Leto H., štev. 142 V Ljubljani, petek dne 17. junija 1921 posamezna štev. 30 par - 1*20 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 240 K mesečno....... 20 m za zased, ozemlje. 360 » za inozemstvo .. 600 „ Oglasi za vsak mm višin« stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/t Telefon 317» Upravnlštvo: Sodna ulica it. S. Telefon ŠL 86. Račun kr. pošt. ček. urad« štev. 11.842. Ljubljana, 16. junija. 1 "Konstituanta jo prišla do najkočlji-l fcejše točko svoje naloge. V;»i oddelki ustave so v speeijalni debati že sprejeti razen osmega in trinajstega, ld sta v najtesnejši zveri in obravnavata vprašam« upravne razdelitve našo države. 'Jutri z.ia10, zbornica, razpravljati o tem- problemi:. Gre pri tem le za razdelitev na. oblasti: glede nižjih samoupravnih okrožij, občin in okrajev, pri strankah ni nasprotij, ali vsaj no takih. ki'bi delale posebne težave. Tudi glede oblasti nazori strank, »ko. izvzamemo radičevce, v bistvu ne diferirajo tako, da bi bil sporazum nemogoč, kar se tiče samoupravnega delokroga teh edink:. Ustavni načrt gre v tem oziru zelo daleč in prepušča avtonomnemu udejstvovanju važne panoge državne uprave. Posli, ki jih določa § &5. ustavnega načrta za samoupravne oblastne skupščine, r-o takoj obsežni, da bodo imele te dovolj dela. j da. jih vse izvTŠe iu da ima lokalna ini-1 cijatha vec ko dovolj prilike, da sej udejstvuje v prid bližnjega okoliša- j Ves spor kulmicira na vprašanju, j kako velike naj bodo te samoupravne j oblasti po svojem triumfalnem obsegu j Za povečanje oblasti STALIŠČE SLOVENSKIH ČLANOV V DEMOKRATSKEM KLUBU. — SLOBOP * N JOVANOVIČ PROTI MALIM OBLASTIM. Beograd, 16. junija. (Izv.) Derm-kratski klub je imel dopoldne plenarno sejo, kjer je nadaljeval razpravo o členu 135. ustavnega načrta. Do sporazuma ni prišlo. Vendar je pričakovati odločitve jutri, ko pride v Beograd hrvatski ban dr. Tomljeno-vič. Demokrati iz Slovenije in del hrvatskih demokratov zahtevajo zvišanje maksima števila prebivalcev ene oblasti na en million; skvnno s kritiškimi fu^"nhrati zahtevajo, da se naloži parlamentu, df ',nt prvi zakon prinese zakon o ureditvi oblasti, ?*e-zov in občin in razdelitve države na oblasti. Sedaj nameravani člen 135. pa naj se črta. Beograd, 16. jun?:* T>-~>šnja »Politika* prinaša na uvodnem mestu kritični članek Slobodana Jovanoviča o oblastni in administrativni razdelitvi države. V članku se trdi. da županije na Hrvatskem in okrožja v Srbiji bodo mogla vršiti funkcije, ki jo določa ustava. Ustavni načrt ne določa roka, do kdaj se morajo te oblasti osnovati. Zato smatra g. Jovanovič, da mora likvidaciji pokrajinskih uprav takoj slediti organizacija oblastnih uprav. Boljševiški pokret v Gomil Sleziji Berlin, 16. junija. «Berliner Tage-blatt» poroča iz Bytoma: Od ponedeljka vladajo v pštinskem okrožju docela kaotične razmere. Čisto blizu Kor-; fantyjevega glavnega stana se ie usta-novila rdeča armada. Boljševiški vsta-ški oddelki zahtevajo od industrijskih uprav in od trgovcev velike vsote ter izsiljujejo že zneske do 20.0C0 mark. Na več rovih industrijskega ozemlja vihrajo od davi rdeče zastave. Posamezna ravnateljstva so postavili pod diktaturo delavstva. London, 16. junija. Kakor doznav.'i Reut*»rjev urad, se položaj v Gornji šleziji ni izboljšal. Kakor jo videti, Poljaki svoja besede glede svojega umika ne bodo držali. Zdi se, da Kor-fantf nima več vpliva. Posamezne čete zaveznikov so se umaknile. Beograd. 16. junija. (Izv.) Današnja . „eja konstituanto je bila otvorjena ob in po številu prebivalstva. Za to vpra-jpol 10> zahval, da preide pristojnost vojnih flitav. načrti, zlasti Smodlakin m Pro- sodi§g na civilna sodišča, tičev, pa tudi elaborat ustavne komi- j Radikalec Momčilo Ivanič je izražal X. in XL oddelek ustave sprejeta KONSTITUANTA ZAČNE RAZPRAVO O RAZDELITVI DRŽAVE NA OBLASTI. Obdani Pred odločitvijo v avstrijski vladni krizi (istrskih, prometnih in geografskih vi-;ga vojsiia v vseh ozirih pogodila pravo . j je govoril Ivanič o vojnih ha posebno poudariti, ker so se opozi- pospravljal odredbo, da pridejo raz-(iljonalne stranke, zlasti klerikalci 1111 sodbe vojnih sodišč v zadnji stopnji še zajedničarji vedno in vedno sklicevali j pred c-lvijn0 kasacijsko sodišče. Zago-ravno na Protiča. , v ar j al je svoj predlog, da naj navadne Kakor je bilo soditi po takratnem < prC3topke vojakov, in oficirjev sodijo razpoloženju, so vse stranke več ali; sodišča. manj pristajale na upravno razdelitev J Grujič je govoril za znižanje od oživljenega frankovstva in drugih protidržavnih iu protinarodnih elementov, je vnovič razbesnelo od Dunaja iu Peste zasejano protisrbsko mržnjo. Onovilo je geslo samostojno, podaljša se največ za 10 mesecev, ako pa dovolijo prilike, se more rok še zmanjšatb. Nato je razpravljal o vojnih sodiščih in predlagal sledeče izpopolnilo: Vojna sodišča sodijo samo v neokrnjene zgodovinske Hrvatske. De-(slučaju vojne, loma iz tradicij, ki igrajo ravno v hr-j _Takob Kugar (SKS) je naglašal, da vaf.ski politiki tako veliko vlogo, as. loroa iz demagoštva. deloma pa tudi iz osebnega razočaranja nekaterih voditeljev, je razvila ta prapor banovinske Hrvjtl-kc tudi nekdanja Starec-vičeva 1 je bila njegova skupina prvotno za nar rodno milico, sedaj pa, ko vidi, koliko sovražnikov ima naša domovina, je za ohranitev sedanjega vojaškega siste-jma, zniža naj se samo stalni kader in to radi budžeta. Rok za služenje naj razdelitev države, da se za, vedno onemogoči udejstvovanje plemenskega separatizma. Tako je padla ideja velikih pokrajin in so nastale oblasti z razmeroma malim obsegom. Slovenija, dolgo časa ni stala v dis-fcii-iji. Z* enotno Slovenijo kot sanio-upramo Ho so govorili vsi momenti gospodarskega- in zemljepisnega značaja irs vsi prvotni ustavni načrti so računali ž imo. Proti je govoril samo pomislek, da hi imela plemenski značaj. Ker m je zaigral ta moment po krivdi { Demokrat Svetozar Gjorgjevjo je javil, da se prišteva k onim, ki stoje na stališču, da je vojska potrebna. Vojska nam je potrebna še tem bolj, ker je treba imeti vedno pred očmi, da še ni dovršila svoje narodne naloge. Služ-bovalni rok pa naj se zniža na minimum in odpravi slaba administracija in slaba vojna sodišča, da bo armada v vsakem oziru vzorna. Pozdravlja kot korak naprej, da pridejo razsodbe vojnih sodišč v zadnji stopnji §e pred kasacijsko sodišče. Po govoru radikalca Čede Kostiča je hrvaških separatistov in pozneje tudi i bila. dopoldanska seja zaključena in naših fctoikalov tako nesrečno vloso, | sklicana prihodnja za popoldne ob 16. smo morali pristati na to, da upošte- j txr;. varno splošno državno in narodno ko-j Beograd, 16. junija. (Izv.) Popoldan- rlst, ia rf radi Hrvatske odpovemo Slo-j«ka seja konstituante se je pričela oh vpitij;. Sitnarijo so pritirali do skrajno-1 pj-vl je govoril Pavel Angjelič (de-sfi "ravno klerikalci, ki so prav po ne-; mokrat), ki je zahteval izpremembo pri potrebnem dvignili geslo tudi slovenskega 'plemenskega separatizma. " S teh vidikov je treba presojati razpravo, ki začenja jutri v konstituanti. Konferenca o BaroSu . Eeograd, 16. junija. Ministrski predsednik Pašič je za dne 17. t. m. sklical konferenco strokovnjakov, da reši vprašanje cksploatacije reškega pristanišča in luke Baroš. Na to konferenco so povabljeni zastopniki trgovinskih in obrtnih zbornic in brodarskih v druženj. Smatra se, da bo g. Pašič v nekaterih dneh odgovoril na interpeladjo zaradi baroške luke in 'Reke. KDOR JUGOSLOVAN, TA TICEa ČLAN! cMA- členu o vojnem sodišču. Zadnja instan ca naj bi bilo kasacijsko sodišče. Dokler more minister, oziroma komandant sodišča premeščati in postopati samovoljno z vojaškimi sodniki, ne bo vladala pravica in potem tudi ni mogoče pritožiti se na kasacijsko sodišče. Pavle Cubrovič (demokrat) pravi, da imajo vojno sodnije sedaj kljub dobri volji samo slabe rezultate. Med vojaštvom in civilnim prebivalstvom delajo tako slab vtis, da bi jih bilo treba popraviti. Organizirati jih je treba slično civilnim sodnijam. Predvsem pa jim je treba zasigurati stalnost in popolno neodvisnost. Demokrat dr. Angjelinovič pravi, da je mogla Srbija svojo vlogo častno izvršiti le zato, ker je