103. štev.
Pavlaln! frank© v (trfsvS SHS.
V IM»II«nl» « »eM«5*!i«ftt 9. mala 1921.
|p^r Posasaezna štev. K 1.
Lato W*
Izhsjčs rasen nedelj in )arazKikov vsak eS a n ob K. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska uiica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise Jrankirati in podpisati, sicer bo jih nc priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notico isti prostor K 2’—. Pri večjem naročilu popust.
(glasilo JugosEov. socllsSno - demokratične stranke.
TeSefoiraska št. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo loto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacijo za list so poštnine proste.
Opravništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/i , Učiteljska tiskarna.
Politični položaj.
Rekonstrukcija vlade odgodena.
LDU. Belgrad. 6, maja. Kakor je bilo razvidno že prej, so se vesti o
rekonstrukciji vlade in izpremembi resortov pred koncem parlamentarnega odmora pokazale kot same kombinacije. Ako se bodo izvršile kake izpremembe, se ne bodo izvršile pred začetkom specialne debate o ustavi, ker bo do tedaj imela vlada posla z novimi predlogi glede posameznih členov ustave. Prejkone se do takrat niti mesto vojnega ministra ne bo popolnilo.
*
Poročilo pravi, da bo vlada imela mnogo posla z novimi predlogi glede posameznih členov ustave in zato se ne more izvršiti rekonstrukcija kabineta pred koncem teh pogajanj. To pomeni, da namerava vlada znatno popustiti od svojega prvotnega ustavnega načrta, drugače pogajanja nimajo smisla. Ako pa namerava Vlada popustiti, potem je to znak vsladne slabosti in dokaz, da viadi potrebna večina za sprejem nespremenjenega ustavnega načrta le ni tako zasigurana kakor to vlada sama razglaša po svojih glasilih. Dalje: ako vlada noče že sedaj izpolniti izpraznjenih ministrskih mest, potem to dokazuje, da računa na možnost, da ena ali druga od dosedanjih opozicijonalnih skupin vstopi
V	vlado. Vprašanje je sedaj: katera skupina se bo udala in za kakšno ceno?
Delo konštituante.
LDU. Belgrad. 7. maja. Konstitu-anta bo nadaljevala svoje delo v pon-deljek 9. t. m. Ob tej priliki bo ministrski predsednik odgovoril na vprašanja poslancev glede terorja fašistov na Reki, o korakih, ki jih je pod-vzela vlada, da bi italijanska vlada izvršila svoje obveznosti na podlagi rapallske pogodbe ter o evakuaciji našega ozemlja po Italijanih. Zatem se bo nadaljevala generalna debata o ustavi, v kateri bo govorilo še 15 ,»lo 20 poslancev. Govorniki Jugoslo-venskega, Narodnega in Komunističnega kluba bodo govorili predpisano dobo. ostali pa bodo imeli krajše govore.^ Verjetno je, da bo glasovanje o načelni strani ustavnega načrta v sredo dopoldne.
LDU. Belgrad, 6. maja. ' Dne 13. t. in. se bo končala generalna debata o ustavi ter se bo takoj pričelo glasovanje. Vlada je gotova, da bo pri glasovanju dobila večino, ker bodo zanjo glasovali demokrati, radikalci, dr. Vošnjakova skupina, muslimanski narodni klub, muslimani iz Južne Sr-uije. zemljoradniki in nekateri po-
1	strank> vsega skupaj
okoli 250 do 260 poslancev. O dru-
„ skupinah že ni nič znanega ker je sele zelo malo poslancev prišlo v
Belgrad.
LDU. Belgrad, 7. maja. Seja ustavnega odseka, ki je bila določena za 16. popoldne, se je pričela ob 17.15. Seje se je udeležilo približno polovico članov ustavnega odseka. Predsednik dr. Ninčič je izjavil, da so bile ustavnemu odseku predložene izpre-inembe. med katerimi se nahajajo tudi take, o katerih bo treba dalje časa razpravljati. Ker se bodo seje ustavotvorne skupščine, na katerih se bo razpravljalo o ustavi v načelu, končale najbrže že 12. t. m., bi bilo neumestno, da se ustavnemu odseku .nalaga tolik materijah Zato bo ustavni odsek počakal toliko časa. da usta-votvoi na skupščina sprejme ustavo
v načelu, nakar se ustavni odsek sestane dne 14. t. m.
e
Pašičev odgovor na interpelacijo glede našega razmerja do Italije bo zelo krolalc in pomirjevalen, ker ima Pašič že zdavnaj svoje dogovore z Italijo sklenjene. Teh dogovorov ne bodo izpremenile nobene interpelacije. — Glasovanje o ustavi v načelu se bo pa odgodilo tako dolgo, dokler ne bodo končana pogajanja vlade z opozicijo.
Ministrski svet.
LDU. Zagreb, 8. maja. Včeraj popoldne je bila v Belgradu prva ministrska seja po praznikih. Na seji so mnogo razpravljali o razmerah na Hrvatskem sploh ter se je na predlog bana dr. Tomljenoviča sklenilo, da se prepove Radičeva skupščina dne 16. t. m. bodisi v Zagrebu ali kjerkoli.
LDU. Belgrad. 8. maja. Pri ministrski seji so bili navzoči vsi ministri razen trgovinskega ministra dr. Spaha in poljedelskega ministra Puclja. Vlada bo hrvatskemu banu dr. Tom-Ijcnoviču poslala instrukcije.
