1981 potem, ko sem pri CINKARNI Mozirje v Ljubiji prečkal levo stransko strugo reke Savinje. Struga je bila brez vode, iz blata v njej pa so se v smrtnem boju poganjale številne ribe in iskale rešitev - vodo. Zasmilile so se mi in na trenutke me je bilo sram, da sem človek, kajti takoj mi je bilo jasno, da je te morije kriva človeška roka, ki je zaradi nekega „svojega razloga” začasno v celoti usmerila tok vode drugam. Pa ne prvič!	J. P.
Dvosedežnica na Golteh
Naravno okolje in pravični odnosi
Pod tem naslovom je prispel v naše uredništvo dopis nekaterih prebivalcev v dolini. Vsebina je zelo dolga (3 gosto tipkane strani), zato smo se odločili bistveno povzeti.
To kar je zapisala SO Mozirje v Savinjskih novicah, sploh ni odgovor na naše vloge, niti na nobeno vprašanje. To je le ponavljanje tistega, kar smo že zdavnaj dokazali, da ne drži. Sicer nas pa zelo moti in kaj to pomeni, da sme biti o tej pereči zadevi v celoti objavljeno samo to kar je napisal nekdo v imenu SO Mozirje. Kar pa smo napisali in poslali občani s številnimi podpisi, pa kakor, da ne sme biti objavljeno. Dvomljiva in na slabih temeljih je tista „resnica”, ki ne dovoli drugim pristne njihove besede (pisane in govor-
jene). Zakaj smo diskriminirani in diskvalificirani na področju tiska in tudi drugače, ko pa vemo, da so nam po ustavi zajamčene pravice enakopravnosti.” V podobnem tonu je napisano pismo. Sicer pa v drugem delu utemeljujejo in razčlenjujejo razne zakonske predpise in vprašanje upravičenosti postavitve kant. Opozarjajo na neodgovoren odnos ljudi pri Komunalnem podjetju. Odgovarjajo na članek v Novem tedniku in opozarjajo na vrsto lastnih predlogov za rešitev tega vprašanja.
Uredniški odbor je pismo skrbno prebral in zaradi dolžine sklenil objaviti ta povzetek, ker pač smatra, da je s tem tudi s svoje strani pomagal k končni razrešitvi vprašanja odvoza smeti v občini.
V okviru načrtov dograditve športnega centra na Golteh so pričeli z deli na dvosedežnici. Ta je le prvi del predsanacijske-ga postopka in sanacijskega programa. Z njo se bodo smučarske zmogljivosti povečale za 70 %. Kar bi nedvomno pomenilo velik napredek k ponudbi in h konkurenčnosti Golt. Obratovati naj bi začela februarja 1982. Na področju centra Golte je zmogljivost prevozov 4.465 oseb na uro. Od tega je
1500 prevoz dostavnega značaja. Načrtovanih 70 % smučarskih prevozov več, pa pomeni velik poslovni napredek. Zaradi tega predvidevajo tudi za 20 % večji dohodek po končani naložbi. Načrtovalci imenujejo žičnico „Smrekovec” ali govorno kar Trije plotovi.
Dela so dokaj zahtevna in potekajo za zdaj po načrtu. Vodja projekta je Energoinvest Sarajevo, DO Dalekovodi, TOZD Inženiring.
Gradbišče na Golteh
O hribovskih kmetijah
Tudi suša lahko močno prizadene kmetijsko zemljo. Velik del te zemlje je v hribovitem svetu na sirmih andezi-tno-tufskih laporno peščenih tleh, ki se zaradi hitrega odtoka vode in prisojne ter ponekod še izrazitejše privetrne lege hitro osuši in v dobi rasti zahteva veliko moče. Zato se je že zgodilo, da so morali nekateri hribovski kmetje, pa čeprav so sredi alpskega sveta (pred leto Covnik), zaradi suše razredčiti govejo čredo; pomladanska suša leta 1979 je na tak način prizadejala mnoge hribovske kmete.
Z napredkom živinoreje in krepitvijo hribovskega kmetijstva se v odnosu do kmetij, ki ne gredo ali ne morejo iti po tej poti, veča socialna diferencija na hribovskih kmetijah. Kjer je mogoče, jo blaži zaposlovanje v neagrarnih poklicih. Najniže na socialni lestvici so majhne kmetije, z malo lesa, z odročno lego, s strmim kmetijskim zemljiščem, z neugodno prebivalstveno strukturo, predvsem z ostarelimi kmeti in s skromno kmetijsko mehanizacijo; takih kmetij je v obravnavani pokrajini po naših računih okrog 10%.