imela dobro vojsko. Njej se imamo v prvi vrsti zahvaliti za naše osvobojenje in ujedinjenje. &ot&«ta<> nam ie potrebna za narod- no eksistenco dobra vojska, smo od sosedov, ki nas ne navdajajo ravno z zaupanjem. Mirovne pogodbe ne bi imele nobene vrednosti in bi bile za naše sovražnike cunja papirja, ako za pogodbami ne bi stala močna garancija topov in bajonetov. Vojno ministrstvo se vse premalo briga za naše vojašnice. V njih so zdravstvene prilike neugodne. Ako bj se brigale vojaške oblasti, da preskrbe vojakom boljše življenje, bi bila situacija mnogo boljša. Ravnanje vojaških oblasti z rezervnimi oficirji je bilo do sedaj zelo neugodno. Pozvani so bili nek.it e-rikrat na dvomesečno vojaško službo in so morali služiti po 4 do 6 mesecev. Treba je, da Ee uredi administracija naše vojske, da bo narod imel več zaupanja v njo. Nato je odgovarjal vojni minister general Hadžič na stavljene pomisleke. Pri nas obstoja mešan sistem vojske, ki je imel do sedaj sijajne rezultate, zato ga moramo obdržati. Ta sistem so obdržale tudi sosednje države. Službeni roki so pri nas krajši kot pri kateremkoli naših sosedov. Kar se tiče vojnih sodnij, moramo jih obdržati, ker so se izkazale za potrebne. Obdržali sta jih tudi republiki Švica in Francija. Nato se je prešlo na glasovanje o XI. oddelka ustave, ki je bil sprejet z veliko večino. Proti členom 119. do 123. so glasovali socijalisti, republikanci in narodna socijalista, proti členoma 120. in 121 .(vojaška sodišča) pa zemljoradniki. Člen 124. (uporaba tuje vojske v naše službi) je bil sprejet soglasno. Pričela se je potem takoj debata o XII. oddelku ustave, ki določa, pol kakimi pogoji se morejo ustavne določbe spremeniti. Prvi je govoril Ham-stalja Omjanovič (musliman) proti določbam tega oddelka. Napadal je odredbo, po kateri mora skupščina le s tremi petinami izpremeniti ustavo. Zahteva, da se vrne ta člen ustavnemu odboru, ker bodo sicer v njegovi sedanji stilizaciji glasovali muslimani proti. St. Pajovič (republikanec) je tudi kritiziral XII. oddelek in izjavil, da bodo republikanci glasovali proti njemu. Pravi, da je potreben velikih izpre-memb in naj se vrne ustavnemu odboru. Govoril je še Anton Kristan, ki je izvajal, da se kralju ne sme dati pravica, da bi mogel predlagati izpremembo ustave. Zahteva, da se ta oddelek vrne ustavnemu odbori. Momčilo Ivanič je pondarjtd, da se je preveč neenako obravnavalo o tem oddelku parlament in krono. Trdi, da ni pravično, da se za izpreminjevalni predlog zahteva od skupščine tripetin-ska večina in istočasno daje kralju pravica, predlagati izpremembo. Delal je primere med predležeeim ustavnim načrtom in ustavo iz leta 1860. Minister za konstituanto dr. Trifko-•vie je odgovarja g. Iva niču in se mu čudi, da dela primere med ustavnih načrtom in ustavo leta 1860. Njegov govor je bil burno pozdravljen. Za govorom ministra Trifkoviča se je glasovalo o XII. oddelka ustave, ki je bil sprejet z veliko večino. Proti celemu oddelku so glasovali republikanci in socijalisti, narodna socijalista pa proti členoma 126. in 127. Seja je bila zaključena ob pol 8. zvečer. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 9. uri. Na dnevnem redu jutrišnje seje je specijalna debata o VUL oddelka (razdelitev države na oblastih Dunaj, 16. junija. (Izv.) Vladna kri-|za se na Dunaju vedno bolj zamota-|va. Kriza bo najbrže sedaj stopila v i odločilni stadij, ker hoče štajerska (krščanska socijalna stranka na vsak način izvesti ljudsko glasovanje. Kr-ščansko-socijalna frakcija na Štajerskem jc skp-,:'" c^-viti odbor petih članov pod predsedstvom deželnega glavarja dr. Rintelena. ki bo pooblaščen za pogajanja z vodstvom kr-ščansko-socijalne vladne stranke, ali naj se ljudsko srlasovnje za priključitev izvede dne 2. julija ali ne. Ko ie ! ta vest prišla v dunajski parlament, j so krščanski soe>'^> : —ili nado, da j jim bo mogoče pretvoriti svoje šta-' jerske somišljenike in jih odvrniti od i njihovega sklepa. j Sedaj pa nastane vprašanje, kaj bo ! napravila Veleneinška stranka, če du-i najsko vodstvo krščansko - soci.ialne i stranke prepreči glasovanje na Šta-jjersicem. Govori sc. ^ bodo v tem : primeru Velenemci vladni večini od-! povedali sodelovanje pri sestavi nove I vlade. 1 Pozdravi osvofoofene Beograd, 16. junija. Predseaništvo centralnega odbr— Jugoslovanske Matice v Beogradu je prejelo nastopni brzojavki: «Šibenik. 14. junija. Solnce svobode greje Sibcnik. duša pa ni popolnoma srečna, ker šc stotine in iisoči naših bratov in sester ječe v robstvu. Zato Šibenik v najsvetejšem zanosu in z najstrašnejšo zakletvijo pošilja pozdrave Jugoslovanski Matici s trdno obljubo, da ne bo prej našel miru in sreče, dokler se zadnji Srb, Hrvat in Slovenec ne bo vrnil v krilo sv-^te nam svobodne majke domovine, katero bomo šele tedaj mogli imenovati veliko in silno, ko bodo z nasiljem oropani naši kraji za vedno zopet samo naši. Od narodnega sveta šibeniškega okraja: e Predsednik dr. Din ko Smolčič.-* <;Skradiii, 14. junija. Danes, ko v-našem mestu vzhičeni gledamo bele orle, vestnike nove in dolgo pričakovane svobode, se s težkim srcem spominjamo neosvobojenih bratov iu lepe Istre. Vse njihove bolesti in storjene krivice žive v nas kot žarke iskre, ki bodo ugasnile šcie tedaj, ko bodo naši zasužnjeni bratje postali sestavni del naše ljubljene domovine. Uverjeni smo, da bo mak in pobuda za io junaški Beograd, cigar razvaline dokazujejo doprinešene žrtve za narodno vstajenje. Zagotavljam Vam svojo trdno odločnost za delo za navedene ideale. Vam iti svojim zarobljenim bratom, posebno p;t siroti Istri pošiljamo bratske pozdrave. Župan: dr.Kostič.» Pogajanje z Jisgsslo-! snadisrsikasa vsmsfcšm klubom Zagreb, 16. junija. «Jutarrrji list* poroča: Vlada je z Jugoslovenskim klubom začela nogajanja v svrho, da se klub povrne v konstituanto. janja se bodo jutri nadaljevala. Kako le priš!e do kterikslnega eksoda , Beograd, 16. junija. (Izv.) V Jugoslovanskem klubu ic zmagal vpliv hrvatskega dela, ki zahteva pasivno dr-žavnopravno politiko v nasprotju s Slovenci, ki so zastopali pozitivno politiko. Hrv--tr'; klerikalci povdar-jajo, na napram Radičevcem in Frrn-kovcem z agitacijo ne morejo uspeti, ako se še nadalje vdelcžujeio ustavnega dela v skupščini. Kal je s računanjem y dinarjih Beograd, 16. junija. (Izv.) Kakor doznava vaš dopisnik, je bilo poročilo »Pravde--, da je finančni minister za-ukazal izključno vporabo dinarske edinicc v vseh službenih računih namesto krone, netočno. Njegov ukaz sc nanaša samo na to, da se bodo v proračunu navajale pregledne postavke v dinarjih namesto v kronah, da bo olajšano primerjanje. KONČNO G1 »SOVANJE O USTAVI BO DNE 25. T. M. Beograd, 16. junija. V parlamentarnih krogih se smatra, da bo ustava končno doglasovana do dne 25. t. m. Vlada in predsedništvo konstituante sta storila vse potrebno, da bodo prisotni vsi poslanci na oni seji, ko se bo definitivno odglasovala ustava. fin. ministra Budimpešta, 16. junija. X.i seji narodne skupščine izjavil finančni minister Hegediis. da glede zmanjšanja breme. snerlašajo iinjodlienejši financ« ni politiki v tem, da je redukcija obresti prava metoda. GI >de. vojnih premoženj ho po izvedbi oddaje premoženja predložil š" posebne zakonske predloge in bo vojne dobičke, ki znašajo nad en milijon, še enkrat, jako močno obdavčil. Glede samostojne notne banke je izjavil, da je najvažnejše stališče rejv». racijske komisije, da za jamči, da se žlahtne kovine, ki naj se nabirajo, no bodo odvzele. O tem vprašanju bo mogel govoriti ŠPle jeseni in noče odvzeti premoženja popolnoma, kakor so jo vo zgodilo v Nemčiji. Nagla siti pa mora. da bo«{o delniške družbe oddale več kakor 20^. Bančne nakaznice i-e morajo tudi nadalje sprejemati pri '•laku-pu zemlje. Naposled je dejal, da je ravnal kar najvestneje. Uspeh se kaže tudi v tem, da ni bil prisiljen zahtevati gotovine. ANGLEŠKA M1SLIA ZA RUSIJO. London, 16. jun. V poslanski zbornici je državni podtajnik za zunanie stvari podal izjavo, da odpošlje vlada nemudoma uradno delegacijo na Rusko, ki bo proučevala možnost trgovske zveze med Rusijo in Anglijo AMERIŠKI SENAT ODKLONIL MIROV. NI SKLEP Z NEMČIJO. IZMIŠLJENA