Trumbičeva pogajanja z opozicijo.
LDU. Belgrad, 6. maja. »Tribuna« piše: Včeraj je dr. Trumbič odpotoval v Zagreb. V Zagrebu bo poizkušal priti v stik z opozicionalnimi krogi, z narodnim in jugoslovenskim klubom in menda tudi z Radičevci.
V	kateri smeri se bodo gibali njegovi razgovori, je popolnoma neznano, vendar pa se temu njegovemu potovanju pripisuje v političnih krogih velika važnost. Meni se. da si bo dr. Trumbič prizadeval, da bi opozicija sprejela njegovo stališče o ustavi In državi in da bi ga podpirala v kon-stituanti.
Oster nastop vlade proti Radiču.
LDU. Belgrad, 6. maja. Po poročilih iz Zagreba čaka, kakor se govori v parlamentarnih krogih, bana dr. Tomljenoviča nova velika in težka delikatna naloga. Razmere na Hrvatskem se momentano nekako slabšajo. Radič po svojih agentih nadaljuje akcijo, o kateri se v parlamentarnih krogih govori, da je proti-državna. Današnja »Tribuna« piše, da se tnora opustiti vsaka sentimentalnost in da se ne sme pustiti, da bi seta akcija dalje razvijala. Ne sme se več trpeti, da bi Radičevi poslanci na zborovanjih govorili proti kralju, regentu, vojski in konstituanti. Treba je storiti vse korake, in teh je dosti na razpolago, da se napravi temu konec. Tudi konstituanta in njen verifikacijski odsek morata spraviti na čisto vprašanje o mandatih teh poslancev, ki samo zlorabljajo svoj položaj. da delajo proti državi. Nadaljnje zvito ravnanje g, Radiča se mora preprečiti in privesti v meje zakona. Enako poroča današnja »Politika«. da se govori v parlamentarnih krogih, da bo vlada te dne o tem sklepala, in sicer že začetkom prihodnjega tedna, ko pridejo iz Zagreba poročila o tej Radičevi akciji.
*
Ko je bil dr. Tomljenovič podban v Zagrebu in Pribičevič minister notranjih zadev ,je bil Radič zaprt. Rezultat nasilne politike proti Radiču je znan izza zadnjih državnozborskih volitev, ki je prinesel Radiču večino hrvaških mandatov. Tako bo bržkone tudi sedaj, če bo vlada nastopala z bajoneti.
vprašanji, ki so na dnevnem redu in ki čakajo na rešitev. To so predvsem uk rop!, ki so potrebni, da se radikalno naprav! konec akciji bolffairskili komi ta še v v Mace-doniji, lej jo pripravlja bolgarska vlada. Naša vlada bo storila vse, kar ji je na razpolago proti komitaški akciji.
LDU Belgrad. 7. Albanci pripravljajo po zanesljivih vesteh iz Prizrena vebko vojaško akcijo, naperjeno v prvi vrsti proti Grški, pa tudi proti Jugoslaviji.
LDU Belgrad, 7. Presbiro javlja iz Londona: »Times« pišejo, da le na vprašanje poslanca v spodnji zbornici, ali Je vlada poučena o ukrepih, katere namerava kraljevina Srbov, Hrvatov In Slovencev izvesti napram Bolgarski, odgovoril tajnik za zunanje zadeve, da vlada ve o teh ukrepih In da je poslanlška konferenca že naprošena, da stori vse potrebne korake. «<
Ker utegne s temt dogodki biti zvezana tudi še kakšna druga akcija, zato sl pridržujemo komentar za prihodnjič, če bo sploh mogoč.
Trgovska pogodba z Italijo.
LDU Belgrad, 6. Trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo se bodo pričela koncem prihodnjega tedna. Kakor znano, so italijanski delegati pred svojtin odhodom v Rim, kamor so šli po nove instrukcije svoje vlade, predložili naSi delegaciji v proučevanje nove formalne predloge. Razen tega je predlagal g. Luccioll, da naj bi se pogajanja nadaljevala na mnogo širši bazi in razen trgovskih in gospodarskih Vprašanj vzela takoj v pretres tudi prj-metna vprašanja med obema državama, fttto je pfedsednik naše delegacije zahteva’., da se naši delegaciji kot sestaivni del posvetovalnega odbora pridelita po en strokovnjak za parobrodstvo in vinogradništvo.
LDU Belgrad, 6. Te dni bodo naši delegaciji za pogajanja z Italijo dodeljeni
strokovnjaki. Pogajanja se bodo nadaljevala, ker hoče Italija izvesti vse klavzule rapallske pogodbe. Italijanski glavni delegat Luccioli bo te dni prišel v Belgrad, kjer se naši delegati s predsednikom dr. Ninčičem že nahajajo.
Konec Avstrije.
LDU Dunaj, 7. V sporazumu z vsemi strankami sestavljam odgovor avstrijske vlade na spomenico finančnega komiteja zveze narodov povdarja, da morejo imeti težke žrtve, ki so zvezane s sanacijo, le tedaj upanja na uspeh, ako inozemske pomožne odredbe uspešno Izvedejo rešitev denarstva in stabilizacijo valute. Finančni komite zveze narodov se nujno naproša, da oskrbi v obliki predujmov še pred začetkom finančnih transakcij za nabavo živil v inozemstvu potrebne kredite. Da napravi konec dviganju in padanju denarne vrednosti in da stabilizira valuto, se ]e izjavila vlada pripravljeno, izročiti novi banki, lcl bi se ustanovila s pomočjo inozemskega kapitala, izključno pravico izdajanja bankovcev, pri čemer bi se zagotovi Avstriji primeren delež v upravi te*« zavoda.