Izračunan poprečni dohodek od kmetijskih tržnih proizvodov in lesa na podrobneje obravnavanih hribovskih kmetijah je bil leta 1977 okrog 43.000 din, vštevši domače zakole pa
47.000	din; od tega je prišlo na kmečkega prebivalca 9.855 din, upoštevajoč domače zakole pa -10.780 din. Na usmerjenih kmetijah je bil dohodek okrog
62.000	din oziroma 13.000 din na kmečkega prebivalca, na kmetijah pomembnejših hribovskih živinorejcev pa je bil dohodek večji še za nadaljnjih 26 %. Med pomembnimi skupinami hribovskih kmetij je bil izračunan najvišji dohodek na „gozdnih“ kmetijah, in sicer
79.000	din oziroma 30.000 din na kmečkega prebivalca. Na slabem so bile „čiste“ hribovske kmetije, katerih dohodek je bil le 10,1 % višji od poprečnega dohodka hribovskih kmetij, 47.343 din, na kmečkega prebivalca pa je prišlo nanje poprečno 10.239 din, kar je le 3,9 % več od skupnega poprečka. Pojdimo še naprej in se ustavimo pri skrajnostih. Absolutno najvišji dohodek na kmetijo od glavnih kmetijskih tržnih proizvodov in lesa je bil leta 1977
185.000	din, na kmečkega prebivalca pa 110.000 din (dva človekin 754 m3 poseka); poprečno najvišji hohodek na kmetijo je bil 122.832 din (upoštevane vse kmetije z dohodkom nad 100.000 din) in na kmečkega prebivalca 54.000 din (zajete kmetije z dohodkom, večjim od 35.000 din na kmečkega prebivalca). In druga skrajnost: kmetij z dohodkom, manjšim od 10.000 din na kmetijo, je bilo 44 ali 10,4 % vseh podrobneje obravnavanih hribovskih kmetij, med katerimi je
Piše: dr. Drago Meze
z dohodkom, manjšim od 5.000 din na kmečkega prebivalca pa je bilo kar 95 ali 22 % vseh podrobneje obravnavanih hribovskih kmetij; od tega je bilo čistih kmetij 60 %. V poprečju je imel kmečki prebivalec kar na 76,3 % kmetij dohodek manjši od 1,5 starega milijona dinarjev.
Najslabše stoječe hribovske kmetije glede višine dohodka so omejene na določena naselja oziroma področja. Relativno največ jih je v Podveži, na Dobrovlju, v Zgornji Radegun-di, na Lepi Njivi, v delu Strmca, Konjskega Vrha, Krnice, Ljubnega in v Zadrečki dolini, skoraj brez njih so Solčavsko, Podvolovljek in Ljubnega in v Zadrečki dolini, skoraj brez njih so Solčavsko, Podvolovjek in Brezje, med naselji pa m nobene tovrstne kmetije v Šmihelu, Dolu, Logarski Dolini in Robanovem Kotu.
Podatki o višini dohodka od kmetijskihtržnih proizvodov in lesa na hribovskih kmetijah obravnavane pokrajine nas silijo k razmišljanju, pa naj gre za najvišje ali najnižje dohodke.
Čeprav so na kmetijah izdatki za hrano občutno manjši, ker je veliko pridelajo sami pa tudi skromneje se hranijo, in kljub obstoječi črni prodaji lesa, deloma pa tudi zaradi doma zaklane živine za prodajo, sem mnenja, da je v primeijavi z drugimi poklici življenje hribovskega kmeta v splošnem trše in siabše plačano. To velja prav gotovo za srednji in nižji kmečki sloj, a tudi kmetije z relativno visokim dohodkom je težko postaviti ob bok bolje plačanih neagrarnih poklicev.
Prebivalci kmetij, zaposleni v neagrarnih poklicih, ki vzporedno tudi še kmetujejo, pa nosijo po sebi dvojno breme, ki nedvomno pušča zaradi čezmernega napora posledice, katerih učinek se začne navadno kazati šele z leti. Poleg vsega pa na kmetijah med izdatke nisem štel amortizacije osnovnih sredstev in odplačil kreditov, ki so nedvomno visoki, zlasti na usmerjenih kmetijah, kar še na njih mora poznati kljub relativno visokemu dohodku.
Naredil sem poiskus primerjave zaslužka kmeta z drugimi nekmečkimi poklici. Zelo zgovoren je namreč podatek, da bi leta 1977 le redki hribovski kmetje zapadli plačilu davka na osebni dohodek, če bi se jim po tu navedenih metodah izračunani dohodek od kmetijskih tržnih proizvodov in lesa štel za osebni dohodek. Leta 1977 je bila republiška osnova za neobdavčeni del osebnega dohodka din 110.000, za nepreskrbljene otroke in nezaposleno ženo pa se je osnova dvignila za nadaljnjih 33.000 din na osebo.
bilo 39 % čistih kmetij, kmetij
(nadaljevanje prihodnjič)
Oddelek za občo upravo SO Mozirje obvešča, da so bili najdeni naslednji predmeti:
1.	Ženska denarnica z manjšo gotovino
2.	Gotovina pred gostilno Orešnik na Ljubnem
3.	Motorno kolo znamke TOMOS
Najdeni predmeti so shranjeni pri Skupščini občine Mozirje, Oddelek za občo upravo.