VEST O IZGONU ČUJSKEGA ŽUPANA. PE- Beograd, 16. jnnija. (Izv.) NaSi listi so poročali, da je vlada izgnala pečnjskega župana Lindnerja in večje Število njegovih prijateljev. Y«t is izmiftjeaa. Danaj, 16. junija. Po brzojavki -NeiM Freie Pressci iz VFashinitona je sentf. odklonil resolucijo Porterja, ki jo >? sprejela reprozentacijeka zbornica,, o vzpostavitvi mirovnega stanja z Nemačij-j in Avstrijo. IZ DONAVSKE KOMISIJE. Pariz, 16. junija. Doazvska komisija je sprejela določbo glede n redit ve sporov, ki bi mogli nastati pri izvedbi donavskega statuta; »prejela je tadi splošne nrehttdne določbe h konvenciji Meodkritosrcnost zaveznikov Ka zaitnji seji zavezniške stalne re-paracijske komisije so jugoslovanski zastopniki pokrenili debato o sledečem vprašanju: ali se more brez pristanka kraljevine £rbov, Hrvatov in Slovencev izvršiti .kakršnakoli izprememba v določruh vcreaillske mirovne pogodbe giede odmere vojne odškodnine. To vprašanje so stavili naši predstavniki z.ozirom na zadnji londonski aranžma, s katerim je vrhovni svet stvarno in bistveno izpremeni!, oziroma prezrl popolnoma jasne določbe mirovne pogodbe z Nemčijo, a za to izpre-membo 111 niti vprašal našo vlado, še manj pa dobil njen pristanek. Dotična določba minrvnc pogodbe (člen 22., dodatek II. — Reparacije) govori popolnoma jasno, da se moro ta dodatek iz-premeniti, oziroma dopolniti samo v slučaju soglasnega pristanka vseh vlad, ki imajo svojo zastopnike >; reparacij-ski komisiji. Naša vlada jo zastopana, v reparaeijski komisiji, njo ni nikdo vprašal, a vrh orni svet je vendarle menjal določbe tega člena mirovne pogodbe. Značilno za našo odnošaje z zavezniki je dejstvo, da jo reparacijska komisija, — ki jc edini odločujoči faktor v vprašanju vojue odškodnino — prekoračila svoj delokrog in sklenila nekaj, v kar ni upravičena, a to je sklenila popolnoma brez' vsake pravne podlage. ker ona uima pravice, reševati vprašanj, ki spadajo v delokrog zainteresiranih držav. Zastopniki velikih sil v' reparaeijski komisiji so zastopali stališče, da je vrhovni svet pravilno postopal v vprašanju vojnih odškodnin in izpremembe določb mirovne pogodbe. Izjavili so celo, da je londonski aranžma glede vojne odškodnine, odnosno znižanje kvote, ki jo mora dati Nemčija Jugoslaviji, pravilen, akotudi ua to izpre-membo ni pristala Jugoslavija, Sklicujejo se pri tem popolnoma, napačno na člen 2. dodatka U., ki govori o potrebnem pristanku naše države v vprašanju izprememb, Iu se tičejo vojne odškodnine Avstrije, Madžarske in Bolgarske. Toda ta razlaga je popolnoma napačna in solistična, ker se nanaša le na postopanje vprašanja, a ves člen 22. govori le o določbh, ki so veljavne .za Nemčijo. t Tega sofizma ne. .smemo in ne moremo priznati, kot ga ne priznavajo tudi 'zavezniki sami: značilno je namreč, da o tem svojem stališču niso hoteli objaviti v francoskem in angleškem časopisju nobenega komunikeja, ker vedo, da bi vsak pravnak takoj pobil popolnoma nepravilno stališče zastopnikov velesil v reparaeijski komisiji. Naši zastopniki v reparaeijski komisiji so vložili proti takemu naziranju in razlagi mirovne pogodbo z Nemčijo najencrgičaicjši protest in izjavili, da bodo izzvali v tem vprašanju javno dfbato v svetovnem časopisju, ker nikakor ne gre, da bi se varovali od .strani zaveznikov interesi Nemčije proti državi, ki jo toliko pripomogla s svojimi žrtvami za srečen uspeh svetovne vojne it! zmago zavezniškega orožja. c marjali Primorje, da bi ne škodovali i Gorate Sfezije mogoE veEk preobrat, j laiL Soriti se in žrtvovati mnogO! Mi I?/>ti Trvt:j mi .TnoTicInvnni "ne mfirpmn TTrvrfirtf v ia i m nI ¥a talnih t* JTffA. ! ca ni?nift Knorali to cv*r»i« crtlefvrA mi Reki. Toda mi Jugoslovani ne moremo imeti danes do Reke in njenih Italijanov prav nobenega usmiljenja. Srajca je bližja nego suknja, to bodo Rečani razumeli tudi sami, prišli bodo k nam z razprostrtimi rokami in takrat bodo našL Ako tudi dobimo baroško Inko, od tega ue bodo imeli koristi Sušačani, ampak Rečani. Sušak je prpmajhen, ves denar bi šel na Reko, v par letih bi nam Reka vzela več denarja, nego bi stala gori omenjena primorska železnica. Ako pa izgubimo Baroš, se ne moremo obotavljati niti trenutek z zidavo te proge, in v petih letih je Reka naša. O baroškem pristanišču se zadnje dni piše po vseh naših in tujih listih, zastopajo se najrazličnejša mnenja iu stališča, stavljajo se vsi mogoči predlogi, vrše se pogajanja med našo in italijansko vlado, toda vprašanje 5e vedno ni razčiščeno. Italijani zavlačujejo z veliko spretnostjo ta pogajanja, podpirajo jih naši «desidenti», na katero se vedno sklicuje italijansko novinstvo, ko tolaži javnost, češ, razmere v Jugoslaviji so take, da bomo lahko prav kmalu dosegli vse, kar bomo hoteli * » « sovjetske Rusije «GoIos Rossijb, glasilo ruskih" beguncev v Berlinu javlja, da se je koncem minulega tedna vršil v Moskvi pod predsedstvom Bukova kongres delavcev tekstilne in lanene industrije, katerega so se udeležili ravnatelji raznih tvorniških podjetij iz Moskve in Voz-nesenska. Te konferenco so je udeležil tudi Lenin, ki jc ob tej priliki govoril: Korfanty je imel že več tajnih razgovorov z zastopniki sovjetske vlade, Da so prikrije prava smer nstaškega pokreta, se namerava ta maskirati z boljševiško akcijo. Nemško novinstvo nujno poziva zaveznike, da je prišel skrajni čas za rešitev tega vprašanja, ki dobiva s svojimi boljševiškimi tendencami vedno in vedno večje komplikacije, ki bi v svojem razvoju ne ogrožale samo Nemčije, ampak tudi ves za-pad. ~ Venizelos — generalni tajnik Lige narodov. Iz Ženeve se poroča, da je Venizelos sprejel ponudbo za mesto glavnega tajnika lige narodov, ki so mu jo ponudili zastopniki velesil. Volitve v III. internadonalo. Po poročilih iz Pariza vlada na kongresu III. internacionaio v Moskvi veliko ne-razpoloženje proti Zinovjevu, kot predsedniku in je skoraj gotovo, da ne boj izvoljen na to mesto. Kot njegov naslednik prihaja v prvi vrsti v poštev Buharin. Za predsednika zapadne sekcije IU. internacionale bo izbran bivši francoski kapitan SadonL — Nova turška vlada. Veliki vezir Teufik paša je takole sestavil novi turški kabinet: Zunanje ministrstvo maršal Izzet, paša, notranje ministrstvo in uk Ali Rizza paša, mornarico maršal Šalih paša, trgovino in poljedelstvo Sela beg, finance (provizorično) Huse-in » Kiazim beg. — Pred novo grško ofenzivo v Mali Aziji. Iz Carigrada poročajo: Po zadnjih poročilih s fronto so pričeli Grki z živahnim poizvedovanjem na vsej fronti. Posameznosti o operacijah Se niso d&šle. — Aretiran milijonski slepar. Kakor poročajo dunajski listi, je dunajska policija aretirala na Dunaju bivaj oče ga j bankirja Rudolfa Miillerja in njegovo se nismo brigali za svoje šolstvo, pustili smo ga Madžarom, da so nam ga pomadžarili, a Jugoslavija je mnogo iolerantnejša, ona nam daje naše šole! Prekinimo s tradicijami, vrzimo od sebe one neumestne ideje, ki računajo na nekake izpremembe, vzgajajmo se v novem državnem duhu. Bodimo dobri državljani in dobri patrijoti v naši novi državi in domovini, ker samo tako nam je zagotovljena bodočnost!* Jugoslovansko - bolgarsko zbli-žanje. Pariško uovinstvo so bavi obširno s poskusi jugoslovansko- bolgarskega zbližanja. piše minister n. r. dr. Laza Markovič o Reki in luki Ba-toš. Navaja vsa lakta in opisuje ves j govore o vzpostavitvi zasebne industrije in o nasprotstvih v svetu ljudskih komisarjev o tem vprašanju. Te vesti so neresnične. Svet ljudskih komisarjev nikakor ne nasprotuje takim poskusom, svet vas celo prosi, da mu pomagate in vsi skupaj pri dviganju narodne industrije, kotero so uničile državljanske vojno in dela neodgovornih elementov, ki jih na žalost imamo tudi v komunističnih vrstah. Priznati moram, da je bilo med nami i krogih, je vzbudila, kakor so nam iz mnogo teoretikov, ki so bili s svojimi I Beograda poroča, splošno zanimanje, nazori jako daleč in realnega življenja; Kot biv5i minister zunanjih zadev in - - -- - - ' ' član naše mirovno delegacije, je vodil dr. Trumbič vsa pogajanja z Italijo, poznal jo kot predsednik Jugoslovan- Politične beležite ^r K Tramhicevi interpelaciji o luki Baroš. Interpelacija poslanca Trumbiča o vprašanju baroške luke, ki se jo o nji govorilo že delj časa v političnih najdrznejši, Martin Gostinčar, jc utckel roki pravice z begom v Ameriko. DRZNA TATVINA USNJA Prav na kinomatograiski način so ro« kovnjaei Rudoli Gostinear, I ranec Kožuhi-in France Tome izvedli v tovornem vlaku na pregi Litiia-Liubljana veliko tatvino usnja. Dne 26. novembra lanskega leta jc tovarnar Franc Knaiiic iz Šmartne-ga pri Litiji odposlal proti Ljubljani voz usnja na razne trgovce. Z istim vlakci,i pa so se v osebnem vozu vozili omenjeni rokovniaei. Med vožnjo od Laz do Za-] loga jc vdrl v zaprti voz Rudoli Gost:..