*
Kakor hitro bodo »zavezniki« ustanovili na Dunaju s svojim kapitalom avstrijsko državno banko, bo konec nemško-av-strijske samostojnosti ia neodvisnostL -OO' spodar je tisti, k! daje dena^^fomška Avstrija bo francoska kolonija.
Proti Nemčiji.
LDU Belgrad, 8. Presbiro poroča iz ! Pariza,: »Journal des Debats« piše, da so se v Londonu odredfle nadaljuje sankcije, ako bi okupacija Pomhrja ne bila zadostna. Te sankcije bi obstojale v tem, da bi zavezniki okupirali izliv Labe ter luki Hamburg in Ljubek. Te kraje bi zased’e pariške pehotne četo. Za/vezniki hi carino prevzeli v svoje roke. Za to določene ladje so že popolnoma pripravljene.
10. MIHEVC:
Londonski ples.
Pred resnimi dogodki.
LDU Belgrad, 6. Ne daleč od samostana Dečana na Beli Klisuri je prišlo, kakor poroča »Skopijanski privredni Glasnik«, do borbe z Arnavti. Arnavtska tolpa 350 do 200 mož je preko meje ze precej klaleč vdrta, ko je naletela na naše obmejne čete. V borbi je padlo 42. Araavtav,
ostali pa so se umaknili v Albanijo. Značilno je, da so Arnavti vdrli istega dne, ko so na vzhodu bolgarske čete vpadle v našo državo. Tudi je značilno, da je p>nočj pred napadom letel aeroplan z boigarske strani preko našega ozemlja v Albanijo.
LDU Belgrad, 6. Jutri bo bržkone seja ministrskega sveta, ki se bo poleg ustavnih predlogov baivila tudi z drugimi
Kakor so vedno znali tako so angleški državniki tudi sedaj razumeli vsako priliko izrabiti v prid svojemu finančnmu kolosu. Pred nekai dnevi se je vršila v Londonu konferenca, na kateri so razpravljali o Nemčiji, koliko in kdaj naj plača antanti vojne odškodnine, in če ne bi hotela plačati. kako bi jo do tega prisilili. Francoski delegati, ministrski predsednik Briand, je zahteval zasedbo ruhrske-ga in vestfalskega ozemlja, če Nemčija ne ustreže ultimatu reparacijske komisije. Ob tej priliki pa je LIoyd George vstal in Briandu rekel: Prijatelj, do tu in ne dalje, ker regulator svetovnih financ imamo mi v rokah in kdor ima tega v rokah, ima tudi besedo!
Angleški državniki so redno umeli ob pravem trenotku zasejati razdor med narode. Pred svetovno vojno je bila razprtija med Angleško m Nemčijo veliko večja, kot med Rusijo in Avstrijo in tudi kot med Francijo in Nemčijo — ta razpor med Anglijo in Nemčijo je zadnjih deset let dajal direktive svetovni politiki. Brez omenjenega razpora. bi ne bilo nobene zveze med Angleško in Francijo in nobene zveze med Angleško in Rusijo in le v tem pogledu je bilo mogoče Angleški izrabiti Rusijo in Francijo za svoje pomagače, ki naj bi pomagali angleške aspiracije udejstvovati. To se je Angležem imenitno posrečilo in že se kažejo uspehi angleških politikov na zadnjih konferencah.
Angleži so razumeli Nemčijo potisniti med fronto Rusije in Francije; Nemčija se je tedaj morala boriti proti največjim imperijem sveta. Med Rusijo in Avstrijo je šlo za to, kdo bo gospodar na Balkanu^ in na drugi strani je šlo med Nemčijo in Belgijo 7.a to, kdo bo gospodar Osrednje Afrike.
Tako je to nasprotje med angle-ži in Nemci zavzemalo .velikanske
dimenzije. Ne samo po celi Evropi, temveč tudi izven Evrope je nastal boj za kolonije.
Boj se je raztegnil na zapad in južnozapadno od azijskega kontinenta v Afriko. Angleško-nemški spor je našel izhod v Carigradu, kjer je sedež turške vlade. Tukaj sta trčila skupaj mladi nemški in stari angleški imperijalizem. ki se ie jel bati za svoja posestva, za svoje železnice v nekdanji Macedoniji. Še bolj pa se je bal angleški imperializem direktne železnice pod nemškim upli-vom, ki naj bi vezala Severno morje z Bosporom, ker ta bi v Turčiji Angležem podkopala ves vpliv. Da je bagdadska železnica med najvažnejšimi progam? azijskega omrežja, tega so se Angleži dobro zavedali, ker je nemški imperializem segel že do indijskega praga, ki bi spajal nemško morje s Perzijskim zalivom ter si ustvaril gospodarski in političen most.
Nemčija je bila delj časa tudi edina prijateljica Turčije in kot taka tudi edina, ki Turčiji ni nič ukradla, do-čim so jo domalega vse evropske države oropale krog in krog. tako približno se je ironično izjavila diplomacija trozveze na konferenci v Algecirasu.
