Leto IV., štev. 74 PoSfa&M tJavSaüfferr*. V Lfublfant, sreda dne 28. marca 1923 Posamezna ttev. stan« i Din » • «lutro». SUM «esečao IO— Ois M ioosemstvo 20*— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: tf&joSKera «it« st- W/1 Telefon «. TL Upr&vnlStvo: Ljabl|ans. Prešernom* ■L št 64. Telet «t 36. Podružnice: Maribor. Barvarska oliea iUL Tel. ét 22. Celle. Alekeaadr. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Kačus pri poita. ci sa vodo itev. 11.842. Ljubljana. 27. marca. Kdor se je zanašal, da naznanjajo razni Radiče.vi intervjuvi,- ki so jih bili po volitvah polni naši listi, revizijo dosedanja Radičeve politike, čita s globokim razočaranjem manifest in resolucije hrvatske seljačke republikanske stranice. Zopet so zaprta vsa pota- in kdor gleda na naš narod, na našo- državo s stališča nacijonalnega in realno mislečega človeka, ta mora imeti občutek, da s tem Radičem, ki je*sj>rçgovoril So. marca, ne more biti sporazuma — ako ga nočemo na razvalinah vsega, kar je neločljivo zvezano z našim osvobojenjem in uje-din.ienjem, na razvalinah Jugoslavije. Radié proglaša realnost naše /acijonâlrte eksistence za grdo laž in prevaro. Vse kar je ustvarila volja celokupnega naroda, izražena na edino mogoč parlamentaren način, od 1. decembra 301S sem, je zanj neveljavno. je nasilje. Izhajajoč iz principa, da je hrvatski del našega naroda posebna nacijonalna individualnost, različna od «srbskega naroda» in c slovenskega naroda*, upravičena, da se posili ž i pravice samoodločbe do najskrajnejših posledie. Radič niti ne priznava države, temveč le sedanje mednarodne granicè Hrvatov, Slovencev in Srbov. To je očitni pridržek, •îa morejo v okviru teh grenic nasta-ij posebne državne tvorbe, ki jih druži Ie pogodbeno razmerje internacijo-iialnega značaja. Skupne granice ?o mu dobre le iz oporttuiističnega spoznanja. da bi sicer mogla nastati nova vojna. Povsem dosledno deli ozemlje Jugoslavije v tri državne teritorije in razločuje celo «nepreporno» državno ozemlje Hrvatske (Hrvatsko, Slavonijo Dalmacijo) od drugih krajev, kjer živijo Hrvati, glede katerih bi se morala očivivlno vršiti šele razmejitev, da se določijo končno meje med srbsko in hrvatsko državo. Skupščino svojih poslancev- proglaša za hrvatski državni zbor in negira državnoprav-RÎ značaj _ jugoslovanske narodne •kupščine kot edine ncsiteljice naše nacijonalne suverenosti. Negira za -hrvatski narod» sedanjo obliko vladavine ter reklamira zanj republikanski sistem. Poudarja pravo revolucije napram obstoječi državi ter izjav- Pašič poroča kralju o zagrebških resolucijah KONFERENCA NA DVORU. KAJ STORI VLADA? RAZPUSTU SKUPŠINE. GOVORICA O tja, da se ga ni poslužil le iz treznosti in v pričakovanju zunanje intervenci-je* Radič. prisfaje na .to. da hrvatska republika ostane v -a jed niči s srbsko državo, piistaje na razgovore in pogajanja. toda postavlja dva neizbežna predpogoja: zahteva v naprej ¡»mna-nfe popolne suverenosti «hrvatskega naroda», dosledno temu pa smatra, da js. sporazumevanje mogoče le. potom delegacij obeh na roi o v. S tem odklanja-svoje- sodelovanje v narodni skup-fčini, ki mu je parlament druge države. Radičev manifest in njegove resolu-elje po našem globokem prepričanju né morejo biti predmet resnih razprav za sporazum, dokler stojimo na stališču ene države. Radič jah je še poostril z naravnost brutalno formu-!acijo, ki je kakor preračunana na to, na zaduši v zavednem delu našega naroda vsako razpoloženje za kompromisne ideje. Njegova pretnja z tpelom na tuje države, ima edino le izzivalen namen, ker si je seveda tudi g. Radič na jasnem, da spada inter-v^ncijonistična politika v srednji vek i?! v vojne čase. Nam Slovencem js Radič odkazal '-logo v duhu svojega znanega nazira-nja o «kranjskih magaracih». Svetuje nam. da naj se javno in možato po-primemo republikanskega gesla, ki ga je dosedaj tajno širila med ljudstvom klerikalna stranka — pa bomo izve-licani. na onem svetu, kajti tu na Serai ji pomeni njegov recept za slovenski del našega naroda politično in tacijonalno smrt. Včeraj je bilo rečeno, da se bodo radičeve resolueije objavile v spora-îT1fflii z dr. Korošcem in Spahom. Ne '-"Ujamemo, da se je to zgodilo. Ako Pa se slovenski klerikalci v strahu Pred Radičem. ki jim po pričanju ene-?a izmed njegovih prvakov, drja. Šim-f4^3, preti z uničenjem, res pristali Politiko 25. marca ter na osnovi nedeljskih zagrebških resolucij snujejo. z Radičem blok, potem v polni meri zaslužijo ne le ime veleizdajni-kov ^ Jugoslavije, temveč tudi veleiz-dajnikov svojega iastnoea slovenskega plemena. ki bi obležalo pod razvalinami države, katero hoče razrušiti ragrebški Herostrat. Beograd, 27. marca. r. Na današnji seji ministrskega sveta so ministri razpravljali o Radičevih resolucijah, katerih popolno besedilo ie sprejela vlada šele danes. Eden izmed aktivnih ministrov je izjavi! Vašemu dopisniku, da teh resolucij splob ni mogoče smatrati za resne, češ da so popolnoma konfuzne. Ko se je vršila seja ministrskega sveta, je predsednik vlade Pašič odšel okoli 18. ure na dvor. Pašič je kralju poročal o političnem položaja in mu izročil Radičeve resolucije. Nato je bil na dvor pozvan tudi minister ver Ljuba Jovano-vič. Karakteristično je, da se v radikalskih vrstah vedno več govori, da bo Narodna skupščina že na prvi dan svojega sestanka razpuščena. Radikalci pravijo seveda, da bodo sami vodili nove volitve. Nekateri krogi pa računajo z gotovostjo da se PaS:č sporazume z džemijetom, če ne bo Radiča v Beograd. V izvenradikal-skih vrstah so mnenja da s tem radikal-ci le plašijo Radiča, da bi ne prišel v Beograd, da bi tako zopet sami zavladali. Uradno rad'kalci deTiantirajo pogajanja z džemijetom. Kakor je izvedel Vaš dopisnik, je minister za agrarno reformo Krsta Miletič. ki se pogaja z džemijetom. zahteval od Pašiča novih poo-blaščenj. Tndi mimster Velizar Jankovič pojde v tej zadevi v Skoplje, kjer je bil izvoljen kot nosilec radikalske liste. NOVE VOLITVE. Beograd, 27. marca, r. Današnja pol-uradna «Tribuna» piše. da so volitve edini izhod iz sedanjega položaja. Nove volitve bi se imele izvršiti meseca avgusta in ni gotovo, ali poveri kralj izvedbo novih volitev samim rad"kalcem. «Tribu- na» trdi nadalje, ia se že vrše razgovori med Pašidem in Pribičevičem zaradi ustvaritve platforme na podlagi stanja Angleško časopisje proii Francii i NOVA DISHARMONIJA MED LONDONOM IN PARIZOM. London, 27. marca. L Pariški «Figaro» je prinesel včeraj ester članek proti Angliji, kateri očita izda;stvo zavezništva, ker se noče pridružiti francosko-belgijski minster Gazette» piše, obravnava joč ta članek: «Ali je mari Francija pozabila. od 16. decembra. 