Zaradi praznika obsega današnja številka le ! štiri strani.
.Najnovejše .avstrijsko uradne j poročilo	j
Uradno se razglaša:
Dunaj, 6. januarja. Rusko bojišče.
Bojno /delovanje v izhodni Galiciji ter ob b e s a i' a; b s k li bojni crti je včeraj, dne 5. jan., bistveno pojenjalo. Sovražnik je od časa do časa obstreljeval naše postojanke. Njegova infanterija se ni nikjer udeležila bojev.
Tudi na vseh drugih delih severno-izhodne bojne črte ni bilo prav nobenih dogodkov posebne važnosti.
Italijansko bojišče.
Na primorski bojni črti je bil sovražni topovski ogenj na nekaterih mestih vnovič živahnejši. Severno od kraja Dolje so naše čete zopet krvavo odbile več sovražnih napadov in so tako obdržale v svoji oblasti zavzeto postojanko.
Na tirolskem obmejnem ozemlju so se vršili na ozemlju pri B u c h e n s t e i n u in Rivi živahnejši artilerijski boji.
Srbsko bojišče.
Severno od Beran in zahodno od R o ž a j a napredujejo ugodno napadi čet generala pl, K'övessa na črnogorske postojanke.
Na ozemlju Boke Kotorske se je vršilo v zadnjih 'dneh od časa do časa artilerijsklo delovanje.
Sicer je pa položaj nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Heter,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno porodilo.
Berolin, 6. januarja.
Francosko bojišče.
Na fronti se vršijo na nekaterih mestih živahni artilerijski boji.
Mesto Lens (severno od Arrasa) sovražnik neprestano obstreljuje.
Ser^eroizhodno od kraja Le Mesnil je bil poizkus sovražnega nomada z ročnimi granatemi lahko odbit.
Napad sovražnega zračnega brodovja na mesto Douai je ostal brezuspešen.
Nemški bojni zrakoplovci so sestrelili dve apg-leški letali; eno je sestrelil poročnik Volke, kateri je tako pokončal že sedmo sovražno letalo.
Rusko bojišče.
Nemški poizvedovalni oddelek se je v gozdu južno od mesta Jakobovo moral pred napadi sovražne premoči umakniti.
Pri mestu Cartorysk je bila prednja sovražna postojanka napadena in vržena nazaj.
Vojna dolžnost na Angleškem.
V sredo, dne 5. t. m., je Asquith predložil poslanski zbornici zakonski načrt za vojno dolžnost na Angleškem. Za vojno službo so določeni vsi neoženjeni in vdovci brez otrok od 18. do :41. leta. Kdo se iz verskih razlogov ne more udeležiti vojske, bo službe na bojiščih oproščen. Zakon ne bo veljal zn Irsko. Z veliko napetostjo se pričakuje, kako bode delavska stranka sprejela načrt. V zbornici sami ima vlada brezdvomno večino
Nasi konzuli v Marseillu.
Iz Curiha se dne 5, jan. poročja\:	Avstrijski,
bolgarski, nemški in turški konzuli, ki so bili v Solunu po Angležih in Francozih prijeti, so došli z angleško ladjo v Marseille, odkoder jih bodo baje poslal: na švicarsko mejo. 'Oblasti v Lyonu so dobile naročilo, naj skrbijo, da bodo konzuli mogli nemoteno ! otovati v Svico. Odredile so se potrebne varnost":' 'redbe, da bo potovanje konzulov po francoskem ozemlju dovolj varno.
Priprave pred Solunom
„Corriere della Sera“ izve dne 5, jan. iz Soluna: Francoski letalci so ob celi grški meji pregledali zbiranje nemških in b|o 1 g a tr s k i h čet v z a d n j i h 4 8 urah. Francozi in Angleži se čutijo za utrdbami, ki ,so v obliki loka zgrajene zahodno od železnice in izhodno ocl Kukuša in za katerimi so zbrali nad 2 0 0,0 0 0 mož z velikansko množino topov in municije, tako varne, da si želijo sovražnega napada.
Reuterjev urad pa poroča z dne 5. jan., da se je artilerija začela uriti s streljanjem na daljavo. — Prebivalstvu se je naznanilo, da se vršijo artilerijske vaje.
Zvišanje cen za moko,
Dunajske politične stranke so pričele veliko akcijo za odpravo zvišanih cen za moko. Vršijo se posvetovanja z notranjim ministrom/ in ministrskim predsednikom.
Ogri o skupnosti«
Med madžarskimi politiki običajna ( novoletna voščila so nam letos nudila jasno sliko, kjajkn velika je med Madžari bojazen, da bi padel dualizem in se ustvarila enotna država, ki bi imela enotno armado, (brez honvede in deželne brambe), enotno gospodarsko ozemlje, jkajkor je ta enotnost že izražena v pre-vzvišeni osebi vladarjevi in eno-tnem zastopstvu v zunanji politiki1. Madžari dobro čutijo, kako je sedanji dualizem velikanska ovira za idržavo, da ne more gladko odločevati' o pridobitvah, ki jih je naša nenadkriljiva armada priborila s svojo hrabrostjo in krvjo. Toda saj nifi ni treba segati na težkoče, k)i jih nam dela dualizem glede pridobitev novih pokrajin, dovolj je, ako omenimo samo eno notranjo stvar. N. pr., ali bo opustošenja, ki' so. jih naredili Rusi v Bukovini in na Gaiiškem, ter Italijani na Primorskem, Koroškem, /Tirolskem in v Dalmaciji, morala plačati res samo naša državna polovica? /Madžari so mnenja, da vsaka državna polovica plača: svojo škodo, če ravno je sovražnik skupen in bi se evenfuelna vojna odškodnina razdelila po kvotnem ključu in ne po škodi. Za to so Madžari že tudi sami, s svojim lastnim denarjem, začeli popravljati' škodo, ki jo je naredil Rus med Slovaki in Rusini na severnoizhod-nem ‘Ogrskem. Z ozirom na vse to so tudi nemške avstrijske stranke, ki so bile dualizmu vedno naklonjene, spremenile svoj program, in sedaj zahtevajo ne sicer popolne odprave dualizma, ampak da se vsaj u-stvari tudi skupno aprovizacijsko ozemlje.
Madžarski politiki imajo dober nos za politične sape. Kadar govore, vedo natjamko, zakaj in proti komu naj zastavijo svojo moč. In zgodilo se je, da. so letos ob novem letu visi madžarski politiki govtorili p r o t i centralizmu, proti skupnosti.
Tajni svetnik pl. Berzewiszy je v svojem nagovoru na Tiszo rekel: „Nfaša odločnost mora izjaloviti vsako centralistično tenden-o o, ki bi merila proti naši samostojni državni obliki.“ Grof iTisza je odgovoril: „. . . Ta narod so hoteli spraviti pod oblast velike s kl u p n e drž a-V e, ki bi se naj zgradila na razvalinajh naše narodne neodvisnosti. Toda ta narod se ne bo nikdar cl a 1 prisiliti v fako državno skupno s t, dokler bo živel še le en Madžar. (Dolgotrajni, navdušeni eljen-klici!) .... Ogrski narod je v Avstriji podpiral centripetalne moči, jačil avstrijske patriotične elemente (n. pr. Čuvaj!), in ako v prete-
klosti ni imel dovolj uspehov, je temu krivo, ker s e avstrijski patriotizem še vedno ni mogel ločiti od Starih skupnodržavnih tendenc, od starih stremljenj po državni skupnosti.,“1 Slično je govoril tudi predsednik delovne stranke grof Khuen.