Lastnike vabimo, da izgubljene predmete dvignejo v roku treh mesecev od dneva objave tega razglasa na razglasnih deskah krajevnih uradov. Če v tem roku lastnik ne bo dvignil izgubljenega predmeta, bo le-ta v korist občine.
Prosvetno društvo Mozirje išče snažilko za Kulturni dom. Ugodni delovni pogoji. Oglasite se glede pojasnil v matični knjižnici.
Med delom se je prilegel kratek počitek ob ognju
Novo obeležje NOB
Ljubenski borci pripravijo vsako leto skupaj s planinci spominski pohod do partizanske bolnice Center (Celje) pod Travnikom. Doslej je na mestu kjer je stala ta pomembna centralna bolnišnica nekdanje IV. operativne cone pripovedovala zgodovino le skromna ploščica vzidana v skalo nad nekdanjo kuhinjo. V kratkem pa bo tam stalo sodobno obeležje, ki gaje načrtoval arh. Danijel Jagrič iz Celja. Borci in nekdanji ranjenci pa že pripravljajo zemljišče v ta namen. Med njihovim delom smo jih obiskali.
Polde Trauner, kije bil bolničar pri dr. Petru Deržaju je segel nazaj v čas in povedal, kako se je pričelo z deli na tej bolnišnici. Iz XVIII. divizije so takrat prišli v IV. Operativno cono dr. Držaj, Dušan Kveder, Bogomolov in on. V Konjskem vrhu so naleteli na komando cone in Šli z njo preko Kramariče do Zavodnje. Naloga dr. Držaja je bila izgradnja bolnišnic na območju cone. Nekako proti koncu marca 1944 so na Travnik v Grunte. Tu je bilo dovolj pitne vode in tudi sicer je bil primeren kraj za dobro skrito bolnišnico. V delovni skupini za gradnjo stavb je bilo 7 partizanov, ki so si takoj uredili tabor in pričeli z delom. Najprej so izgotovili barako za 24 ranjencev, potem kuhinjo in končno še operacijski prostor. Vse je bilo gotovo že zadnje dni v juliju 1944. Že 1. maja so sprejeli prvega ranjenca Bevka, ki je bil doma nekje s Primorske. Prvi zdravnik je bil dr. Deržaj, njegov namestnik pa Jule Saje. Kmalu je prišel dr. Virgil Krasnik—Svato, ki je število postelj še povečal na preko 50. Aprila 1945 so Nemci bolnišnico zažgali.
Tone Blagotinšek nekdanji borec Tomšičeve brigade, doma iz Velenja je pridno sukal orodje in odmetaval zemljo. Ko smo ga prosili za njegove spomine je povedal, da je bÜ kot mitraljezec ranjen na Černivcu, kjer so bili hudi boji. Težko ranjenega v desno stran telesa so ga najprej spravili v Novo Štifto od tam pa naprej na
Ljubno. Tam je delal zdravnik dr. Kukovec in sestra Lija Petrič—Černe, sedaj zdravnica v bolnišnici dr. Petra Deržaja v Ijubljani. Razporedili so ga v bolnišnico Center. 26.10. 1944 so ga prinesli tu sem, kjer sedaj pomaga urediti okolje. Zdravil se je vse do 31. januarja 1945, ko je bolnišnica bila izseljena, ker je grozil vpad Nemcev. Za takšno namero so zvedeli pri kmetu Tratniku. Tam so bili Nemci ter poizvedovali kje je bolnišnica. To pa je pomenilo nevarnost. Za vse nas so lepo poskrbeli bolničarji in zdravniki. Bolnišnica je prazna čakala na Nemce, ki pa takrat niso prišli. Mene so terenski delavci OF varno spravili preko Lepe njive domov v domačo oskrbo, saj sem bil zaradi težkih ran 70 % invalid. Vse življenje se s hvale žnjostjo spominjam požrtvovalnih partizanskih zdravnikov, bolničarjev in bolničark, zato se rad udeležim vsakega dela v teh hribih, ki so nam nekoč dajali varno zavetje je ob koncu dejal Blagotinšek.
Rok Klemenšek, predsednik KO ZB NOV na Ljubnem je pojasnil, da se je za postavitev obeležja na mestu kjer je bila v letu 1944 postavljena centralna bolnišnica IV. operativne cone odločil občinski odbor borcev. Pobudo za to pa so dali borci z Ljubnega, saj so prav oni vedno znova opozarjali na pomembnost nekdanje partizanske bolnišnice. Postavili so gradbeni odbor v katerem sodelujejo poleg borcev iz doline tudi Velenjčani. Delovne akcije veljajo sedaj okvirnemu urejanju okolja. Po načrtu, ki ga je izdelal pokojni dr. Krasnik je moč predstaviti vse stavbe in druge naprave. V bodoče bodo pomagali pri delih še planinci, ki si sicer prizadevajo za ohranitev častnega spomina na ta spomenik boja. Tudi mladina in šolska mladina namerava pomagati, tako, da bo obeležje že v prihodnjem letu na red. Bolnišnica Center zasluži to pozornost saj je bila med največjimi na Štajerskem in se je vnjej zdravilo preko 300 ranjenih borcev za svobodo.