1922. Volitve naj bi j akciji proti Nemčiji. Vsi listi, posebno vršila nova koalicijska vlada i geslom: (liberalni, danes ogorčeno protestirajo pro «Za vidovdansko ustavo!» Kakor dozna- (ti izvajanjem «Figaro-.ia». Listi trdijo, da va Vaš dopisnik, so vse vesti o pogaja- ; izvira članek ceposredno od Poincareja njih med Pašičem in Pribičevičem izuriš- ali da je vsaj inspiriran po njem. «West-ljene. Današnje beograjske «Novosti» prinašajo razgovor z Davidovičem. ki je iz- da ji je Anglija stavila celo vrsto pred-javil, da je z uspehom zadnjih volitev (logov, ki so predvidevali njeno zavaro-popolnoma zadovoljen. Demokratska stran ka je kljub nasilju radikalcev pridobila mnogo glasov. Izhod iz sedanjega položaja so po njegovem mnenju le volitve. Ne moremo nikakor reči, da bi bila vi-dovdanska ustava dobra ali slaba, ker se še ni izvršila v praksi in udejstvova-!a v življenju. REFERATI NAMESTNIKA CIMIČA. vanje, predloge, katere bo sedaj Francija prejela od Zvezo narodov in katere bo sprejela? Vse naše predloge je Francija odbila, sedaj se pa čudi, da ji nismo sekundirali. ko je začela svojo akcijo v Poruhrju! Gotovo smo tudi mi zato, da Nemci plačajo reparacije, toda mi ne odo bravamo načina, ki ga Francija uporablja v dosego tega namena. Ali je mari to ves svet sramuje francoske poruhreift politike- Holandska in Skandinavija sta že odkrito izrazili svoje nezadovoljstvo z njo in niti Italija ee noče vmešavati vanjo. Francija je odgovorna za današnje finančno stanje Evrope». «Daily News» pišejo z osiroa a»' isQ Figaro-članek: «Nikoli ne bo Franci^ uživala zaslombe Anglije, če bo stremela samo po ruiniranju Nemčije. Naj te zaveda, da ji niti angleški narod, niti vlada ne bosta pomagali pri usužnjevanje Nemčije. Francija bo s tem svojim postopanjem zmanjšala vse dobro, kar je nudila s krvjo priborjena zmaga ztxez-nikov v svetovni vojni. BELGIJSKI SOOALISTI ZA NEMČIJO? Pariz, 27. marca. s. «Matin» javlja iz Pariza: Odposlanstvo belgijskih socialistov, ki je odšlo v ruhreko ozemlje. js sestavilo sedaj poročilo, iz katerega zveni, da ima Nemčija prav, če pod tajim: izdaja?» List zaključuje: «Prepričani smo Beograd, 27. marca. r. Danes zjutraj ' da pri sedanji svoji politiki Francija ne bajoneti noče delati in protestira prot: je prispel sem pokrajinski namestnik za bo dobila nobenega zaveznika za svojo zasedbi, ki povzroča le nepotrebne iz- akcijo v Poruhrju, zakaj v tem hipu se datke. Hrvatsko Cimič, ki je konferira! dopoldne s Pašičem in SupUom o situaciji v Hrvatski. Pozneje je sledila ožja konferenca med Pašičem. Cimičem in Trifko-vičem. Smatra se, da je današnji ali jutrišnji dan, ko se končajo razgovori Radiča s Spahom in Korošcem, odločilen dan. Pokrajinski namestnik Cimič se vrne jutri zvečer v Zagreb. RADIKALSKE KONFERENCE. Beograd, 27. marca. r. Danes dopoldne je Pašič konferiral z radikalskimi ministri. Pred tem ga je posetil g. Gjuričič, s katerim je konferiral o prvem poslovanju Narodne skupščine. Rad kalci so designirali g. Gjuričiča za predsednika parlamenta. Radikalski emisar pri slovensidh klerikalcih SESTANEK NA BLEDU. KLERIKALNI POGOJI ZA VSTOP V VLADO. Siinnesova politična misija v Rimu MUSSOLINI NAJ PREDLOŽI FRANCIJI IN BELGIJI NEMŠKI REP ARA- CIJSKI NAČRT. litični položaj v Nemčiji irf tsemško-m-ske trgovske odnošaje. Pogovor, ki j« Berlin. 27. marca, s. čeprav se oficioz-no zatrjuje, da je potoval Stinnes v Rim le, da stopi v stike z ameriškimi delegati na mednarodnem kongresu trgovskih zbornic, je Izven dvoma, da se je odpravil Stinnes na pot v polnem sporazumu, ako ne naravnost na prošnjo kancetarja Cuna. Stinnesova naloga je bila na eni strani, zainteresirati za reparacijskl načrt nemških Industrijalcev Mussolinija, ki naj bi ga ob prvi ugodni priliki spo- bil nad vse prisrčen, je trajal eno aro «Giornale ditalia» javlja, da sta Stinne-sa sprejela tudi papež in njegov generalni sekretar Gaspari. Pariz, 27. marca. I. «Echo de Pariš» doznava iz Rima, la je potoval Strane» v Rim po naročilu kancelarja Cuna, d» sondira teren za italijansko posredovanje v poruhrski zadevi. Sestanek z amerikan- NaHsoljši slovenski . dnevni ie „Iuîpô"! Beograd. 27. marca. p. Posl. Janjič se je v nedeljo odpeljal v Slovenijo ter je imel na Bledu sestanek z drjem. Korošcem, Kakor se poroča iz radikalskih krogov je dr. Korošec izjavil da se napram Radiču ni prav nič obveza! in da smatra ustanovitev opo-zicijonalnega bloka med Radičem in spahovci za neizvedljivo, ker postavlja Radič nemogoče zahteve. Klerikalci se bodo sicer ž njim pogajali naprej, da ne izzovejo javnega konflikta, vendar so pripravljeni, se {»ogajati tudi z radikalci glede vstoj>a v vlado. Kar se tiče avtonomističnega programa. smatrajo, da je revizija ustave načelno vprašanje, ki se lahko tudi odgodL Klerikalci bi bili pripravljeni, vstopiti v vlado proti nekaterim koncesijam ki se dajo (>o njihovem mnenju izvesti tudj v okviru sedanje ustave. Predvsem zahtevajo, da ee uredi šolstvo v Sloveniji v smislu njihovega programa, da se nadalje reši vprašanje duhovniških plač in da se vsaj formalno ohrani enotnost Slovenije s tem, da ostane pokrajinska uprava. Za pokrajinskega namestnika bi v slučaju vstopa v vlado prezenti-rali moža svojega zaufianja. V radikalskih krogih so te informacije na znano besno avtonomistično agitacijo klerikalcev med volilci. Popoldanska --Tribuna» svari politične kroge, naj ne zaupajo klerikalcem. češ, se je še vedno izkazalo, da so nelojalni in neiskreni. Vlada se še nj odločila, ali se naj pogaja s Korošcem ali ne. Precejšnjo jiozornost so vzbudili članki «Slovenca», ki na vso pretege laska Pašiču ter ponuja radikalom zavezništvo klerikal. stranke. Spoznanje? Beograd, 27. marca n. «Tribuna* poroča iz Ljubljane: Po volitvah se je položaj znatno razjasnil. Volitve co javnost popolnoma streznile. Radikalci imajo slabe zglede, kakor se ie pokazalo in kaker trdijo demokratski krogi. Ako bi stopili v vlado klerikalci bi to pomenilo pro^ ročil Franciji in Belgiji, na drugi stra- skimi delegati je bi! baje samo pretveza, ni pa, pridobiti za ta nairt ameriške de- Stinnes je prišel v Rim zato, da je na- Iegate, ki reprezentirajo blizu 30 tisoč i čelniku zunanjega ministrstva Finziju ameriških trgovskih zbornic. V koliko je razložil načrt sporazuma, ki so ga zam:- ta misija uspela, je še nejasno. Ve pa se, slili nemški industrijalci. Ta načrt naj da se je sestal Stinnes ponovno z glav- bi potem Mussolini predložil pri milac- nima ameriškima delegatoma Kentom in skem sestanku z belgijskim zunanjim mi- Garyjem, ki izdelujeta tudi sama predlo- nistrom. ge za rešitev nemško-rrancoskega kon- REPARACIJSKI NAČRT AMERIŠKIH flikta. Ravno tako je de>tvo, da je spre- TRGOVSKIH ZBORNIC jei SUnnesa tudi Contarini, generalni taj- Rim, 27. marca. j. Mednarodna konfe- nlk zunanjega ministrstva. renca trgovskih zbornic je imenovala po- Berlin, 27. marca. s. «Express Korres- sebno komisijo, ki naj izdela nov načrt pondenz» poroča iz Rima: Hugo Stinnes za rešitev reparacijskega vprašanja ic je bi! po nalogu Mussolinija sprejet v pridobi zanj 28 tisoč trgovskih zborak-. zunanjem ministrstvu, kjer so obravna- v Ameriki. Amerikanski zastopnik v tej vali ruhrski problem, gospodarski in po- . komisiji je Bott. Sestanki drisvnikov v Milanu Rim, 27. marca, 1. Sinoči se je Musso-l'ni odpeljal v Milan, da se tam sestane s Theunisom in Seiplom. Dne 30. marca past Slovenije. Za Sbveniio bi napočili | P™5* v Mi,an tudi Po|Jski zunanji mini-časi, kakor iih ni videla niti pod Avstri-1 ster Skrzinski, ki se tudi sestane z Mus-jo. Dcs!ej