Komentar k tem govorom podaje list „Pester Lloyd“, glasilo ogrske vlade, ki pravi:	„Več zna-
menj kaže,- da se v Avstriji še dobijo ljudje, ki z nepojmljivo in nespametno zakrknjenostjo še vedno vise n a z g n j i 1 i h tradicijah centralistične preteklosti. tipamo, da je svetovna vojna temu skupnemu drevesu vendarle izpodjedla korenine. Dualizem se je izkazal kot živa resnica, kot neprecenljiv vir moči za vso monarhijo in tudi za Avstrijo. Vsa bodoča usoda Avstrije in tudi Ogrske zavist od tega, 'd!a. tudi v Avstriji splošno zmaga enako misleče in stremeče na-ziranje.“ Glede Hrvatov pravi list, da jim je grof Tisza pokazal, da se morejo rešiti in ohraniti — le v zvezi z Madžari.
Kdo pa je v Avstriji še tako „'zakrknjen in nespameten“, da želi skupnost države? To so vojaštvo in vsi oni narodi, ki žele mogočno in neodvisno hab-hurško monarhijo.. Tudi mi spadamo med te „nespametne in zakrknjene“ politike.
Dne 5, jan. je grof Tisza vnovič govoril v poslanski zbornici o tej zadevi. Poslanec Štefan Ra-kovszky ga je namreč interpeliral, katere nevarnosti pretijo madžarski samostojnosti, na kar je grof Tisza odgovoril, da živi v širokih masah avstrijske javnosti želja po državni skupnosti, To bi sicer ne bila nevarnost, pač pa škoda za razvoj prijateljskega razmerja med Avstrijo in Ogrsko.
Tisza o gospodarskem zb lizanju z Nemčijo.
V seji ogrske magnatske zbornice dne 4. jan, je grof Ijvan Hadik vprašal, kaj je s predpripravami za gospodarska pogajanja. Naloga vlade je, da stori vse, da bo Ogrska glede gospodarskih vprašanj, ki bodo po vojski stopila v ospredje, imela popolni delež. Grof Hadik je očitaj vladi, da je napravila velik pogrešek, ker je pričela z Avstrijo pogajanja glede nagodbe in je tako hotela postaviti deželo pred izvršeno dejstvo, ker bi imela. Ogrska, s tem napram — Nemčiji vezane roke. Govornik je vprašal, kakšne predpriprave je v tej zadevi vlada že storila-
Ministrski predsednik grof Tisza je odgovoril:. Vlada je pričela z Avstrijo pogajanja, da bi si zagotovila prosto roko za slučaj, če bo stopila v pogajanja z Nemčijo. Monarhija bi predstavljala zelo žalostno sliko, ako bi pričela pogajanja z Nemčijo, pre-dno bi vedela, kakšno bo razmerje med Avstrijo in Ogrsko. Lahko si predstavljam tesno gospodarsko razmerje z Nemčijo, akoravno bi tvorili mi skupno carinsko ozemlje z Avstrijo, kakor tudi tedaj, če bi si mi osnovali lastno carinsko ozemlje.. Kar se tiče gospodarskega zbližanja z Nemčijo, se da( danes o tem zelo težkio govoriti, ker bi lahko nastala nespo-razumljenja, katera bi ne privedla do zbližanja, ampak bi prej uplivala na odtujitev; med pogajajočimi se državami. Govornik je prepričan pristaš tesnegai razmerja z Nemčijo, a glede tega vprašanja se zdaj ne sme iti dalje, kakor to zahtevajo nemški, avstrijski in ogrski gospodarski interesi. To vprašanje se ne sme soditi z načelnega ali političnega stališča; merodajni so v tej zadevi edinole gospodarski interesi udeleženih držav.
Zbornica je vzela Tiszov odgovor na znanje. Glede gospodarskega zbližanja z Nemčijo se lahko smatra toliko za gotovo, da je /carinska zveza ali skupnost končno in definitivno padla v vodo. Z Nemčijo bomo imeli kakor dosedaj natanko razpredeljeno trgovinsko pogodbo.
Angleški militarizem«
Četudi nam prihajajo precej nejasne novice iz Londona, vendar doni iz njih prav jasno, da je že sprejel koalicijski kabinet As.piith dolgo prej napovedano in pripravljeno predlogo o splošni vojni dolžnosti. (Glej najnovejša poročila,. Op. ur.) Po preteku 17 mescev vojske je uvidela Anglija, da mora stopit; n polje splošne militarizacije in se ukloniti pred
tem, proti čemer je baje posegla v boj — pred militarizmom. Gotovo se je težko odločila do tega koraka. Najprej je izčrpala vsa sredstva, ki so bila na razpolago njeni zahrbtnosti in brezvestnosti v obrambo svoje morske hegemonije. Sele, ko so njene najmočnejše zaveznice podlegle pod težo neizmernih, a brezuspešni h vojnih naporov in žrtev, šele ko so zgubili oni mali narodi, katere je nameravala Anglija braniti, svojo vojaško in politično veljavo, šele tedaj je prišla Anglija do žalostnega prepričanja, da se je končalo za njo kupčevanje s tujo krvjo in bojevanje z drugimi rokami — da se začenja za njo Čas novih bojev, bojev za bit ali nebit svetovnega imperija z lastno krvjo, z lastnimi sredstvi.
To je nova doba v zgodovini Angleške. Dozdaj je vladala z občudovanja vredno Špekulacijo in silno pretkano politično mahinacijo. Sama vojaško slaba, je umela vedno izrabljati nasprotja, ki so se po-kazovala na evropskem kontinentu. To je storila tako zvito, da je vedno imela za-se največji dobiček — podjarmila si je ljudstva, ; rešila se najnevarnejših tekmeoov, sama malo za to plačala, še manj pa tvegala, Angleški pajek je z občudovanja vredno spretnostjo predel svojo mrežo, lovil v njo ose in muhe, ter jim zapovedoval, naj se medsebojno grizejo zato, da bo on živel varno in mirno. Vojni dogodki Napoleona so se sukali okrog nasprotstva med Anglijo in Francijo. Vendar so razpostavljene mreže Angleške vodile Napoleona vse drugam, kakor je on hotel priti v resnici, nazadnje so ga speljale na otok sv. Helene. Anglija se je rešila Napoleona s pomočjo evropske zveze. Potem se je obrnila proti Rusiji, da ji zarđa po nekaj desetletnem stremljenju po moči silni u-darec z mečem nanovo vstalih — Japoncev. Vsa angleška politika v Evropi se je vršila pod geslom — hujskati države slabše proti močnejšim v korist sebi. Tako je znala izrabiti zvezo ruskd-francosko, da ji j« dala smer proti Nemčiji. In res, postavila je na noge proti Nemcem največjo zvezo, kar jih pozna svetovna zgodovina, res, obdala je srednjo Evropo z obročem krvi in ognja, res, tudi sama je veliko žrtvovala v ta namen, a vendar se njena stoletna metoda ne skazuje več fako sijajno, kakor prej. "Mreža, s katero je hotel angleški pajjek zadušiti osrednjo Evropo, je bila preslaba. V 17 mescih borbe se je celo pretrgala, Namesto da bi grozna desnica osrednjih sil omahnila vsled prevelikih naporov, ' kakor je pričakovala Anglija, se je Še celo okrepila In zrasla, tako da zdaj sega do — Egipta, Pa tu je vrat one pošasti, ki se imenuje angleški imperij, ki obsega 1 petino suhe zemlje z 450 milijoni ljudi. Nemško orožje se je zavihtelo nad vratom tega nestvora.