-| čar ter ter štiri bale usu.ia pometal ven j na progo. V Zalogu jc trojica izstopila ! ter šla usnje pobirat, nakar so ga skriii Prosvefa Mariborska gledališče. Gdč. Slavica Mczgeeeva ima dne 18. t. in. svoj častni večer in nastopi v opereti «Bocaccio» y glavni vlogi. *Savrcmcnik-, znana literarna hi umetniška revija v Zagrebu, ki je pred par leti prenehala i::ha;ati, bo začela, kakor se nam poroča, s prihodnjim mesecem zopet izhajati. «Savreir.cnik> bo izdajala Cirilo-Metodska knjižara® v Zagrebu kot zbornik na najfinejšem umet- , v ncko g D.„si ,e Goti„:.ar usnic mskem papirju in z bogatimi ilustracija- nrnH_, i-vn„,„ [V™C!„ , M«<»ai, r« m'u mi. V teku tega leta bodo izšle štiri knjige; vsaka po osem tiskanih pol velikega prodal Francu Cernei.ii v Mostah za približno 12.000 kron. Južna železnica ie morala tovarnarju Knailieu povrniti f.l.u« formata. Naročnina ra tekoče leto znaša j do v znesku 47_965 kron 90 virL 400 kron; poslati jo je treba na gori j omenjeno knjigarno v Zagrebu, Prerado- j vičev trg 4, ki so hiteli vsaki stvari z nepremišljenimi koraki na konec in hoteli že prvi dan razsekati gordijske vozle s sekiro. Fantasti se nikdar niso znali in se Hkeša odbora, razpoloženje, v vseh tudi ne bodo znali prilagoditi realnim j ^f™^1.1 ba J'e C,an naSc zahtevam življenja, a to dejstvo in bridko skušnjo z delom takih ljudi so d oven le našo Industrijo na rob prepada. Sedaj so se pa iztreznili in predra- 'j mili t-udi ti idealisti iz sanj, razumeli so negativno stran svojega dela iu popustili. Jaz, ki me vi vsi kot nekomu-nisti prezirate, sem prevzel nalogo, da posredujem med svetom ljudskih komisarjev in vami, ki hočete dvigniti - „, Vl .„ rusko'narodno industrijo na lastne no- niagoska, Politični krogi z zanimanjem ge. Bodite prepričani, da vam bom šel pričakujejo odgovora predsednika vla-povsod na roko, da se bom oziral na SofeolsM cestnih Zlet v Osijek. Vse slovenske sokolske župc pozivliemo, da javijo najkasneje do dne 20. t. m. brzojavno udelžbo za zlet v Osiiek, da vemo pripraviti zadostno število vozov za posebni vlak. S posebnim vlakom se vozijo samo pravočasno | Zadnja dva sta člana rokovnjaške druž- Po kratki razpravi so porotniki soglasno potrdili krivdo tatvine nad 4000 K. Obsojeni so bili: Rudoli Gostinear na — t, let, France Kožuh in I ranče Tome m vsak na dve leti iežke ječe. Pri zadnjih dveh se ie vpoštevala sedania kazen petih let. ZADNJI ROKOVNJAČI. Pri nadaljnji porotni razpravi sta bila danes obsojena: Ra/acl Kosmač, IdrHčan, na dve Mi tcžlce ječe in Anton Rant, čevljar v Vevčah, na vet let težke ječe. delegacije v Rapallu in sedaj edini še živeč podpisnik rapallske pogodbe. Torej mora biti dr. Trumbič o vsi zadevi, oziroma o predzgodovini tega vprašanja najtočnejše informiran. Kak namen je hotel, oziroma hoče doseči dr. Trum van- prijavljeni »deležniki; kdor ni javljen do j be iz .vevške <:.«>'icc, Kosmač je bil irje-za-! dne 20.t m., se mora voziti z navadnim jleže" Pri vlomu in tatvini v gostilno naše vlakom, za katerega pa veliajo tudi po- i Omanove v Vevčah, od koder so rokov - Zagreba ima zve: bolje in najtočnejše mogel odgovoriti j Novega mesta ob loviene vozne cene s sokolsko legitima- j "i^či odnesli mnogo mesa, zlatnine in ciio. Zupe naj pazoo, da to pravilno i dvoje koles v v rednosti 2405 kron iu da-urede iu razjasnim svoiim članom. Dru- i 'ic P" vlomu v hišo Marije Kraljeve t:a adeno razno < hrust Anton ga tudi •< i urede iu razjasnijo svoiim članom. Dru-, 'Jc url > mbo manjs iv štva ob progi Novo mesto-Karlovac se | Hcričcven!, kier jc bilo ukrsd vozi'o s posebnim vlakom, ki odhaia iz | blago za 7520 kron. — \ chk hi Zagreba dne 26.juniia ob 8.20. Ta viak r?:lnt jc bil udeležen vrhu leg, bič s svojo interpelacijo, ki bi ji na j-'ima zvezo z rednim vlakom, ki odhaja iz | velikem vlomu v trgovino Uršule Lavrič 1 31 Članice ki ne na- i v vasi na Blokah, kier so rokovnia- *. ' . .. X_____,___ _______i........:., _J____ II v vseh poedinostih sam, se ne more' stopiio v . telovadnem kroju, prosimo, da j trgovino popolnoma oplenili i "je iz-1 sc udeleže zleta po možnosti v narodnih 7f 2L53!i krnn raznega niaiiufr ugotoviti, ali vsebina interpelacije gleda na prvi pogled malo preveč de- in odnesli lufakturnega | blaga, katero so potem skrili v gozdu. Dalje ie Rant ukrade! Ani Turšie v Bc- vso ase zahteve in vam pomagal kjerkoli bom mogel! > Tudi ta govor Ljenina je nov dokaz notranjega preporoda komunizma, ki se vedno bolj in bolj obrača ori fraz iu demagoštva in prihaja k pozitivnemu dolu. —• Ljenin je sicer govoril o nošah, — Savezno starešinstvo. LjtMjanski «Sokoh naznanja svojemu i . . . „ . . . ,, ., , , . , ,• i. ' i__-„i „ gunjan pri Cerknici ra/.uo biago, vrectno članstvu, da je dru*-.,™ 1 .,« kro„. Za us!l;xo, Ucr |c rokoVnjače de na to interpelacijo. Ker jc vsaka j pobiranjem članarine za prvo polletje Ic-petkova seja določena za odgovore _zu: I 1921. Del plačilnih listkov šc ni ph-uiterpelaeije, bo Pašie, bržkptne že ju-|čan vpljub temu, da se je skušalo elana-tri odgovoril tudi na Trumbičevo inter- rino veekrnt i-tirjati. Drugi del plačilnih, pelacijo. o kateri se bo gotovo razvila j listkov pa jc bil nedostavljiv, ker so ne-! vozil do Ljubljane, 'e Rant pozneje okra- cnieta Suhadolnika na Jezeru pri obširna debata. Radie in Sokoli. Mariborska «Straža» ugotavlja s škodoželjnim V3- razvoj ki "a jo doživelo to vnašanje I narodni industriji, ali razumljivo je, da! sel jem, da so Stjepanu Radiču čestitali od londouskeaa, p;dcta pa do rapallske i jo ta narodna industrija istovetna zlob njegovi petdesetletnici tudi zastop-po-odbe. Po njegovem mnenju sta sa-i zasebno industrijo. • mki Sokolov. Zafrkljivo sprasuje, kaj mo dve možnosti, da se reši to vpra-! Dragoceno je v ti Ljeninovi izjavi ( pac bodo porekli k temu demokrati. " sta teoretiziranje in ne- j «Stražmi» radovednosti prav lahko _ 1_______*_____ 1 _ • _ . , «1 . »AuArtt A I. nc r" o Crt IVI I 1 sanje. Prva možnost je ta. da smatra- priznanje, da sta teoreti----------------------_ „ . „ ,-.,. , „ mo Reko za izgubljeno in zato dobimo j sposobnost voditeljev komunizma kriva justrezemo. Res je, da so bili med Kanarsko luko. ki nam je zajamčena po raiialJski pogodbi. To bi bil najenostavnejši način likvidacije toga vprašanja. Toda ta rešitev bi nikakor nc bila v političnem, gospodarskem in trgovskem interesu Jugoslavije. Za Jugoslavijo bi bila rajpovoljnej-£a rešitev j»o drugem načiuu o katerem sc zadnje dni mnogo govori in jtiše v naši javnosti. Treba doseči ureditev skupne, administrativne celine v vseh reških iukali. Tako bi Italijani in Rečani soupravljali bareško luko. mi sedanjega obupnega soeijalnega sta-! dičeviini gratulauti tudi ljudje y sokol- nja v Kusiji. Voditelji komunizma šolskem kroju. So pa to fmnkovcHn dm-spoznali. da se z besedami in boljše- j gi separatisti, ki so se izločili iz jugo-viškimi nrosnami ne more delati ni ži- slovanskega sokolst.va in z nasiljem veti, ker potrebno jc pozitivno delo. ateri člani in članice izpremenili biva-1 lišče, odnosno stanovanje, ne da bi dru- ■ štvu naznanili spremembo. Prosimo n i-zadeto članstvo, da plača članarino v dobi od 15. do 22. junija med 6. in po! 8. uro zvečer v odborovi sobi Narodnega doma. V slučaju, da v tem roku članari-: I del Se | Prešerni. Odnese! mu jc za 2906 k- ,u j raznega blaga in zlatnine. Ri-KVIZICIJA SVILE. Mešetar Aleksander Šabec iz li„č,i na Notranjskem ie bil verižnik. Vkljub temu se je tega naslova odločno branil. Na današnji popoldanski razpravi, pri kateri se jc na dolgo in