Ni miru
Ivan Duh, upokojeni šolski upravitelj iz Maribora, Krčevinska 57 je pisal uredništvu, kako je letoval v Lučah. In kaj ga je pregnalo. Ker je podobnih pisanj bflo že več, bomo kratek povzetek njegovih misli objavili.
V	prospektu kraja Luče piše, da ga obiskujejo predvsem ljudje, ki ljubijo mir, zato je tudi s svojo družino preživel svoj dopust v penzionu Raduha. Potreben miru in oddiha je bil zelo razočaran nad hrupom kateremu je bil izpostavljen vsak dan. Zato je tudi predčasno zapustil Luče, kakor še marsikdo drug iz iste hiše, ki ima sicer lepo lego, dobro oskrbo in lepo urejene prostore. Žal pa se ne more reči, da je na mirnem kraju, saj ves dan ropotajo razni stroji v zraven ležeči ključavničarski delavnici. Kako sodi ta tja, se sprašuje Ivan Duh v nadaljevanju svojega pisma. Končno se oprošča, da kot letoviščarski gost opozarja na „nevšečno turistično pomanjkljivost“ in upa, da se bo ob sodelovanju krajevne samouprave dalo rešiti in najti ustrezno mesto za delavnico, ki ne more biti v tako strogem centru letoviškega kraja, če povzroča takšen hrup.
Ure pravljic
V	naši knjižnici smo po poletnem in jesenskem premoru zopet pričeli z rednimi urami pravljic. Dragi otroci, v knjižnici smo pripravili sobico, v kateri se bomo odslej srečevali vsakih 14 dni in sicer vsak drugi in vsak zadnji četrtek v mesecu.
Otroci pridite, saj vas lutke že nestrpno pričakujejo.
Z vlakom bratstva...
Vlak bratstva in enotnosti je v nedeljo zvečer odpeljal v bratsko republiko Srbijo. Tega srečanja sem bila deležna tudi jaz, kajti moj oče je bjl izseljen za časa okupacije v Kruševac. Letosje 40.obletnica,zato smo odšli obiskat naše prijatelje in znance.
Naša prva postaja je bila v Beogradu, kjer smo imeli proslavo. Na njej je govoril tovariš Ribičič in zaplesali so nam srbsko kolo. Potem smo si ogledali muzej maršala Tita in Dedinje, kjer je pokopan. To je prečudovit park z živalmi od pavov do vseh mogočih ptic, cvetja in zelenja, kar je on oboževal. Njegovi stražarji stojijo nepremično in,ga čuvajo, da v miru počiva, kajti mir in sreča med ljudmi sta bila geslo njegovega življenja.
S solzami v očeh smo se 'poslovili od njegove grobnice vso v cvetju in lepoti, kakršen je bil naš najdražji predsednik Maršal Tito.
Naša nadaljna pot z vlakom je bila po prečudoviti Srbiji do mesta Kruševac, kjer smo se mi ustavili, ostali pa so potovali naprej. V Kraševcu so nas pričakali prijatelji s cvetjem in godbo in nepozabno število otrok, ki so nas spremljali z obeh strani ceste. Obmetavali so nas s cvetjem vse do občinske skupščine, kjer smo imeli sprejem in pogostitev.
Štiri dni bivanja v Srbiji je bilo zame novo in veliko doživetje. Najprej smo odšli z avtobusi na ogled narodnega muzeja Kruševac. Tu je bila nekoč šola, ki jo je moj oče obiskoval štiri leta. V tem muzeju smo si ogledali stare srbske obleke, glinaste posode s prečudovitimi poslikanimi motivi, prstane in verižice iz železa in ročno izdelane kovance.
Iz muzeja smo odšli k spomeniku padlim kosovskim junakom, ki stoji na Trgu maršala Tita. Je zelo lep. Naslednje dni smo prisostvovali otvoritvi dveh otroških vrtcev. Bili smo obdarjeni z majhnimi otroškimi spominčki.
Zelo lepa in enkratna je tovarna Rubin, kjer izdelujejo naš najboljši vinjak, katerega smo bili tudi deležni.
V tovarni Merima, kjer izdelujejo kozmetične stvari, bi kar ostala, ker so me še dolgo spremljali dišeči vonji.
Drugi dan smo se odpeljali v Vmjačko Banjo, kjer je zdravilišče z izvirom kisle vode. Med potjo pa smo se ustavili v Trsteniku, kjer smo si ogledali staro srbsko cerkev Manastir Ljubostinja.
Veliko pokopališče, z imenom Slobodište, mi bo ostalo v trajnem spominu, kajti tukaj je padlo okrog 1300 talcev in borcev. Po vsej dolini stojijo kamniti spomeniki v obliki letečih ptic.
Zadnji dan pred odhodom nazaj v Slovenijo smo imeli vsi zbrani v hotelu Rubin v Kraševcu slavnostno kosilo in slovo od naših prijateljev Srbov.