Anglija vidi to nevarnost in zlomi pri tem gro-zepolnem pogledu ono tradicijo, ki jo je zavijala pred očmi vsega sveta v najvecji čar, tradicijo, da vlada v njeni državi popolna svoboda. Anglež je bil najbolj ponosen na to, da nima država prafvice do njegovega življenja in krvi; ta samozavest je sijala iz vsakega ponosnega sina Albiona, ta ošabnost jp Angleža visoko povzdigovala nad vse človeštvo, ,oni so bili cvet člojvečanstva. Ker so bili tako ošabni in visoki, zato zdaj pred vsem svetom delajo za svoj na.-puh največ j o in najtežjo pokoro, združeno s silnimi žrtvami in ponižanjem. Ni res, da bi se ne dalo potom prosto\1olj nega priglaiševan j a dobiti djovolj močne armade, saj pravijo, da že imajo do dva milijona vojakov. Splošna vojna dolžnost se je razglasila* zato, ker manjka denarnih sredstev. Milijonska armada- najemnikov stane Anglijo toliko, da ji ne zadostujejo še tako velike denarne zaloge. Angleški prostovoljec je silno drag, rekrut bo gotovo cenejši, To je praii vzrok splošne vojne dolžnosti na Angleškem.
V zgodovini, Angleške je to dejstvo zadnji utež, ki ga polaga Anglija na vojno tehtnico. Pa kakbr že vsé kaže, so se prepozno odločili za to, da bi se vagar prevagala v njihovo korist.
Rusko bojišče.
Včerajšnje, za nas naj novejše uradno poročilo pravi, da je na besarabski meji in na drugih delih ruskega bojišča bojevanje prenehMo. Ali za kratek čas, ali za daljšo dobo, tega seveda ne izvemo. Mi smo1 na ruskem bojišču izborno zakopani, ter za vse slučaje pripravljeni. Naši strelski jurki so s strojnimi puškami obilno preskrbljeni, artilerija pa s topovi in municijo. Ruske izgube so bile dosedaj izredno velike.
.Marsikdo se vpraša, zakaj nismo v Galiciji ob lanski ofenzivi potisnili naše sprednje bojne črte nekoliko naprej, da bi se boji vršili izključno na ruskih tleh. Toda to ni kazalo, in sicer na zadržanje Rumunije. Trebalo je, da smo tudi za hrbtom varni. Za to je ofenziva na severu bolj napredovala, n,ego na jugu.
Ugiba se, zlakaj je ravno sedaj pričela ruska ofenziva. Navajajo se razlogi: ker je močvirnato bojišče sedaj v ledenem stanju mnogo pripravnejše za ofenzivo, nego spomladi; ker hoče z ofenzivo podpreti svoje diplomatane akcije v Rumuniji, da, jo dobi na svojo stran; ker hoče kolikor mogoče naših čet
zadržati, da bi jih ne poslali proti' Solunu. A naše mnenje je, da so vsi ti razlogi skupaj bili merodajni za pričetek ruske ofenzive.
Veliko se sedaj zopet piše o ruskih notranjih nemirih. Najboljše bo, ako takim vestem, ki prihaja-jo iz Rotterdama, Kodanja, Stockholma, ne verjamemo veliko, ker so ti viri v vsajkem oziru motni, bolj primerni za zaslužek, nego za resnico.
Naša sedanja bojna črta proti Rusom.
Naša bojna črta proti Rusom je sedaj sledeča: Začenja se pri N o v o s i e 1 i c i £v kotu med buko-vinsko-rumunsko-besairabsko mejo), od tam teče v severozahodni smerli izhodno od mest.- Bojan, Rara n c e, T o n o r o v c, D oi b r o n o c 'do kraja O -k n a, kjer prekorači reko D n j e s t r in se nato po malem ovinku nad Zalješčykijem zaobrne proti S t r y p i. Bojna črta teče nato ob S ij r y p i proti severu do mesteca K u p c y n c e (severno od B u r-kanova). Tukaj se odcepi od Strype in teče zahodno od T a r n o p o 1 a v ravni črti proti severu do mesta R a d z i v i 1 o v in nato v malem polkrogu mimo trdnjave D u b n o (ki je v naši posesti) ob S t v-r u do mesta Pins k, od tam izhodno cd mesta B a-r a n o v i č i (veliko železniško križišče) do S m o r -gona (izhodno od Vilne), kjer se ob reki Vili-j a zaobrne močno proti izhodu,. Pri mestu Vi 1 i j k a gre fronta zopet v severni smeri do mesta Đ v i n s k (ki je v rus,ki> lasti) in nato proti severozahodu na južni strani reke D vine do zaliva pri Rigi.
Na črti Novosielica—Burklanov stoji armada generala Pflanz.e r-B-a Iti n. a, severno od nje, nekako do mesta Cartorysk, stoji armada, generala grofa B o t h mi el r j a, dd tam do Finska armada Jožef Ferdinandova in od Pinska do zaliva pri Rigi pa Hindenburgov® armada.
Ruska ofenziva popustila
Kakor je posneti iz našega uradnega poročila dne 5. jan., se je še ruska ofenziva v izhodni G alb ciji in ob besarabski meji dne 4. jan. nadalje/vala, a naslednji dan je že precej popustila. V torek, dne 4 jan., so se naše čete na celi fronti y izhodni Galiciji in Bukovini srečno borile z rusko premočjo. Na besarabski črti je sovražnik tega dne popoldne naše postojanke znova silovito obstreljeval, Infanteria a je naskakovala naše postojanke pri Toporovcu in ob državni meji izhodno od kraja Rarfajice. Rusi so ponekod napadali v osmih, tesno sklenjenih rojnih vrstah. Sovražni oddelki so popadali pred našimi zaprekami, mnogi pa že poprej, predno so došli do ograj, v našem srditem! ognju. Rusi imaijo zopet izredno velike izgube. Tudi ruski napadi na obmostje pri kraju ,U-šičko in v okolici Jaslovio (severnozahodno od Zale-ščykija) so se ponesrečili.
V sredo, dne 5. jan., je ruska ofenziva ob besarabski meji močno pojenjala.. Rusi so naše postojanke sicer obstreljevali s topovi, a infan-terija ni nikjer več napadala.
Boj za Cernovice.
Švicarski listi pišejo, da ima ruska ofenziv® ob besarabski meji, katera se je raztegnila tudi na vo-linijsko in ilzhodnogališko črto, naperjeno svojo glavno ost proti Cernovieam. Rusi so pričeli napadati našo fronto pred Cernovicami s 50urnim obstreljevar njem iz 400 'topov. A ruski napadi so bili dosedaj zaman. Naše postojanke pred Cerndvicami se niso niti za ped premaknile. Ruski car je izdal pred ruskimi božičnimi prazniki, katere Rusi te dni obhajajo, o-klie na vse svoje čete, da se morajo Cernoviioe do praznikov zavzeti za, vsako ceno. Do sedaj paše Rusom sreča ni bila toliko mila, da bi dobili Cernovice kot darilo za Božič.