V	Damasku 8. novembra 1. 1898., ko je nemški Viljem posetil sultana, se je ta izrazil: On in 300 milijonov mohamedancev, ki so danes združeni v sultanat, v kallfat. imajo v nemškem cesarju vedno dobrega prijatelja. Seveda je nemški Viljem imel takrat ravno take misli, kakor jih ima danes Lloyd George. Nemški cesar je hotel Turčijo napraviti za svojo domeno, kakor danes Lloyd George Nemčijo za Angleško.
Gradba nemških železnic v Turčiji ni bila samo gospodarskega pomena. temveč tudi strategičnega in političnega, ker Nemčiji je bilo do tega. da ima v Turčiji ne samo dobre-
ga. temveč tudi močnega prijatelja.
Nasprotno pa je biia Angleška In-teresirana na tem, da čimbolj oslabi Turčijo, da jo napravi nesposobno, da taka Nemčiji ne bi mogla koristi« ti.
Danes se poslužujeta Foch tn Clemenceau tega, kar je grof We-> struji med vojno v nemškem Reichs-tagu govoril: »Mi ne smemo sklepati nobenega miru pod nobnim pogojem brez vojne odškodnine« Varuhi francoskih finančnih piratov Foch, Clemenceau in Briand hočejo danes s svojo soldatesko zasesti ruhrske in Veetfalkse premogovnike in polastit! se porenske industrije. Tukaj pa pri-* dejo v navzkrižje z Angleži . kfer. je angleškemu industrijalnemu kapi-« talizmu na tem, da se nemška in-, dustrija uniči. Vendar pa je Angležev strah, da se s tem ne bi francoska preveč okrepila. Nemška industrija je moderna in tedaj zmožna konkurenc ce v celi Evropi, naprotno pa Angleži niso znali do danes svoje industri-je modernizirati, ostala je patriarhalna.
Angleži so drveli za svojini lm« perijalizmom, bili so brutalni, kamor, so prišli, hoteli so vse podjarmiti, vsidrati se s svojo trgovino, pozabil li so pa na to, da ie treba poleg trgo« vino razvijati moderno in solidno iti« dnstrijo! Tendenca nemškega kapitalizma na Balkanu, posebno v Turčiji, pa je bila: V hiši prijatelja gospodariti in ga po svoje vzgojiti, podjarmiti ga tako, da ne spozna, da jc podjarmljen.
Angleški kapitalizem je popolno« J na drugače ravnal In ker ni bil zmožen konkurence, je zapiral pota vsem svojim konkurentom-
Lord Laudstovu je dne 7. maja 1903 kot minister za zunanjo politiko v angleški zgornji zbornici dejal: »Angleška ne sme dopustiti, da bi 'mela katerakoli država v Perzijskem zalivu svoje štaeijske postaje za parnike in da bi gradila železnice. Vsako državo, ki bi hotela kaj take« ga, moramo s silo prepoditi«.
Angleški državniki so se zavedali, da bi bili s tem ogroženi v Indijskem oceanu, katerega hočejo, imeti za »Angleško srednje morje«, na katerem hočejo gospodariti nad Avstralk jo. vhodno in zahodno Indijo. Arabsko in Vzhodno Afriko.
Če se ozremo nazaj na vse intrige, ki jih je znala angleška spletati, vidimo, koliko nedolžne krvi je bilo radi tega prelito; izigrala je Italijo proti Turčiji v Tripolitaniji — od tega še danes Italija nima druzega kot boje; hujskala je balkanske države proti Turčiji: ko je nastopila angle-. ška imperialistična era 1.1882., je za« sedla Egipet, — od tistega Časa se Je vedno bolj vsidravala v tej deželi. Ce bi hoteli naštevati vse imperialistične pohode, ki jih je Angleška napravila od leta 1882. dalje, bi morali napisati cele knjige.
Veliko lažje kot je v resnici, sl danes angleški industrialni kapitalisti predstavljajo, da bodo nemško industrijo uničili. Sicer pa so pričeli že z reparacijsko komisijo praktično uničevanje nemške trgovine. Angleži niso kakor Francija zahtevali od Nemcev, da poravnajo škodo, ki jo je prejšnji nemški imperijalizem napravil, temveč so zahtevali od Nemcev trgovsko brodovje in plačilo v denarju. Seveda Angleži ne računajo, da imajo opraviti z dobro organiziranim in izvrstno discipliniranim nemškim narodom in dobro organizirano trgovino in industrijo.
Le en sam primer žilavosti nemške industrije.
Produkcijo rjavega premoga ob Renu nam kaže sledeča statistika:
Leta 1893 so producirali 1 milijon ton; leta 1903 so producirali 3 milijone ton; leta 1914. 19 in pol milijona ton; leta 1920 so producirali 30 in četrt milijona ton.
Te številke nam kažejo, kako hitro se je nemška industrija znala
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 103.
pomagati s produkcijo premoga, po francoski zasedbi saarske kotline.
Ce si Lloyd George in Briand še tako prizadevata, zadovoljiti svoje kapitaliste, je le nekaj kar moramo omeniti in to je: Da se je nemški proletariat znal otresti svojih Junkerjev in se bo znal tudi angleških kapitalističnih krempljev.