so klerikalci stalno nasproto- i solinijem. Baje se je Stinnes sinoči iz vali Beosradu. Dr. Korošec je bil napram I Rima- kJ'er * konferiral razen z zastop-Beogradu vedno neiskren. Radi posledic!nlki snovnih finančnikov, ki so zbrani te neiskrenosti trpi Slovenija in vsa dr- itu' °dPe!ja! naravnost v Milan, k er na-žava. Treba ie torej počakati nekaj dni, merava P06etltI ^ Mussolinija. Stmnes potem se bo videlo, kaj je storiti, da bo država velika in močna. Ako bomo delali kompromise, se bomo upropastili. Uspehi Radiča in dr. KoroSca so uspehi demogo- vzbudile preceišno začudenje z ozirom | gije in so zakrivili oslabitev vlade. Ministrski svet Beograd, 27. marca. r. Dočim sta bila ministra Pašič in Jova-novič v avdijenci je ministrski svet sklepal o resortnih vprašanjih. Ministrstvu za šeme in rude se je dovolilo, da sprejme licitacijsko ponudbo Eskomptne banke (glavni radičevski financir!) in Prve hrvatske štedionice v Zagrebu ter tvrdke Morlc Drach iz Vinkovcev za nakup drv, in sicer v zagrebški direkciji za 14 in pol milijona, a v sarajevski za 20 milijonov. Ker se minister Omerovič po vsej priliki več ne vrne v Beograd, je imenovan za namestnika ministra trgovine in Industrije mii.ister pravde dr. Laza Markovič. Hkrati je bil minister Markovič pooblaščen, da bo dajal informacije novinarjem o notranji situaciji tn o politiki vlade. Minister bo sprejemal novinarje vsak dan ob desetih dopoldne. Nato je minister zunanjih del dr. Nin-čič sporočil, da je dobil iz Rima obvestilo. da ie italijanski ministrski predsednik Mussolini izdal odredbo, po kateri se mora bivši črnogorski ministrski predsednik Plamenac v roku treh dni izseliti iz Italije. Zatem ie bil snreiet sklep, no katerem se sremska županija administrativno in finančno podreja novosadski finančni direkciji. Koncem seie ie ministrski svet razpravljal o strankarskih zadevah, zlasti o ustanovitvi velikega glasila radikalne stranke. Med o^atifsklm odmorom Beograd, 27. marca. r. V času, ko sta odšli obe delegaciji iz Opatije na velikonočne počitnice, sta se odločili obe vladi v Rimu in Beogradu, da pozoveta svoja delegata na rcieriranje. Zato dospe tekom tega tedna iz Rima v Beograd naš poslanik g. Antonijevič. italijanski poslanik na našem dvoru g. Negretti pa odide v Rim. Tako hočeta obe vladi proučiti celo sporno vprašanje v detajlih. POLJSKA IN MALA ANTANTA. Beograd, 27. marca. r. Kakor doznava vaš dopisnik iz zanesljivega vira, }e poljski poslanik na beograjskem dvoru Okonski povodom svojega današnjega poseta pri ministru zunanjih poslov dr. Ninčiču konferiral o možnosti, da Poljska deiiniiivno vlstooi k Mali antanti. je včeraj konferiral tudi z nemškim poslanikom v Rimu Neurathoni in s pod-tajnikom zunanjega ministrstva Aldom Finzijem. Seij»lovo potovanfe v Italro Dunaj, 27. marca. s. Zvezni kaneelar dr. Seipel odpotuje jntri zvečer v Milan, kjer biva sedaj Mussolini nekaj dni pri svoji rodbini. V petek ga bo sprejel Mussolini, dočim bo v Rimu posetil kralja in papeža. Koncem prihodnjega tedna se vrne Seipel na Dunaj. Pariški «Temps» piše ob tej priliki, da je naravno, če obišče šef avstrijske vlade po svojih potovanjih v Prago, Budimpešto in Beograd tudi glavno mesto Italije, ki ja v gotovih ozirih tudi nasledstvena država in ima bistven interes na tem. da se prijar teljski odnošaji med temi državami končno urede MARŠAL FOCH OBIŠČE BEOGRAD. Pariz, 27. marca. j. Potrjuje se vest, da maršal Focb letos poleti obišče Beograd. Vesti pa, da se maršal udeleži majskih manevrov češkoslovaške vojske, se doslej ie niso potrdile, AEROPLANSKI REKORD. New York, 27. ma^ca J. Aviatiku StJ-femanu se je posrečilo, da je v svciem aeroplanu v teku par minut dosegel brzino 420 km in ie s tem pobil vse dosedanje hitrostne rekorde Avstriisko-italijansk* trgovinska pogajanja Rim, 27. marca. s. O poteku pogajanj za avstrijsko-ita'ijansko trgovsko pogodbo se poroča, da potekajo zelo zadovoljivo. Pogodba bo slična nekdanji trgovski pogodbi med Italijo in Avstro-Ogr-sko. Poslanec Giunta je izjavQ rimskemu poročevalcu «Piceola», da zahteva Avstrija dodelitev hangarja v tržaški Iz-ki, 40 tisoč kvadratnih metrov prostori za zidavo skladišč surovega olja in končno nekaj prometnih in carinskih olajšav. Italija si bo zasigurala izvoz vinr m južnega sadja v Avstrijo. Vprašanjb diferencialnih tarifov, ki Trst posebno zadeva, pa bo povzročilo večje neprili-ke. ker v tem ne odločata niti Italija niti Avstrija sama, temveč senžermen-ska pogodba ROSSBACHOVA ZAROTA. Berlin, 27. marca. i. V veleizdajniSri aferi Rossbach in tovariši so bile danes aretirane zopet tri osebe. V Jeur sta bili artirana dva voditelja nemške ljudske stranke. V Draždanih je notranje ministrstvo razpustilo organizacijo narodne-socialistične delavske stranke. PREVOZ KRALJA NIKITE IN KRALJICE MILENE. Rim, 27. marca. L Zemeljski ostank* kralja Nikole in kraljice Milene se * kratkem prepeljejo v Rim, kjer se pokopljejo. FRANCOSKA PROPAGANDA V SREDNJI EVROPI. Dunaj, 27. marca. s. V političnih kre-gih se govori, da namerava neka francoska skupina si>orazumno s pariško vlado izdajati na Dunaja dnevnik v nemškem jeziku. Publicist Dogron In bivši glavni urednik «Neue Wiener Zeitung» Szeps bi prevzela vodstvo novega listi. List bo zastopal interese francoske politike v Srednji Evropi in služi! posebno • inftrraaciio nasle-dstvenih držav. Radicevi pogoji MANIFFST RADIČEVIH POSLANCEV TREM NARODOM. SKLEPI NEDELJSKE RADICEVE SKUPŠČINE DNE 25. L m. Zagreb, 27. marca. Sfnoč? je izšla posebna izdaja Radiče-«rega «Slobodnega Doma», ki objavlja manifest «Hrvatskega narodnega zastopstva narodom hrvatskemu, srbskemu in slovenskemu ter tudi sklepe nedeljske skupščine Radičevih poslancev. Radičev maniiest. Manifest, ki je podpisan od vseh Radičevih poslancev najprvo naznanja «hrvatskemu narodu», da se je pri volitvah zbral ves narod v «jedno divno, veličan-stveno republikansko kolo» kateremu se je pridružilo na tisoče in tisoče domačih Čehov, Slovakov, Rusinov, Nemcev in Madžarov. S tem je hrvatski narod potrdil odločitev z dne 28. novembra 1920., da hoče kot sloboden in samostojen narod živeti v pogodbeni zajednici z narodom srbskim in slovenskim, ne pa v nasilni podrejenosti beograjskim vlastodrž-cem, ki že 4 leta varajo sebe, Srbe in ves svet, da mi Hrvati nismo poseben narod, temveč nekako pleme, nekak del dozdevnega troimenega naroda. Na tej brezumni in brezdušni laži je zgrajena vidov-danska ustava. «Narodu srbskemu» se Radič predstavlja kot Pravičnik. «Srbski manjini» je na Hrvatskem že pred 1 leti bila priznana posebna srbska narodnost. Srbom so Hrvati vedno pomagali proti Dunaju ln Pešti. Danes pa se na «skupnem medna rodnem področju» v Imenu Srbstva vrši najstrašnejša tiranija proti Hrvatom, katere se hoče degradirati z naroda na hrvatskega naroda. Po tem se določa tudi vsa taktika in se rešuje vprašanje o prihodu ali neprihodu odposlanstva (delegacije) hrvatskega narodnega zastopstva v Beograd. IV. Se nanaša na «zajedničke medjuna-rodne granice Srba, Hrvata I Slovenaca». (Besedilo smo že objavili. Op. ur.) V. Hrvatsko narodno zastopstvo smatra za hrvatski