Cernovice izven nevarnosti.
Mesto Cernovice leži v neposredni bližini bojne črte, vendar je sedaj popolnoma izven nevarnosti. Lvovski „Dziennik Polski“ piše, da so v Cernovicah vse šole odprte, čeravno odmeva po mestnih ulicah gromenje naših in sovražnih topov. Na vseučilišču v Cernovicah je bil pred kratkim nek Bolgar promoviran za doktorja bogoslovja.
Važnost bojne črte med ZaleSèykijem in Cernovicami.
„Ruski Invalid“ piše, da je ruska armada pričela z ofenzivo na celi črti od Pripjet-močvirja do rumunske meje, a da je glavni sunek ruske armade naperjen proti avst ri j sko-bes arabski fronti in proti postojankam ob Dnjestru. List omenja dalje, da je fronta med ZaleSöykijem in Cernovicami radi tega posebno važna, ker je blizu rumunske meje. Ce se Avstrijcem posreči obdržati na tej fronti sivoje postojanke ter odbiti vse ruske napade, bo to na Rumunji0 močno uplivalo. Na obeh straneh se kopljejo novi strelski jarki in delajo nove žične ovire,:
Velike ruske izgube.
Ruskim naskakujočim armadam v izhodni Ga-iciji in ob bukovi n ski meji se še dosedaj ni' posrečilo, da bi predrle našo bojno črto. V prostoru med mestom Burkajnov ob Stryjpi in Prutom je imel sovražnik izredno velike izgube, V času od dne 27. decembra 1915 do dne 4. januarja 1916 so izgubili Rusi v tem prostoru najmanj 10.000 mrtvih in ranjenih. Ker so te žrtve od prvovrstnih svežih ruskih čet,, katerih Rusiji itak močno primanjkuje, je ta izguba zadela rusko armado zelo občutno.
Vzrok ruske ofenzive.
Italijanski .„Corriere della Sera“ poroča iz Petrograda, da so Rrusi zategadelj pričeli z ofenzivo proti nam, da bi tako pritegnili tudi Rumunijo v vojsko. Rusi so namreč računali, da bodo pri Cernovicah prodrli našo bojno Črto ter prisilili našo armado do umikanja, kajr bi • bilo za Rumune znamenje, naj udarijo po Avstriji.
Rusija kliče Japonsko na pomoč.
Iz Stockholma se poroča dne 4. januarja: Ruski veliki knez Jiurij Mihaelovič je odpotoval na Japonsko, kjer bo izročil japonskemu cesarju lastnoročno pismo ruskega carja, V pismu prosi ruski car japonskega cesarja, da bi poslala Japonska Rusiji v pomoč , veliko število z vsem potrebnim opremljenih japonskih čet, zlasti mnogo težke japonske artilerije.
Ruski car o miru.
Po izvršeni paradi petrograjskih čet dne 2. januarja je imel ruski car sledeči naglovor na viteze reda „Sv. Jurija“: Bodite pomirjeni, kajti poprej ne sklenem, kakor sem že povedal v začetku vojske, nobenega miru, dokler ne preženemo zadnjega sovražnega vojaka iz našega ozemlja. Tudi bom sklenil mir samo sporazumno z zaveznicami Rusije, s katerimi nismo združeni samo s papirnatimi pogodbami, ampak tudi s krvjo in z resničnim prijateljstvom.
Italijansko bojišče.
Italijani so se začeli nekoliko živaJmeje gibati. Menda so dobili od svojih zaveznikov ukaiz, da nas vsaj naj vznemirjajo, če že drugega nič ne morejo doseči.
Uspeh pri vasi Dolje.
V	bovški kotlini in na krnskem ozemlju se vrše večinoma sami artilerijski boji. Pri vasi Dolje ob gornji Soči so naše čete dne 3. januarja zjutraj zavzele sovražni okop. Italijani se silno trudijo, da bi to postojanko zopet dobili nazaj. N/ajši so na tem prostoru dne 4. januarja odbili štiri srdite napade.
Sovražni napadi na Doberdob.
Dne 4. jan, so Italijani zopet pričeli srdito napadati naše postojanke na Doberdobsjki gorski planoti. Skoro gotovo tiči v novejših ruskih in italijanskih napadih nek skupen četverosporažumo(v načrt,
Italijani dobijo milijon čevljev iz Amerike.
V	italijanski armadi se čuti že od početka vojske veliko pomanjkanje čevljev za voja!k|e. 'Sedaj je italijanska vlada naročila v Ameriki v tamošnjih tovarnah en milijon čevljev za armado.
Črnogorsko bojišče.
Nikita poroča dan za dnevom o uspešnih bojih svoje arm aide. Dokler so se borili še tudi Srbi, je izdajal Nikita prav redko vojna; poročila. Sedaj pa je zelo gostobeseden, češ, glejte me, Peter je moral bežati, njegova armlaida je uničena, jaz, Nilcita, pa še vedno bivam v Crnigori in jo s svojo armado uspešno branim. Nikdar ni nihče tajil, da bi Nikita ne bil dober režiser, in tudi sedaj kaže svojo Osposobljenost . . .
Naše čete so glasom najnovejšega poročila začele v sandžaku zopet ofenzivo, Boji, o katerih poroča Nikita, so le spopadi z našimi prednjimi stražami.
Iz Kotora je naša artilerija s suhega in z ladij par dni obstreljevala Lovčen.
Borba za Lovčen.
V črnogorskem uradnem poročilu z dne 29, decembra 1915 se omenjajo napadi Avstrijcev na, goro Lovčen nad Kotorom. Črnogorsko poročilo pravi, da so Črnogorske čete avstrijski napad na bojno Črto ä pri Lovčenu odbile. Naša uradna poročil® so 'dozdajj
a bojili za Lovčen molčala. Dne 6. jan. pa poroča avstrijski generalni štab, da so se v prostoru Boke Kotorske, torej okrog Lovčen a, vršili zadnje dni artilerijski boji.
Črnogorsko ministrstvo odst >
pilo
Iz Cetinja se dne 2. jan. uradno poroča, da je ‘črnogorsko ministrstvo predložilo kralju svojo ostavko. Dosedanjemu finančnemu ministru Muskoviču se je poverila sestava novega črnogorskega ministrstva. Dosedanji ministrski predsednik je bil general Vuko-tič, vojni minister general Bojovič, minister notranjih zadev pa Vuletič.,
Kralj Nikita gre v Solun.
Iz Solana se dne 4. januarja poroča:	V bliž-
njem Času bo prišel v Solun tudi1 črnogorski kralj Nikita, kjer bo imel sestanek s srbskim kraljem. A istotako se pričakuje v bližnjih dneh prihod v Solun srbskega generalnega štaba, kakor tudi prihod vseh srbskih ministrov Vrhovni poveljnik angleških čet je razpisal nagrado 50.000 frankov tistemu, ki bi dognal, kje se nahaja v Egejskem morju opiralno pristanišče nemških podmorskih čolnov.
Albansko bojišče.