široko : ugovarjal zaradi crekvizicije > velike košare svile in tu na nc bo poravnana, oziroma društvu ne i zobnega kavčuga v skupin vrednosti 110 dospejo pismena pojasnila, se bo v zini- j tisoč kron. Košara je bila shranjena pri slu društvenih pravi! v poštev prihajajo- j trgovcu Vol i i in last tržaškega trgovca če članstvo smatralo kot odstopivše, ter Defrar.ceschii;!. To košaro ie meseca no- čitalo iz članskega imenika. Zajcdno sc v navedenem času izdajajo tuui savezitc legitimacije in znaki. Sokolsko društvo v priredi v nedeljo dne 19. junija 1.1, ob 3. uri popoldne — Češkoslovaško brodovje na Donavi. Prvi čehoslovaški parobrod je žo odplul iz budimpeštanske ladjedelnice. Čeboslovaška vlada je naročila v Bu- j območja zagrebške župe, j okupirali društvo »Hrvatski Sokola v Zagrebu. Da velika večina sokolstva tudi v zagrebški okolici ne odobrava nj'hovega jajen zlet so se ga kljub besnemu javnemu in pri- kritemu hujskarjenju frankovcev in! divizijske oblasti ped vodstvom gospoda . postopanja je pokazal si-jiavno tciovadbo na prostoru vojaškega zagrebške "sokolske župe, ki'letališča v Siski. — Ob 6. uri popoldne L-i;„K W„«m„ ^.imPmTi in nri-1 vesclica na »Bekevues. Cjodba dravske radičevcev udeležila razven treh v obilnem številu vsa sokolska društva iz kapeluika dr. Čerina. Sport in turisfilia ; vembra 1919. lota «rek viri ral» Sabcc z vojaško patruljo. Razprava ie bila preložena, ker ni prišla glavna priča. S tem so bile končane sedanje porotne razprave. Jesenska porota bo krajša, ker je pričakovati, up bodo znenk: glede kvalifikacije lastninskih deiiktov znatno zvišani. Pred jesensko poroto pa pridejo ljubljanski dolarski princi in bo razprava trajala več dni. Maribor. 15. junija. Tukajšnje porotno :.!,dišcc ie obravnavalo danes bcstijalni umor, ki ga ie izvršil komaj 17!ctui Ambrož Malck iz Šele pri Sv. Lenarta v S b.vcnskih gorieaii i na svoji ljubici Mariji Brandstatter. Ker j ie bi! Malck na slabem giasu, so se starši na Keko. V zagrebškem «Obzoru- i>iše o luki Baroš clr. Niliola Andrič: Ako tudi do l-imo luko Baroš. ta ne mor vati potrebam našega izvoz širjanje luke potrebujemo ogromen kapital in mnogo časa, česar pa obojega nimamo. Dokler ne razširimo sušaške luke, moramo zgraditi železniško progo (konzorcij se .je že osnoval), ki bo vezala vse primorske luke Bakar, Kralje-vico. Crikvenico, Selcc, Novi in Senj. Vse te Inke so dosti velike, da se mo-rej sodnik g. Hus, ob 9. uri cSvobo . jskem časopisju" je opažati V zadnjem! drugače sodijo o naši državi nego naši j da^ rez. : »Jadran? rez., sodnik g. Kc-' času veliko izpremembo. Izginili so j sarja ter dodeljen okrajnemu glavarstvu J^li srno_ naslednje obvestilo: Promet na v Ptniu. Prcvizorni vladni koncipist pri | že ezmski progi Spflje - Ljutomer se okrajnem glavarstvu v Krškem dr. Le., vsled terorja 0 KRA.IIN NAŠE VLADE. Velik! mlini v. Sloveniji po večini po i ki je iznašata 80 vinarjev od litra, jp presegala »a 10 odstotkov njeno vretf-t nost. (14desetinska literska steklene« j minera lno vodo stane producenta okrog * Mesne ccne v Celju, Iz Celja nam 1 pišejo: Kljub padajoči tendenci pri cenah živine, so nafi ccljski msarji prodajali govedino po 36 do 38 K, teleti-no pa po 38 do 40 K. Imamo pa dokaze, da so dobivali žo zadnji teden teleti-no po 15 K za kg žive teže. šele v sredo so šli mesarji nekoliko 8 cenami navzdol m prodajajo govedino sedaj po 32 — 30 K, teletino pa po 24 K. Kakor SCeljn fcto^m JS menti~nabaidSaii"^no"rmaino"koHčino"moke, jbilifj« tega davka. - V Beograd od-0 J r - 1 Jbi morali naši mlini deloma stati, ako: poslanim delegatom se jo posrečilo do- ne bi imeli drugih odjemalcev. Slovenski j seči_ zmzanje tanfn.1, postavk v.a. nu-mlini kakor čivajo. Konzum moke se je jako zožil,!1 K scveua broz steklen,ee). Trosan»» ker vsakdo upa na nižje ccnc po žetvi iu > b,!a za 1«» odstotkov vceja od on* zaradi tega črpa na šc obstoječih zalo-;ria T,m0< termi 1» "i mt* gah. Pa tudi ako bi si slovenski konzu-. f^atkov, ki jih je imela država pr, po- ....... . . . hinnill itlTrl-M _ V llArtnrr-l,! .v. i _ ste roke, kar jc povzročilo poznejše nc zaslišano cenc in silno razburjenja prebivalstva. Skoro se zdi, da hočejo mesarji nalašč vzdrževati nezadovoljnost, i ki se seveda potem izbruha proti drža- v dvojnem------------- - , T. ... . . , , 1 in Srema glede žita in drugič od izvoza |v Ljubljani pa se tozadevni odredbi ml- glcdc prodaje. nega. kotarskega. komisarjai pri jiokra-jinski vladi z» Dalmacijo v Splitu. — Josip Baje, strokovni podčastnik L razreda pri evidenčnem in informativnem uradu za mornarico v Ljubljani, in Valentin Flis, orožniški narednik v Litiji, sta imenovana za kane lista pri poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani. * Brezvestnost klerikalne gonje proti * Veliko špijonažo so odkrili v Dolnji Lendavi. Pokradeno jo bilo več vo-jaških mobilizacijskih aktov in prenesenih na Madžarsko. Več oseb obojega spoli je že pod ključem. 4 Novi drobiž po 23 par = 1 K. vi. Dne 15. junija bo sc prodajali prvovrstni voli v Žalcu po 15 K za kg žive teže. Upamo, da bodo oblasti posegle vmes in v interesu prebivalstva re-gulirale cene mesa. • Nesreča na tovornem kolodvora v i Maribora. V sredo dne 15. junija so delavci opekarno Dervušok v LajterŠper-ku na tovornem kolodvora nakladali o-peko v vagone. Pri tem je padol neki voz med tračnice in so oje tako močno zadele SOletnega delavca Ferešina v tre ! nistrst.va saobrača-ia ne pokorava in v-Pred približno štirimi meseci so se na- i temeljuje svoje {»stopanje, da k dotioni Finančno ministrstvo sporbča: Kor je buh> da je dobil težke notranje poškodbe v Zagrebu izdelana zadostna količina }? 89 n^aye=ten na rix Prepe- novčanic po 25 pr. ki so lahko izdajo 'M1 » 6» v ho n'?? 1 - 1 - - - - ! * Tajna prosutucija. Zaradi tajne pro- v promet, je finančni minister naročil ' - T ,;iJ"*J 'T . , . ---.,. državnim Itojnam, da morajo spreje- j je Ma Broee^ v apore , b. Sri.oin. Prod nekaj dnevi smo poročali, t n0v~a4e ^ plačevanju do i Ijanskega deže nega sodišča Marija Skar- da je bil poštni uradnik Simončič, k. 2- ^ . Te n0včanice veljajo od: ja doma iz «Uske okolice. Bc- danes na ozemlju naše države kot ob- * NaPa-tiran in izročen sodišču zaradi osami jo-nja velikih sleparij v uradu. Simončič jo bi! žc v mirnem času kot poštni ofici- jant pri sv. Luciji na Goriškem zaradi \ fni uradi ra zahtcv0 posameznika izda-defravdacij suspendiran, po prevratu pa j ja(} davClje knjižice, sprejemati nanje po milosti zopet sprejet v državno službo. Klerikalci so seveda tudi aretacijo vplačila in jih zabeleževati v knjižico. , * Porotno dvorano v Maribora so oči-Simončiča porabili za gonjo proti _Sr- j gtm pniskih iu avstrijskih znakov ter bom. Njihovo v Novem mestu izha,jajoče glasilo ^Sedanjost* prinaša namreč o 1 tej stvari sledečo notico: <-Umor ali kaj? • Poštni uradnik Ivan Simori*. č se že da- i jih nadomestili z našimi grbi po načrtih profesorja Cotiča. * Stanovanjski urad v Mariboru nam javlja, da je predsednik zbolel in da j bolnico so prepeljali delavea Franceta Malnarja iz Trate pri Kočevju, ker ga jo ponoči napadel z nožem Matija Šafar iz Srednje vasi in ga sunil v prša. • Otroka je pustila. Na pragn hišo po-sestnice Marije Žičkar v Drnovem pri Krškem jo pustila 181etna Marija Pešec svoje dva tedna staro dete ženskega spola. Mati bo je odstranila m neznano kam izginila. Pešec je prišla iz Zagreba. naše zunanic trgovine poslabšala. = Razstava poljedelskih zadrug v Ne- Iz dejstva, da morajo slovenski mlini j gotinu. V pravoslavnih binkoštih p: počivati, ker nc morejo konkurirati z inozemstvom, pa posnemamo tudi, da ie gospodarska usoda Slovenije tesno odvisna od ostalih pokrajin naše države. Ako nam bi hotel Banat dati pšenico po nižji ceni, bi naši mlini takoj spravili vsa ko- di poljedelska zadrega v Negotir.u v:o-stavo orodja 111 strojev lui-jnovcjših r:-pov. Zanimivi na razstavi lx>do zlasti žitni mlini najnovejšega sistema. — Razstava vajeniških izdelkov v Celju. Na sestanku celjskih obrtnikov iu lesa v tek in na ta način povzdignili na- i obrtniških vajencev dno 12. junija sc jo. šc gospodarstvo. Banat torej /lene 111 j na i„icijativo