narod neobvezne — torej brez vsake moralne In pravne podlage — vse zakone, naredbe in čine beograjske vlade na neprepornem ozemlju Hrvatske, ker so vsi ti zakoni, naredbe in čini storjeni brez vprašanja in odobritve hrvatskega državnega sabora, oziroma proti izrečnl volji In navzlic ponovnim protestom hrvatskega narodnega zastopstva; končno zato, ker ves hrvatski narod trpi in sluša beograjske vlastodržce samo toliko, kolikor mora pod pretnjo oborožene sile ali s faktično porabo te sile. Posebno proglašavamo za neveljavne In brez vsake pravne obveznosti vse beograjske zakone o posojilih, ki bi obremenjevali tudi Hrvatsko in ravno tako vse beogradske zakone, odredbe in čine, s katerimi so beograjski vlastodržci šli za tem in gredo za tem še vedno, da Hrvatski odvzamejo njeno državno ln narodno imovino in da velika gospodarsko-soci-jalna vprašanja, posebno vprašanje agrarne reforme, rešujejo proti v stoletjih ustaljenim načelom svobodnega kmet-skega zemljiškega posestva in proti tako Demokratskim votli cem ln somišljenikom Načelstvo oblastne organizacije JDS v Ljubljani izraža tem potom vsem volilcem. ki so poverili svoje za upanje pri pravkar izvršenih volitvah v narodno skupščino kandidatom Jugoslovanske demokratske stranke, iskreno zahvalo. Posebna zahvala velja tem potom onim odličnim somišljenikom po deželi, ki so se s posebno vnemo In požrtvovalnostjo posvetili delu za stranko ob priliki volitev. Doseženi uspeh znatnega napredovanja naših glasov naj jim bo bodrilo za nadaljno vztrajno delo. Ljubljana, 26. marca 1923. Načelstvo oblastne organizacije JDS. Dr. Gregor Žerjav L r. Dr. D. P u c 1. r. LlubUanskim demokratskem volšicem Načelstvo oblastne organizacije JDS izreka tem potom iskreno zahvalo za disciplinirani nastop pri volitvah v narodno skupščino dne IS. marca vsem demokratskim volilcem, kj so pripomogli do zmage našemu kandidatu gosp. prof. Josipu Reisnerju in rešili čast bele Ljubljane. Ljubljana, 26. marca 1923. Načelstvo oblastne organizacije JDS v Ljubljani. Dr. Gregor Žerjav L r. Dr. D. P u c 1. r. preproste državljane. Maniiest zahteva, urejenim imovinsko-pravnim odnošajem, da predstavniki srbskega naroda — v prvi vrsti radikali — priznajo Hrvatom 9 Šimrak svoje apele na dr. Korošca "in -SLS. On trdi. da hoče Radič prisiliti Korošca in Spaha pod svoj jarm s pretnjo, da bo pri prihodnjih volitvah uničil politične organizacije SLS in g. Spaha (to je: snedel mandate), ako sedaj ne gredo r. njim. Simrak navaja kot osnovo Ra-dičevega delavnega programa, da se pred sporazumom s Srbi odreče kralj Aleksander Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji. Vprašanje Radičeve republike da je vprašanje federalizma, s katerim - 'iteva Ra-ič ozemlje «Države narodnega Viječa». Člankar meni, da se tega brez vojne in brez revolucije ne da doseči. Kar se ni dalo doseči leta 1918, se da še veliko manj sedaj, ko govore proti temu načrtu tolike činjenice: adresa Narodnega Viječa. pobt'ka Narodnega Predstavništva. kjer je Hrvatska zajednica zastopala hrvatski narod, nova ustava, organizacija vojske, dinastiia. čuvanje miru v Srednji Evropi, srbski separatizem itd. G. Simrak pravi, da se SLS še nikjei ni službeno proglasila za republikansko stranko. Avtonomno gledišče slovenskih klerikalcev in muslimanov da je povsem različno od Radičevskega programa, ki da je navadna utopija. Ce hoče Radič kooperacijo s klerikalci, se mora odreči pred vsem narodom svojih utopij, demagogije fraz in prevelike popularnosti. G. Simrak je očividno v velikih skrbeh. Bo že vedel zakaj, saj tako dobro, kakor on, malokdo pozna klerikalce, med katerimi je igral voditelja, dokler mu Radič ni podrl kurulskega stolca. Značilno je, da slovenski klerikalni listi prav nič ne reagirajo na Simrakove obupne klice... i J -f- Načelstvo JDS v Ljubljani je v svoji seji, ki se je vršila ob veliki udeležbi 26. t. m., razpravljalo o položaju. ki je nastal z izidom skupščinskih volitev. Na podlagi poročil iz posameznih okrajev je enodušno obveljalo mišljenje, da so volitve sijajno opravičile stremljenje JDS za naprednim blokom in da je zdaj treba z vsemi močmi nadaljevati delo za koncentracijo naprednih sil. V tej zvezi se je poudarjalo, da treba vsem stanovom omogočiti udejstvovanje njihovih ožjih stanovskih in strokovnih zadev v okviru močne politične akcije. Poudarjalo se je tudi škodljivi vpliv popolne pasivnosti naprednih kulturnih dru£tav. + Sporočite slučaje zlorabe vere in uradne oblasti prilikom volitev na tajništvo JDS v Ljubljani, oziroma v M ari boni najdalje do 1. aprila. Podatki so zlasti potrebni o pridigah in o zlorabah v spovednicah. Dalje so potrebni poanja. ki so ga dobili od Ljubljančanov, izvajali kon-sekvenee ter odložili mandate v ljubljanskem občinskem svetu. Nas sicer vprašanje odložitve socialističnih mandatov v mariborskem- občinskem svetu strankarsko ne zanima, zdelo se nam je pa vendarle umestno, da pri tej priliki opozorimo na nedoslednost-ter dvoličnost klerikalne politike, ki vedno zasleduje le svoje strankarske interese. + Za nacijonalno politiko brez popuščanja. Z ozirom na nemško - naci-jonalne provokacije, ki jih uganja «Cillier Zcitung» ob priliki izvolitve nemškega poslanca na Štajerskem, je napisal gosp. Ivan Prekoršek v «Novi Dobi» uvodnik, v katerem trdi. da leži vzrok, da so Nemci ki nimajo na Štajerskem nikjer več živih korenin, mogli uprizoriti klaverno volilno demonstracijo proti narodu, od kojega žive, samo zato. ker smo Slovenci zašli v narodnem oziru na napačno pot. V Mariboru. Ptuju, Celju in drugih bivših nemškutarskih mestih smo pustili mimo v službah celo armado ljudi prejšnjega sistema, med katerimi je še vse preveč renegatov, ki obračajo svoje poglede preko granic naše države. Duša in izvor nemške demonstracije leži v industriji, trgovini in obrti, ki je eksistenčno navezana na naš r-ga odjemalca. Sedaj se vidi. da so imeli prav oni maloštevilni med nami. ki so zaman poudarjali, da na-cijonalna politika ne sme poznati v nobenem slučaju popuščanja in onih lepih, humanih obzirov, ki spadajo r.a l>apir in v arhive lepih čednosti, nikar pa ne v realno življenje naroda, čegar preteklost je bila hlapčevanje in čegar sedanjost je še nezrela povojna slabost. Člankar pravi, da bodo Nemci letošnjo provokaeijo še večkrat pošteno obžalovali. Tiste, ki so brezvestno in drzno napovedali boj, je treba pregledati in prešteti ter proti njim usmeriti sistematično nacijonalno delo, pa smo prvič in zadnjič v politični zgodovini Jugoslavije registrirali številko 6000 v onem pomenu, ki so ga Nemci veseli. — Med celjskimi novicami poživlja «Nova Doba», da naj odgovore Slovenci iz narodne poštenosti in doslednosti na nemški «tfebisclt» s geslom: Svoj k svojim! Pa brez vseh izgovorov in brez vsega popuščanja. -J- Glasovanje škofa Jegliča za komuniste se je slabo obrestovalo. Pri zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani je škof Jeglič volilno kroglico, predno jo je spustil v komunistično skrinjico, položil v srce Jezusovo, poln vere in prepričanja, da tako najbolj služi sveti katoliški cerkvi. Minulo je pa le par mesecev in