Gez nekaj minut nas je vlak bratstva in enotnosti odpeljal nazaj v Slovenijo. Nikoli ne bom pozabila prvega srečanja v Srbiji. Iskreno prijateljstvo med Srbi in Slovenci je nekaj naj lepšega.
Želim si še v našo bratsko republiko, kjer me čakajo moji mladi prijatelji in znanci.
BOJANA TRGAR, OŠ Mozirje
Bode v oči
Naš bralec M. P. je poslal sestavek v katerem opozarja na to kako si je „razkužil” kolesa svojega avtomobila na cesti pred Šmihelom v umazaniji, ki baje teče iz greznice za zadružno gostilno vse preko asfalta.
Ob tem omenja opazko nekega kmetijskega strokovnjaka, ki mu je nekoč dejal, da do kmeta ne prideš drugače, kot če pre-
stopiš, ali prevoziš gnojnico ... Nato izraža prepričanje, da bi kaj takega v tako lepem kraju kot je Šmihel ne smelo biti, vsaj ne na dovozni cesti! Ob koncu pisma se sprašuje kje so inšpektorji in kje odgovorni zadružni delavci.
Ker smatramo, daje opozorilo dobronamerno, smo ga v prepisu in brez podpisa dostavili ZKZ Mozirje v vednost.
Na Igman planino
Letos so prvič pripravili pohod pioniijev po poteh prve proletarske brigade na planino Igman v Bosni. Namen pohoda je bil spoznati napore in trpljenje partizanov med osvobodilnim bojem. Vsaka od republik je poslala na pohod 10 pionirjev. Iz naše občine sva se ga udeležila dva.
Z letalom so nas prepeljali v Sarajevo, nato smo nadaljevali pot z avtobusom do Vogošča. Tu so nas prenočili pri pionirjih. Sestavili so pionirski odred Bratstvo in enotnost. Pot nas je vodila do Grabljivih njiv kjer se je leta 1942 začel sloviti igmanski pohod. Domači pionirji so nam pokazali zanimivo Baščaršijo v Sarajevu, kjer so značilne obrtne delavnice. Tudi v Ilidži smo prenočevali pri pionirjih, naslednji dan pa smo pričeli s pohodom. Razdeljeni smo bili v bataljone, ki so se imenovali tako kot med vojno. Slovenski pionirji smo bili v sestavi 2. črnogor-
skega bataljona. Na Igman smo hodili 5 ur. Nismo omagali zaradi velikih naporov, na koncu pa smo imeli partizansko kosilo, ki so ga za nas pripravili pripadniki JLA. O vojnem pohodu partizanov po teh poteh nam je pripovedovala Dara Petkovič, udeleženka trnjeve poti na Igman v letu 1942. Takrat je I. proletarska brigada krenila na svoj najslavnejši po jod, saj je morala pri mrazu -32 zavzeti vrh Igmana. Mnogi borci so zmrznili, mnogi so ozebli, vendar so z nečloveškimi napori zmogli nalogo.
Na pohodu in med bivanjem v Sarajevu, kjer smo bili 5 dni nas je povezovalo bratstvo in enotnost, veliko izročilo našega predsednika Tita. Med samim pohodom pa smo se vsi pionirji zelo dobro med seboj razumeli.
BRANKA JEROVČNIK in GORAZD VENEK, OŠ Mozirje
Pionirji so položili pred spomenik junakom z Igmana venec
Zborovanje v Podhomu 1. 10. 1944. Glavni govornik je bil Franc Med volitvami v Gornjem gradu Leskošek — Luka.
Rast ljudske oblasti
Ko smo v Mozirju pripravljali razstavo Gornja Savinjska dolina v boju smo prosili za sodelovanje pri orisu izgradnje ljudske oblasti pri nas tudi Zorana Poliča. V svojem obsežnem pismu nam je res nazorno prikazal takratno preoblikovanje OF odborov v ljudsko oblast. Med drugim je zapisal „Mislim, da bi morali pojavu kakršnega predstavlja osvobojeno ozemlje Gornje Savinjske doline posvetiti v bodoče mnogo več pozornosti, kakor pa ga je bil deležen doslej. Dejstvo, da je lahko sredi „nemškega imperija” zrasla skromna, toda vendarle svobodna „republika“ z vsemi atributi ljudske oblasti, govori tako o moči gibanja OF, kakor tudi o zavesti ljudi, ki so takšno OF kot svojo sprejeli, jo branili in se zanjo tudi žrtvovali... Vsekakor zasluži ta pojav znanstveno obdelavo.”
V nadaljevanju objavljamo nekaj ugotovitev Zorana Poliča o rasti ljudske oblasti v takratnem času.