Za Albanijo se začenjajo novi boji. Italijani so baje izkrcali že 70.000 mož. Bolgari so zasedli Elba-san in gredo proti morju, iTuldi Kövtessova armada se je začela v sandžaku Novipazar zopet gibati in gotovo pridejo tudi njene čete za albanske boje v poštev. Zdi se, da se Grčija tudi v te boje noče vmešavati in zahteva samo, da nihče ne prestopi njenih mej v severnem Epiru.
Prodiranje Bolgarov v Alba
® 9 •
mji.
Ženevski list „Nouveliste“ poroča, da bolgarske čete, ki so zasedle Elbtosan, prodirajo deloma po voznih cestah ob reki Skumbija proti Draču, deloma čez močvirnati pas proti 'Tirani. Drugi bolgarski oddelek je prodiral od Deharja v albansko gorovje in je dospel že do reke Mati, odkoder vodijo prav dobre vozne oeste v Lješ, Sv. Ivan Med. in Skader.
Bolgari v Albaniji.
Lyonski listi so dobili poročilo iz Bierata, da so bolgarske čete, ki so zasedle Elbaisan, prodrle že do kraja Suma, ki leži samo 20 km od Tirane. Moči bolgarskih čet v Albaniji se ceni na 30.000 mož. ( Italijanske prednje straže so trčile ob albanske čete, katerim so poveljevali bolgarski podčastniki. Prišlo je med njimi že do bojev.
Bolgari proti Italijanom.
List „Daily News“ poroča: V Bitolju se zbirajo velike bolgarske Čete. Ti bolgarski oddelki so namenjeni za bojevanje zoper Italijane, ki so se vgnje-zdili v * V alo ni in okolici. Kakor hitro bodo skušali I-talijani prodirati v Maceckmijo, bodo udarili Bolgari nad nje. Italijansko poveljstvo v Valoni je radi teh bolgarskih predpriprav v velikih skrbeh. Italijani so bili v Albaniji pripravljeni samo na borbe z avstrijskimi in nemškimi četamli. Italijanski poveljnik v Valom je pri Cadorni že večkrat prosil za ojačenja, a zaman. 'Med italijanskim moštvom v Valoni vlada ye-liko razburjenje.
Bolgarsko bojišče.
Bolgari ne izdajejo sedaj nobenih uradnih poročil o bojnem stanju, naša m nemška nič ne omenjajo bolgarsko-igrškega bojišča, srbska nimajo kaj več omenjati, francosko poročilo (zadnje) pa je tudi, prav kratko: „„Bolgari so plenili po nekaterih vaseh ob grški meji. Sicer nič novega s te fronte.“ Za to smo navezani na časnikarska poročila, o katerih pravijo najnovejša, da se nemške in bolgarske čete zbirajo ob meji za napad, a francosko-angleškle, da so že pripravljene.
Kajpada je možno, j da se na tem bojišču sploh Še ne bodo tako kmalu začeli boji. Ni namreč izključeno, da se Bolgari zakopajo in pustijo Angleže in Francoze čakati. Bolgari so modri ljudje in sploh ne povedo, kaj nameravajo.
O bolgarskih četah v Albaniji pišejo časniki; da napredujejo.
Pred hoji pri Solunu.
„iDaily Mail“: poroča iz Soluna, da. je nemška kavalerija ob prednjih utrdbah pred Solunom že trčila ob angleške prednje straže. jPo ptoročilu gorej omenjenega lista so baje tudi številne bolgarske čete pripravljene za ofenzivo proti Angležem in Francozom.
Grška protestira.
Kaj dela Grška? Protestira! Njeno boječe zadržanje je osokolilo četverosporajzum, da si vse upa nasproti Grčiji. < Ni samo naših konzulov in ljudi aretiral in odpeljal, ampak tudi grške podanike je začel zapirati. Grška na lastnih tleh ne more več braniti lastnih ljudi! Sedaj samo protestira. Toda tudi nam ne dela težav in to ji štejemo v dobro.
Francosko|bojišče.
Strelski jarki iz sladkorja.
V mestu Soissons na francoskem bojišču le l-mela neka tamošnja žganjarna v januarju 1915: M zalogi okrog 2/4 milijona kilogramov sladkorja. A taTe sladkor je sedaj popolnoma izginil. Do tega je prišlo talko: Nemci so Francoze nenadoma napadli- Francoska armada ni bila pripravljena na briambo. Ker se je bilo bati. da bi mesto Soissons padlo Nemcem v roke, je izdal francoski poveljujoči general povelje, da se morajo na odprtem polju pred mestom takoj izkopati strelski jarki in okopi. Z veliko naglico so Francozi utrjevali pas bkolir mesta. Manjkalo pa je vreč s prstjo, da bi se v strelskih, jarkih zavarovali vojaki zoper sovražne krogle. Vojaštvo se je namesto prsti poslužilo vreč s surovim sladkorjem in si ž njimi zavarovalo svoje glave prejel nemškimi kroglami. Cela obsežna fronta pri Soissonsu je bila tako zavarovana s sladkorjem. Dež in sneg pa je sladkor kmalu stopil — kar ga namreč francoski vojaki niso porabili.
Kitchener, vrhovni poveljnik na izhodu.
Londonski listi pišejo, da bo vodil v bodoče vsa angleška podvzetja v Sredozemskem morju, v Egiptu in v Mezopotamiji anglešKi' maršal Kitchener. Dosedanji vrhovni poveljnik v Egiptu, general Maxwell, bo pa imenovan za poveljnika obrambe Sueškega prekopa.
Politične vesti.
Madžarski kurz v Trstu. Iz Trsta se nam piše:	Madžarski kiurz prične po inicijativi tržaškega
namestnika barona Friesa tv Trstu v kratkem s poukom. Vpisanih je že precejšnje Število frekventan-tov, večinoma seveda političnih uradnikov. — Od mnogih strani se izraža želja, da bi za vse faktične potrebe očetovsko skrbeči baron Friess ustanovil tudi slovenske in hrvatske kurze, kajti s tem bi bila dana priložnost, priučiti se tudi jezikov, ki se vendar tudi tuintam slišijo v Trstu. — Madžarski listi z velikim, zadovoljstvom zabeležujejo dejstvo, da je baron Friess ustanovil madžarski kurz v Trstu ter prerokujejo tej odlični politični oseb; v Avstriji' važno misijo.
Dr. Drinkovič obsojen. Iz Grafica poročajo, da se je tamkaj vršila, dne 23. decembra sodna obravnava proti znanemu dalmatinskemu politiku Drinko-viču, pri kateri je bil obsojen na šest mescev ječe. Ker je bil eno leto in pol v preiskovalnem zaporu, in se mu je ta vračuhal v kazen, je bil izpuščen na svobodo. Razprava je trajala od dne 13., do dne 23. decembra. Branil ga je dr. Laginja. Sodilo je tržaško sodisče. Državni praivdnik je vložil proti obsodbi priziv.
Obravnava proti dr. Lazarju Popovič, dr. Bu-disavljeviču in tovarišem, ki je trajala (več dni v Zagrebu, je končana; sodba se pozneje razglasi.
Razpuščena italijanska društva na Tirolskem. V smislu §§ 24 in *25 zakona z dne 15j. novembra 1. 1867 je bilo razpuščenih na Tirolskem devet laških društev.