Miloša Hohnjeca skl enilo prirediti dno 251. juniio poskusno ustavi mlinska kolesa v Sloveniji. Ije časa pogreša^ Že v prvi polovici pr. • zaradi tega y soboto in srcdo ne bo j J Prva seja mestnega odbora. - Habsbur- odvisen od*^'ostaUh^kr"aTin"na- izzivajočega obnašanja neke ženske si! je Simončič mimogrede na ulici dovolil -r Višnjegorski polž najden. ____________________________ ČIŠČENJE V VIŠNJI GORI nt. je odšel službeno v i o ograd. Vsled' Sprejemov" „7.. ... ^ Umria y Getrtel;i 0|j f, nrj ponoči v Kranju, kitmor so jo prepeljali,, da j Višnja gora, 14. junija. , soproga našejra uglednega someščana, i ... „ .. , , . , . Simončič še večerjal v gostilni »Triglav. L,,^ !n nagelnika Dežel-1 «Slovcncevo» veselje nad Izzrebanjem nato Pa ga ni videl nikdo več. Taki sto-! zvcztT obrtnih zadru{? Engelbert Fran- ^alncga župana v Višnji gor, je h do čaji v Beogradu niso novi. Celo dva slo- \ „Wf;;n £„„. snnm. kratko, ker so klerikalci ze na prvi seji Slovenija je industrijelna pokrajina. Potrebuje živež in sirovinc ter potrebuje odjemalcev. Bogati kraji na vzhodu naše države nam nudijo dovolj živeža, mo-nientano siccr po visokih cenah, ali kmalu pride čas, ko bo tudi vojvodinski kmet prodaja! pšenico in mast po zmernih meščanskih ccnah. Kar se tiče sirovin, je velik del naše nedolžno opazko. To jc nekoga tako po- j okreva> gospa Ivanka' Franchetti.j grelo, da je Simončiču sledil. Zvečer jc j sonroo-a našega venska poslanca sta bila lani napadena. ehettiia. 1'okojnica jo bila dobra sopro-j ga in mati. priljubljena in spoštovana v Govori se, da so na malem Kalimegdanu j vseh krogih ljubljanskega prebivalstva, v Beogradu našli nedavno zakopanih ter 7-.,vedna Slovenka, ki jo vseh svo- veo človeških trupel. In centralisti ho- j jih sedem otrok vz„ojila v Barodi,em in M,0ZJl( 14 prealo„ov mca orugiItl tc_ eejo tamosnio razmere presaditi tudi v ij.,1,,, v^tnrf nrpoliilpo-« HpI-i 1 " preaio^ov, racu urugim ie krak-' Slovensko in hrvatsko lh-d-! P- ' Z preol.nlega aela ,e zahteve. ladna reviziia občinskega -iovensko int Lnateko Ijnd- v hišnem gospodarstvu ni sodelovala ak- omtest nrot, klerikalni šc države. Mlinska, usnjarska, volnena in nekatere druge industrije imajo bogate množine sirovin na jugu in na zapadu naše države. Tudi glede železne industri- razstavo vseh vajenskih izdelkov, ki so namenjeni za razstavo Hrvatskega. La-diše v Zagrebu dna 3. julija. = Cene na mariborskem trgu: Volov-sko meso 28 do 30 K no kvaliteti, govedina. 24 K, teletu,a 18 do 23 K, svinjina (prvovrstna) 32 K. sveža slanina 42 do 48 K, prokajena- 52 do 72, ovca komad 150 do 280 K, kozlič 80 do 100. pisano c 30 do 40 K, kokoš 0 K, surovo maslo 61 do SO K, mleko (liter) 5 do <\ jajce (komad) 1 do 2 K, moka št. 0 17, . . . , - , , , _ ... v kaša 30, krompir zgodnji t-1 do 10 K. JC bo kmalu cas ko bodo naša velika ze- ; knmarce 6 do 2o K, arah lušfm 16 do 20. Iczna podjetia dooivala strovine iz boga- _ „ občinskega odbora dne 12. t. m. doživeli, veliko sramoto. Demokratski občinski odborniki, ki imajo v. občinskem odboru vc-čino, so zahtevali sejo, na kateri so predložili 14 predlogov, med drugim te- še bolj odvisna je Slovenija od ostalih | bil že v »Jngoslovenski. aumi», i: , pokrajin glede odjemalcev. Prvi dve leti Fni° <-Ianek Pofindl in f'"'1 "s K seji je prišlo mnogo višnjegorskih j po voini so sc bojevali konzumenti za jv,r- — ki so 7. zanimanjem sledili j blago in producenti so delali ogromne i -------------- meščanov, stvo tega ne bo dopustilo nikdar!* S takimi in enakimi brezvestnimi sredstvi delujejo klerikalci na zgradbi naše države. Potem imajo pa še drzno čelo izdajati o.a ljudstvo manifeste, v katerem trdijo, da stojo na stališču «narod-nega edinstva*. * Kdo ruši ugled države? Današnja • »Jugoslavija* prinaša, pod tem daleko- j K.ri5tofu^ nf irnnv^It™ -uTfM J^ff^ ! ^PSa»laska V6Selfca v Rašat j jc opravljala mnogokrat mati županja, {odTematee. " Sio7emja"ToT"ind^rijatoa t' „„ J "lu i^nil- 'ska podružnica Slovenskega planinskega ki jc izdajala potrdila, ki bi bila ekras i dežela je bila v prvih dveh letih po vojni Hi!*. « t 1 " IrtnlStva 9,avi 13. avgusta letos 20- j za humorističuo zbirko. ! v prijefa,cm položaju, da so prihajali Sr- ' f S°CilD,°: Etrb:if,a svojega delovanja z veliko pla-i Ko je prišel na dnevni red predlog t bi ln Hrvati k nam kupovat blago. Sedaj tivno v javnosti, udeleževala se je pa rada vseh narodnih prireditev, zlasti ji je bi! pri srcu mlad ženski sokolski naraščaj, katerega vodi z vso požrtvovalnostjo njena hčerka Magda, Žalujoči družini naša globoko sočutje. Pogreb umrle so bo vršil v petek dne 17. junija ob gospodarstva, protest proti klerikalni propagandi za avtonomijo, črtanje Šu-šteršiča kot častnega meščana inesta j od sirovin. Višnje gore, revizija mestnega arhiva,; užitek mestne zemlje itd. podjet: tih bosanskih rudnikov. Ako bi biia Slovenija odrezana od teh krajev, ali ako bi posamezne pokrajine same določevale pogoje, pod katerimi se sme producirati, uvažati in izvažati, potem bi postala Slovenija odvisna od milosti in nemil,sti' gospodcirstva, tomvco je. naspro.no res. = Podatki gozdne statistike v Sloveniji. K temu našemu včerajšnjemu članku je treba pripomniti, da jo v predzadnjem odstavku netočno, da mali gozdni posestniki ne vpoštevnjo vztrajnega teh pokrajin, rederativni ustroj naše dr- 1 žave bi odrezal našo obrt in industrijo {Lo za soposestnik<* volja- to, vslod česar v teh gozdovih večinoma ri niti normalne zaloge lesa več. Pogres^k je iz ka-'ivodli J poteku seje. Do sedaj jc imel bivši kle- j dobičke. Ti časi pa spadajo hvala Bogu f nri^ popoldne iz mrtvašnice pri Sv. j n^alni občinski odbor svoje seje v ku- ' v preteklost in vsak dan postaja bolj i hinji župana. Posle občinskega tajnika j jasno, da sc mora producent boriti za ono krivo, ker ni neki Knaflio dobil Uovevih poslovnih prostorov. Poroča se nam. da jo bila krat ročil ninsko veselico v Rušah. l§@rza 16. iasmiia Dunaj, devize: Zagreb 455 — 450.59 Beograd 1818 — 1838, Berlin 074 — 1)77, Budimpešta 262 — 2-S6, Bukarešta 1020 — 1030. London 25-12.50 — 2562.50, Milan 343.". — 3455, Newyork (i73 — 077, Pariz 5230 — 5270, Praga 031 — 931, Sofija. 712 — 722, Varšava 48.25 — 50.25 ndru, je dr.Maurinsjs težavo si priborijo odjemalce. Ta raz- ! Zurich 11375 — 11425. Valute: do- ! larji 008 — 072. marke 972 — 978, funti demokratskeh odbornikov, da se pošlje J pa že morajo obrtniki in industrijalci pe- * Poroka. Poročil se je dne 14. junija i udanostna izjava in pozdrav kralju Pe- j šiljati svoje potovalce po vsi državi in Io nasprotna^ od tega, kar piše «Jugosla-j ric}j sedaj učiteljico v Mariboru. viia>. Knafliču je poverjeništvo 11-1 c so ga klerikalci iz- j Voj bo šel še dalje svojo pot. odbor) strašil odbornike, 1 Ako bomo imeli Slovenci prosto go- j 2532.50 — 2552.50, francoski franki .">400 20 — 3540. dinarji 1813 . . marke 4!) — ;S0, leji seveda vkljub temu soglasno skleni!, dajv gospodarskem razvoju ovirati, niti z j 1013.50 — 1023.50, šviesr-ki franki 11325 se pošlje taka izjava. Da pa se prihrani- i gospodarskimi niti z administrativnimi _ 11375. češkoslovaške krono 930.90— jo stroški, se pošlje pozdrav. — pismeno, j ukrepi, je dana možnost, da si bomo kot; 936.90. ogrske krone 20 • -- 207. i, sedaj učiteljico v Mariboru. : da bo stala brzojavka 400 kron in raj j spodarsko pot po vsi državi, tako da nas; — 5440, liro 352 . L" Podporno društvo jugosiov. akade- tega nikar ne -tore. Občinski odbor ic i I!c bo mogla nobena pokrajina v državi j — 1S33, poljsko godilo m ne Roju. Ako b, cJugoslavi- mikov v L5abljani. Na V. rednem tiru- ................... ja> ne prinašala samih laznjivih poročil gtvenPm občnem zboru dne 14. junija o stanovanjskih zadevah, bi to morda ; . bU izv0]jen giedeči odbor: predsed celo njenemu ugledu ne škodovalo. - — - - - - - - - * Vtihotapljanje štajersko. Iz Ro: selu Druškovec na, Hrvatskem ga kot posojilnica. Vsi člani načelstva so radičevci in stanujejo na Hrvatskem. Nedavno tega je zadruga raztegnila svoj delokrog tudi v Rogatec in j sosednje občine in je že registrirana od [-----------------,-----r—-----„ .... . ,. . t , .