„Ko je septembra 1944 IOOF sklenil, da gre posebna skupina pod vodstvom tovariša Leskoška, takrat sekretarja CK KPS, v Gornjo Savinjsko dolino, da bi prenesla izkušnje z
osvobojenega dela Slovenije, predvsem v Beli krajini, tudi na novo osvobojena področja okrog Ljubnega in Gornjega grada, smo tudi za to področje organizirali tečaj za člane NOO. Tečaj je bil v Ljubnem in to po enakem programu kot je veljal za okrajne tečaje. Razen tega smo v času bivanja v Gornji savinjski dolini sodelovali s Pokrajinskim komitetom (tovariš Bebler in kasneje tovariš Jurančič) ter s pokrajinskim odborom OF v razvijanju političnega dela, sodelovali smo na množičnih zborovanjih (n. pr. v Radmirju), na sestanku pokrajinskega NOO (v Gornjem gradu) in pri organizaciji odsekov (finančni, kmetijski, prosvetni, idr.), ki naj bi predstavljali nove organe uprave na tem delu osvobojenega ozemlja. Spominjam se, da so bila zborovanja in sestanki aktivistov vedno dobro obiskani in da smo hitro našli stik s poslušalci, kar je le potrjevalo, da so tudi prebivalci tega področja začutili da z organizacijo, ki jo prinaša OF, prihaja tudi v te kraje nekaj novega, nekaj boljšega, kar se je temeljito razlikovalo od okupatorja in stare jugoslovanske oblasti.”
Nekaj pomembnih datumov
Volitve v odbore ljudske oblasti so bile v prvih dneh oktobra 1944 zaključene. Odposlanci krajevnih ljudskih odborov so bili zbrani na prvi skupščini Narodnoosvobodilnega odbora za okraj Gornji grad 8. oktobra 1944 v poslopju nekdanje posojilnice. Prvo zasedanje tega pomembnega organa ljudske oblasti je otvoril Sergej Kraigher. Za predsednika pa so odposlanci izvolili Martina Goloba s Tera pri Ljubnem. Takratni okrajni odbor je imel svoje prostore v Prislanovi hiši (na Škarpi). Sekretarka okraja je bila Milena Vršnik — Štiftar, ki je tudi neposredno odgovarjala za takratno upravo. Ta je bila sestavljena iz poverjeništev, oziroma referatov.
V času pred prvimi svobodnimi volitvami je bilo v dolini zelo živahno politično delovanje. V večjih krajih so pripravili predvolilna zborovanja, ki so bila povsod dobro obiskana, kar kaže ponovno na visoko narodnostno zavest naših ljudi. Na teh
zborih so govorili naši najvidnejši politični delavci kot Aleš Bebler, Zoran Polič, Luka Leskošek in drugi. Največkrat je po končanem sestanku presenetila kulturna skupina IV. operativne cone s svojim bogatim programom. Ugotovljeni so nekateri datumi zborov, kot 8. september na Ljubnem, 15. september na Rečici, 20. september v Mozirju in zopet 23. september 1944 na Rečici, kjer je tudi prvič nastopila godba IV. operativne cone (Trboveljska delavska godba), ki je v tistih dneh prišla z glasbili vred v partizane.
Vse opisano je imelo izreden pomen, tako politični, kot zgodovinski. Pomisliti je treba, da je bila takrat dolina nekakšen otok „miru” v sredi tisočletnega nemškega rajha. Območje Gornje Savinjske doline je bilo nenehno obdano od velikih sovražnikovih oboroženih sil, zato so vsi ti dogodki toliko bolj značilni za odločnost naših ljudi priboriti si svobodo, če tudi za najdražjo ceno.	A. V.
Nove knjige v knjižnici Mozirje
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Kibera: Glasovi v temi, Lenz: Vzor, Remic: Iksion, McGIVERA: Vojaki leta ‘44, Vilfan: Nagec, Remarque: Črni obelisk, Holt: Tigrov skok, Burk: Usmili se te Bog, Palmer: Objem ima svoj čas, Rabelais: _Gar-gantua in Pantagruel, Gradišnik: Zemlja, zemlja, zemlja, Grabeljšek: Hude preizkušnje, Grabeljšek: Partizanski obrazi, Kranjec: Pisarna, Valič: Koraki, Novak: Hči spomina, Osojnik: Indija ali potovanje na dno noči. Doyle: Spomin Sherlocka Holmesa, Kastelic: Kdo je tvoj angel varuh, Pekič: Kako pomiriti vampirja, Pavlovski: West aust, Kirst: Razprodaja herojev, Simmel: Priznam vse, Simmel: Ljubezen je le beseda, Simmel: Bog varuje zaljubljence, Simmel: Hura še smo živi 1,2, Kon-salik: Poklicni ljubimec, Konsalik: Ugledna družina, Šalamun: Balada za Metko Krašovec, Zorman: Dom človekov, Zola: Therese Raquin, Rozman: Ta glavna Urša
STROKOVNA LITERATURA:
Hiebeler:	Pustolovščina Everest,
Pavlin: V ognju in snegu, Cevc: France Slana, Trstenjak: Psihologija ustvarjalnosti, Schaner:	Humana
genetika, Kmecl:	Fran Levstik,
Kmecl: Rojstvo slovenskega romana, Garms: Živalstvo Evrope, Persi-co: Prodiranje v rajh, Debeljak: Po-jpotovanje k Levstiku, Šahovski informator, Gleistmann:	Pletenje,
Bor: Odloženi, Osolnik: Jugoslavija v gibanju neuvrščenih, Lešnik: Titova partija v boju s stalinizmom, Bergant: Družina, zakon, ljubezen na razpotju, Cheshire: Snimanje ka merom, Grum: Hitro pripravljene jedi, Prešernov koledar.