Amerika prepovedala izvoz gumija v Nemčijo. Vlada Združenih držav Severne Amerike je prepovedala izvoz gumija v Nemčijo. Izvažani gumi se je rabil v lekarnah kot zdravilno sredstvo. Amerika sicer dovoljuje izvažati razno moriino orožje za naše sovražnike v vrednosti več milijard, prepoveduje pa izvažati gumi, ki se ga rabi kot zdravilno sredstvo.
sSV” Cenjenim naročnikom S Pred
kratkim smo priložili poštne položnice vsem naročnikom, torej tudi tistim, ki so že poravnali naročnino. Vse cenjene naročnike, ki še niso poravnali zaostale naročnine, prosimo, da store to Čimpreje, najpozneje pa do 15. januarja 1916, da jim ne bo treba ustavljati lista. Straža stane za celo leto 20 K, za pol leta 5 K in za četrt leta 2 K 50 v.
Raznoterosti.
f Franc Povše. V Ljubljani je dne 5. t. m. z-vecer nanagloma umrl državni in deželni poslanec Franc Povše, v 71. letu svoje starosti. Pogreb je bil včeraj popoldne v Ljubljani. Ni nam treba praviti, kal je bil rajni Povše slovenskemu narodu.; Bil ie najodličnejši zastopnik n j e godili agrarnih interesov. Od leta 1889 je bil deželni, od leta 1891 tudi državni poslanec . in v obeh zastopstvih je visoko dvigal agrarno zastavo. Kot strokovnjak jv kmetijskih zadevah je užival na Dunaju velik ugled, na Slovegskem pa je sploh veljal kot prvi kmetijski strokovnjak, ne samo kar se tiče tehnike, ampak tudi politike v kmetijskem gospodarstvu. Franc Povše je bil globoko veren in odločno naroden. Storil je narodu in posamezniku neizmerno veliko dobrega. Zato jokamo vsi ob njegovem grobu ter žalujemo za njim. Toda v zahvalo mu ohranimo trajen spomin.
Slovenska občina imenuje generala pl. Boro-eviča častnim občanom. Naša} obmejna občina Sv. Križ nad Mariborom je v svoji seji dne 6. t. m. generala Svetozarja pl. Boroeviča zavoljo njegovih velikih zaslug za obramjbo naše ožje in širje domovine imenovala za častnega občana.
Poslanec Spinčič je bil od zagrebškega nadškofa povodom 45'letnice svojega mašništva imenovan za Častnega konzistorijalnega svetnika i zagrebške nadškofije. Profesor Vjekoslav Spinčič se nahaja od izbruha vojne z Italijo v Zagrebu.
Šest razkolnik škofov prestopilo v katoliško cerkev. Iz Curiha se poroča, da je prestopil v katoliško cerkev duhovni poglavar angleških sta/rokjato-ličanov, nadškof Mathew in z njim vred še pet drugih škofov.
Baron Rukavina Na svojem gradu M are tič v hrvatskem Zagorju je umrl na starega leta dan baron Juraj Rukavina pl. Vidovgrad, bivši hrvatski poslanec in voditelj Starčevičeve stranke. Dosegel je častitljivo starost 82 let.
Odvetniška vest. Ljubljanski odvetnik dr. Valentin Krisper je prostovoljno resigniral. Njegovo pisarno je prevzel odvetnik dr. Tominšek.
Novi poročniki. Za poročnike v rezervi so imenovani sledeči Slovenci: Julij Dernovšek od 47. pp.: Franc Volavšek od 87. pp. ; Josip Ferk od 27. polka planinčev; Bruno Flis od 4. trdnj. top. polite.; Edv. Gniušek, Karol Cepič, Franc Bračič, Jernej Pavlič, Vid Jurko, Adolf Bezjak, Bogomir Meier, Fran Bende, Bogomir Ogrizek, Hubert Golob in Karol Setina od ,26. domobranskega pešpolka; Ivam Muršec od 3. domobranskega pešpolka in Edvard Povalej od 5, domobranskega pešpolka.
Cetovodjja Roman Bende, ki je bil že štirikrat odlikovan, je bil. dne 29. decembra 1915 na laškem bojišču ranjen od italijanske granate v desno bočno stran, Rana ni huda. Sedaj leži ranjenec v vojaški bolnišnici v Feldbachu.
Iz južne železnice. Revident Hugon Irgolič v Mariboru je imenovan za višjega; revidenta; adjunk-ta Franc Jarfc in Alojzij Riedel v 'Mariboru sta imenovana za revidente. Kontrolorja Rudolf Šešerko in Karol Sajovic v Ljublj'ani sta imenovana za nadzornika. Za višje revidente so imenovani: Ivan Stopar v Poličanah, Jurij Grat na Pragarskem, G. Metka v Zidanem Mostu, Anton Petek in Ljudovik Armbru-ster v Mariboru, Vladimir Prelog y Celju, Jožef Ta-šek v St. juriju ob južni železnici. Za revidenta je imenovan Alojzij Fulek v Mariboru, Za adjunkte so imenovani:	Leopold Kučera. v Celju, Jožef Pilek v
Rušah, Rudolf Šegula v Zidanem Mostu, Franc Han-zliček v Mariboru, Franc Rožman v Poličanah, Iv. Vičič v Trbovljah, Franc Majcen in Rudolf Kotnik v Mariboru in Henrik Radej v Logatcu.
Imenovanje sodnikov-lajikov na Spod.-Štajerskem. Za mariborsko okrožno sodišče so imenovani za sodnike-lajike sledeči: bančni ravnatelj Stef. Gruber, trgovci Karol Haber, Ignacij Halbärth, Vinko Kühair, Karol Pfriemer, Karol Wolf, Karol Worsche. Henrik Wirth. Za celjsko okrožno sodišče: ravnatelj rudnika v Trbovljah Avgust Heinrich, lastnik premogovnika Filip Sonnenberg in ravnatelj premogovnika na Laškem Adolf Widra.
Berolin—Dunaj—Carigrad. Uradne predpriprave za upeljavo novega balkanskega vlaka Berolin— Dunaj—Carigrad se boldo skoro končale. Vlak bode skoro gotovo začel voziti sredi mesca januarja 1916. Končnoveljavni Čas se bo določil Še tekom tega tedna. Zanimivo je, da bo vožnja vlaka Berolin—Carigrad znašala okroglo samo 48 ur.
Važna odredba za rudarje. Notranje ministrstvo je sporazumno z ministrstvom za javna dela o-
Üobrilo načrt zavarovalnice proti nezgodam, da se razdelijo rudarji v nove razreda glede nevarnosti pri izvrševanju jsvojega poklica.