sedaj za gospoda Bonaventuro in njegovo cerkev tako plačilo! Včerajšnji «Slovenec» poroča o «zverinstvu boljševiške vlade». V Moskvi je namreč izreklo revolucijonamo sodišče proti nadškofu Czieplaku in prelatu Wutkiewiczu smrtno obsodbo, ki naj se izvrši v četrtek. Cin boljševiške vlade je vseka-ko brutalen, zato pa je bilo glasovanje gosfoda škofa za ljubljanske bolj-ševike tem bolj plemenito in izvirajoče iz trdne katoliške zavesti. Škoda le. da se je tako slabo obrestovalo. - Usoda avstrijsko - jugoslovanskih konvencij. «Jutro» .je prvo javilo, da je avstrijska vlada odklonila podpis beograjske konvencije za izravnavo starih dolgov v relaciji 100 kron = 8 Din, s čimer je odložena tudi izvršitev vseh ostalih konvencij (ukinjenje sekvestrov. prenos podjetij itd.). Naša vest je vzbudila senzacijo in je bila sprva gladko deman-tirana. Tudi sedaj se še vršijo poskusi, predstaviti stvar tako, kakor bi šlo le za gotove «tehnične težkoče» in kar je podobnih izgovorov. Napram tem vestem vztrajamo pri svoii prvotni informaciji, katere točnost nam je bila ponovno potrjena. V ostalem je treba imeti pred očmi samo to dejstvo. da je bila Avstrija v smislu pogodbe dolžna tekom 15 dni izreči svoj pristanek. Ta rok je davno potekel. Naše poročilo bi se bilo dalo najboljše demantirati s konštatacijo, da je Avstrija konvencije odobrila. Po konvencijah bi se moralo tudi že davno pričeti z ukinjen jem sekvestrov. Tudi to se ni zgodilo. Menimo, da nam ni treba navajati še nadaljnjih dokazov. V ostalem javljajo z Dunaja, da avstrijski odpravnik v Beogradu g. Hoffinger in avstrijski sekcij-ski načelnik Schönberger v Beogradu vodita nova pogajanja za relacijo pri izravnavi starih dolgov, ter izrekajo nad o, da bo v tem oziru skoraj dosežen sporazum. Naši gospodarski krogi bi morali sedaj dvojno pa žiti. drugače so Avstrijancera res še posreči, da spremenijo relacijo iz 100 : 8 v 100 : 5! odkritosrčni strokovnjaki brez toflelova. nja kapelnikov ali opernih prvakov, o tem naj se ga. Lovšetova pouči drugje! Predavanje o glasbi na beograjski univerzi. Profesorski zbor filozofske fakultete na beograjski univerzi je sklenil, da uvede tudi predavanje o glasbi Za predavatelja je bil izbran g. Miloje Mi-lojevič, ki je pretekli teden imel svoje nastopno predavanje. G. Milojevič je se-rijo evojib predavanj razdelil na dva dela: zgodovinsko-estetičnl ki razpravlja o glavnih etapah glasbenega razvoja, a drugi del je strokovno sistematsko-teo-retični. V tem semestru predava g. Milo. jevič o življenju in delu Beethovna. Spori Zopet zmaga Gradjanskega v Španiji. V nedeljo je Gradjanski slavil svojo drugo zmago In sicer je porazil v Irunn tamešnjega pokalskega finalista Real Union z 2 : 1. Oba gola za Zagrebčane je zabil Mantler. Gol za domače ie pade! iz enajstmetrovke. Za naš nogometni sport je ta zmaga Izredne važnosti. Inozemstvo se bo pričelo malo več brigati za naše klube, ki bodo tako lahko večkrat kot doslej gostovali v večjih spor^ nih središčih Evrope. Zagrebške pokalne tekme. V nedeljo se le v Zagrebu vršilo več pokalnih tekem, od katerih je bila najvažnejša ona med Concordijo in Haškom. Zmagala je z 2 : 1 (1 : 1) Concordija nad Haškom, ki izpade sedaj iz nadaljnega tekmovanja za pokal Concordiji se je s tem že trikrat zaporedoma posrečilo poraziti Hašk ter s tem okrepiti dober glas, ki ga uživa njeno moštvo. Glavno zaslugo za zmago Concordije je imela vrsta krilcev. Igra sama je bila odprta. V prvem polčasu se je vršila v zelo ostrem tempu, ki pa je v drugem polčasu nekoliko popustil. — Izidi ostalih tekem so: Penkala : Zagreb 3 : 0, Uskok : Južna 2elez. 8 : 0, Unitas : Croatia I : 0, Sava : Poštarji 6 : 0. Derby : 2eleznlčarji 4 : 0. Subotica: Bačka : Sport 1 : 1, Sand : Sloga 2 : 0, 2ale : Majmoč A. K. 1 : a Sovi Sad: U. S. K. : Makabi 3 : 1 U. A. K. : U. T. K. 3 : 2. Amaterji (Dunaj) : Sparta (Praga). V našem včerajšnjem poročilu o nedeljski tekmi, ki se je vršila v Pragi med dunajskimi Amaterji in praško Sparto, se je vsled slabega telefona vrinila bistvena pomota. Tekma z rezultatom 6 : 0 namreč ni Izpadla na korist Amaterjev, ampak za Sparto, ki je Dunajčane z lahkote premagala. Prosveia Ljubljanska drama Sreda, 28.: «Othello». A. Četrtek, 29.: Zaprto. «. Petek, 30.: Zaprto. Sobota, 31.: Zaprto. Nedelja. 1.: «Otok In Struga». Izv Pondeljek, 2.: ob treh popoldne: «Za pravdo in srce». Izv. Ob osmih zvečer «Othello». Izv. Torek, 3. ob šesti uri popoldne: V kraljestvu palčkov. Mladinska predstava. Ljubljanska opera. Sreda, 28.: «Jenufa». B. Četrtek. 29.: Zaprto. Petek, 31.: Zaprto. Sobota, 31.: Zaprto. Nedelja, 1.: «Gorenjski slavček». Izv. Pondeljek, 2.: «Carmen». Izv. Torek, 3.: Zaprta Mariborsko gledališče. Sreda 28.: Skrjančkov gaj. A. Ofofave Koncert kubanskih kozakov, ki se je vršil sinoči v Ljubljani v «Unionu», je bil 6icer slabo obiskan, njegova umetniška vrednost pa kljub temu ni bila manjša nego bi bila pred polno dvorano. Zbor je izvrstno discipliniran, razpolaga z dobrim materialom in zlasti ¡zbornimi basi G. Sokolov ga je vodil sigurno in suvereno. Pohvalo so Kubanci želi pri vsaki pevski točki, še posebno pa so ugajali v Kotolinovi «Molitvi kozaka pred bitko», v Sokolovi skladbi «Rdeči sarafan», istega skladatelja pesmi «Ej uhnem» ter v Kotolinovem «Signalnem maršu». Večer so zaključili eksotični na-rodni plesi, katerim je občinstvo sledilo z velikim zanimanjem. Škoda, da gre mesec že proti koncu, sicer bi Kubanci peli gotovo pred številnejšim občinstvom kar bi vsekakor zaslužili. Kritika kritike. Gledališki red določa. da gledališki člani ne smejo pisate-Ijevati brez dovoljenja uprave. Polemika je škodliva! Gospa Pavla Lovšetova, na5 slavček bisernega glasu, pa je spustila na «Jutrovega» kritika zaradi ene same besedice 114 petitnih vrst. Proti taki besedni plohi seveda kapituliramo. Ponovimo le. da smo o tej pevki, ki nastopa kot gost, pisali sledeče: «Anki je ga. Lovšetova sicer že preodrasla, a igrala je živo in pela s svojim bisernim glasom dovršeno, da je žela par-krat poseben aplavz». S tako oceno se pevko preganja?! Za toliko občutljivost ie ga. pevka vendar premlada. Ker pa je po svoji gledališki karijeri še zelo malo izkušena, bodi povedano nji oziroma njenemu tajniku, da je vsaka kritika subjektivna in da je kritikova neoporečna pravica, povedati svoje mnenje, ali se mu zdi kakšna vloga ali partija za igralko ali pevko primerna, manje primerna ali celo neprimerna. Sijajne pevske sposobnosti je gospej Lovšetovi baš naš kritik vedno priznaval z najlaska-v«išimi izrazL Kako pa aanairaio ne- * Splošnega ženskega društva seja le danes ob petih popoldne. * Učitelji in učiteljice. Dne 4. aprila t L v sredo po Veliki noči po prihodu dopoldanskega vlaka se vrši v Kočevju v osnovni šoli zborovanje vsega učiteljstva okraja. Opozarjamo vas na dopis okraj, šol. sveta št. 811 od 21. marca t L glede zborovanja. Po skupnem zborovanju se vrši naš društveni občni zbor, na katerega vas jednako opozarjamo. — Obilne udeležbe pričakuje odbor okraj. učit. dri*-štva. * V kraljestvu palčkov se ponovi dna 3. aprila t. I. ob 6. uri zvečer v ljubljanskem opernem