MLADINSKA LITERATURA: Bahdaj: Pozor! Črna marela!, Manček: Ena, dva, tri, Grabeljšek: Naš črni muc, Jurca: Čudovita stenska ura, Kos: Kaj pa žebelj, Andersen: Cesarjev slavec, Pečar: Čas brez
Sravljic, Prunk-Utva: Kaj je videl ližek Figa, Žužek: Kaj imamo radi, Grafenauer: Lokomotiva, lokomotiva.
Martin Golob -
osemdesetletnik
Tudi ob tem pomembnem življenjskem jubileju se spominjamo Ljubend svojega rojaka s spoštovanjem in s priznanjem njegovega zaslužnega dela na področju javne dejavnosti. Zrasel je v številni družini kot sedmi izmed trinajstih otrok. Njegov oče je bil mali hribovski kmet in priučen zidar. Zidarji so bili v štirih rodovih njegovih prednikov.
Ko je končal tri razrede osnovne šole, je pomagal očetu pri zidarskih opravilih, v zimskem času pa se je vdinjal kmetom pri spravilu lesa iz gozdov.
Da bi se izučil v zidarski stroki, je odšel k zidarskemu mojstru Martinu Kumru v Šoštanj. Po opravljenem pomočniškem izpitu je bil sprejet v gradbeno delovodsko šolo v Ljubljani. Denar za šolanje in za vzdrževanje si je moral zaslužiti sam. Izpit za zidarskega mojstra je opravil leta 1931 pri banski upravi v Ljubljani. Dobil je tudi obrtno dovoljenje, toda dela ni bilo ... V letih svetovne krize je bilo malo denarja, pa mnogo brezposelnih delavcev. Iskal je zaslužka vsepovsod, tudi na Koroškem.
V času nemške okupacije je aktivno in organizirano sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Kot član vaškega odbora OF je izvrševal obveznosti predano in zavestno. V jeseni 1944 se je udeležil upravno-političnega tečaja aktivistov, ki sta ga vodila Zoran Polič in Stane Kovač, člana Pokrajinskega odbora OF.
Na prvih volitvah v narodnoosvobodilne odbore, ki so bile na osvobojenem ozemlju Zgornje Savinjske doline,"je bil izvoljen v okrajno skupščino in na prvem zasedanju skupščine za predsednika izvršnega odbora okraja Gornji grad. To je bilo tik pred ponovnim vdorom okupatorjeve vojske na osvobojeno področje. Umaknil se je v zavetje, gozda, sicer ne bi praznoval današnjega jubileja_
V povojni dobi je bil med ustanovitelji in vrsto let tudi vodja gradbenega in remontnega podjetja na Ljubnem, kije bilo v požgani in porušeni domovini še kako potrebno. Z delovnim kolektivom je osnoval trdno in solidno podjetje, zgradil upravno poslopje z obrtnimi delavnicami in tako v polni nieri opravičil zaupanje, ki mu je bilo izkazano z izvolitvijo na položaj vodje.
Neprecenljive so njegove zasluge pri Turističnem društvu, kjer je bil dolgoletni predsednik. Za uspešno delo pri obnovi in ureditvi turističnega kraja Ljubno je prejel častna priznanja Turistične zveze Slovenije in Turistične zveze Celje.
Sodeloval je tudi v občinskem odboru v komisijah za socialno skrbstvo, za imenovanje direktorjev in drugih. V letu 1962 je prejel medaljo zasluge za narod za svoje predano in uspešno delo in družbeno politično aktivnost.
Jubilantu želimo čvrstega zdravja še mnogo let!
M. I.
Urednikova
beseda
Tokrat so se naši bralci kar krepko razpisali Prav tako! Žal pa je v tej številki marsikaj izpadlo, pač zaradi pomanjkanja prostora. Bo pa drugič prišlo na vrsto kar ste pisali Pot na Triglav bomo zagotovo objavili kasneje. Seveda pa morajo naši dopisniki računati s prostorom. Nekateri so se kar preveč razpisali. Pa še potem pripomnijo „objavite v celoti... sicer ne dovolim... in podobno. Jasno je, da ima uredništvo pravico po obsegu prilagoditi sestavek možnostim objave, ob tem pa skrbi, da vsebine ne spremeni! Glede tega kaj se objavi pa odloča uredniški odbor. Vsekakor je po našem pravilno, da se razvije tudi
polemika, vendar mora ta biti utemeljena, zato pred objavo takšnih sestavkov vedno poiščemo še odmev druge plati To smo storili tudi s sestavkom Franca Bastla iz Gornjega grada. Vsekakor pa ni naša stvar, da pošiljamo skrčene sestavke avtorjem v podpis pred objavo, kot je to nekdo zahteval Še enkrat - če je gradivo za objavo preobsežno, ga pač skrajšamo, vendar ne v škodo bistva misli, ki je podana v njem. Toliko nam lahko zaupate, ker to res nepristransko opravimo. Prav pa je, da se v primeru kakšnih pojavov, ki jih obsojate obrnete na naše glasilo, saj želimo stvari urejati v okviru občine in v skupno zadovoljstvo.