Neštetih konferenc, ki jim je svr-lia samo to. kako bi se eni ali drugi narodi bolj izžemali od peščice svetovnih kapitalistov, upajmo, da bo kmalu konec. Potrjuje nas v našem upanju to, da danes francoski prole-tarijat čez nenasitnega Brianda bolj
udriha, kot pa nemško delavstvo in ravnotako ima angleški proletariat s svojim I..loyd Georgeom še velik ra-5un —• za kapitalistični ples.
Celje okolica!
Občinske volitve za celjsko okolico se bodo vršile jutri v torek dne 10, trn. Obračunajte ta dan z dosedanjimi gospodarji v občini! Socijalno demokratična skrinjica je druga! Vanjo izpustite krogljico, pa boste najbolje obsodili svoje tlačitelje.
Izidi boja za občino.
OKRAJ KAMNIK.
Hrušvka. Volilcev 75. oddanih 60, SLS 31 (5). SKS 29 (5).	.
Šmartno. Volilcev 93. oddanih 77. SKS 30 (4), SLS 47 (6).
Domžale. Volilcev 465. oddanih glasov 312. SLS 145 (11), SKS in J DS 167 (13).
Homec. Volilcev 102, oddanih glasov 88, SLS 63 (11). Napredna gospodarska stranka 25 (5).
Jarše. Volilcev 157. oddanih glasov 124. SLS 80 (10), Stranka vzpostavitve poštenega občinskega gospodarstva 44 (6).
Mengeš. Volilcev 338. Oddanih glasov 270, SLS 88 (5), Neodvisna stranka 88 (5), SKS 94 (6).
Radomlje. Volilcev 100. Oddanih glasov 85. Kmetska zveza 41 (5), SKS 44 (5).
Šmarca. Volilcev 110. Oddanih 84. Prosta stranka 43 (8), SLS 41 (8).
OKRAJ KRANJ.
Zminec. Volilcev 320. Oddanih glasov 225. SLS 167 (13), SKS 49 (3).
Selce, Volilcev 992. Oddanih glasov 543, Sl.S 362 (16), Kmetsko-de-lavska zveza 63 (3), SKS 118 (5).
Šenčur. Pri razdelitvi mandatov se je zgodila pomota, ki se je popravila nastopno: Kmetsko-delavska lista dobi namesto 5 odbornikov 4, Gornja stranka S odbornikov, SLS dobi namesto 11 odbornikov 12.
OKRAJ LITIJA.
Radohova vas. Oddanih glasov 52, SKZ 25 (5), SKS 27 (5).
Velike Peči. Oddanih glasov 48, SKZ 30 (6), SKS 18 (4).
Križka vas. Samo ena lista.
OKRAJ NOVO MESTO.
OrehoviCa. Oddanih glasov 175, SLS 80 (7), orehovski občani (SKS) 95 (9).
Prečna. Oddanih glasov 327, SKS 190 (14), SLS 129 (10).
Šmihel-Stopiče. Oddanih glasov 785. SLS 428 (18), SKS 357 (14).
Št. Peter. Oddanih glasov 345, SLS 239 (17), SKS 106 (7).
Toplice. Oddanih glasov 249, SLS 142 (14), SKS 107 (10).
*
Metlika. Odanih glasov 234, SKS 182 (13), SLS 51 (3).
OKRAJ KONJICE.
Stranice. Volivcev 144. oddanih glasov 84, SKS 34 (6), JSDS 50 (10).
Vitanje. Volivcev 69, odanih glasov 52, Slovenska gospodarska stranka 27 (5), NSS 25 (5).
OKRAJ CELJE.
Ponikva. Oddanih glasov 302, JSDS 81 (7), Združeni kmetje 218 (17).
Št. Peter na Madvediem selu.
Oddanih glasov 145, SKZ 66 (7), Neodvisna kmetska stranka 80 (9).
Sladka gora. Oddanih glasov 127, SKZ 68 (9). spodnji deli občine Sladka gora 59 (7).
Šmarje pri Jelšah, (okolica). Oddanih glasov 439, SKS 110 (6), SKZ 297 (16). JDS 20 (1), izvenstrankar-ska kandidatna lista 12 (1).
Šmarje pri Jelšah (trg). Oddanih glasov 144, SKS 66 (8), SKZ 38 (4), JDS 38 (4).
Zibika. Oddanih glasov 97, SKS 54 (9). SLS 43 (7).
Žusein. Oddanih glasov 189, SKS 87 (7), Združeni volilci zavednih kmetov 102 (9).
Sv. Štefan. Oddanih glasov 127, SKS 63 (8), SLS 64 (8).
OKRAJ PTUJ.
Sv. Trojica pri Slatini. Volilcev 105, oddanih glasov 59. SKZ 24 (4), Neodvisna kmetska stranka 35 (6).
Rogaška Slatina. Volilcev 96, oddanih glasov 83, Kmetska delavska zveza 38 (4), JDS 45 (6).
Rogatec. Volilcev 131. oddanih glasov 115, Slovenska stranka 52 (7), Kmetska delavska zveza 63 (9).
Slatina (okolica). Volilcev 330, oddanih glasov 148, SKZ 84 (9), SKS in JDS 67 (7).
Žetale. Volilcev 136, oddanih glasov 92, SKZ 34 (6), SLS 22 (4), JSDS 36 (6).
Tekačevo. Volilcev 95. oddanih glasov 68, SKZ 30 (4), SKS 38 (6).
Sv. Florjan. Volilcev 173. oddanih glasov 108. Skupian Anton Perkovič 60 (9), SLS 48 (7).