gledališču po navadnih opernih cenah. • Središče ob Dravi. Tukajšnji Sokol priredi dne 2. aprila ob 7. uri zvečer prvo telovadno akademijo v svojem novozgrajenem Sokolskem domu. Po telovadbi le za prosto zabavo z dobro postrežbo in plesom preskrbljeno. Vsi člani in prijatelji Sokolstva se k prireditvi najprisrč-neje vabijo. Zdravo! • Izpraznjevanje greznic in prepeljava gnojnice. Mestni magistrat ljubljanski opozarja, da Je vsako izpraznjevanje greznic in prepeljava gnojnice od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer v območju mesta Ljubljane strogo prepovedano. Mitnl-ški organi imajo strog ukaz, da zabranl-jo vsak prihod takega voza v mesto pred oziroma po določeni uri. * Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev Slovenije v Ljubljani priredi v znak solidarnosti s stavkujočitni nameščenci za vse trgovske in industrijske, kakor tudi za vse ostale privatne nameščence v četrtek dne 29. marca t 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma veliko zborovanje. Polnoštevilne udeležbe pričakuje — odbor. • Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev Slovenije v Ljubljani opozarja vse svoje članstvo, kakor tudi ostale nameščence, da se nahajajo nameščenci tvrdke Ivan Jelačina v Ljubljani v stavki, in poživlja vse tovariše in tovariši«. za časa stavke pri imenovani ne iščejo posla, ker bi s tem škoduj" stanovski ideji In kdaj pozneje tudi sam) sebi. — Odbor. , ... .__ • Murska Sobota. Ustanovni občni zbor društva državnih nameščencev m vpoko-jencev za okraj Murska Sobota se vrši na belo nedeljo, dne 8. aprila 1923 ob 1. uri popoldne v prostorih Čitalnice hotela Dobray z dnevnim redom: 1. sprejme društvenih pravil, 2. volitev predsednika in odbora, 3. slučajnosti. Zbog važnosti se naj sleherni društvenik udelep občnega zbora. — Pripravljalni odbor. • Zgubil se je lovski pes, nemški resa-vec. čuje na klic «Kuno», nosi znamko št. 549, žimasta dlaka je mešano sive in rujave barve. Odda na) se proti dobri nagradi na naslov M. Pogorele, Ljubljana Gorupova ulica 4/II1, ali pa n?! se sporoči na tel. št. 448. * Našla se je rujava ročna torbica na Frančiškanskem mostu. Lastnik jo dobi v ucravl «Jutra», Domače vesti * Za češkoslovaško in jugoslovansko vzajemnost na znanstvenem, gospodarskem in obče kulturnem polju. Na povabilo vseučiliškega profesorja dr. Fr. Krejčega, predsednika VI. razreda Masarykove akademije dela v Pragi, se je sešlo včeraj popoldne v v=eučiliški prof. zbornici mnogo ljubljanskih kulturnih delavcev na predavanje gosp. dr. Iv. Z m a v c a, tajnika Ma«arykove akademije in vseučil. profesorja. Predavatelj je poročal o močnem gibanju med Čehoslovaki za novimi metodami znanstvenega urejanja usode narodov. Geslo je: manje politike, več složnosti v znanstveno-sti in delu! Debate so se udeležili gg. dr. Lončar, dr. Hinterlechner, general-Ej konzul dr. 0. Beneš i. dr. Predavatelj se je odpeljal v Zagreb, kjer predava v društvu inženirjev in arhitektov o isti temi. Ma-sarvkova akademija v Pragi vabi vse jugoslovanske znanstvenike in kulturne delavce na sodelovanje za svetovni mir in socijalno pravičnost. * Mika Popovič umrl v Rimu. Preteklo nedeljo je umrl v Rimu Mika Popovič. član naše delegacije za sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo. Popovič je umrl sredi dela. Pokojnik je bi] v nekdanji Srbiji že finančni minister, minister poljedelstva in prometa. Radi njegovih zaslug za napredek naroda in države je beograjska vlar da sklenila, da se njegovo truplo prepelje iz Italije v Beograd, kjer bo pokopano z velikimi častmi. * Usoda otoka Loknima. Pred samim Dubrovnikom leži eden najlepših jadranskih otokov — slavni Lokrum, katerega prekrasni nasadi, božansko podnebje, znana «morska jama» za-divijo vsakega obiskovalca. Na otoku stoji gradič, nekdaj last avstrijskega prestolonaslednika Rudola, po katerem ga je podedovala njegova hčerka Elizabeta, poročena Windischgr&tz. Po prevratu je država otok kot habsburško lastnino konfiscirala ter je ministrstvo soci.jalne politike sporazumno z ministrstvom narodnega zdravja na Lokrumu ustanovilo zdravilišče za boleh no siromašno deco. Mnogo sto ubogih otročičkov je tam že našlo zo-jiet zdravje in moč. Elizabeta Win-dischgr&tz pa smatra, da država ni imela pravice otok konfiscirati. Vložila je leta 1920. pri sodišču v Dubrovniku tožbo proti državi radi motenja posesti in zahtevala, da se ji %Tne lastnina. Sodišče v Dubrovniku je izreklo razsodbo proti državi, druga instanca v Splitu pa je izrekla razsodbo v korist državi. Sedaj se stvar nahaja pri kasacijskem sodišču v Zagrebu (stol sedmorice), ki še ni izdal razsodbe. V pondeljek se je o tem razpravljalo v ministrskem svetu. Pravosodni minister je izjavil, da bi država lahko dobila, lahko pa tudi izgubila proces, ter zato predlaga, da tiaj se sprejme ponudena poravnava med državo in bivšo nadvojvodinjo Elizabeto. Ministrski svet je po daljši razpravi ...sklenil, da se pri našem dunajskem poslaniku zahteva pojasnilo, ali je bivšo nadvojvodinjo Elizabeto smatrat! za člana bivše avstrijske vladarske hiše. Ako je član bivše vladajoče hiše. ne more zahtevati lastnine, ako pa ni, pa kot zasebnica lahko zmaga v pravdi in bo vlada pristala na poravnavo. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl Strojevodja južne železnice v pokoju gospod Viktor Vodnik. Pogreb se vrši danes ob štirih popoldne iz hiše žalosti Eranilniška cesta 2. Člani Društva upokojencev južne železnice se pogreba pol-noštevilno udeleže. — V Kranju je umrl bančni uradnik gospod Peter Š t e m p i -h ar iz znane narodne rodbine, prilmb-Ijen v vseh narodnih naprednih krogih. Pogreb bo danes ob pol 18. uri. — V Mariboru je umrl v torek dne 27. marca g. Rudolf Sedlar, carinski revizor, brat finančnega svetnika g. Avgusta Sedlarja. Pogreb je v četrtek dne 29. marca ob 16. uri v Pobrežje. — Blag jim spomin! * Zdravstveno stanje v Ljubljani Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se je v dobi od 18. do 24. marca v mestni občini ljubljanski narodilo 88 otrok, med temi 8 mrtvorojenci, umrlo pa je 20 moških in 14 žensk, skupaj torej 34 oseb in sicer: 5 oseb za jetiko, 4 za srčno hibo, S za možgansko kapjo, 3 za rakom, 1 za življensko slabostjo, 1 za pljuč nico, 1 za škrlatico, 16 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Na in-fekcioznih boleznih je obolelo 7 oseb: 4 na škrlatici, 1 na griži, 1 na otročiški '--ročici, 1 oseba pa na ošpicah. * Iz «Uradnega lista». «Uradni list» Pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja Uradno poročilo o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino za mesto ^ibljano ter za volilni okrožji Ljublja-fia-Novo mesto in Maribor-Celje. «Uradni list» objavlja nadalje pravilnik o pooblaščenih inženjerjih rudarske in topil-Mske stroke, rudarskih geologih in ke-tnik.h ter pravilnik o področju in poslovnem redu poštno-telegrafskega sveta in o poslovanju inšpektorjev ministrstva za nošto in telegraf. * Izpremembe v državni službi. Za rav natelja driavne realne gimnazije v Ptuju je imenovan dr. Josip K o m 1 j a n e c. doslej profesor tega učnega zavoda. Za komisarja