Na dan prvih svobodnih volitev leta 1944 je v Gornjem gradu pred poslopjem, kjer so volitve potekale, igral partizanski orkester (Fotografije iz arhiva Kulturne skupnosti Mozirje)
Priprava ljudskih odbornikov
Politično vodstvo osvobodilnega gibanja se je zavedalo kako odgovorne naloge čakajo novoizvoljene odbornike ljudske oblasti. Saj je šlo v bistvu za povsem novo javno upravo, ki je morala biti v pravem pomenu besede ljudska. Obveščanje ljudi spričo izredno velikega nasilja zasedbenih oblasti ni bilo lahko, -niti ne vsestransko. Zato je bilo treba bodoče odbornike seznaniti z bistvenimi prvinami nove smeri oblastnega delovanja in hkrati razčistiti nekatere nove poglede na bodočo državo. Zato je zanimiv predmetnik upravno-političnega tečaja, ki je bil na Ljubnem konec septembra 1944. Še to, tečaj je trajal 10 dni in 'so ga imeli v Šerbelovi hiši.
Po podatkih, ki so zbrani v arhivu Kulturne skupnosti v Mozirju je bil razpored predavanj:	Zgodovina
osvobodilnega boja slovenskega in ostalih jugoslovanskih narodov. Demokratična
federativna Jugoslavija in izgradnja naše oblasti Sovjetska ustava. Narodnostno vprašanje. Naloge in delo narodnoosvobodilnega gibanja. OF odbori in NO odbori — razlika. Naše praktično gospodarstvo. Naše finance in knjigovodstvo. Narodna zaščita, sodstvo in vloga javnega tožilca. Prosveta in socialno skrbstvo.
Informacija in propaganda. Naloge in delo komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomočnikov. Administracija. Praktične vaje. Torej dokaj zahteven učni program!
Tečaj je vodil Stane Kovač iz Ljubljane. Predavali pa so med drugimi tudi Zoran Polič, inž Jože Levstik, prof. Jože Kocbek in drugi V arhivu hranimo še vprašanja za izpite, ki ,kažejo vsestransko željo organizatorjev, da svojim tečajnikom čimbolj razložijo naloge, ki jih čakajo.
A. V.
Kino v decembru
MOZIRJE:
1. 12. Ljubi Viljem - angleški film, komedija
3. 12. Vsemirska postaja - ameriški akcijski film
5, 6.12. Paul Carsi ne opraviči -ameriški kriminalni film
8. 12. Boj za življenje in smrt -nizozemski vojni film
10. 12. Pasji vojaki - ameriški kriminalni film
12, 13. 12. Imenujem se Nobody
-	italijanski film - vestem
15. 12. Prišel je čas za ljubezen -domači mladinski film
17. 12. Demonsko seme - ameriški film - drama
19. 20. 12. Uničujoča dirka -ameriški akcijski film
22. 12. Dekleta s postaje ZOO -nemški film, drama
24. 12. Nobody in Idijanci -italijanski film - western - komedija
26. 27. 12. Ben Hur - ameriški film - zgodovisnki spektakel
29. 12. Velika kraja avtomobilov
—	ameriški film, komedija
31. 12. Božanski dnevi - ameriški film - ljubezenska drama
Moja dolina
Jaz ljubim to svojo dolino in vse kar v dolini živi, ljubim vse griče in trate, trge, zaselke, vasi!
Skalne planine jaz ljubim, ljubim bogastvo gozdov, ljubim to bistro Savinjo, ljubim tok njenih valov!
Enkratna je naša dolina, Logarska njen je okras; pridite znanci in tujci, prijetno je biti pri nas!
ŠTEFKA PETEK
LJUBNO:
3. 12. VOJAKOVA VRNITEV -ameriški vojni film
5. - 6. 12. ZLATI RANDEVU -ameriški avanturistični film
10. 12. SREČANJA TRETJE VRSTE
12. 12. NOC KO JE NASTAL STRIPTIES - ameriški film, komedija
17. 12. SREBRNA STRELA -ameriški film, kriminalka
19. 12. ROCKY - ameriški film, drama
24. 12. VELIKA GNEČA - italijanski film, spektakel
26. - 27. 12. VISOKA NAPETOST — ameriški film, krimi komedija
„Savinjske novice” izhajajo mesečno — Izdaja SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni m odgovorni urednik Aleksander Videčnik — Tehnični urednik Niko Kupec — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 830-040 - Žiro račun pti SDK ekspozitura Mozirje številka 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo So Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako števSko sprejemamo do 20. v mesecu -Stavek, filnuin, prelom ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tide na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.