— -----------—— —- eeijskesra okrožnesra sodišča s sedežem'pisi. tičoči se društva, naj se bla-sovo-'častnega mcscana Višnje gore so klen- strativnim polom otežila prodajo sloven-; skf! Hr0 _ 0, švicarski franki "ir«< v Rogatcu. Poleg" dosedanjih radičev- lijo poslati na univerzo. jk»!ci dos?i:;i VS?-'. da bi sc to ne ................... « Predavanje prof. J. Vavpotiča < Sta- I objavilo v časopisju. Toda vecma, ki je ra Praga». Ciklus predavani, katera jc jv rokah demokratov, 3c to sprejela, priredil Konsulat češkoslovaške republi- j Pri Pologu demokratskih odbornikov, ke v Ljubljani se konča danes v potok i da se revidira mestni arhiv, v katerem dne 17. junija ob 20. uri v Mestnem do- Še Predmetov velike vrednosti, se mu z imenovanim predavanjem, katero!* na ve,iko začudenje odbora in občin-pokaže v barvastih slikah občinstvu h^ao^"'0' da iraa dr.Maunng občini znano lepoto naše zlate slovanske Prago.: ^adenega dragocenega polža. Dr.Mau-* Ljubljanski Sokol poživlja svojo 1 Jc. da iraa rcs fagocenost članstvo, da so. udeleži v civilu pogreba ; «?>'ranjcno», a samo zaradi tega da ne umrle ženo našega brata Engelbert Fran- b,.b,la ^ enkfat ^radena; obhubil je v w ,in„ 1? Pnco odbora m občinstva, da bo drago- skih odbornikov jc prevzet v načelstvo tudi Konrad Tepež, posestnik v Cestah pri Rogatcu, ki je bil kot socijalist izvoljen v rogaški občinski o: — 5.90. Zurich, d c v i 7. e: Berlin 8.50, Ncv. v,- Otvoritveni „ . .. , sestanek bo r torek dne t noč ^ okoriščanja peska po P°P°Idl,e- GostJ° 111 i občini in vsth nadaljnjih predlogih so (klerikalci, razven ::upana, nšli od seje. spovedi neki lazarist zahteval od dija- Igra ee^vsak dan od 5. ure pop dalje.; prf predjogll g,'edc občinskega tajnika, kinj, da izstopijo iz Sokola in si naro-čc znani pamflet «Ajmo nii Sokoli*. Ker so ga dijakinje zavrnile, jim ni dal odveze. Radovedni smo, ako se s takim postopanjem spovednika strinjata ljani. U pravoslavnoj vojničkoj kapeli tudi oba gimnazijska kateheta. Ako" se, ] kasarna vojvodo Mišica održače se pra-potein znata pač doživeti, da bomo! voslavna 3lužba božija ovim redom: Da-starši prisiljeni, da svojih otrok sploh " 10 ca " -10 ne bomo puščali več k spovedi, kamor najmanj spada politika, * Politika v umetnosti. V mariborskem slovenskem gledališču se uprizori izvirna slovenska drama »Učiteljica Pavla*, ki jo je napisal dr. Remic. »Straža* objavlja ob tej priliki poziv na svoje somišljenike, naj se predstave udeleže v obilnem številu in dajo duška svojemu navdušenju za umetnost. Pisatelj Remic je namreč -- klerikalec! kihici dobrodošli. * Pravoslavna služba božija v Ljub- i>moiaatskr'o^niikrso~Wi^\ega"daH na IS. juna služi se »Bdenijes u 18 ča-sova; dana 19. i 20. juna počinje služba božija u 10 časova: dana 26. juna bbgodarenijc za učeniko i služba božija u 9 časova. — Na Vidov-dan, dana 28. juna, počinie služba božija a 8 časova i 30 min., a para-stos za Kosovske mu-čenike i ostalim za oslobodjenje izginulim borcima n 9 časova * Koncert v hotelu «Tivoli» v Ljubljani od 15. junija 1921 naprej ..vsak večer od 18. do S. ure. na zapisnik vse predložene predloge in zahtevali novo javno seio na kateri bodo sprejeti ti predlogi, kajti klerikalcem ne ho odhod od seje nič pomagal. Višnjegorčani so pozdravili z veseljem delo novih demokratskih občinskih odbornikov, ki v sejah ne kimajo, marveč so pokazali zanimanje za mestne potrebe in razumevanje za odgovornost dela v občinskem odboru. VEČJA OD NASILJA SOVRAŽNIKA, BODI NAŠA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! posredovale podpisovanje kronskih bo-l3010 PraLr35 7a- nov, in če so bom v spiskih označeni j ^ Bukarešta 9, Varšava 0.50, l)u-kot boni s nravico d premij. 2.) >>a- ,,aj 123> avstrijske zi„ krone 0.90. knadno naj se izplačajo premico za vse * naj se izplačajo premijo bone,-ki so bili že izplačani brez premije, Če imetniki dokažejo, da so bili boni vplačani v času od 15. maja do 15. junija 1919. Izplačilo po točki 2 naj se izvrši samo po nalogu generalne direkcije državnih dolgov. = Trošarina na naravne mineralne vode. Včeraj smo poročali, da je finančno-ekonomski komite sprejel novo troša-rinsko uredbo, ki nkrnja trošarino na kisle vode iu s oda-vodo, od vina pa se bo plačevalo trošarine po 1 K od litra, oziroma od zapitih steklenic, ki vsebujejo največ tričetrt litra po 1 K 60 v. S tem je vlada mineralni industriji vsaj deloma odpomogla iz težkega položaja. Trošarina na naravne mineralne TPjfc« Vremensko poročilo Linbliana 306 ta nad morjem D a a ; O O O I 7. nri IS, j unij; 14. ari I 21. ari cS o g •nxu > i" s-i H 7S6-4 18-0 736-j 22-2 73S-0 1 16.2 -1- O.S.; Votrari " Nebo " ! I i brez vetra i v. ob;. 5l.srah. ! „ Srtdn a včera^nja fempentora 16.2, normalna ,7-9 Vremenska napoved: lapo, vroče ram Sobice vzhaia ob «-0S zahaja ob 19-K Častnik in izdajatelj Konzorcij „Jufa"a". Odgovorni urednik Vit & Jelene. 3SRBS? Uš&er? T5 Blagajno ye!ikep voptfe Roman. j Poslovenil F. :J-o-To je Luisu se boli ugajalo. 'Senor!* je j-ekel zadovoljno, *-iaz nisem neumen, to vera, zato tudi nočem tajiti, da san že večkrat mislil ravno tako. kot mislite sedaj vi. Toda recite mi, senor, kaj mi je storiti? «Ako ste s svojimi nazori osamljeni,.* je rekel Bekker in resno opazoval mladega moža, «potem je pač težko začeti nekaj resnega. Ali mor-M nimate prijateljev, znancev, somišljenikov? Kaj? Ako vas je več, ki •nislite enako, potem nikako ne razumem. zakaj ste tako malodašni, kaj obupujete? -sSeveda jih imam in fo veliko, ki mislijo isto kor jaz. Verujte mi, koliko načrtov smo že naredili, koliko programov smo že napisali, da bi izboljšali žalostno stanje svoje domovine. Lahko mi zaupate, da ras« delo ni tako neumno in naivno, da naši programi niso otroški. Toda zapreke, ki so se nam stavljale povsod mi pot, so bile tako velike, da nismo mogli preko njih na izvršitev svojih načrtov. Mi imamo' dovolj energije in poguma, složni > smo m pridni. Toda proti nam jc narod, boriti sc moramo z nema- l premostiti. Samo dve sredstvi po-j znam, ki bi jih z njimi mogli premagati: moč ali denar! Ako ima človek denar, potem pač ni nobena umetnost, da pride tudi do moči. Toda : kdo ima na Minorki denarja? Nikdo, vi podložniki s političnimi vprašanji, i pogledi skrivnostnega tujca borbo, <'Senor,.* je rekel dostojanstveno, ki se' je odigravala v njegovi duši «mogoče sem se slabo izrazil... mi i med pohlepnostjo in previdnostjo nimamo načrtov, ki bi jih mogli ali j Slednjič sta se srečala njih pogleda hoteli uresničiti. Razpravljali smo le j in njegov počrneli obraz se je za-tako splošno, ako je sploh mogoče! smejal, ko je rekel: Moj stari oče pravi vedno: odkri- cVedno bolj in bolj me zanimate, senor Hernandez! Vi ste prvi sim- je svojih starih izkušenih metod, enostavnosti in brutalnosti ter odgovoril : «Prav imate senor. Vaš oče trna popolnoma prav. Odkritosrčnost je res najlepša čednost. Tako bi vam mogel na primer reči, da hočem sto- da neutrod- ! niti paš veliki vojvoda, akoravno nam j rešiti Minorko. V teh svojih deba- ' i nalaga tako velike davke. j tah smo pa prišli vedno do enega in : tosrčnost je najlepša lastnost človc- Htfvse"—"into tudi boiim ! Gospod Bekker je zakašljal in po-: istega zaključka: za uresničenje svo- ka. Jaz ne morem verjeti, da ste vi nr,mo„.,m , • . časi odgovoril: jih načrtov potrebujemo denarja, j špijon... pa tudj ako ste, bi si znal ^^ žaia- t^vovem lamina- p-omno množino denaija. že pomagati a vedno mi je še na raz- "e»f _ Opazoval je dolgo časa gospoda polago kriva prisega, a v skrajnem ! KJ^V ; patičen in resen "človek,"^ srn ga I Bekkerja s pogledom, ki je jasno go- slučaju beg. Vprašate me, kaj bi sto-'-D,io t0 v m0j° iSt" lm.1«. ju, ^ui.uu.viuu j c o . . .... res. Toda, ali potrebujete toliko de- s se mogli pogoditi, naria, da bi mogli izvršiti svoje na- j Gospod Bekker je vzdrzal par tre-črte? jaz...» * ' notkov njegov pogled, potem je pa Tu ga je pa Luis na enkrat prekt-' nil. Beseda denar, ki jo je s povdar-«Gotovo, senor! 