Donačka gora. Volitve se niso vršile, ker se je ena lista baje izgu-bila.	#
Brežice. Oddanih glasov 194. Dobijo: JDS 5 odbornikov, SLS 2 odbornika, SKS 4. JSDS 5 odbornikov.
Sevnica. Oddanih glasov 382. JDS 55 glasov, (4 odbornike), SLS 80 glasov (5 odbornikov), NSS 86 glasov (5 odbornikov). JSDS 76 glasov (5 odbornikov), SKS 85 glasov (5 odbornikov)._____
Politične vesti.
+ Atentat na ministra Dražkoviča.
Preiskava slede atentata na ministra Mllo-rada Draškoviča ni rodila nobenih stvarnih uspehov. Nadaljnjo preiskavo vodi sodišče.
—	Uspeha pa ne bo, ker je bil xatcntat« imgiran.
+ Vsted iašistovskega terorja so »klc-nili zadrski Jugosloveni, da se. ne udeleže volitev in da umaknejo kandidaturo Corel-iija.
+ Carinska vojna med Srbijo in Avstrijo. V ogrskem parlamentu je poslanec Gaal (stranka malih poljedelcev) n^fopll proti v inozemstvu razširjenim govo-Kim, da so madržarski agrarci krivi carinske Vojne s Srbijo, ki je bila pravi vzrok svetovne vojne. Izjavili je, da je bil glavni vzrok carinske vojne dejstvo, ker so hoteli Srbijo prisiliti, da naroči svojo topniško opremo v Škodo v ih tovarnah. Ker pa
je Srbija to naročila od Creuzota, so ji odgovorili s carinsko vojno.
+ Volitve v Italijanski parlament. Za predstoječe volitve v italijanski parlament ie socialistična stranka Julijske Benečije postavila naslednje kandidatne liste, in sicer za tržaški volilni okraj: Passigli Josip, urednik, profesor Imvinkl Orlando, Vis-nicher Vaško, tajnik kovinarjev , Pisos"! Zeiirin, učitelj. Za goriški okraj: Prof. In-winkl Orlando, Štolfa Alojzij, uradnik, Bre-saz Vid, tajnik stavbinskih dclavcev, Pete-jan Josip, deželni tajnik, Polenčič Josip, kmet. Za litrski volilni okraj: Passigli Josip, Petejan Josip, Nobile dr. Karol, Ker-molj Vincenc, vodja zadruge pekovskih delavcev v Gorici. Riosa Anton, tajnik delavske zbornice. Piorentin Pavel, mizarski pomočnik.
+ Rusko-nemška pogodba. Listi pišejo, da so včeraj zastopniki zunanjega urada in, zastopniki sovjetske Rusije v Berlinu podpisali pogodbo, na podlagi katere se
delokrog dosedanjih' preskrbovališč razširi, v toliko, da dobe ta preskrbovališča pravico zastopati interese podanikov svoje države in gojiti gospodarske odnošaje med obema državama. Druga pogodba sc tiče neimko-ruske izmenjave ujetnikov.
+ Za Amsterdam se je na svoji zadnji seji izjavila češkoslovaška strokovna komisija. Na seji navzoči tajniki komnistič-nih strokovnih organizacij so se zadržali pasivno.
+ Nemški železničarji v čsl. republiki S3 se z 26 proti 10 glasovom izjavili proti III. internacionali. Vse pristaše Moskve so sklenili izključiti iz svoje organizacije.
+ Poslanik estonske vlade Hellad ;e prispel v Prago.
+ Priseljevanje v Ameriko. Po senatu odobreni zakon o omejitvi priselitve določa, da se smejo od vsakega naroda prije-liti 3% števila, ki se je leta 1910 nahajalo v Zedinjenih državah.
Dnevne vesti.
Carina na knjige. Včeraj so zastopniki udruženja belgrajskih tiskarjev protestirali pri ministrskem predsedniku proti svobodnemu uvozu naših tiskanih knjig z Duuaja ter zahtevali, da se za te knjige uvede visoka carina.
Državne zgradbe. Ministrski svet je sklenil, da se sto milijonov dinarjev od vsote 850 milijonov dinarjev', katere je država dobila od Narodne banke, nakaže za zidanje državnih zgradb.
Zgradba vseučilišk0 knjižnice v Bel-gradu. Ministrstvo za prosveto bo te dni razpisalo natečaj za zgradbo knjižnice belgrajskega vseučilišča.
Finančna delegacija objavlja uradno: Avstro-ogrski drobiž ni izenačen v vrednosti z našim denarjem in ne velja več kJt zakonito plačilno sredstvo in se ne bo zamenjal. Državne blagajne ga odslej ne bodo več sprejemale.
Telelonski promet z Visom. Ministrstvo za pošto in brzojav je vzpostavilo brzojavni promet za privatnike z otokom Visom.
Udeležencem za obisk kmetijske razstave v Pragi se naznanja, da odide posebni vlak iz Beograda v sredo, dne 11. maja ob 7.30 zjturaj in bo vozil skozi Slovenijo v noči od srede na četrtek. Več se nam ni sporočilo. Vsak naj skuša pravočasno priti ob progi Brežic^—Zidamnost— Celje-Maribor na postajo in počakati na prihod vlaka. Legitimacije, ki so se poslale iz Beograda, so se nemudoma dostavile vsem jaa^iašctUmii^ udeležencem skupne vožnje.