železniške policije v Dravogra dn je imenovan Slavko Rajkovič. nradnik ministrstva za pr.adrinaki ! obali = Prometna konferenca v Beograda. Te dni so bili pozvani v Beograd ravnatelji vseh železniških direkcij h konferenci na kateri se je razpravljalo o bodoči ureditvi prometa v naši državi kakor tudi o vseh vprašanjih, ki to s prometom v zvezi _ . , . , , = Trboveljska družba In imetniki pri. ZjInskCM trga. Iz Zagreba ^roča-,orhet z DuMja poro&jo: Trboveljska stavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 450—455, koruza žolta 275—280, Ječmen za pivovarne 315 do 320, oves 290. fižol pisani 475—480, beli 480—500. moka pšenlčna «0» 675 do 700, «2» 650—675, «6» 625—650, za krmo 250—325, otrobi drobni 160—180, debeli 210—225. Tendenca mirna. jo: Radi nevarnosti, da se radi toplega vremena pokvari lažje vino, so začeli kmetje ponujati vino slabše kakovosti po nižjih cenah in sicer po 2.50—3 Din za liter. Za boljša vina in za stara se plača 4—4.50 Din za liter. Črna dalmatinska vina so znatno porasla v ceni, ker jih Švica kupuje. Bela dalmatinska vina se ponujajo po 3.75—4 Din molo Bakar. Položaj je drugače na naših vinskih tržiščih vedno enak. Kupuje se zelo malo. DOBAVE IN ODDAJE. Dobava pohištva, namizne posode In pribora. V pisarni intendantskega odseka Odelenia za mornarico v Zemunu se vrši 12. aprila ob 11. dop. ofertalna licitacija glede dobave pohištva, namizne posode in pribora za Pomorsko vojno akademijo. Ostrenje pil. Ravnateljstvo državnih žcleznic v Subotici razpisuje na 12. aprila ob 11. dop. pismeno licitacijo glede oddaje ostrenja 6000 komadov raznih pil Dobava ovojnega papirja. V pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu se vrši 18. aprila ob 11. dop. ofertalna licitacija glede dobave ovojnega papirja za pakovanje tobaka. Dobava signalnih zastavic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 18. aprila ofertalna licitacija glede dobave 520 signalnih zastavic. Dobava papirja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 14. aprila ofertalna licitacija dede dobave družba je izročila pri trgovskem sodišču na Dunaju predlog, da se štiriodstotne prioritete od 1. decembra 1907, ki se glase na 500 frankov, to je 476 kron, pretvorijo v obveznice na 850 Din in da se obrestna mera poviSa od 4 na 5 = Južna železnica. Iz Beograda poročajo: Kralj je podpisal poobiaščonje, katero pošlje vlada v Rim svojima delegatoma dr. Markoviču in Avramoviču za podpis pogodbe o južni železnici in o tranzitu italijanskega blaga preko naših železnic. To pooblaščenje je izdano s pridržkom, da vlada naknadno odobri pogodbo. = Zaključek konference za razdelitev avstro-ogrskih dolgov. Z Dunaja poročajo, da je bila dne 25. marca zaključena konferenca, ki je razpravljala o ureditvi avstro-ogrskega predvojnega dolga. Po načrtu, izdelanem v Parizu, mora prevzeti Jugoslavija od dolga bivše Avstrije 2.04 odst.. a od dolga bivše Ogrske nekaj nad 14 odst. Konferenca je sedaj razpravljala, na kak način naj Jugoslavija in ostale nasledstvene države rešijo svoj del obligacij, ki se glase na zlate krone. Prvotno se je predlagalo, da se v višini odpadajoče vsote izdajo nove obligacije. Ta načrt je jugoslovanska delegacija odklonila z utemeljevanjem, da bi se te nove obligacije morale pustiti na borzo, a staro se že nahajajo v svobodnem prometu. Nato je od avstrijske strani bflo predlagano, da se uredi skupna blagajna za vplačila, ki izvirajo iz prevzemanja obligacij in da staro obligacije osta- raznega papirja. Dobava vodnih cevi iz bombaža, nejo v prometu. Ta predlog je bil, v ko- Prl ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 17. aprila ofertalna licitacija glede dobave 1000 metrov cevi iz bombaža (eventualno impregniranih). Dobava krtačarskega materijala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 17. aprila ponovna ofertalna licitacija glede dobave krtačarskega materijala (Predmetni oglasi so na vpogled v trgovski in obrtniškt zbornici v Ljubljani.) = Izvoz lz Slovenije peša. Izvoz našega lesa v Italijo, ki je bil zlasti izdaten v januarju in februarju, je v marcu precej oslabel. Nemalo krivde ima na tem pomanjkanje gotovine, zaradi česar si naši veliki lesni izvozniki ne morejo nar baviti vedno zadostnih izvoznih zalog. Mnogokrat ni mogoče ustreči v polni meri povpraševanju Italije po našem lesu, ki je te dni zopet močno oživelo. Izvoz naše živine ta mesec ni znatnejše padci, dočim je izvoz drugih izdelkov in blaga iz Slovenije skoro popolnoma prenehal = Pismena ofertalna licitacija za zgrad bo ceste od Št. Ilja do Velke se vrši dne 28. aprila 1923 ob 11. uri v uradnih prostorih Gradbene direkcije za Slovenijo v Ljubljani Glej razglas v «Uradnem listu» št. 29. = Občni zbor delničarjev HlpoteUarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani se vrši dne 11. aprila ob 15. uri v posvetovalnici Mestne hranilnice ljubljan ske v Ljubljani. = Italijanske tvornice cementa proti jugoslovanski konkurencL Tvornice cementa v Julijski Krajini so izročile italijanski vladi spomenico, v kateri zahtevajo. da se v trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Italijo obdrži carina na uvoz cementa v Italijo, da se tako zašči- Vpemensko Ljubljana. 27 marca 1923 poročilo Ljubljana 30* m n*d morjem Kra.i opazovanja ob Zračni tlak Zračna temneratura Veter Oblacuo 0-10 Padavine mm Ljubljana . 7. 771 4 4-7 sev vzh del. obi. _ Ljubljana . 14. 768-3 168 jug n — Ljubljana . 21. 76a-o 110 t» — ¿agreb . . 7. 770-1 9 0 brezvetra oblačno — Beograd . 7. 7700 8-0 ti M — "uuaj . . 7. 771-1 3-0 ser. zapad jasno — Praga . . 7. 770-9 60 sev. vab. pol obl. 1-0 luomost. . 7. 772 4 1-0 brezvetra jasno — likor se nanaša na obligacije v zlatib kronah, sprejet, a odklonjen za obligacije, ki se glase n3 druge valute. Po sklenitvi tega sporazuma je naš delegat dr. Ploj odpotoval v Beograd, da obvesti vlado, na Dunaju pa je ostal naš dni gi delegat Novakovič. Borza dne 27. marca Zagreb: devize: Dunaj 0.137—0.1376, Berlin 0.47—0.474, Budimpešta 2.20—2.30, Milan ček 479. izplačilo 480.50—482.50, London ček 458. izplačilo 460—462, Newyork ček 97.5—98, Pariz 645—650, Praga 291—292.50, Švica 1810—1816, valute: dolar 95.5—96.5, lire 474—477, napolcon-dori 340—355, avstrij. K 0.136—0.137, češke K 2S4—288, francoski franki 630—640, madžarske krone 1.85—2, leji 45—48. Beograd: devize: Berlin 0.47—0.4725, Bukarešta 407^108, Dunaj 0.1365—0.137, Budimpešta 2.20—2.25, Solun 107—108, Sofija 67—68, Milan 480-^185, Newyork 97.75—98, London 461—462, Praga 292 do 292.5, Pariz 630—634. Curih: Berlin 0.0260, Newyork 541,50. London 25.40, Pariz 35.70, Milan 261.65, Praga 16.075, Budimpešta 0.115, Beograd 5.55, Sofija 3.80, Varšava 0.0125, Düna? 0.00755, avstr. žig. krone 0.0076. Praga: Dunaj 4.625, Berlin 16.25, Riir 168.25, Budimpešta 78, Pariz 227.25, London 160.625. Newyork 34.20, Curih 633.75, Beograd 36^5, avstr. žig. krone 4.65; lire 171.75. Berlin: Dunaj 29.15, Budimpešta 474. Milan 102.243. Praga 61.869, Pariz 137.156 London 97755, Newyork 20,852.73, Curil" 385.134, Beograd 21221. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani Ravnokar Soslo: 28/1 V Ljubljani barometer niijl temper, visoka. Solnce vzbaja ob 5 50 zahaja ob 18'23 pomladanske — novosti fi. Šinfovic nas!. JC. Soss £jub!jana, jttesini trg 19. Brez posebnega obvest i«. Naš brat, nečak, stric in svak Peter Štempihar je danes preminul. Pogreb bo v sredo 28. t. m. ob 7,18. uri iz domače hiše na tukajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo opravila v župni cerkvi. KRANJ, dne 26. marca 1923* Žalujoči ostali. M. Zevaeoi «Krvavi kardinal" Zgsdovkski roman Bila je ona. V trenutku, ko je Trencavel pogledal skozi okno. je ravno izginila za gostim grmičjem na vrtu. Par korakov proč od nje so stali Fontrailles. Liverdan, Chevers in Bussiere, ki so ravno končali svoj razgovor s kavalirjem visoke (»ostave, kardinalom Luigijem Richelieuom, pa so se počasi šctali proti gradu. «Zbogom, deklica,» je rekel Louis Richelieu. «Ko mi je kralj podelil kardinalsko čast, me je obenem posla! v Lyon in danes bi moral biti že tretji dan na potu. Tako me je kralj ločil cd vas. toda zato sem odškodovan s podelitvijo novega dostojanstva, ki mi bo omogočilo nadaljevati borbo zoper mojega brata z enakovrednim orožjem, če . . . toda upam. da- si vam ne b> upal polej nič hudega storiti več. In tako sprejmite . . Dal ii je srebrn prstan v obliki kačo, ¿1 požira svoj lastni rep. «Če boste zopet sumili o namerah sojegs. brata, mi pošljite ta prstan in takoj vam prihitim na pomoč in če bo treba, bom apeliral tudi na pravičnost samega sinu Henrika IV. Zbogom, liuba deklica, blagoslavljam vas . . .» Kcrf SSrdfcal Je dvignil reko k blagoslovu. Ona pa ga je prekinila in mu ponudila svoje čelo v poljub šepetaje: «Zbogom, oče moj . . .» Kardinalu je zatrepetalo srce pri tem nepričakovano prisrčnem slovesu. Zopet mu je zaplal v duši gorak val, kakor spomin na daljno rtiladost in na zvesto ljubezen, solze so mu zameglile oči, objel je hčer Luize de Lespars in ponovil- «Zbogom, hči moja . . .» Potem se je sunkoma obrnil in hitro odšeL Tudi Annais je odšla iz vrta v spremstvu štirih mladeniSev, ki to bili molčeče priče temu prizoru. «Gospodje, čast tega novoimenova^ nega kardinala nam lahko še i>rav pride. Prav dobro bi ga lahko porabili. Ali smem računati na vas?» «Gospodarica,» je rekel Bussiere, «sklenili smo že, da bomo pazili na gospoda Richelieua, da se mu kaj ne pripeti. Če je pripravljena zanj katera zaseda, potem to ni daleč od Pariza. Nevidni in od daleč ga bomo spremljali na njegovi poti v Sens. potem pa,» je pristavil z vzdihom, «se vrnemo, da s« vam ponovno stavimo na razpolago, če . . . nam še hočete izkazovati to čast, da sprejmete našo pomoč.» Annais je za hip pomolčala. Tudi njef je vzriih jazširil prsi. Potem pa je dvignila glavo in počasi izpregovorila: «Gosjiodje. plemeniti in hrabri dečki ste. Boj. ki sem ga na čelu vam in z vašo pomočjo začela, hočem nadaljevati do konca: ali zmagamo, ali na u tj jem o skupaj! Karkoli naj 6e zgo di, nikoli ne bom prelomila vezi, "ki me veže z vami.» Veselje je zableste-Io v obrazih štirih kavalirjev. Vsi so v znamenje zvestohe dvignili svoje roke, nakar so odšli v palačo. «No, vidite, pa smo dvomili o njej!» se je oglasil Liverdan. ko so bili sami. «Moramo jo prositi za odpuščanje, ca kolenih!» «Še je naša.» je zainrmral Chevers, ki je bil zopet vinjen. «Da,» je rekel Bussiere in v očeh se mu je zabllskalo. ¿Prepričan sem, da bo to plemenito deklo tudi držalo svojo besedo. Toda. pravim vam — dokler živi ta Trencavel, ne bom imel mirne vesti . . .» «Trencavel!» so vzkliknili ostali soglasno in se spogledali. «Kaj hočete reči e tem?» «Zaenkrat nič posebnega,» je rekel Bussiere. «morda samo to. da nas jc razžalil, da smo ga prisegli ubiti in da ga doslej še vedno nismo ubiii. Trencavel je še vedno živ!» «Živ!» so zarjuli vsi. «Zadnjič eem ga videl sinoči pri Belle Ferronier6.» ~ Fontrailles, Liverdan in Chevers so se presenečeno spogledali. Potem, kar se je zcodilo v Etoileu, so si bili gotovi da je Trencavel mrtev. «Pa dobro.» je zamrmral Fontrailles: pa ostanemo tu in ga ubijemo.» «Ubijemo,» sta zaklicala onadva. «Kar se mene tiče,» je rekel Bussiere s poudarkom, «sem obljubil, da spremim kardinala v Sens in basta.» «Pa pojdimo v SeEs. torej!» «In ko se vrnemo, ubijemo Trenca-vela,» je zaklical Fontrailles navdušeno, 6 temnim in odločnim poudarkom. četvorica kavalirjev je nato odšla iz Pariza k Bordetskim vratom, skozi katera je moral priti kardinal Louis Richeiieu. Uro pozneje .je kardinal res jahal skozi ta vrata iz Pariza in krenil proti Lvonu in Sensu v spremstvu samo enega izmed svojih služabnikov in no vedoč. da ga spremljajo štirje mladi kavalirji. čijih vsak je imel v njegovo obrambo na brušen meč in krepko roko. Rascasse je pričel svojo vožnjo navzdol po duhovitem sistemu, ki ga je bi! sam zamislil. Komaj je bil kakih 12 čevljev ¡>td oknom, to je na sr-jdi pota. se je hipoma ustavil: nad seboj v Trencavelovi sobi je začul govoriti Človeka in njegov glas je čudno odmeval v prazni sobi «Kaj.» je zarenčal Rascasse. «Tekmec? Prijatelj?» Kmalu je začul. da govori poleg prejšnjega v sobi še dru<* glas. Slišal je krohotanje. potem vpitje, stokanje in tikanje po sobi ter preobračanje pohištva. «Kaj naj pomeni tak hudič?» Ko je Rascasse pogleda! kvišku, je videl, kako .ie naenkrat padlo veliko, črno telo z okna v globino. Telo je v letu instinktivno zagrabilo za drugi konec vrvi, na katero je bil privezan Rascasse. ki je naenkrat začutil, da cra je potegnilo kvišku, dočim je ooo črno telo kakor blisk švignilo v globino z vrvjo. Ko sta se na sredi srečala ie Rascasse pograbil neznanca in vožnja se je ustavila. «Oho. brat» se je zadri Rascasse, »ali ste mar znoreli, da ee tako besno mečete skozi okna na vrtove?» «Kaj se pa vi, gospod, iz prehajata po zraku, in aeribus natans, če meas vjrrašati?» je zarenčal Corriiinan. «Hudič.» je ugotovil Rascasse, «saj to je Corrignan!» «Grom in strela,» je ugotovil Corrignan. «Saj to je vendar Rasca&se!» Be«no sta se spogledala. «Ali nikoli ne bom rešen tega kozla?» je vprašal Rascasse. (Dalje prihodnjič.) ttan.le de so oeeetfl Dm. 3*—, mklh .»detjnph S iweÄ » Din. — Trgovski sqte»!, deplseitnis, premičnine do 20 besed) 6 Din. «saltih n.deijnlth S besedi S Din. — Plače ae «tapro!. I Lenko (udi v *'»■ ■■ ■ cnarnkaS.} Me vprašan!» se 0d30.fi?!. 'e, «It« le vpra&anjti priložena cncmfca t. odgovor, »a Soba, 1057 Gospodična, 1056 hsfelicentna in pridua, ki si Seli družinsko življenje in ki hi prevzela vzgojo treh otrok, i do S let starih, se išče Prednost ima trgovsko na-ibražeoi. Ponudbe z navedbo aosedan ega službovanja in po možnosti s Blifco na poštni preda! 3 v Celja. 2 ararska pomočnika, iobra. se takoj spiejmeta. — Ponudbe uaj se pošljejo ca ivrdko R. Bizjak, urar, Ma ribi,r. Gospo ska ulica št. 16. ___1052 Delovodja 105S 'polir) cestnih in drugih v to svrbo spadaj dih del z večletno prakso išče dela. Vpraša se ua upravo «Jutra». 166e ae gospodična, !n bi poučevala klavir na i' nsn. Pismene pomidbe pod '•Z. T., Ljubljana, Linhartova □lica 12». 1050 Kontorlstinja b večletno prakso m lepimi izpričevali, zmožna sloveusk -¡?a, srbo-brvaškega in uemške-