1 akojv splošnem reč pripravljen načrt, ki bi predra-• v"pi Ne imil ia)=pan;. narod, ki bi mu dal . vse. , možnosli, da pride cio dela in do ;. denarja. Toda danes je položaj tak, da nimam nobenega upanja, da bi prodrli s svoiim načrtom. Neumna in blazna oblik:; vašega državnemu c , . . i rt 11 ustroja je glavni in edini vzrok tok Sedaj je pa gospod Bekker pove- nesreče. Ako bi hoteli vi in vaši prisil sramežljivo svoje oa. kron talni jatelji preurediti to svar, tedaj ni u'-m skoro nepričakovani napad mla- kiiuceno, da bi vam dal na razpola-dega Mmorcana .ga je presenetil. V ; go porebna denarna sredstva. Kaj kom parkrat izrekel gospod Bekker j To sem tudi jaz mislil. Tudi midva prvem trenotku m vedel, kaj naj od- pr3vitc vj na to? A1; sie ka]- pomj&ii. ! soomnila ga je ideala in cilja svoje- i govoriva samo splosno, kako bi se govori na njegovo lasno in odknio. 5i na to? Alj se čutite sposobneca i ga življenja — bogastva, a obenem moglo Minorki pomagati. Vi misli- vprašanje. Lms je pa nadaljeval po|za tak načjn borbe?, prebudila v niem' malo opreznosti da je to moeoče storiti samo z popolnoma mirno, niti časa mu ni I . iit preudarnosti Kar je povedal da- denarjem! No — in ako bi dobili hotel pustiti, da bi- premislil svoj Je moiri! reslK> m zaml* nes gospodu Bekkerju, je pripove- j dovolj denarja, kaj nameravate za-j odgovor. jsljeno. doval že mnogim inozemcem, ki se; «Nikar se ne ženirajie, senor! jaz j «Senor, je odgovoril «ako se bi je z njimi pogovarjal o žalostnem! Kakor slučajno je stegnil roko in j nisem tako neumen, da vas nc bi j nam posrečilo, da dosežemo to, kar "stanju svoje domovine, toda ta go- i se igral s čekovno knjižico, bil je pa ! razumel! Povejte mi naravnost, kaj: hočete in predlagate vi, kakšno ko-sped Bekker je tako čuden, njegove i malo neroden, da je zadel ob kup ■ pravzaprav hočete! jrist bi imeli od tega mi? besede, njegovo obnašanje tako i denarja, ki je zazvenel v lepem zven-1 Tedaj se je pa gospod Bekker pre-j (Dalje prihodnjič.) ■7SBhl!5 SJ so ^-asn3j£e siva svilene i^bSlltf rcSravice v sredo večer na,: j;ot:i Marijin trg-AVolfora uliea. Pošten • najditelj se prosi, da jih odda v upravnifitvii • . 382 ' St. 12.918. ref. X. iSUSC|l&Si m 983 JE^je mesečna soba j posebnim viicdom, eventualno z oskrbo, za 1. avgut. Ponudbe na počtsl predal 53 FophIP [mml 5;frii; iesom, Poilrecje, e. Domžale. fornirja, trgovina, v. Tt:8 20-12 V zmislu § 37. občinskega reda za glavno mesto Ljnbljano razglaša podpisani mestni magistrat, da so proračuni mestne občine Mlad, c^bro ziiairan ^spod išče sa gR3 otl 1921. do 30. junija 1828.., in ?ieer; mestnega zaklada, ubožnega zaklada, .zaklada meščanske imovine, mestne pehotne vojaščnice, mestne klavnice, ; mestnega vodovoda, amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila,; mestne elektrarne, mestne plinarne, i lepo 3fa-ae3ecj25.a> sobo f posebnim vhodom iu po možnosti v centru mesta. Prijazne penudbe pod ..Trajno" na upravo »Juto070 o—2 a I o a o > o e II iiiien® češko tellno perle in C® Jo I8! ft Mestni trg 8. aoo is jiroJa mM stroj Jopi stenapd" t-iroi Us.vor nov m 7. eeiio 20'1'0 d vidno pisavo. Naslov novi- Auontai Drago 3escljak Si Ljubljana, K.kavjevo nabrežje C'. 981 ■ ■ imite nove Elillillul ki želita ostati več let v eni službi, se išži&žjgs, fa fitio obiteli v večj^sn mestu SCrvatzko. 985 3-1 Ponndbe naj se pošiljajo na naslov -£m. Ebenspangerja sin, Sieiovar. Oblastveno kencesijonirani inforn:ačni zavod ^ |» Jt m Ljubijasa, Cankarjevo nabrežje št. 5 •Marija t« kreditne in privatne ia- foriaaclje v ia- in iiioi^mstvti. Vabomie-meutu ter posamezno, cene zmerne. 191 0 UG; mestnega pogrebnega zavoda, _ mestne zastavljalnice, Tiskovne zadruge: mestne priprege in D. Fajgel, Tik za fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici mestne trošarine in ustanovnega zaklada po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. SG K, po pošti •gotovljeiii ter občanom v dobi od 17. do 30. junija 1921. v prostorih A ^ovačan, Veiaja. Drama. Broš. 23 K, vez. 36 K, po posti K 2 — vee. mastnega knjigovodstva na vpogled. 0 pravočasno vloženih ugovorih bo razsoja! občinski 6vet. Mestei magistrat ljubljanski dne 14. junija 1921. Broš. 32 K. vez. 40 Iv, po pošti Vez. 40 K, po Naročajte in širite sledeče sa a Shakespeare - Zupančič, Macbeth. K 2 80 več. lika Wasehtetova. Fravšjic«. Z veubaruimi slikami, pošti K 2'— vee. Fr. Vebor, Uvod v iiiozofijc? Pota in cilji, 3. — 4. zvezek. Ceua 72 K, po pošti 3'40 K vee. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. .: - ■ -V; - - ' :v; _ H A 91 sprejmejo Strojne tovarne in livarne, a', d. v Ljubljani. 977 2 v D. Fajgelj: Tik za fronto. 13vo3. 33 K, vez. -13 K, poštnina K 2'80. A. 3ffovačan: Vclo.ia. Uroš. iS K, vez. 36 K, poStnina i K. Aaatale France-Bebsljak: Pingvinski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 v več. Dostojevsklj-I.evsiik: Ke-i. Koman t IV. delili. Broš. 42 IC, ver, 51 K, po po^ti lire«. K" 8-— več, vez. K 3U-— več. Goncouri-jPastcžfcm: Dekla Elizt. Koman. Brož; 15 K, rez. 21 K, po posti Ivroš. K 2-— vci. vez. K 2-50 ved. CervaKtes-Sorli: Tri novele, liro?. 10 K, vez. 16 K. po poŠti t>roš. K 2 — voč, tcz. K 2'50 teč. Skakespoarc-Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 K, vez. 28 E, po poiti broš. K 2*— več. vez. K 2-50 več. SCaobetfc. Broš. 32 K, vez. 40 K, posinina 2 IJ. Ante DobeljaS: Polneč in sonec. Broš. 10 Iv, ves. 15 K", po pošti broš. K 2-— več, vez. IC > več. Stritarjeva antalo^JJa, Uredil dr. Iv. Prijatelj. Bros, IS K, rez. K 26'—, po pošti broš. 3'40 več, vez. K i•— več. ; Josipa Jiirčifia. zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zve?:, g broš. 22 K, po pošti 5 K več, U. zvez. broš. 22 K, po pošti 4 K 60 v vet. j| Kniige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadraga v Ljubljani, i Sodna alie* 6. - s a. SC O. 56. 21 104 -.'<. lili Uisbliafiia, OynaIska cesta If. 9 ima v sklntliščn in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšeničn« olrobe, pšeničr.o moko za krmo, proseno ksao, Jesprsnj, sladkor bsii suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, riž, južno sadje vseh vrst, čaj Ceylon, dišave vaeh vrst, slive bosanske zračno sušeno, čebulo nakovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo člščen, boncin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško beio, testenine vseh vrst. kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kelomaz iamesno oljnati izdelek v zabojčkih in' škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlja iraške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba. vseli vrst, rco^ii, žeotAi is otročji, sc ^sS**' »•obe rio ns.jni:':ji}i tnevnili ccssa pri masi tvrdki ©Bl^T, MaMjana, Sv. Pelra cssSa 3«. 2S. se pfl psTzetfe v« Ts»m kraljema, i i«i as—n : I HmeiiliBnslio strojno i * Olja, lauko, za vretena; f olje za tracsiaiiije: 9 olje, strojno za pnifedelske stroje; * olje, strojno za stroje; | olje ta avtomobile, lahko; tt olje , , , izredno težko; J olle za cilindre; i olje preti prabn. 5? 104-85 | Glavna zaloga: izfl.z. s I prej A. Zanki ^ sinovi. SSSaaBSMaBBaaBMBBBBSSSBa Br«? »rs1:«;! p!i:',s»53 »iTKfili. V globoki žalosti iarljamo vsem sorodnikom, prijateljem in zaaueeni pretnžno vest, da jo naš predobri oče. oair. stari ooe, brat jo tast, gofpcd Franc Majzelj posestnik v Beli oerkvi na Dolenjskem iianes zjutraj v 64. letu starosti nenadoma umrl. Pogreb dragega rajnkega se vrši ▼ petek, dne 17. t, m. ob II. nri dopoldne v Beli cerkvi. Priporočamo ga v blag spomini V Beli cerkvi, dne 15. junija 1921. Antonija Lapajne, Franja Zwitter, . , Josipina Keršič, hčere ■/■».::' -981 v imenu vseh sorodnikov. Pretužnega srca naznanjamo vecui EoroJnikoc, prijateljcia iu znancem., ds je naša iskrenoljubljena soproga, mati, sestra, ivakiuja in teta, gospa Ivanlia Fraachetti, roj. Urbančič daaes.. v četrtek, dne 16. junija ob eni ponoči v Kranja boguvdano in mirno preminula. Pogreb nepozabne nam drage pokojnice se bo vršil y Ljnbljani da« 17. junija ob 3. url popoldne lz mrtvašntoe pri »v, Krištofu na pokopališče V tir. Križu. Obranite ji blag spomin! Ljubljana-Kranj, dne 16. junija 1921. 980 Engelbert Fraaohettl soprog. Silva, Magda Vili, Zdenko, Ivo, Vladimir ic Vinko hčerki. sinori. Frano Urbeooie Vagda Rant, roj. Franohottl brat. svakinja, Fran iu Vinko Sirk nečaka. M«toi popiini zavod v Liubi:«jii.