Otročarija ali neumnost. Po ljubljanskih ulicah je nespametnež lepil listke z napisom:	»Požar na Kodeljevem je začetek
boja proti draginji mleka — vasi v oko!ki b>Jo sledile!« — Kaj takega more potuhta-ti le slaboumnež. Z draginjo mleka niso v zvezi vasi, ampak gospodarske razmero, ki se dajo odpraviti le z dobro gospodarsko jwlitik3. Bacil fašizma prehaja torej tudi na bolne možgane.
Ameriški konzulat v Zagrebu, ki se je preselil v svoje nove prostore na Zrinjskem trgu št. 19, bo začel uradovati dne 10. maja. Vhod za stranke, ki prosijo vizumov, je v Oajevi ulici št. 13. Vizumi se bodo delili od 9. do 12. dopoldne. Pristojbina za vizum znaša 400 dinarjev, ki se sprejemajo samo v jugoslovanskih bankovcih. Pros.ilci morajo predložiti zdravniško izpričevalo in potrdilo pristojne politične oblasti, da ne pripadajo nobenemu društvu, ki se nahaja v protislovju z načelnimi naredbami vseh priznanih držav.
Tedenski zdravstveni izkaz:	V Ljub-
ljani je umrlo v tednu od 2*1. do 30. aprila t. 1. 28 oseb, v zavodih 14, rodilo pa se lili je 24. — V tem tednu so bile naznanjene tele nalezljive bolezni: 1 slučaj davice, 1 slučaj škrlatinke in 1 slučaj črnih koz.
fiz širok, organizsdje.
Mlinarje odpuščajo. Velcnilin Vin-kota Majdiča v Kranju je v soboto odpustil 35 delavcev mlinarjev od dela. Pred tremi dnevi smo čitali v „Jutru“ pod gospodarstvom sledečo notico: Odsek mlinske industrije je poslal potom Zveze indu-strijcev v Ljubljani na generalno direkcijo carin v Beogradu vlogo, v kateri stavi direkciji sledeče predloge: Generalna direkcija naj nemudoma dovoli kontingentiran izvoz pšeničnih in rženih izdelkov, zlasti izvoz točasnih zalog mlinov. Nadalje naj J omogoči uvoz žita v predelavo in zopetni izvoz mlinskih izdelkov brez plačevanja
carine in brez osijuranja valute po ekvivalentnosti blaga. Diferenca med izvoznimi carinami za žito in moko naj bo večja, oziroma naj bo moka izvozne carine oproščena. — O tem spregovorimo nekaj več v prihodnjih dneh. Delavstvo mora biti prva žrtev vsake krize v industrij
6®sp@darstTOH
= Zamenjava kron v Dalmaciji. Izvedba valutne reforme v Dalmaciji in zamenjava kron se je začasno odgodila, dokler ne bodo evakuirani tudi ostali kraji. Glavni inšpektorat za sedaj samo zbira statistične podatke za zamenjavo kron.
— Vprašanje južne železnice. Z Dunaja se poroča, da je avstrijska vlada pristala na novo ureditev fužne železnice. Samo naša vlada še ni dala svojega privoljenja. Radj finačnih težkoč se je opustil načrt, da bi naša država odkupila proge na našem ozemlju.
— Za ribištvo v Dalmaciji. V Beograd je došla delegacija našega ribarskega udruženja na jadranskem Primorju. Delegacija je predvčerajšnjim pričela s svojim delom v direkciji carin za ureditev čim lažjega in hitrejšega uvoza potrebnih priprav in orodja za naše ribiče v Dalmaciji. Obenem bo skušala rešiti še druga vprašanja, ki so v zvezi z našim ribarstvom na Jadranu.
■— Izvoz sliv. Da bi se izvoz sliv, ki so lansko leto precej dobro uspele, olajšaj, je poljedelsko ministrstvo zahtevalo, naj gospodarsko finančni komite ministrstev zniža izvozno carino na slive na 30%.
— Nabava lokomotiv. Naša vlada se je odločila, da v Ameriki nabavi veliko število težkih brzovoznih lokomotiv za prevažanje blaga. Vagone pa bodo kupili deloma na Francoskem, deloma pa v Belgiji.
Popisi.
Tržič. V naši občini je dobilo pri volitvah v občinski odbor socialno demokratično delavstvo od 24 tih 7 odbornikov in sicer so izvoljeni: Snoj Henrik, kovinar, Albin Lajovic, ravnatelj, Viktor Čadež, kovač, Rok Stegnar, delavec, Ivan Kramar, čevljar, Franc Jerman, delavec, Jožef Bukovnik, posestnik.