Nove cene za moko. Štajersko; namestništvo razglaša: Notranje ministrstvo je izdalo za vojno-žit-no-prometni zavod nove predpise glede na zmletje žita ter določilo nove cene za oddajo moke na debelo. Te cene za oddajo moke na debelo znašajo za meter-ski stot, in sicer od mlina, oziroma od zadnje železniške postaje kupca, za pšenični zdrob in pšenično moko za peko 110 K, za moko za kuho štev. 1 90 K, za štev. 2 75 K in za krušno moko 47 K za melerski stot. Na podlagi teh cen, ki so mnogo višje, kakor so bile dosedanje cene za moko, je določilo n'amestništvo cene za moko pri prodaji na drobno. Te pene so različne, in sicer so drugačne za občine, ki se nahajajo ob kaki železniški postaji, za občine, ki niso oddaljene več kakor 3 km od kake železniške postaje, ter končno za vse druge občine na deželi. Za občine, ki se nahajajo ob kaki železniški postaji, ali ki so oddaljene od kake železniške postaje 3 km, so določene cene za nadrobno prodajo moke sledeče: za pšenični zdrob in za pšenično moko za peko 1 kg K 1.20, za moko za kuho štev. 1 99 v, Štev. 2 84 v in za krušno moko 1 kg 55 v. Za občine, ki so oddaljene od kake železniške postaje več kakor 3 km in ne več kakor 10 km, so določene cene pri prodaji moke na drobno sledeče: za pšenični zdrob in za pšenično moko za peko 1 kg K 1.21, za moko za kuho štev. 1 1 K, štev. 2 85 v in za krušno moko 56 v. Za vse občine, ki so oddaljene od kake železniške postaje več kakor 10 km, so pa cene sledeče: Za pšenični zdrob in za pšenično belo moko za peko 1 kg K 1.23, za pšenično moko za kuho štev. 1 K 1.02, štev. 2 87 v in za krušno moko 1 kg 58 v. Pripomniti je, d'a v te cene ni vštet užitninski davek.
Prodaja stare moke. Cesarska namestnija naznanja, da trgpVjCi stare moke, ki so jo nakupili za prejšnjo nizko ceno, ne smejo prodajati za novejše naj višje cene, ampak po stari ceni.
Najvišje cene za Špeh in svinjsko mast. Sta- j jersko namestništvo je določilo najvlišje cene za razne vrste spella in svinjske masti pri prodaji na debelo in na drobno in sicer* za Špeh in za svSnjsko mbst, ki sie prideluje izven Štajerske. Do 20. januarja 1916 veljavne najvišje cene za Špeh pri prodaji na debelo so določene sledeče: Za namizni Špeh 650 K za 100 kg, za Špeh na hrbtu 703 K, za povcjeni surovi Špeh (ogrski Špeh) 690 K, za povojeni namizni Špeh 702 K, za povojeni hrbtni Špeh 759 K, za nepo-vojeni *peb v kosih 671 K, za povojeni ali papricirani Špeli v kosjih (takozvani paprika-špeh) 724 K, za zvarjeni Špeh 724 K in za Špeh za zajutrek, sedmo-graški, hamburški, tirolski in mesni Špeh pa 724 K za met. stot. Za posoljeni surovi, namizni in hrbtni š, oh veliaio iste naivišie cene, kakor za neposoljeni Špeh. Za speh in svinjsko mast pri prodaji na drobno so pa določene sledeče, istotako do 20. jan. 1916 veljavne najvišje cene:	Za spuščeno svinjsko mast
1 kg K 8.02, za nespuščeno surovo svinjsko mast K 7.70, za surovi Špeh K 7.04, za namizni Špeh (takozvani đunajsjki Špeh) K 7.16, za hrbtni Špeh K 7.74, za. povojeni nekuhani Špeh K 7.58, za povojeni namizni špeh K 7.74, za povojeni hrbtni Špeh K 8.25, Za ne po vojeni Špeh v kosih (Špeh za kruh) K 7,40, za povojeni ali papricirani Špeh v kosih (papriijašpeh) K 8.02, za zvarjeni Špeh K 7.98, za takozvani Špeh za zajutrek, za tirolski, hamburški, sedmograšlki š-peh K 8.86. Prestopke zoper to odredbo kaznuje politična oblast z denarno globo do 5000 K, ali pa z zaporom do šest mescev.
Fižol. Kmet iz mariborske okolice nam poroča, da, je bilo baje več kmetov, ki so pripeljali fižol Šerbaumovo skladišče, zavrnjenih, češ, da se sprejme samo očiščen (prebran) fižol. Da torej ne bo nepotrebnih potov in stroškov, se priporoča, da se fižol, prednjo se odpelje v skladišče vojno-žitno-prometne-ga zavoda, doma očisti in prebere,
* Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žlatcu tudi' v pretečeni dobi ni bilo nobenega popraševanja po tujem hmelju, vsled česar so bile cene samo na papirju in so se gibale med 46 do 60 K za 50 kg. Iver so zaloge češkega hmelja skoro docela poprodane, oziroma pokupljene, so v merodajnih čeških hmeljskih trgovskih krogih mnenja, da se utegnejo v kratkem dvigniti cene za tuji hmelj,.
Nemčija zvišala — cene za konoplje. V Nemčiji so Zvišali cene za konoplje za 20%. Zvišanje cen je stopilo v veljavo s 1. jan. 1916.
Denarna centrala na Ogrskem. Poslanska zbornica je sprejela vladni načrt za vladno denarno cen-iralo na Ogrskem. Prvi namen te centrale je; da se rešijo pokrajinske banke, drugi namen, ria dobi vlada polagoma vso denarno organizacijo v svoje roke. Opozicija se je skraja ustavljala, nazadnje udala. I-stotako srbski in hrvatski poslanci..
Na Ogrskem štedijo z lučjo, t Ker je nastalo na Ogrskem precejšnje pomanjkanje premoga;, so bile mestne uprave v Budimpešti, Debrečinu, Stolnem Be-Jemgradu itd. prisiljene zaukazati prebivalstvu, da
mora z električno in plinovo lučjo zelo štediti. Razsvetljava ulic je omejena, uporaba plina za kurjavo in kuhanje pa prepovedana.
Obsojeni sleparski vojaški dobavitelji. Vojno sodišče na Dunaju je obsodilo vojaške dobavitelje: Riharda Steiner na 16 let težke ječe, ‘Jurija Leitin-ger na 7 let in Avgusta Zimmel na 4 leta težke ječe, ker so zalagati vojaštvo s Čevlji, kojih podplati so bili narejeni iz papirja
Kako lahko vojak na bojišču pošlje denar svojim domačim. Vojaški gažisti kakor tudi oženjeni pod častniki lahko v vojskinem času del svojih zaslužkov prepustijo svojim domačim tako, da del njih plač lahko dvigne doma žena ali kak drugi član družine. Nakazni del plače ne sme biti višji kot je plača s službenimi dokladami vred. Druge doklade n. pr. doklade na bojišču, dodatek za hrane na bojišču i. t. d. - se na vsak način izplačujejo vo jaku na bojišču. Vojaške osebe, ki bi radi z bojišča potom svojega vojaškega oddelka pošiljali denar svojim domačim, lahko to že pred odhodom na bojišče doma uravnajo. V to svrho morajo pri svojem vojaškem oddelku (kadru) oddati posebne pismeno izjavo, da pozneje odpadejo vse mogoče sitnosti in neprilike. Na enak način lahko tudi črnovojniki ali osebe, ki so pritegnjene v vojno vojatveno dolžnost, vojaški delavci, smejo na enak način vsakega prvega v mescu nakazati svojim domačim del svojih plač.
Pri vojakih. Stotnik: »Jarem, kedaj ste bili rojeni?« — Vojak: »31. decembra, gospod stotnik!« — Stotnik: »No, vi morate biti povsod zadnji!»
D©pÌSÌ»
Maribor. Vsled nevarnosti osepnict je mestni magistrat določil, da se bo vršilo cepljenje koz šolskih otrok dne 9., 16., 23. in 30. januarja in sicer v telovadnici dekliške meščanske šole na Stolnem trgu.