Trbovlje. Veleposestnik in nasprotnik osem urnega delavnika kandidat klerikalcev za občinske volitve v naši občini nekdanji župan žalostnega spomina in liberalni de-želnozborski poslanec gospod Ferdo Roš je postal na svoja stara leta klerikalec. Na klerikalni kandidatni listi je sledeča zanimivost: Na prvem mestu seve rudar, potem zaporedoma veliki kmetje, potem peti krojač Arnšek, šesti župnik Cesl, sedmi veleposestnik gospod Roš. Trboveljski in hrastniški delavci se bodo še prav dobro spominjali, kako oblastno je ta gospod nastopal. Največji strah so pa imeli berači pred njim. Redarji so imeli strogo povelje vsakega berača takoj v občinske zapore zapreti. Tako se je pripetil slučaj, da se Je ubogi revež v zaporu v Hrastniku celo obesil. Ob uveljavljenju splošne \-alilne pravice mu ni šlo v glavo, da bi imel njegov lilapec isto pravico kot on, bogataš. Besnel je proti osem urnem delavniku, kratico, ta nvož je strupen delavski sovražnik. Pa kaj klerikalcem za to! Radi bi po-znalii samo enega delavca, ki bi oddal svoj
glas stranki, ki ima tako zagrizene delav-ske sovražnike na svoji listi. »Novi čas« kje si? Vsak zaveden delavec bo spustil svojo kroglico v drugo skrinjico, ki je prava deiavska ter kmečka skrinjica socialne demokracije.
Hrastnik. Kakor smo izvedeli, bo gospod Arnšek, kandidat klerikalne stranke in krojaški mojster opustil svojo delavnico in se bo posvetil izdelovanju oblek za šu. maštre, duhovnike in tercijalke, sploh ima baje večje naročilo za ženske spodnje hlače ter kratke krila za tercijalke. Želimo mil obilo uspehq.
Rogatec. V »Novi dobi« št. 52 je napisal nek rogaški demokrat zelo klasičen članek, na katerega sme biti ponosen, iser ka; takšnega ne spravi preprost delavec skupaj! Da izve javnost kakšni so ti go-spodje »demokrati«, moramo par besed iz* pregovoriti. Dopisnik napada našo socialno demokratično stranko, kakšne kandidate da je postavila za občinske volitve, sam pa ne vidi, da se demokrati v Beogradu klofutajo s klerikalci, v Rogatcu se pa lju-bimlcujejo. Ne vidi kakšne nemškutarje imajo liberalci v svojih vrstah: Lipauca, ki je odgovoril na nek članek v nekem nemškem listu in se podpisal: »Mit Treu-Deutschetn Heilgruss: Emerrk Lipauc«. Gospodov imate, ki niso poprej Slovensko znali, danes so pa trdi Slovenci. Farbate ljudi, naj vas volijo v občinski svet, češ samo mi smj zmožni gospodariti! Ce pa bi vas ne bilo, kaj pa tedaj?! Potegujete se za občinska stolce in obljubljate vse mogoče ljudem, ki bi vas volili, na drugj strani pa delate proti rogaškemu trgu, ker bi radi vse urade proč spravili, in s tem vsem ljudem v celem okraju škodovali. Povejte, ali je to pošteno in pravično od vas? Po vašem mnenju imate samo vi pravico živeti in ubogo ljudstvo pa sme samo delati in plačevati davke, gospodarili bodo pa že gospodje! »Demokrati«, to je pri vas svoboda in pravica?!
Brežice. Tukajšnje delavstvo in drugo delavno ljudstvo je še vedno tako nezavedno, da ne ceni niti organizacije. niti se zadostno ne briga za občinske volitve. Zato tudi ne do imelo nikakega vpliva na občinsko gosoodarstvo. Dva naša kandidirata na listi napredne gospodarske stranke na lastno roko. brez vednosti stranke. Kdaj se bo to ljudstvo zbu-i dilo? V vseh kmečkih občinah je boljše, nego v našem »mestu«.
Celje. V Celju nam je okrajno glavarstvo prepovedalo na 1. maja obhod po mestu. Iz kakšnega razloga, nam ni znano. Morebiti se boje gospodje videti organizirano delavstvo korakati po mestu, ker vedo, da ga ni malo! No, zahvaliti se pač morajo bogu, da je dal tisti dan deže-vati! Gospodje pa so nam prepovedali tudi budnico, seveda, ker radi v miru spe, železničarska godba pa je precej močna in bi res precej zaspancev zbudila iz sladkega spanja. Tudi še nmogo drugih malenkosti so nam gospodje prepovedadi, ali ali končno se jih je še bo? usmilil s svojim dežjem. Na shoda v Unionu so tudi oblastveni gospodje po-lušali nauke socializmu. Očividno oblist \vrav skrbno skrbi za njihovo izobrazbo v socializmu, da vedno kakšnega pošlje na slicd.
3» «v
m m H m
|Z
o -
&
N
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel
hotel restavracijo ,Be!levue‘
ter se hočem potruditi postreči cenjenim gostom z izborno pijačo, kavo itd. ter vedno gorkimi in mrzlimi jedili.	„
Večji obedi in večerje za zaključene družbe po dogovoru. Sprejemajo se tudi zabavne prireditve.
Za obilen obiak se priporočam
Mirko Tratnik, resHer.
I. SANDRIN
LJUBLJANA
velika zaloga vsakovrstnega
USNJA
In boksa
na debelo
kol, podplatov, gonilnih Jermenov
MESTNI TU« ®
Skozi desetletja izkazalo se je
v zvesti pomoči
„Schichiovo milo"
znamka »Jelen*.
Njegova kaVovoih h dahi osi In pralno tmožnasl prihrani mnogo ribanja Jn dr*nj«nj«< milo pere v mlalnl vodi bolje, kot mnofia druga mila v vrofl. Patlle le na poiefl
Varstveno znamko l
Zastopstvo za Slovenijo ima tvrdka J. Globočnik in drug V Ljubljani.
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
Tisk ..Učiteljske tiskarne y_ LiublianL
.Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.