Maribor. V mestni prodajalni ,v Freihaus-ulici j štev. 3 se prodaja odslej naprej vsak dan in sicer le samo predpoldne, krompir in fižol.
*	Maribor. Tukajšnji mestni zdravnik dr. Alb. Leonhard je odlikovan za zasluge za avstrijski Ru* dedi križ s častnim znakom Rudečega križa z tvojnim okraskom.
*	Maribor. Na Silvestrovo je promoviral sin tukajšnjega bolniškega zdravnika dr. Tlhalmanna, g. Valter Thalmann, mornariški zdravniški aspirant, na griaškem vseučilišču doktorjem vsega zdravilstva.
*	Maribor. V pretečenem tednu sta bila v Mariboru uradno priglašena 2 slučaja Škrlatice in 1 slučaj davice.
Maribor. Dne 31. dec. 1915 je umrl tukaj šolski svetnik in ravnatelj deželnega ženskega učiteljišča v Matriboru, Franc Frisch, v 60. letu svoje starosti. Imenovani je spisal večje Število šolskih knjig in mladinskih knjižic. Pokopan je bil dne 2. jan., na j mestnem pokopališču v Pobrežju pri Mariboru.
Studenci pri Mariboru. Dne 3. jan. je umrl tukajšnji vpokojeni strojevodja Frano An deri e jv 70. letu svoie starosti.
Spodnje Radvanje pri Mariboru. Tukaj je u-mrl posestnik in gostilničar Anton Lešnik.
Sv. Peter pri Mariboru. Dne 29. dec, so prijeli tukajšnji orožniki 461etnega posestnika Alojzija Cvikl in ga izročili mariborskemu okrožnemu sodišču, ker
je osumljen, da je ukradel posestnici L. Krepek tv Metavi kravo, vredno 800 I£,
Št. Ilj v Slov. gor. V pondeljek, dne 3. jan., je umrla žena tukajšnjega organista g. Rozmana. Bolehala je že delj čaisa. Pogreb se je vršil ob obilni: udeležbi dne 5. jan. Svetila ji večna luč!
Ljutomer. Vpokojeni je na lastno prošnjo tukajšnja učiteljica gospa Nina iVančič, rojena Den, po 401etnem plodonosnem delovanju na Franc Jožefovi šoli.. Za,vrlo delovanje v blagor mlajdine je prejela pohvalno priznanje od višje šblske oblasti. Bog daj blbgi učiteljici v zasluženem pokoju še obilo srečnih in zdravih let doživeti!
’Polirane. Okrajni šolski svet v Slov. Bistrici je izrekel tukajšnjemu nadučitelju Josipu Svetlin popolno priznanje in najtoplejšo zahvalo za njegovo odlično delovanje v prid vojne oskrbe.
Celje. Tudi pri nas je že nastalo veliko pomanjkanje plina in moke. Pomjanjkajnje moke je občutno v okolici. Vzrok pomanjkanja, moke je, da oba mlina, ki zalagata mesto in okolico z moko, že dalje časa nista dobila nobenega žita za zmletev. Te dni pa pride v Celje primerna množina, pšenice in koruze in pomanjkanje bo začasno odpravljeno.
Celje. V seji občinskega odbora dne 30. dec. so bili sprejeti v domovinsko zvezo celjske mestne občine:	služkinja Brigita Cilenšek, zasebnica Marija
Sprager in Mihael Podlogar, vodja deželne sadjarske šole.
Celje. Tukajšnja policija je prijela neko Ano Marš in jo izročila kazenskemu sodišču, ker je pokradla, raznim osebam blaga v vrednosti 400 K.
Celje. Na tukajšnji cinkarni je oddati službo poduradnika. Prošnje do 81. ja,n.
Šoštanj. Šoš^anjski Slovenci vabijo na veliko ljudsko igro s petjem v treh dejanjih :	'Stari Ilija“,
katero priredi v nedeljo, 'dne 9. jan., ob M>3. uri popoldne, v hotelu „Avstrija“ v prid vdovam in sirotam1 padlih vojakov šoštanjskega okraja.. — Tam v daljni dalji obraz mrliča: vojaka-moža in očeta, lica u-padla in udrta, koščene poteze, polne utrujenosti in prestaneva trpljenja. Doma vdova in sirotice: izgubile so moža, ljubečega očeta, zarezal jih je nož od možgan do srca, vse se je raztrgalo v njih in zakrvavelo., Težko je to življenje, temne te ure. Dolžnost naša je, da jim olajšamo bedo, na skromen način tu-, di s tem, da vsak poskrbi za to, da bo prireditev v ta blagi namen lepo uspela. Pridite torej ria igro v obilnem številu !
Siovenjgradec. Na Sveti večer ste bili pri božičnici v tukajšnji bolnišnici odlikovani č. s. prednica KoŠterija Mesareč s srebrno in č. s. Fiorina Bezjak z bronasto svetinjo Rudečega križa z vojnim o-kraškom. Lepo priznanje za, usmiljene sestre, ki se v požrtvovalni ljubezni trudijo za uboge ranjence.
* Ribnica na Pohorju. Ribniški Mohor j ani so-za Slovensko Stražo darovali 13 K. Živeli posnemovalci! Cast jim!
Vuzenica. Dne 29. dec. je umrl tukajšnji učitelj in posestnik Ivan Samp v starosti 42 let. Na lovo
se mu je sprožila puška;r in strel ga je zaklel v nogo..
Koledar za slovenske vojake za leto 1916 ie letos gotova najboljši in Sasu najbolj primeren koledar. Krasi ga lopa slika o*o sarjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, ki so primerne vojake na bojišču. Razven tega te ta koledar poduči o podporah: družin, o penzijali vdov in sirot, o penzijah invalidov itd. OP koncu ima tudi vzorce za prošnje na razne urade v zadevi pod* por in penzij. Koledarja se je dozdaj razpečalo sued slovenskim, vojaštvom že čez 10.000 izvodov. To kaže, kjako je priljubljen vojakom na fronti, ki ga enkrat vidijo, ki ga gotovo naroče in g*, težko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1 K, brez poštnin« 10 v manj. Naroči in dobi se v tiskarni sv. Cirila v Maribor^ Koroška cesta 5.
Màa zaloga dp, franc?-Rosfi, srebrnini in opfttnOi reži po vsbU ceni.
Tudi aa obroke. • Dostr. zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklasts remont.-ara K MO Pristna srebrna ura K 7"— Original omega ora K *4*—
Kuhinjska ura	K	10*—
Budilka niklaata K 8'— Poročni prstani	K	J-—
Srebrne verižice K J-— Večletno jamstvo.
Nasi. Dietinger
Tiieod. Felrabach
orar la očalar
MARIBOR, Rasposi bLZS
Kupujem zlatnine In ambra.
Na Najiišje dovolilo Njenega ces, ^ in kralj, apostolskega Mtoha
43. c. kr. državna loterija
za civilao dobrodelne namene v državnem zborn zastopanih kraljevin in dežal.
Ta loterija W denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
v
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
10. feb. 191C	Cena grecite 4 krone«
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III.. Vordere Zollanots-strasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti, IX. poslopje glavnega carinskega urada, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštao-brzojavnih in ielezaiških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. gèneralno ravnsteljstvo 21 državne loterije
(ed/eitk ja dobrodelne Eoftrije).